LQVENEC.
Političen list za slovenski narod.
poStl preJeman ve|j»: Z» ?«10 l6to Poplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta ^	t fld., za en mesec 1 fld. 40 kr
T administraciji preJeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld.. za četrt leta » fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom posiljan Velja 1 fld. 30 kr. več n" leto
Posamezne številke veljajo 7 kr. » »rožnino prejema upravnistvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2.
1
Oznanila (insemi) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr. ce se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne.
^t©y. 274.
V" Ljubljani, V sredo 30. novembra 1892.
Letnik XX.
^Vabilo na naročbo.
S I. decembrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Vse leto Pol leta
15 gld.
8 „
Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „
S/tT" P- n. naročnike nujno prosim«, da nam poiljejo zaostalo naročnino.
Glede naročevanja za novo leto 1893 pripomnimo p. n. naročnikom sledeče:
Prihodnje leto „Slovencu" ne bomo prilagali ,Domoljuba' kot brezplačno prilogo. „Slovencu" se namreč vedno množi gradivo, za katero potrebuje svojih prilog. Kakor je v tem oziru list napredoval že letos, tako bo napredoval tudi prihodnje leto.
Kdor „Slovenčevih" naročnikov želi imeti tudi „Domoljuba", naj priloži zanj 80 kr. naročnine — Prijateljem svojim, ki nabirajo naročnino za „Domoljuba" pod skupnim naslovom, priložili bomo v jutrajanjem „Domoljubu" poštno-hranilne položnice, katere naj blagovolijo porabiti ob naročbi za leto 1893.
„Slovencu" in „Domoljubu" so program sklepi I. slov. katol. shoda, ki naj se vsestranski, času in razmeram primerno spo-polnujejo in uvajajo v javno Življenje. — V znamenju načel I. slov. katol. shoda se družimo, ker le v znamenju pozitivnega in dejanjskega kričanstva zagotovljen je pravi napredek slovenskemu narodu! V to pomozi Bog!
Vpravništvo ,,Slovenca".
Državni zbor.
Z Dunaja, 29. novembra.
Politična kriza
se še ni polegla in danes še nihče ne more povedati, kako se kouečno obrne. „N. Fr. Presse" je še sinoči bahato pisala: .Stanje se je zboljšalo na | korist združene levice", psr ur pozueje pa je ta levica po dolgem posvetovanju sklenila, glasovati proti dispoziciiskemu zakladu in na ta način vladi pokazati, da je jako nezadovoljna, ker se ue spolnujejo njene uajiskrenejše želje. Levičarji so si domišljevali, da so zopet edini gospodarji v Avstriji, in da se mora vse vkUnjati njihovi mogočnosti; napravili so si cel načrt, kako naj se sostavi uova večina državnega zbora. V ta načrt so v prvi vrsti sprejeli Poljake in Chrouiuijevce; ali tudi zmernejše konservativce Hohenw»rtovega kluba hočejo milostno sprejeti v svojo sredo, uikakor pa nečejo med seboj trpeti Slovencev in napetih klerikalcev. Češkim velikim posestnikom prepuščajo na prosto
voljo, ali se jim hočejo pridružiti ali ne, ministerski predsednik pa nsj jim s svojim vplivom pomaga vresničiti in izpeljati ta načrt. Ali grof Taaffe jim je menda odgovoril, da se večina ne da po komandi skupaj zbobnati, da pa vlada tudi nikakor ne more pripustiti, da bi se levica drugim strankam na škodo ojačila. Skoraj enak odgovor dobili so levičarji od Poljakov, ki za zvezo z njimi dosti ne marajo in se hočejo novi večini le pridružiti, ako jej pristopi tudi Hohenwartov klub. Ta klub pa tako malo mara za zvezo z levičarji, da je gluh za njih priliznjena vabila in da po vsej moči zavira po-množitev levičarskega vpliva. Levica se jako moti, ako misli, da ee ji bodo brez pomislika pridružile vse gruče, ki jih je sprejela v načrt nove večine, ali da se ji bodo morda celo še zahvalile za to čast; vsak poslanec v tej zadevi ravna po svoji vesti in po potrebi svojih volilcev ne pa po volji levičarjev, in marsikteri bi vljudno odklonil čast ž njimi stopiti v tesnejšo zvezo, ako bi ga nagovorili v ta namen. Nikakor pa Slovencem in „napetim" klerikalcem ni treba žal biti, da jih levičarji izključujejo iz svoje večine; to je za nje najboljši dokaz, da spolnujejo svojo dolžnost in da so jako napoti nemškim liberalcem, ki v enaki meri zanikujejo in zatirajo naše verske in narodne pravice.
To razmerje med raznimi klubi stopilo je včeraj jasno na dan. Da bi namreč levica tem laglje pestila ministerskega predsednika in ga prisilila k kakim posebnim obljubam ali morda celo k pre-membam v ministerstvu, želela je, da naj se v državnem zboru pretrga budgetna razprava in prične obravnava o kterem drugem predmetu, morda o pa-čenji živil. Med tem časom so se hoteli pogajati z vlado, in če bi ta pogajanja za nje ne imela zaželenega vspeha, pri nadaljevanju budgetne razprave pri točkah „ministerski sovet" in „dispozicijski zaklad" vladi pokazati rogé. V ta namen sošli so se včeraj načelniki konservativnega, poljskega in levičarskega kluba k posebnemu posvetovanju, kterega se je vde-leževal tudi ministerski predsednik grof Taaffe. On je zagotavljal, da nima sicer nič proti temu, ako se pretrga budgetna razprava, da pa sam v ta namen nič ne stori, ampak da naj se porazumá načelniki sami. Toda grof Hohenwart je z vso odločnostjo poudarjal, da ni nobenega razloga pretrgati budgetne razprave, da od kluba sicer nima nobenega naročila, da bo pa konservativni klub gotovo proti takemu pretrganju. V enakem smislu se je izrekel tudi Jaworski v imenu poljskega kluba.
Levičarji so sprevideli, da 6e omenjena kluba jako malo brigata za njihovo zadrego in da ne marata pospeševati njihovega kujanja, zato so bili sklicali za včeraj zvečer klubovo sejo, v kateri je pred-sedništvo poročalo o gori omenjenem posvetovanju in konečno priporočalo, da naj združena levica z ozirom na vse to glasuje proti dispozicijskemu zakladu. Ta predlog je bil s posebno vnemo sprejet in levičarski listi danes ponosno poročajo, da glasuje levica proti dispozicijskemu zakladu.
