Poštnina plačana v gotovini!
Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel KuSer. — Tehnični urednik Franc Ravnikar. — Izhaja dvakrat mesečno. Naklada 1 1.000 izvodov. — Za gospodinjstva v občini Domžale je glasilo brezplačno. Tisk:  Delavska univerza Domžale.
Domžale, 15. juh} 1978 LETO XVI - St. 10
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
ZGODOVINSKA KONFERENCA V DEŠNU
Nekaj preživelih udeležencev konference v Dešnu. Od leve proti desni: Tone Cerar-Ciril, Peter Zupančič-Stojan, Lojze Ribič-Ribca, Peter Stante-Skala, Mitja Ribičič-Gril in Jože Gričar-Metod
Med pomembne dogodke v času narodnoosvobodilnega boja spada tudi brez dvoma partijska konferenca Pokrajinskega komiteja KPS za Štajersko, ki je bila 18. in 19. februarja leta 1943 v Osoletovi domačiji v Dešnu nad Moravčami. Na tej konferenci so bih' prisotni: Kraigher dr. Dušan-Jug, Peter Stante-Skala, Franc Rozman-Stane, Dušan Kveder-Tomaž, \fera Šlander-Lojzka, Alojz Kolman-Marok, Mitja Ribičič-Ciril. Polde Eberle-Jamski, Jože Gričar-Metod, Stane Kokalj, Lojze Ribič-Ribca, Jakob Molek-Mohar, Peter Zupančič-Stojan, Jože Berkopec-Mišel, Franc-Pasterk-Lenart, Viktor Stražišar— Silvester, Rudi Knez-Silas, Tone Cerar-Ciril in Julij (erar. Ti tovariši so bili v tedanjem času zadolženi za ponovno oživitev narodnoosvobodilnega gibanja na Štajerskem. Dešen je bil izbran za kraj konference zaradi tega, ker je bilo tedaj v Moravski dolini in litijskem okrožju prilično še dokaj varno, saj je to čas, ko je nasilje okupatorja zlasti na Štajersko doseglo višek.
Čeprav je bilo na konferenci podanih več referatov, le-ti niso ohranjeni, vendar je ugotovljeno, daje Franc Rozman-Stane analiziral vojaško stanje na frontah in v ožjem pomenu s posebnim poudarkom na situacijo na Štajerskem, daje Kraigher dr. Dušan -Jug podal politično oceno stanja na Štajerskem in organizacijo odborov OF AFŽ in ZSM v vaseh in večjih krajih, da je Peter Stante-Skala imel referat o vojaško političnem delovanju na tem terenu in da je Vera Šlander-Lojzka orisala delovanje SKOJ in predvsem delo mladink v težkih razmerah okupatorjevega nasilja.
Razprava je po mnenju udeležencev konference imela v prvi vrsti nalogo najti nove oblike in metode za širjenje organiziranega odpora na Štajerskem, ki je nastalo po hudih izgubah v letu 1942, ko je prišlo do zmanjšane vojaške in politične aktivnosti na tem območju.
Zaradi tega so bih sprejeti tudi takšni sklepi, ki so v letu 1943 pomenili velik razmah narodnoosvobodilnega gibanja na Štajerskem. Med ostalim je bilo sprejeto, daje potrebno izvesti najširšo mobilizacijo vseh sposobnih moških za partizane, med ljudmi organizirati najširšo pomoč partizanski vojski in na vseh ravneh poživiti politično delo, kjer je obstojala bojazen, da se tudi na Štajerskem pojavi bela garda. Konferenca brez dvoma pomeni realno ocenitev nastale situacije in pripravo za ustanavljanje novih partizanskih enot in za združitev že obstoječih v večje formacije. Plod načrtnega dela po tej konferencije velika politična aktivnost in končno tudi ustanovitev 6. SNOUB Slavka Šlandra, 6. avgusta 1943 leta na Šipku, kije odigrala pomembno vlogo v kasnejših dogajanjih na območju Štajerske.