Ali tudi drugi klubi imeli so sinoči seje in razpravljali to stvar. Konservativni klub je soglasno odobraval izjavo svojega načelnika pri gori omenjenem posvetovanju in se odločno izražal zoper to, da bi se reč zavlekla in levičarjem dala prilika k daljim obravnavam. Ali kaj pomagajo ti sklepi, ako ima levica drugih pripomočkov v dosego svojih namenov.
Lepo priliko jim je ponudila današnja seja. Ako nečejo pretrgati budgetne razprave, mislili so si, naj se pa vsaj kolikor mogoče zavleče. V razgovoru je bila danes še zmerom točka „državni zbor", o kateri sem omenjal že v zadnjem poročilu. Da zavrnejo Blocha, vpisali so se za danes proti-semitski poslanci Schlesinger, Schneider in Gess-mann. Pri drugi priliki predsedništvo strogo pazi na njih govore in jim brez usmiljenja vzame besedo, ako se ne drže strogo predmeta. Danes so jih pustili govoriti in podpredsednik Chlumecky je Schlesingerju naravnost rekel, da njegove razprave niso v nobeni zvezi z „državnim zborom", da mu pa ne more braniti polemizirati z Bfochom, ker je bilo Blochu dovoljeno, vse križem govoriti. To okoliščino porabili so antisemitje v najobilnejši meri in v obširnih govorih udrihali po Židih, kolikor so sploh mogli.
Da niso bili posebno zbirčljivi pri svojih besedah, je lahko umevno, in gospod predsednik je moral grajati govornike med in po govorih. Schneider je med drugim prav brez potrebe v razgovor spravil katoliške škofe, ki so bili krščeni židje in so tudi potem še podpirali židovstvo. Predsednik ga je zaradi tega poklical k redu in zbornica je prav dala predsedniku, ker pri strastnem sovraštvu zoper židovstvo vendar ne gre, napadati in grditi katoliško cerkev.
Še huje pa je grešil Kron a wetter, ki je zagovarjal Žide in napadal spoved, češ, da je „fej te bodi", ako Kristijani hodijo k spovedi, po dobljeni odvezi pa zopet krivo prisegajo itd. Galerije so živahno odobravale Kronawetterjev „fej te bodi", predsednik pa ga je ostro pokaral, in galerijam za-žugal, da naj molče. Gessmann je med živahnim odobravanjem zavračal Kronawetterja in mu v spomin klical nekatere dogodke, ki so jih napravili židje; pa tudi on je bil pokaran od predsednika. Za njim je dobil Kron awe t ter besedo, da bi se opravičeval, ali prej je parkrat brez predsednikovega dovoljenja zarohnil Neuwirt, ki je predsednika poživljal, da vse to, kar se je govorilo, nič ne briga zbornice, in da naj se kaj tacega ne trpi. S takimi neslanimi burkami je pretekla današnja seja in levičarji so za svoja pogajanja pridobili en dan. Druge tri dni so hoteli pridobiti s tem, da naj bi bila prihodnja seja še le v soboto; poljski klub bi se temu predlogu ne bil ustavljal, ki bi bil vsled tega tudi gotovo obveljal, ali levičarji so se v zadnjem trenotku premislili in tega predloga niso stavili. Prihodnja seja bo torej jutri in levičarji se bodo morali v par dneh odločiti. Dotlej se tudi pokaže, ali Kueuburg še ostane minister, ali pa se sprejme njegova ostavka, ki je bila po zagotovilu levičarskih listov izročena že 24. t. m.
Trasiranje novih železnic.
Za leto 1893 ustavljenih je v proračunu trgovinskega ministerstva pri oddelku „glavna nadzorstva avstrijskih železnic" 30.000 gld. več, kakor doslej, in to, ker se imajo tekom leta 1898 dogotoviti trasiranja novih železničnih načrtov, kakur Celovec -Lubelj - Kranj in Loka-Divača. Ob enem se bodo pričela trasiranja za lokalne železnioe na Gališkem, v Dalmaciji in od Postojine v Gorico.
Upanje je vsaj, da se uresničujejo vsi ti projekti, gotovo v korist deželi kranjski, v kateri bo potem še le zamogla razvijati se velika obrtnija.

Politični preprled.
V Ljubljani, 30. novembra.
UTotranje dežele.
Poloiaj je še vedno nejasen. Levičarji so že bili pridobili grof« Taaffeja, naj bi se pretrgala bud-getna debata, da se vlada pogaja mej tem časom z levičarji. Ministerski predsednik je bil povabil Hohenwarts, Plenerja in Jaworskega in jim izrekel željo, da bi kdo v zbornici predlagal, da se bud-getna debata pretrga. Hohenwart in Jaworski sta se temu uprla. Poslednji je pri tej priliki jasno povedal, da Poljaki zmatrajo Enenbnrgovo ostavko za neopravičeno, in da nemajo veselja vstopiti v večino, v kateri bi ne bilo Hohenwartovega kluba. S tem je pa vodja Poljakov za nekaj časa preprečil uresničenje levičarskih zeljä. Grof Taaffe je prenehal posvetovanja videč, da Poljaki ne marajo za večino, v kateri bi glavno vlogo imeli levičarji.
Poljaki in Mladočehi. Poljski listi skoro brez izjeme pišejo, da Poljaki ne mislijo sedaj še podpirati Mladočebov, ko bi spravili na dnevni red češko državno pravo. Poljaki neso naravnost proti češkemu državnemu pravu, ali zdi se jim, da sedaj ni pravi čas za tako preosnovo države. Poleg tega pa Poljaki tudi zaradi njih rusofi'stva ne marajo pomagati Mladočebom v tej važni zadevi, da bi Mladočehi v Avstriji ne prišli do prevelike veljave in tako tudi ne vplivali na vnanjo politiko. Vse te razmere bi morali pri svojem političnem delovanju dobro prevdariti Mladočehi in ne riniti naprej stvari, v katerih ni pričakovati nobenega vspeha. Gledati bi pa tudi morali, da si pridobč zaupanje Poljakov. 2e proti liberalni levici bi bila silna težava uresničiti češko državno pravo, in brez poljske pomoči ali proti volji Poljakov, pa to nikakor ne pojde. Brez Poljakov je še težavno dobiti navadno večino, na dvotretjinsko pa še misliti ni. Ustava je pa po to-likoletnem ustavnem življenju že tako vkoreninjena, da se češko državno pravo ne bode dalo izvesti preko se-dauje ustave. S svojo sedanjo radikalno politiko pa Mladočehi le delajo za levičarje, ker onemogočujejo sestavo konservativne večine.
Ogersko. Ministerski predsednik je pri nadaljevanju debate o začasnem budgetu zagotavljal, da se ogerska vlada hoče držati vedno narodne politike. Na ogerskem tudi ni nobena vlada mogoča, katera bi se narodne politike ne držala. Hitro bi jo pomelo javno mnenje. Potem je Wekerle posebno uaglašal, da se bode strogo držal nagodbe iz 1867. leta. Govoril je še o cerkveni politiki, izrazil zelo čudno nado, da ga bode celo duhovščina podpirala v njegovi liberalni politiki, ker pozna njeno domoljubje. Tukaj se je pač ministerski predsednik malo zmotil. Od katoliške duhovščine tudi domoljubje ne zahteva, da bi morala biti za civilni zakon, katerega je vlada napovedala, temveč baš nasprotno. Baš zaradi tega se bode duhovščina uprla vladnim nakanom, ker zares ijubi narod in zatorej ne more dopustiti, da bi se s takimi zakoni spodkopavala prava krščanska morala, ki je potrebna, če hoče narod napredovati. Wekerle je tudi obetal, da bode vse storil, kar je že poprej obljubil, da dobi Ogri zares svoj dvor. Večina je pritrjevala govorniku, opozicija pa ne kaže prav nobenega pravega zaupanja.
Vnanje države.
Kriza na Francoskem. Zaradi panamske zadeve je palo Loubetovo ministerstvo. Kdo bode dobil nalog, sestaviti novo vlado, se sedaj še za gotovo ne ve. Govori se, da Brisson. Ta radikalec je že jedenkrat v tako težavnem položaju bil prevzel vladanje in je torej pričakovati, da se tudi sedai ne bode branil. V novi vladi bode pač več sedanjih ministrov. Mej drugimi ostane vojni minister Freycinet. Brez njega skoro ni moč dobiti vojnega ministra, ker republikanci generalom še nič prav ne zaupajo, civilista pa seveda drugega ni, ki bi tudi vojaške stvari tako dobro razumel. Kakor sedanja vlada, tako bode tudi nova imela s panamsko zadevo težave. Nekateri listi pišejo, da bode novo ministerstvo le orodje panamske parlamentarne komisije. Ker je pa ljudstvo jako razburjeno zaradi sleparij pri panamski družbi, bode predsednik Carnot izdal nekako izjavo, v kateri bode zagotavljal, da krivci ne odidejo kazni, naj stoje še tako visoko. Pričakuje se, da bode ta izjava nekoliko pomirila razburjene dubove.
Italija. Vladna večina v italijanski zbornici ni tako velika, kakor se je zatrjevalo takoj po volitvah. Mnogo novih poslancev, o katerih se |e mislilo, da bodo hodili z vlado, se je pridružilo opoziciji. To se je že pokazalo pri volitvi zborničnega predsedstva. Skoro vst italijanski listi so jako nezadovoljni 8 prestoinim govorom. Splošno se vidi, da italijanska vlada nema pravega zaupanja. Nekaj časa se bode vlada pač držala, posebno ker je opozicija razcepljena v tri frakcije. Polagoma pa se bode vladna večina premenila v manjšino. Tudi Grispi ni več za sedanjo vlado, kakor je posneti iz nekega njegovega govora. V njem se je obudilo nekoliko prejšnje republičansko mišljenje. V njem pa ima vlada nevarnega nasprotnika, ker ima v zbornici mnogo privržencev. Najhnjši nasprotnik novi vladi so pa slabe finance. Že več italijanskih vlad se je spodtaknilo ob finančne težave in tudi sedanja
se bode. Državnih potrebščin znatno pomanjšati ne bode mogla, novih davkov pa tudi ni moft vpeljati pri sedanjih neugodnih fioančnih razmerah.
Prememba v italijanskem pomorskem ministerstvu. Ker je umrl pomorski minister admiral Saint-Bon, je vodstvo pomorskega minister-stva se za nekaj časa izročilo admirala Brinu, ki je minister vnanjih stvarij. Govori se pa, da bode v kratkem pomorskim ministrom imenovan admiral Rachia. Pokojnemn ministru se ima Italija mnogo zahvaliti. On se je največ trudil, da se je prenovilo italijansko brodovje. Prejšnja leta je kot poslanec v zbornici z jako gorečo besedo zagovarjal prenov-ljenje mornarice. On je bil prvi, ki je izustil* da stare ladije neso za drozega, kakor za med staro železo. Tedaj mu je posebno levica hudo zamerila, ali pozneje so se pa prepričali, da je imel prav. V svojih mlajših letih se je odlikoval z nenavadno odločnostjo in ni trpel nobenega ugovarjanja. Zadnji čas so mu moči že nekoliko slabile, ali vendar je še vedno pridno delal in se zanimal za toliko drago mu mornarico. Njegov naslednik ga bode težko povsem nadomestil. Vsaj take gorečnosti od njega za napredek mornarice ni pričakovati, kakor je bilo pri Saint-Bonu. Seveda je pokojnik s svojim poganjanjem za zboljšanje mornarice tudi pripomogel, da je Italija naredila marsikak milijon dolga, ki bi ga tako morda ne bila.
izvirni dopisi.
Z Gorenjskega, 28. novembra. (Od Radovljice do Kranja.) Dragi bralec I Morebiti pričakuješ, gledd na predstoječi napis, da Ti bom popisoval, kako sem hodil ali vozil se od Radovljice do Kranja, in kaj sem na tej poti videl in skusil. — Pa dasiravno bi take potopisne Črtice utegnile marsikoga mikati, vendar Ti ne morem ž njimi po-streči, že zato ne, ker te poti nikoli nisem nepretrgano premeril, ni peš, ni z vozom.
Tudi mesti Radovljico in Kranja ne maram popisovati, ker so to že drugi in bolje storili. Ce bi pa vendar kaj omeuil, potem ste na obeh krajih krasni gotiški cerkvi, s katerima se Radovljica in Kranj po pravici ponašata. — Dokler cerkev v Kranju ni bila popravljena, sem dajal prednost radovljiški; zdaj ps, ko sem videl vso popravljeno in prenovljeno in okinčano kranjsko dekanijsko cerkev, naravnost rečem, da ne poznam lepše cerkve na Kranjskem.
Ko človek v ta prelepi božji hram stopi in proti presbiteriju pogleda, je kar zavzet in očaran.
Kadar bo vse gotovo, nam bo zanesljivo kak strokovnjak podal natančen popis, kakor je to že P. pl. Radics v „Laibacher'ciu z dne 15. novembra, štev. 261, storil. Samo toliko rečem: Ce tudi se mi zdi notranja cerkev tu in tam nekoliko preobložena, je vendar splošen vtis tako prijeten in dobro-dejen, da sem gredoč iz cerkve zopet in zopet moral nazaj pogledati. Kdor le utegne, naj nikar ne zamudi, pogledati to krasoto!