Tako se bodo preživeli tovariši lahko srečali 22. juhja, ko bo na Osoletovi hiši odkrita spominska plošča z napisom: V TEJ HIŠI JE BILA 18. IN 19. FEBRUARJA 1943 POKRAJINSKA KONFERENCA KPS ZA ŠTAJERSKO, in ponovno obudili spomine na čas pred 35. leti, seveda v drugačnih razmerah kot takrat- v svobodni domovini. (Iz zapisa s sestanka preživelih udeležencev konference v Ljubljani).
samoprispevek in šolski prostori
Ko bomo v teh dneh izročali svojemu namenu ŠOLO V KRAŠNJI in telovadnici v MORAVČAH in na BRDU, bomo skoraj v celoti izpolnili obljube, ki smo jih zapisali v program samoprispevka leta 1974. Tako nam ostaja odprto samo še vprašanje izgradnje šole Venclja Perka v Domžalah, vendar imamo tudi za to zagotovljenih več kot tretjino potrebnih sredstev. To pa pomeni, da bomo lahko etapno začeli graditi že letos in obenem izvedli še nekatere adaptacije, ki so bile predvidene.
Ko je na zasedanju vseh treh zborov delegatske skupščine skupaj s skupščino Občinske izobraževalne skupnosti tekla razprava o opravljenem delu, je med drugim bilo prisotno vprašanje: KAKO V BODOČE? Zavedamo se, da nam šolskega prostora primanjkuje, da smo dolžni dati otrokom enak start v življenje in da poznamo tudi materialne možnosti, katerih sestavni del je tudi SAMOPRISPEVEK.
Naša pravica in dolžnost je, da naredimo analizo opravljenega dela in potrošenih sredstev obeh samoprispevkov, vendar se moramo istočasno zavedati, da trkajo navrata in našo zavest novi otroci in z njimi potrebe po novih šolah na Honvu, v Trzinu, Domžalah in da nas čakajo še novi prostori za novo kvaliteto in preobrazbo v šolstvu -USMERJENO IZOBRAŽEVANJE To pa pomeni, da bomo morali vsi postati nosilci pobud za oblikovanje novega programa, novih izračunov in storiti vse, da bomo z mirno vestjo, zavestno in s polno mero solidarnosti glasovali ZA sprejetje tretjega SAMOPRISPEVKA.
Ko bomo dajali na tehtnico naše potrebe in zmožnosti ter želje, potem bomo morali istočasno dodati tudi našo PRIPRAVLJENOST pomagati nam samim in s solidarnostjo ter z denarjem oplemenititi pot, po kateri bodo hodili naši otroci. Ob misli na njih pa nam bo lažje, saj bomo čutili njihovo hvaležnost še dolgo po tem, ko bodo naše denarne obveznosti že daleč za nami.
Cesar ne more narediti vsak sam, to lahko naredimo solidarno skupaj in naj bo v prihodnje vodilo za vse nas - celotno domžalsko družbo - ko bomo oblikovali program in glasovali „ZA" v prihodnjem letu - letu novega SAMOPRISPEVKA!
Delegat
PROGRAMSKA USMERITEV
SZDL
POSVET O AKTUALNIH NALOGAH KRAJEVNIH KONFERENC SZDL IN KRAJEVNIH SKUPNOSTI V SEDANJEM OBDOBJU
Po sklepu izvršnega odbora Predsedstva OK SZDL Domžale je bil v soboto, 17. junija organiziran posvet predsednikov KK SZDL in svetov krajevnih skupnosti, kjer so se aktivisti dogovorili za potek izvajanj nekaterih aktualnih nalog, ki so pred aktivisti SZDL v sedanjem obdobju. Posveta so se udeležili tudi nekateri predstavniki občinske skupščine, predsedstvo konference mladih iz KS in drugi.
Pod prvo točko dnevnega reda je tov. Ivkovičeva spregovorila o vlogi KK SZDL in nalogah subjektivnih sil v KS po 8. kongresu ZKS. Izmed ostalih so naslednje naloge najpomembnejše:
— kadrovska krepitev SZDL, organizacijska krepitev, vloga komunistov v teh sredinah, ki so povsod vsak v svoji sredini odgovorni za kadrovanje in dolžni prevzemati funkcije v DPO;
— osnovna ugotovitev oz. spoznanje, ki gaje kongres podčrtal je bilo, da bo komunist lahko uspešno deloval le v okviru Socialistične zveze, kajti delo komunistov je v množicah;
— povezava za krepitev samoupravnega družbenoekonomskega položaja delovnega človeka, kajti boj za prestrukturiranje gospodarstva, boj proti žariščem inflacije itd. ne more iti mimo SZDL, največjo vlogo pa ima tu sindikat;
— ocena razmer v stanovanjskem gospodarstvu in ocena uresničevanja konference o socialnem razlikovanju;
— pluralizem samoupravnih interesov, delo za večjo humanizacijo in neposrednost odnosov med ljudmi na družbenoekonomskih temeljih socialističnega samoupravljanja, krepitev medsebojnih stikov ljudi;
— reorganizacija krajevne samouprave;
—odpiranje vseh delegacij navzven in njihova tesna povezanost z volilci;
— aktivno delo sekcij in svetov SZDL;
— večja povezanost s SIS.
Po razpravi, ki je sledila in v kateri so bili navedeni konkretni vzroki manj aktivnega dela nekaterih KK SZDL, so bili sprejeti naslednji dogovori:
-v vseh osnovnih sredinah SZDL (KK) je potrebno izvesti javno razpravo o frontni vlogi SZDL, pri kateri morajo aktivno sodelovati vse DPO;
— tudi družbenopolitične organizacije na občinskem nivoju morajo izpeljati to razpravo in izdelati svoja stališča ter skupne programe.
O nalogah poravnalnih svetov je spregovoril predsednik občinskega sodišča Mavricij Volgemut, ki je poudaril, da ima KS poravnalni
svet, da kot samoupravno sodišče posreduje v sporazumnem reševanju sporov med delovnimi ljudmi in občani KS in v skladu z zakonom odloča v sporu, če se o tem udeleženci v sporu sporazumejo. Po obrazložitvi dela poravnalnih svetov in krajši razpravi, so bili sprejeti naslednji dogovori:
— takoj je potrebno ugotoviti v kateri KS so poravnalni sveti s 30. junijem sposobni za samostojno delo in jih aktivirati;
— do septembra morajo biti dokončno oblikovani novi poravnalni sveti;
— nosilci kandidacijskih in volilnih postopkov za te organe so KK SZDL, ki morajo imena predsednikov teh poravnalnih svetov sporočiti na OK SZDL;
— takoj, ko bodo formirani poravnalni sveti v vseh KS, bo OK SZDL organizirala seminar za vodje teh poravnalnih svetov.
Na posvetu smo posebno pozornost posvetili sprejemanju statutov KS in krepitvi krajevne samouprave, kjer nas čakajo zlasti naslednje naloge:
— nadaljnje prostorsko oblikovanje obstoječih KS;
— oblikovanje samoupravnih organov KS - delegatske skupščine KS;
— uveljavljanje  in oblikovanje krajevne skupnosti kot celovitega spleta družbenoekonomskih odnosov.
Uvodne obrazložitve k osnutku statuta KS je podal tov. Remic, v razpravi paje sodelovalo precej prisotnih, ki so bili enotnega mnenja, da bo morala vsaka KS statut prilagoditi svojim potrebam. Sprejeti so bili naslednji dogovori:
— prisotni smo sprejeli stališča o organiziranju KS;
— KS se aktivno pripravljajo na oblikovanje skupščin in sprejem statutov;
— takoj se oblikujejo statutarne komisije pri KS SZDL (če jih ni);
— do 30. julija je potrebno izpeljati razprave in pripombe posredovati na OK SZDL;
— do konca septembra je potrebno sprejeti statute in ustanoviti skupščine KS.
Kot novosti so bili iz statuta podrobneje obrazloženi členi o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, o delu delegacij in delegatov, poravnalnih in potrošniških svetih in drugo. Javne razprave o osnutkih statuta KS morajo biti povsod izpeljane.
Tov. Gorše je udeležencem predstavil vse štiri nove zakone s področja kmetijstva in prisotni so na njegovo pobudo sprejeli sklep, da se bodo tudi KS aktivno vključile v razpravo o le-teh (zakon o združevanju kmetov, zakon o kmetijskih zemljiščih, zakon o kom penzacijah in investicijah v kmetijskih zemljiščih, zakon o kompenzacijah in investicijah v kmetijstvu in zakon o preživninskem varstvu knetov).