Po tem skoro potrebnem ovinku se lotim še le svojega predmeta, namreč nekega zel6 zanimivega pogovora, katerega sem imel oni dan, vozeč se po železnici v Ljubljano z nekim Madjarom, ki je v Radovljici vstopil v moj kupe in me na postaji v Kranju zopet zapustil. Ker je ta pogovor v mnogih ozirih zanimiv, upam, da bom bralcem ž njim ustregel.
Ko nekega večera sam sedim v vozu, kar se v Radovljici vrata odpro v moj kupe in notri stopi gosposki človek z velikim kovčegom in dolgim plaščem. Po obrazu soditi, je bil v najboljših letih. Majhine črne brke so mu prav dobro stale, in ko me prijazno pozdravi, zagledal sem dve vrsti goBtih, kot slonova kost belih zdb. Mehak klobuk z majhnimi kraji mu je zakrival ne posebno visoko čelo.
Ker se je tujec kazal zelo prijaznega, in ker sem bil tisti večer tudi jaz nenavadno razpoložen, začne se kmalu med nama živahen pogovor. Predstavil sem se mu kot župnik z Gorenjskega, on pa kot klobučar iz Budimpešte, ki zaradi kupčije potuje po svetu. Vizitnic nisva menjala. V kaki vrsti se je ravno sukal pogovor, tega se ne spominjam več, pa to tudi nič ne dene, celoten vtis bo vendar enak, naj že to ali ono reč poprej povem.
Ker sem imel tedaj Madjara pred teboj, nama tudi gradiva ni manjkalo. Treba se je bilo le spominjati, kaj so časniki ravno zadnji čas o Ogerski pisali. Torej začnem. Med nama se je vršil blizu ta-le razgovor:
A.	„Ker ste Vi iz Budimpešte, boste mi gotovo vedeli povedati, zakaj da Madjari niso pustili okrasiti Hencijevega spomenika?"
B.	„To je čisto naravno in se samo ob sebi ume. Treba je le vedeti, kaj je general Henci storil
z Madjari leta 1849, in kako j« Budimpešto bombardiral, na nedolžne, neoborožene starčke, žene >n otroke streljati, vjete honvedske generale pa obesiti ukazal. Ce bi naš narod kaj takega storil i» največjemu sovražniku spomenik Krasil, potem se sam sebe zavrže! Ko bi bil on z nami ravnal, kakor s sovražnikom, ne pa kakor z uporniki, tedaj bi se mi ne branili, kinčati mu spomenika!"
A.	„Kakšno ime zaslužijo tisti, ki se zoper postavnega vladarja upró, se ne bova pričkala; jaz Vas samo na to opozarjam, da je general Henci, zvest svojemu cesarju, kot junak svoje življenje dal in da kot tak zasluži priznanje tako neprijateljev, kakor prijateljev. Tukaj pa pride še ta okoliščina zraven, da je Hinci umrl v službi svojega cesarja, ki je ob enem Vaš kralj. In to Vašega kralja boli, da Vi zaničujete tiste, ki so zánj svoje življenje dali; zato je tudi ostentativno zapustil Budo!"
B.	„Moj dragi gospod ! Vi govorite tako, kakor pišejo dunajski časniki; ali zagotavljam Vas, da bi drugače sodili, ko bi peštanske liste brali. Mi znamo tudi slaviti junake, in bi radi tistim hrabrim vojakom, ki so pod Hencijevem poveljništvom padli v boju, okrasili spomenik, če bi le na tem spomeniku ne stalo ime Henci, ki je vsakemu Madjaru zoprno v dno duše. Tudi ne mislite, da nas je naš kralj zato zapustil! Naš kralj nas ljubi, on vé, kaj je dolžan našemu ljudstvu. Da je odšel iz Bude, zato je imel pač druge uzroke!"
A.	„Pa vendar je ta zadeva v zvezi s premembo ministerstva, in jaz se bojim, da za Ogersko pridejo hudi časi. Novi ministerski predsednik Wekerle je bajé hud liberalec in že napovedujejo kot namere nove vlade civilne matrike, posilni civilni zakon in emancipacijo Židov. No, to bodo lepe pridobitve, drage in nevarne, ki bodo obstoječi red prevrnile in napravile strašno zmešnjavo!"
B.	„To, kar se je zdaj brez posebnega hrupa zgodilo, namreč izvolitev novega, še bolj liberalnega ministerstval smo mi že davno želeli in pričakovali, in to, kar Vi spoznate za nevarno, tega se ravno mi veselimo. Ne zamerite, tudi jaz sem liheralec, pa z veseljem pozdravljam točke programa novega ministerstva. Vsaj je vendar sramota, da bi koncem 19. stoletja še vedno veljali razločki med človekom in človekom, med to in ono vero. Pred postavo bodimo vsi enaki, katoličan ali Žid, kalvinec ali grk.
| — Jaz le ne vém, zakaj da bi žid ne imel tistih pravie, kakor mi, vsaj je vendar človek, kakor mi! In ravno od Wekerla upamo, da bo te točke srečno dognal; če kdo, je on mož za to. Bojen v nizkem
| stanu, se je z lastno pridnostjo in nenavadno možatostjo popel do najvišjih služb in je zdaj ljubljenec našega naroda; on sam je poosebljena pravičnost !"	(Dalje sledi.)
Iz Prage, dne 28. novembra. (Amerika in Dunaj. — Tridesetletnica češke gle-diščine muze. — Češka glasba.) Nedavno je prišel iz daljne Amerike, iz Nebraske, katoliški škof v Evropo, ter se je osobito, dasi rodom Anglež, obrnil na Češko in na Dunaj. Kaj neki je hotel na Češkem, kaj na Dunaju ? Škof nabira prispevke in milodpre, da bi mogel zgraditi v svoji škofiji cerkev in šolo za ondi bivajoče — Cehe, da bi ondi poslušali v maternem jeziku besedo božjo in se v njem i izobraževali.
To je jeden slučaj, kateremu sledi ne manj važen drugi. Meseca oktobra se je vršil katoliški shod v mestu Newarku v Ameriki. Zbrani škofje na tem shodu sklenili so nastopno resolucijo: „Priznavamo svete pravice vsacega jezika, priznavamo zajedno pravo, ki pristoja vsakemu človeku, da hvali v svojem materinem jeziku Boga, se v njem uči, poznavati sveto vero, in da se more izobraževati v šoli " To sé godi v Ameriki.
Na vrsto pa pride zdaj drugi obrazek iz avstrijskega cesarstva, večinoma katoliškega. Na Dunaju, v središču vse države, živi uradno naštetih 63.000 Cehov (dasi jih je več), ki plačujejo svoje davke in se pošteno živijo. Teh 63.090 Cehov nima na Dunaju ni jedne cerkve, ki bi se mogla naziv-ljati češka, odločena za češko službo božjo. Kje neki v Avstriji, vprašam, je mesto, da bi se smelo tako postopati z Nemci in ž njimi ravnati, da bi 63.000 Nemcev ne imelo svoje lastne cerkve, da, da bi celó plačevali za svojo službo božjo!
Sledi naj v to dokaz. Z Morave se pošilja iz verskega zaklada na leto 50.000 gld. v drugé avstrijske dežele. Nemški (?) Duuaj zahteva za svojo parado od slovanskih dežela neko malenkost, to je 40 — milijouor goldinarjev. Stoječi na pragu bud-
getne razprave, bilo bi pač umestno, da konserva-tivno plemstvo iz Češka in poslanci moravski na-sproti dunajskim Cehom stori svojo dolžnost, kako, to delajo dunajski Nemci nasproti Nemcem na Češkem in Moravskem.
Minoli petek proslavljala se je v našem „Na-roduem gledišču" tridesetletnica samostoj-nosti češke glediščine m u z e z najslavnejšo predstavo od otvoritve „Narod, divadla". Trideset let! Kako zmagonosni vzlet v napredku je od te dobe, ko je češka dramatična muza pohlevnim korakom prekoračila prag skromnega in prprostega „zatimnega" gledišča, in odtodi po dvajsetih letih kot žarna boginja, pokrita z biseri nesmrtnih del češke umetelnosti, slavila vhod v veličastni dom ob bregovih Veltave!
Jeden sam pogled v statistiko „Narodnega gledišča" nam pove o njega ogromnem napredku v tej 301etni dobi. Leta 1862 je bilo izvirnih čeških iger samo — pet, in v 20 letih vzraslo je število izvirnim delom posvečenih večerov na — 209. Le žal, da niso vse igre, kakor bi si jih želeli.
Pred 30 leti je bilo začasno gledišče «tvorjeno s Hillkovo žaloigro „Kralj Vukašin", ki je dandanašnje skoro že pozabljena, in v petek so se razlegali zvdki po „Narodnem divadlu" onega blestečega de-manta češke umetelnosti, ki veličajno blesti v dia-demu svetovne umetelnosti: „Prodane neveste". In ko je zaoril pevski zbor pesem: „Zakaj bi se ne veselili", — odmevali so zvdki v srcu vsega občinstva ; vsak je bil ginjen, v očeh mu je pa poigraval čuden lesk, in ustni so nehote pevale: „Proč bychom se netčšili I! . ..
Smetanove opere pa nastopijo spomladi potovanje po svetu, in sicer v češki obleki in v nemškem prevodu. Dunajski glasbeni zalagatelj Josip Weinberger sklenil je s Smetanovimi dediči pogodbo, da sme sestaviti družbo, ki bo predstavljala Smetanove opere na Nemškem, Francoskem, Angleškem in v Ameriki. Dr užba broji 200 umetelni-kov. Na Nemškem bodo opere izvajali v nemškem jeziku, na Anglsškem tudi nemški, na Francoskem češki, in v Ameriki kakor bodo zahtevali krajevni odnošaji, češki in nemški. Družba bo obiskala i Ci-kago in njega izložbo in ostane ondi tri mesece.
Pot jim bo gladil češki mojster Dvof&k, vodja novojorškega narodnega konservatorija; tega namreč so Američani pozvali preko morja, da s svojim velikanskim vplivom pomore ameriški godbi na noge. Cesar Thomas, SeidI, Damroscb, Van der Stucken, Nikisch in drugi niso zmogli, izvršiti ima energični Čeh, ki se je od priprostega mesarskega pomočnika povspel na stališče in do imena najslavnejšega skladatelja naše dobe.
Dvoidkova muza se naslanja na slovanske narodne pesmi, odtodi i nje velikanski vspeh. Na Thurberovem konservatoriju ima letne plače 15.000 dolarjev.
Glasba.
Čvetero božičnih pesem za solospeve, mešan zbor in spremljajoče orgije. Zložil Ignacij Hladnik. op. 18. Tisk Blaznikovih naslednikov v Ljubljani. Prodaja „Katol. Bukvama" v Ljubljani po 40 kr. izvod.
Božičnico v pravem cerkvenem duhu pisati ni lahka reč, ker zahteva se od pravega skladatelja, da izrazi v napevih za sv. božični čas čutila veselja nad rojstvom Zveličarja. To veselje pa mora biti izraženo povsem dostojno in ogibati se je strogo vsake sentimentalnosti, posvetnega blišča iu pri-kupljivih melodij. Stari klasiki so v sojih nevenljivih napevih za sv. božični čas izraževali tudi veselje; toda ono je podobno vzvišeni pesmi krilatcev: Gloria in excelsis Deo, nikakor pa veselje v ples in plesne vižice zaljubljenih ljudi.
Go8p. skladatelj je v teh pesmih pogodil prav dobro božično veselje zato, ker ni nevarnosti, da bi lahko spominjale posvetnosti; ako se tempo vzame zadosti mirno. Spremljevanje z orgijami je vravnano lepo in samostojno, a vendar se s petjem tako lepo vjema, da bode marsikateri poslušalec mislil: To je zares padlo iz nebesi Zborovni stavki naj se pojejo tam, kjer imajo močne zbore, vselej brez orgelj. Pohvaluo moramo omeniti še, da je gosp. skladatelj opustil vse one smešne predigre na orgeljskem basu , t obligatnimi tnjoli, trilerji itd., katerim rekajo ' Nemci Kuhreigen, mi pa „kravji koncert".	j
Na strani 5. v zboru pri besedah: „Mar se j ne bomo tud' mi veselili?" gre stavek v D dur in
ne v A, kakor kakor bi se sodilo; kar naj se vpiše. Solo-sopran postopa na nekaterih mestih precej nizko; zatorej naj raje poje bariton. Vnaujost pesmi je prav lična, kinčajo jo tri zale podobice: Na naslovni strani predstavila lična podobica sv. Bojstvo, na zadnji strani angelje nad hlevom z napisom: „Gloria" in na zadnji zunanji strani je krilatec z napisom: „Gloria in excelsis Deo".
Delo vrlega in nadarjenega skladatelja, kateri se tako hitro do popolnosti glasbene vspenja, pri^ poročamo toplo.	Fajgelj.y
Dnevne novice.
V Ljubljani, 30. novembra.