Nadalje smo se dogovorili, da se vse KS aktivno vključijo v razpravo o občinski samoupravni skupnosti za zaposlovanje, ta javna razprava traja do 15. 7. Spregovorili smo o skupnosti za luški in železniški promet ter skupnosti za elektrogospodarstvo, ter v zvezi s štipendiranjem sprejeli dogovor, naj se vse
prošnje za štipendije obravnavajo na komisijah za socialno-ekonom-ske odnose pri KS. Tov. Cerneje spregovoril o enotah občinske izobraževalne skupnosti, ki naj bi se formirale pri posameznih šolah. Enote bi morale biti sestavljene iz delegatov uporabnikov in izvajal-(Nadaljevanje na 3. strani)
PROGRAM
PRIREDITE V V POČASTITEV PRAZNIKA OBČINE DOMŽALE V JULIJU 1978
Sobota, 1. 7., ob 20. uri Planinski kres, katerega prižge Planinsko društvo Domžale pri Planinskem donu na Veliki planini.
Nedelja, 2. 7., ob 11. uri Svečana otvoritev depandanse PD Domžale na Veliki planini s tovariškim srečanjem.
Sobota, 8. 7., ob 15. uri Praznik krajevne skupnosti Trzin z otvoritvijo ceste in odkritjem spominske plošče trem padlim partizanom
ob 17. uri Nogomet v Radomljah — mladinci
Petek, 14. 7., ob 17. uri Ihan nogomet — člani
Sobota, 15. 7., ob 16. uri PRIJATELJSKO SREČANJE IZSELJENCEV IN DELAVCEV NA ZAČASNEM DELU V TUJINI Z OBMOČJA KAMNIKA IN DOMŽAL PRI JAMARSKEM DOMU NA GORJUŠI
ob 20. uri Na nogometnem igrišču v Ihanu kulturna prireditev ob 7 50-1etnici Ihana
Nedelja, 16. 7., ob 14. uri Na nogometnem igrišču v Ihanu vrtna veselica v počastitev 750-letnice Ihana, igra ansambel Lojzeta Slaka
ob 15. uri Otvoritev obnovljenega Gasilskega doma na Prevojah in slovesnost ob 90-letnici društva s kulturnim programom
Petek, 21.7., ob 20. uri Prižig žare v Radomljah
Sobota, 22. 7., ob 9. uri Svečana otvoritev telovadnice pri Osnovni šoli Jurij Vega v Moravčah s tovariškim srečanjem
ob 9. uri Hala KC Domžale šahovski dvoboj na petdesetih deskah Gorenjska : Domžale - Kamnik
ob 12. uri ODKRITJE PLOŠČE NA OSOLETOVI HIŠI V DEŠNU NAD MORAVČAMI V SPOMIN NA POKRAJINSKO KONFERENCO KPS ZA ŠTAJERSKO
Ponedeljek, 24. 7., ob 16. uri Kegljanje v Jaršah — dvoboj Kamnik: Domžale
Torek, 25. 7., ob 17. uri v Kamniku nogomet Domžale:Kamnik
ob 17. uri V mali dvorani KC Domžale občinsko šahovsko prvenstvo poštnih okolišev
Četrtek, 27. 7., ob 17. uri Svečana otvoritev novih prostorov AMD Domžale ob Krakovski cesti
Petek, 28. 7., ob 11. uri Otvoritev samopostrežne trgovine TP Napredek v Mengšu
ob 17. uri Dob — nogomet člani Domžale:Kamnik
Sobota, 29. 7., ob 7,30 Otvoritev medobčinske čistilne naprave Kamnik-Doirfale v Studi pri Domžalah
ob 9. uri Trim teknnvanje v streljanju v kamnolomu v Trzinu
ob 10. uri SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKIH SKUPŠČIN DOMŽALE-KAMNIK V VELIKI DVORANI KINA DOM V KAMNIKU
ob 10. uri Odprto občinsko prvenstvo v plavanju na kopališču v Domžalah za vse starostne kategorije
ob 13. uri ODPRTJE CESTE KAMNIK-MOTNIK V MOT-NIKU S KULTURNIM PROGRAMOM IN SREČANJEM DELEGATOV IN OBČANOV
ob 20. uri Tradicionalni miting na Trgu prijateljstva v Kamniku
dopoldne in popodne košarkarski turnir na igrišču v Moravčah Občine Kamnik-Domžale
Nedelja, 30. 7., ob 8. uri OTVORITEV OSNOVNE ŠOLE V KRAŠNJI
ob 15. uri Razvitje prapora Ribiške družine „Bistrica" Domžale, s kulturnim programom in tradicionalno ribiško veselico pri ribiškem domu v Domžalah ob Krakovski cesti
Sobota, 5. 8., ob 15. uri 8. zbor področnega tekmovanja traktoristov, ki ga organizira Mestna zveza ZOTK Ljubljana na Viru pri Tosami — prihod tekmovalcev
ob 16. uri Start povorke na relaciji Tosama - Dob - Češenik -Črnelo — Radomlje - Količevo — tekmovalni prostor
ob 17,15 Otvoritev tekmovanja — pokrovitelj Skupščina občine Domžale
Nedelja, 6. 8., ob 8. uri Prikaz oranja skozi čas - strokovni prikaz oranja
ob 9. uri Priče tek tekmovanja v oranju in spretnost ni vožnji ob 17. uri Zaključek tekmovanja s podelitvijo priznanj in plaket na veseličnem prostoru
VABLJENI!
(Nadaljevanje z 2. strani)
cev iz okoliša šole, ki morajo izdelati svoj program in potem bedeti nad izvajanjem tega programa. Pogovarjali smo se tudi o samoprispevku, ki se izteče v mesecu aprilu 1979 in v zvezi s tema dvema točkama so bili sprejeti naslednji dogovori:
— takoj se je treba povezati s šolami in pospešiti postopek za ustanovitev enot OIS;
— ugotoviti je potrebno meje šolskih okolišev, pri tem bo pona-gala OIS;
—potrebno je pregledati delegacije šol in KS, da se problem enot čimpreje kadrovsko reši;
— potrebno je ugotov iti, katere TOZD oz. njihovi delegati bodo vključeni v posamezne enote;
— enote naj se oblikujejo do 30. 9. oz. najkasneje do 15. 11. 1978;
— takoj je potrebno realno oceniti potrebe KS po vzgojno-izobra-ževalnih objektih;
— pripraviti pregled samoprispevkov v KS in politično oceno stanja v KS;
— takoj je potrebno začeti s pripravami za referendum.
Pogovarjali smo se tudi o novem osnutku odloka o pogrebnih svečanostih in sprejeli stališča, daje potrebno v vsaki KS formirati odbor, ki bo skrbel za to, da se je družba dolžna posloviti od vsakega posameznika in da se pri tem ne sme delati razlik, udeleženci pa smo izrazili tudi potrebo po pogrebnem zavodu v naši občini.
Ob koncu smo sprejeli tudi roke, za izvedbo volilnih konferenc v krajevnih konferencah SZDL in sicer naj bi bile te izvedene do jeseni 1978 oz. najkasneje do 1. 12. 78, volilna in programska seja OK SZDL pa spomladi 1979. Sprejeli smo dogovor, da je v vseh sredinah takoj potrebno pričeti z evidentiranjem za nova vodstva.
Ob koncu so vsi prisotni izrazili željo, da bi se na takih posvetih večkrat dobivali in zato smo sprejeli dogovor, naj bi bil naslednji posvet v jeseni.
G. V.
EKIPA ZRVS - ZSMS PONOVNO USPEŠNA
Dne 9. in 10. junija seje v okolici Trbovelj odvijalo sedmo republiško taktično-orientacijsko tekmovanje sestavljenih ekip rezervnih vojaških starešin in mladincev. Tekmovanje je tudi tokrat bilo množično, saj so se ga udeležile z več kot 300 tekmovalci skoraj vse slovenske občine s svojimi šestčlanskimi ekipami, kar je ponoven dokaz trdnih vezi, ki se tko med Zvezo rezervnih vojaških starešin in Zvezo socialistične mladine, predvsem na področju obrambnih priprav in obrambnega usposabljanja mladih.