(„Klnb neodvisnih hrvatskih i slovenskih zastopnika.") Na opazko „konservativnega kluba" od 20. t. m., da „klubu neodvisnih hrvatskih i slovenskih zastupnika" ne more priznati pravice, da ima na svojem naslovu tudi označenje „slovenskih zastupnika", dokler vsi slovenski zastopniki pripadajo „konservativnemu klubu", učinil je i pismeno naznanil „klub neodvisnih hrvatskih i slovenskih zastupnika" protiopazko, da zastopnika v državnem tboru dr. Laginja i Spinčic tudi oni del slovanskega ljudstva Istre zastopata, koji se pripoznava slovenski narodnosti, ter da klub ima že iz tega vzrok» pravico, imeti v svojem naslovu tudi označenje s 1 o-v e n 8 k i h zastopnikov." — Tem besedam, došlim nam z Dunaja od uda „kluba neodvisnih hrvatskih i slovenskih zastupnika" dostavljamo le željo, da se zastopnika isterskih Slovencev ne sklicujeta samo na to, da tudi Slovence zastopata v državnem zboru, pač naj pa v zvezi z vsemi drugimi slovenskimi poslanci delujeta složno za blagor našega naroda. S tem bota najlepše pokazala, da sta res tudi s I o-venska poslanca.
(Osebna vest.) Premeščen je iz Trebnja v Rogatec beležnik g. Kazimir Bratkovič. — Gimnazijski profesor gosp. Simon R u t a r je dobil za II, šolsko polletje od naučnega miuisterstva odpust in štipendijo 1000 gld. za vednostno potovanje v Rim in na Grško.
(Porotno sodišče v Ljubljani) je včeraj zaradi posilstva obsodilo hlapca Valentina Travna iz Gline pri Ljubljani na 15 mesecev ječe, poostrene s postom vsaki mesec. — Obravnava proti J. Peternelu iz istega vzroka obtoženemu se je odložila zaradi nadaljnih poizvedeb.
(V smrt na vislice) obsodili so v ponedeljek porotniki (načelnik g. dr. Iv. S e r n e c iz Maribora) v Celju jednoglasno Karola Weiss a, ki je — kakor smo svojedobno poročali — zavratno umoril soprogo svojo.
(Občinska volitev v Radečah.) Pri občinski volitvi v Radečah v okraju Krškem je bil za župana izvoljen Jak. Rinžner, za svetovalca pa M. Scheyer, Fr. Br. Burkelc, Fr. Završnik, Fr. Ravnihar, Fr. Laharnar in J. Simončič.
(Bralno društvo v Mokronogu.) Dne 27. t. m. se je v Mokronogu osnovalo bralno društvo. V odbor so voljeni gg.: Predsednikom Viktor Rosina, c. kr. notar; predsednika namestnikom J. Virant, župnik; tajnikom Jos. Rohrman, not. kandidat; blagajnikom Karol Sašelj, posestnik, pek in krčmar; knjižničarjem Ivan Splihal, c. kr. davč. urada ad-junkt; odbornikoma Adolf Pfefferer, c. kr. okrajni sodnik, in Franc Penca ml., poslovodja; odbornika namestnikoma Edvard Bohinec, učiteli, in Josip Po-gačar, c. kr. kancelist.
(Naturalne oskrbovalne postaje) na Gorenjem Štajerskem, kojih je 46, so oskrbovale v tretjem če- j trtletju s Kranjske 1603 popotnike.
(V Rajhenburgu) je umrl v nedeljo, 17. t. m., [ občeznani in čislani trgovec in poštar gosp. Anton , Kacjan. Bil je mož blage duše ter odkritega značaja, Stajercc stare korenine. Najljubša bila mu je družba duhovnikov, katere je visoko čislal in jim bil vedno prijateljski vdan ; ostal je pa tudi rajnki marsikateremu gospodu, ki je služboval v težavni, razširjeni rajhenburški fari, v prijetnem spominu. V zunanjosti svoji bil je rajnki priprost, pa uljuden; v spolnovanju svojih krščanskih dolžnostij veren katoličan; pomagal je rad revnemu kmetu, ki se je večkrat k njemu zatekel; vzor pa je bil celi tari kot soprog in oče; vsaj ga je pa tudi obitelj srčno ljubila. Ob gomili njegovi žaluje globoko potrta preblaga njegova gospa s 6 otroci, objokujejo pa njegovo prerano smrt tudi mnogi siromaki, katere je rad in tajno podpiral. Upamo, da mu je usmiljeni Bog podelil obljubljeno nebeško plačilo. — Da
bi pač Bog obudil našemu narodu več posnemovalcev nepozabnega nam umrlega! Dela njegova bodo pozna leta pričala o njegovi vstrajnosti in dobrosrčnosti. Svetila mu večna luč!
(V Ločniku pri Gorici), ki naj loči Slovence in Furlane, — a stoji na slovenskih tlih, bije se hud boj kot priprava za občinske volitve. Nekdo, ki ga je vrli „Binnovamento" z Dantejevim verzom prav dobro označil: „Storpio del corpo č della mente peggio", najbolj ruje in pisari zoper v večini pošteno še ločniško ljudstvo. Pa Slovenci se tolažijo, ker jeden „petelin" še ne prinese laške zmage. Ako imate za kakšno klopjo preveč agentov, pošljite jih sžmkaj! Pa pisati sem hotel še nekaj, ali ojstra burja, ki brije po „Soč"i, mi je črnilo strdila. Le to Vam povim: „Nova — non — sunt omnia!"
(V Gorici) je umrl 28. t. m. gosp. Ludovik Jordan, svitnik deželne sodnije v Celju. Rajnki je brat prečast. g. stolnega prošta in državnega poslanca And. Jordana ter svak prečast. o. provincijala Placida Fabijana. Naj v miru počiva!
(Od sv. Vida nad Cirknico) se nam poroča dne 28. t. m. : Ker najbrž ljubljanski mestni redarji in drugi še vedno iščejo nekega od 24. novembra t. 1. pogrešanega tufarnega oženjenega go-stača, 74 let starega Antona Zalar-ja in se je vsled tega r. žena v soboto opoludne s posebnim navodilom napotila če« Rakitno in Podpeč v Ljubljano in nazaj, uljudno naznanjam, da so pogreša-nega ravno danes (28. novembra) dopoldne našli | trije moški iz vasi Osredka na stezi nad takozvanim | Sovodjem iške struge. Ponesrečenec je namreč v | sredo dopoldne, dne 23. t. m., čez Ig in Iško Vas , krenil poleg Iške, opešal pa proti mraku in obležal j na poti. Imel je pri sebi še vse v Ljubljani nakup-ljene stvari.