Tekmovanje, ki je potekalo v naravi, je od nastopajočih zahtevalo dosti teoretičnega in praktičnega znanja. Vsi tekmovalci so reševali topografske naloge in naloge iz orientacije na zemljišču. Preizkusili so se v točnosti streljanja z malokalibrsko puško, morali so pokazati, kaj zmorejo iz telesnih spretnosti, reševali pa so tudi pismene naloge iz vojaške teorije. Rezervne vojaške starešine so poleg
navedenega na zemljišču reševale taktično nalogo in na skici morali izdelati grafično rešitev v vlogi komandirja pehotnega voda za „obrambo smeri", mladinci pa so namesto taktike reševali naloge iz oborožitve.
Tekmovanje je bilo dokaj zahtevno in brez skrbnih osebnih in kolektivnih priprav tekmovalcev ni bilo mogoče doseči dobrih rezultatov, saj so ta tekmovanja po prikazanem znanju udeležencev, vsako leto kvalitetnejša.
Ekipe ZRVS-ZSMS občine Domžale na teh tekmovanjih vsako leto dosegajo dobre rezultate in so že nekaj let med najuspešnejšimi sestavljenimi ekipami v SR Sloveniji. Tako je bilo tudi tokrat v Trbovljah, ko je ekipa iz Domžal, kljub pomlajenosti, dosegla v hudi konkurenci - odlično tretje mesto. Za dosežene rezultate so bili ekipa in posamezni člani ekipe s strani republiškega in zveznega odbora ZRVS nagrajeni z diapro-jektorjem in knjižnimi nagradami.
HO-RUK 78
Komisija za mladinske delovne akcije pri predsedstvu OK ZSMS Dorržale je z množičnim srečanjem mladih in starejših brigadirjev ob 1. aprilu Dnevu brigadirjev pričela konkretizirati svoj letošnji program dejavnosti na področju mladinskih delovnih akcij. Že ob tej priliki je bila namreč prva brigadna konferenca mladinske delovne brigade Slavko Šlander, ki naj bi v začetku junija odšla na MDA Brkini 78. Na tem prvem srečanju je bilo blizu 200 mladih, ki se bodo udeležili letošnjih akcij in ki so prisostvovali kratkemu kulturnemu programu in nagovoru enega izmed brigadirjev veteranov. V mesecu aprilu in maju so bili vsi brigadirji za MDA Brkini 78 tudi pregledani (hvala lepa Zdravstvenemu domu Domžale, ki z veliko razumevanja in še opravlja zdravniške preglede) in sestali so se še na treh brigadnih konferencah, na katerih so se seznanili s pravili o organiziranju mladinskih delovnih akcij, o interesnih aktivnostih na akcijah in o njihovem sodelovanju na akciji.
Predsedstvo občinske konference ZSMS je za komandanta akcije imenovalo tov. KOLLERJA MARTINA iz Moravč, sicer zaposlenega v LEK Mengeš, kije v lanskem letu opravljal funkcijo namestnika komandanta brigade na MDA Slovenske gorice, za predsednika brigadne konference pa je bila izvoljena tov. DEŽELA VESNA iz Domžal. Izvolili smo tudi vse referente in vodje delovnih skupin in ugotavljamo lahko, da je brigada na akcijo odšla zelo dobro pripravljena.
Že nekaj dni brigada koplje vodovod, ureja slemensko cesto ali pa koplje jarke za telefonske priključke in upamo, da nas bo brigada dobro predstavljala in dosegla lepe uspehe.
Vzporedno s pripravami na to akcijo pa potekajo tudi priprave na občinsko mladinsko delovno akcijo PEČE 78, ki naj bi bila nadaljevanje lanske akcije. Mladi brigadirji bodo kopali vodovod, ki naj bi končno pripeljal vodo tudi v posamezne hiše v Gori pri Pečah. Podobno kot lansko leto bo tudi letos podpisan samoupravni sporazum in če bodo vsi podpisniki izpolnili svoje naloge, tudi letošnji uspehi ne bodo izostali.
Predsedstvo se je o tej akciji že večkrat pogovarjalo, narejeni pa so bili že tudi posamezni koraki h konkretizaciji nekaterih dogovorov v zvezi s to akcijo. Tako je bil že imenovan komandant akcije tov. MATJAŽ REPNIK, novoizvoljeni sekretar OK ZSMS Domžale, v kratkem bo podpisan samoupravni sporazum in pregledani vsi udeleženci akcije. Le-teh bo letos več, saj se je za akcijo prijavilo precejšnje število mladincev iz naših osnovnih šol. Podobno kot lani, bo tudi letos akcija trajala 14 dni in če nam bo vreme naklonjeno, bomo tudi letos na zadovoljstvo vseh uspešno opravili svoje delo. Pokroviteljstvo nad akcijo je tako kot lani prevzela tovarna 1NDU-PLATI. Na konferenci pa smo sprejeli sklep, da se vse OO ZSMS akcije udeležijo vsaj z eno enodnevno mladinsko delovno akcijo.