(Iz Celovca) z due 28. novembra: „Naglica škoduje," mislijo si p. i. naši mestni očetje, ki so ! zelo hitrih n6g, le, kadar gre zoper — „bindišarje". Že d v a j s e t let posvetujejo se sedaj o mestni klavnici, katere morda res še znamo dočakati! Od-j ložila se je namreč stvar zopet — „za sedaj", — j ker se morajo cenjeni mestni odborniki še le — ! „poučiti" o tej zadevi! Res, da — naglica nikoli ; ni prida !! —
(Z Reke) se nam piše: 25. t. m. je priplula ob 3. uri popoldne druga velikanska barka v našo luko. Dva parobrodiča sta jo privlekla v pristanišče. Imenuje se „Altair", ima 4 jadra. Prinesla je 2346 ton riža in 28 ljudi. Riž se bode obdelal v naši rafinariji. Zopet bode malo zaslužka za vbogo, ; od vseh zapuščeno ljudstvo. Zato je pa tudi veselo. Ogromna ladja, katera je pod vodstvom gospoda „Didrick Georg Cpille-ja", je prišla iz Moulmein-a. Mej vožnjo od Moulmein-a do Lizabone je zbolel 27. maja eden mornar, kateri je potem 7. julija umrl. Od Moulmein-a do naše luke je potrebovala ravno 198 dni. Zadnjič ste omenjali v svojem ceujenem dnevniku, da židje gospodarijo na Ogerskem, da imajo tam vse v rokah. Jaz pa rečem, da imajo tudi pri nas vse v rokah. Vso trgovino in obrtmjo, vsa podjetja vodijo oni. Nobeden domačin se ne more kosati z njimi, ko bi se tudi hotel. Judje imajo vse v rokah in kako nečloveško postopajo si svojimi delavci! Najprej jih slabo plačujejo, dasi jim morajo vbogi reveži dolgo in trdo delati. Predno pa vzamejo ljudi na delo, jim more vsak delavec ooliubiti, da bode pri Židu podjetniku kupoval moko in druga živila. In potem jim prodajajo ponarejena živila; pravi moki primešavajo krompirja, da je gre manj na tehtnico. Pa to jim še ni dovolj. Proda-vajo vse to delavcem silno drago in zraven jih še varajo pri meri in vagi. Grše ravnajo s krščanskimi delavci, kakor z živino, zakaj živino imajo lepo re~ jeno, a delavci so pravi skeleti. Se paganskim sužnjem je bilo bolje. Dandanes vlada res pravo robstvo. Kdo je pa vpeljal to trinoško robovanje v razsvetljenem 19 veku? Ali ni storil tega liberalizem? Ta je odpravil modre naredbe, s katerimi so bili krščanski narodi dobro zavarovani pred židovskim odiranjem, modre naredbe, zavoljo katerih niso mogli nenasiteni judje molsti narodov, mej katere so se vrinili, modre naredbe, zavoljo katerih so morali tudi židje ljubiti pravico ter gledati v bližnjem svojem človeka in ne živinče ali celo stroj. Ni Ii tedaj liberalizem največi sovražnik kršč. narodov, ko dopušča tako oderuštvo njih najhujšim nasprotnikom? Cerkev ni bila nikdar zoper Žide kot take, nel temuč oni so varno počivali pod njenimi peroti, ko so jih celo sami vladarji preganjali. Bila pa je cerkev vedno zoper njih krivice in proti njihovemu
oderuštvu. Tako tudi mi nismo zoper jude, temveč zoper njih nečloveško oderuštvo, z drugimi besedami: „Mi bijemo boj zoper njib .razum in humaniteto" v kateri imajo nas kristijane za robove, iz katerih hočejo izsesati kri in meso.
(Bralno društvo) se je osnovalo 27. t. m. v Mokronogu. Predsednik društvu je c. kr. notar V. Rozina.
(Družbi sv. Cirila in Metoda) je izročil veliko i izvodov A. Foersterjeve kompozicije „Slovo" gosp. abiturijent KarolŠavnik; g. prof. S. R u t a r je podaril lepo zbirko knjig družbe sv. Mohorja, in g. Fr. Rus, nadučitelj v Bledu, je doposlal večji knjižni dar. — Prvomestnica šenklavško-frančiškan-ske podružnice, blagorodna gospa Marija Murni- ] kova nas je razveselila t dosedaj največjim jedno- ! kratnim podružničnim doneskom, — s 500 gld., in vedno se razcvitajoča ženska podružnica v Gorici je naklonila 10d gld. Nadalje so družbi poslali: vč. g. A. Ostrožnik, župnik v Pačah in prvomestnik slovenjegraške podružnice, 60 gld. 10 kr., nabranih ob zborovanjih, ki jih prireja tamošnja podružnica na raznih krajih svojega delokroga; g. P. Mayr ml., posestnik in gostilničar v Kranju, 50 gld. Ii Brežic smo prejeli 23 gld. 10 kr. kroninega daru; 26 kron in 20 stotink je nabral neimenovan rodoljub ob veselem slavljenju godu dveh članov vrlih gledaliških diletantov tamošnje f čitalnice, 20 kron pa je daroval g. notar *dr. Pr. F i r b a s. To je drugi kronin dar. Iz Prevoj nam je došlo ob blagoslovljenju hiše trgovca g. G. K o t n i k a nabranih 12 gld. 20 kr., katerim je dodal vč. gosp. j župnik V r h o v n i k darova dveh neimenovanih gospodov v znesku 3 gld. 50 gld. Idrijski pevci so poslali po g. F. L 11 gld.; H. Y. 5 gld.; „Delavsko bralno društvo" v Idriji 4 gld. 42 kr., skupiček za prodan šaljiv dobitek, ki je pripal trgovcu g. J. Sepetavcu; g. I. Hribar zgubljeno stavo — , 4 gld.; gosp. A. Vi ran t v Novem Mestu 2 gld. 50 kr., nabrane mej „Dol. Sokolom"; rodoljubi v St. Petru na Notranjskem 2 gld. po g. S. D o m i-celju; gos.p odvetnik dr. Matej Pretnar v Trstu 2 gld., dar svojega klijenta povodom dobljene pravde in g. Pr. Šlibar v Selcih 2 gld., ki jih je družbi daroval g. lian D o 1 e n e c na Praprot-nem. — Prepričani, da nad tisoč poučevanih otrok, ki jih sedaj vzgaja naša družba v vrle sinove in hčere veri, cesarm in domovini, pač zahteva nesebične požrtvovalnosti vseh rodoljubov, — zahvaljujemo se Vam srčno, želeč, naj dobrotni Bog povrne vso Vašo ljubav: Vam darežljivim domorod-kinjam in domorodcem in Vam darovateljem prvih kron! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
(Konkurz) je proglasilo ljubljansko deželno kot trgovsko sodišče na imenie trgovcev N. Flajnika in Mameka, trgovina z obleko, špecerijskim in mešanim blagom v Vinici (okraj Črnomelj). Kon-kurznim komisarjem imenovan je c. kr. okrajui komisar g. Pavel Juvančič in oskrbnikom imovine be-ležnik g. A. Kupljen, oba v Črnomlju.
(Pobegnil) je v nedeljo zvečer ob 6. uri v oddelku kaznjencev, ki zdaj posluje pri vodnih zgradbah v Rožni dolini na Koroškem, kaznjence ljubljanske moške kaznilnice na Gradu, Jožef Er bežni k, 27 let star, porojen in pristojen v Gorenjo Šiško nad Ljubljano. Isti ie bil od ljubljanskega deželnega sodišča obsojen dne 5. decembra 1. 1889 radi ubojstva ua pet let težke ječe. Erbežnik je pobegnil v kazujenski obleki, in je vodstvo moške kaznilnice proti uiemu objavilo zasledovalni list.
Telegrami.
Dunaj, 29. novembra. V občinskem svetu je naznanil župan, da je opominjal na njih dolžnost one protisemitske mestne odbornike, ki nečejo prihajati k sejam. Dru-zega sredstva on nema. Občinski svet je vzel županovo izjavo na znanje.
Vratislava, 29. novembra. V koksovem zavodu v Parambi pri Zabrczu se je raz-počil kotel. Deset oseb mrtvih, štiri ranjene.
Pariz, 29. novembra. Carnot se je danes posvetoval z Loubetom, zvečer se pä posvetuje s predsednikoma obeh zbornic.
Tutel.
28. novembra.
Pri Maliču: Grof Attems, graščak, s soprogo; Mala-barba; Raus, Kramar, trgovca; Stadler, gledališki Igralec; Pisdur, potovalec, z Dunaja. — Kotnik, posestnik, z Vrhnilte.
—	Sčermiakovsky, trgovec, iz Trsta.
Pri Slonu: Haas z Dunaja. — Bled in Weiss iz Prage.
—	Keippers, inžener, iz Trsta. — Waida, davkar, iz Vel. Lašie. — Lapitsch, potovalec, in Eckmao, častnik, iz Gradca. —• Hirschman, iz Kapošvara. — Eldenich, trgovec, i z Frankobroda- — Koladzyn, geometer, iz Črnomlja.
Pri avstrijskem čaru: Abzwany, potovalec, iz Juden-burga. — Kainer, knjigovez, iz Beljaka. — Koleneg iz Celja.
—	Petz, inžener, iz Beljaka.
Pri bavarskem dvoru: Meditz, posestnik, iz Kopriv-nika. — Medož, posestnik, iz Črnomlja. — Krebitsch iz Ljubljane. — Hörle, čevljar, iz Trsina.
Pri Tirantu: Merhar iz Dolenje Vasi. — Bonomi iz Italije. — Hirschma, železniški strojevodja, s soprogo, iz Siska.
Vr«*m«*nMlto «poročilo.
Sredma temperatura —8'8°, za 10 6° pod normalom
Tržne cene v Ljubljani
dne 30. novembra.
Glavni dobitek
Žrebanje I jutri f
f 5.000 goldinarjev
467 13
Srečke & AO lu*. priporoča:
J. C. M A YEB v Ljubljani.
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operaoije in sobna plombo vanj a
A. PAICHETj,
(is) 89 zobozdravnik
ptl Hradeckega mostu I. nadstr.
Lekarna Trnkóczy-jeva, Dunaj, V.

ci >
«
"T®
S?
o
'O
a
H
3 3
grenki konjak,
okusno in najboljše sredstvo za želodec.
I steklenica 50 kr., 12 steklenic S gld.
prodaja
Ubald pl. Trnk«czy,
lekarnar v Liubljani. Prodajalci na drobno dobe rabat.
t* a K P
»■a
I
O'
5 *<
cL.
o
<
»
b
6 £
B
Št. 23.322.
Razglas.
Da te zagotowi hrana in priprega odgnancem pri odgonski postaji v Ljubljani za 1893. leto, vrš m se bode v četrtek dne
1. decembra t. 1. od 10—12. ure dopoldne pri tukajšnjem uradu
aura
K tei licitaciji vabijo se podvzetniki s pri.*tavkr>m, da je udelfžiteliem 50 goldinarjev varščine položiti.
Magistrat ljubljanski kot odgonska postaja,
dne 21. uovembra 1892.
Dunajska borza.
Dnó 30. novembra.
Papirna renta 5 16%
apirna renta io^fc davka ....	97 gld.
Srebrna renta 5%, 16% divka ....	97 .
Zlata renta 4 %, davka prosta ......	115 „
Papirna renta 5%, davka prosta ....	100 .
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	986
Kreditne akcije, 160 gld........316
London, 10 funtov stri........119
Napoleondor (20 fr.) ........ 9
Cesarski cekini .......... 5
Nemških mark 100 . ........58
70 40 40 50
25 80 56 67
85
kr.
Dni 20. novembra.
Ogerska zlata renta 4%.......113	gld.	45	kr.
Ogerska papirna renta 5 %......100	„	45	„
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	140	„	—	.
5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	152	„	75	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....189	„	—	„
Zastavna pisma avstr.osr.zem. kred. banke 4%	96	„	30	„
Zastavna pisma „ „ 4»/, %	100	„	40	„
Kreditne srečke, 100 gld.......192	„	—	„
St. Genois srečke. 40 gld..............63	.	75	„
23 65
Ljubljanske srečke, 20 gld......
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečk», 10 gld......
Salmove srečke, 40 gld. ......
Windischgraezove srečke, 20 gld.....—
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 150 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2787 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 93
Papirni rubelj .......... 1
Laikih lir 100 ..........-
- gld. -17 „ 40
kr.
50
75 50 5J 17*/,
List „Mercur".
Zanesljiva informaoija o stalno obrestnih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih pojnvih na dunajski borzi.
Sveti pismeni in ustni brezplačno.

Menjarnična delniška družba
MERCUR"
Wollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilierstrasse 74 B.
cele 4V» gld- polovične 2'.', gld. in 50 kr. kolek.
Glavni dobitek 150.000 gld. avstr. velj.
Žrebanje dné 1. decembra.
Izdajatelj in odgovorni vrednik : Dr. Ivan Jansfii.
TIA rK»toii»*« Íi»»»uí»k v l.nfoimni