Prepričani smo, da bomo ob pomoči drugih uspeli!
G. V.
PRAZNIK DOMŽALSKIH KOMUNISTOV
Ekipa Domžal, ko so jo sestavljali člani R VS in mladinci. Z leve stojijo: Bojan Sčukovt, Miha Bemot (vodja), Branko Žagar in Marjan Galien; klečijo: Dušan Drobnič, Roman Slovnik in Srečko Kavka
5. srečanje domžalskih komunistov je bilo tokrat posvečeno 132 novim članom ZKS, 129 komunistom s preko trideset let delovanja v ZK in 11. kongresu ZKJ, kjer je bila ocenjena prehojena pot od 10. kongresa do danes. Srečanje komunistov ima zaradi časa, v katerem se nahajamo, še poseben pomen in obeležje, saj na svoj način simbolizira pomemben družbeni in človeški mejnik. Na tem srečanju sta se srečali dve generaciji komunistov. Ena, ki je zvesta idealom, samoupravljanju, revoluciji, veri v ekonomsko in politično svobodo človeka. Generacija, kije gradila in gradi to veličastno zgradbo samoupravnih demokratičnih in humanih odnosov ljudi, zgradbo, ki ji pravimo naša samoupravna socialistična družba, v to zgradbo so tisti, ki danes slavijo 30 in več letno delo v partiji, vkovali del sebe, svoje življenje, svojo srečo in srečo nas vseh. In druga generacija, ki se je zavestno odločila in to tudi s svojim dosedanjim delom pokazala, da hoče nadaljevati, kar se je v
krvi kovalo in pridobilo z našo revolucijo.
„Biti komunist ni preprosta stvar," je dejal slavnostni govornik na srečanju tov. Marjan Jelen, „stati mora v areni življenja, sredi samoupravljanja, biti mora osveščena osebnost, značajen, sposoben presojanja, odločanja in ravnanja, prevzemanja odgovornosti. Njegove osebnostne značilnosti morajo biti skladne, biti mora zrela osebnost, kar pomeni, da naj ne bo
Eosebnež, ekstremist. Le takšen omunist je lahko za vzgled drugim in le takšni povečujejo ugled partije v družbi.
Komunist črpa idejno in moralno moč tudi iz tega, da je kot posameznik povezan v skupno akcijo idejnih somišljenikov za dosego razrednih ciljev. Zveza komunistov ni diskusijski klub, temveč revolucionarna organizacija, akcijsko učinkovita, idejno močna ter enotna. Toda Zveza komunistov ni nekakšen vrhovni razsodnik v druž-
(Nadaljevanje na 4. strani)
(Nadaljevanje s 3. strani)
bi, zato njen član ne more črpati svoje moči zgolj iz avtoritete svoje organizacije, temveč predvsem iz tega, kar nosi v sebi, iz svoje sposobnosti in ugleda, ki ga kot komunist - človek uživa pri ljudeh.
tode dela, ki bodo na pozicijah razredne in hkrati demokratične akcijske usmeritve, z mobilizacijskimi metodani dela, sproščale ustvarjalne iniciative širokih ljudskih množic. Le na tak način bomo krepili ugled, idejno in akcijsko enotnost zveze komuni-
Pogled v dvorano Komunalnega centra v Domžalah med 5. srečanjem članov ZK v naši občini
Takega komunista pa ne bo oblikoval sprejem v članstvo, sama udeležba na sestankih osnovne organizacije, pisanje stališč in priporočil, temveč ga bo oblikovalo lastno aktivno in ustvarjalno delo v vseh porah družbenega življenja, v delegacijah, v delavskem svetu, sindikatih, mladini in drugje. Sedaj bolj, kot kdajkoli prej, se bi morali zavedati pomena in moči Leninove misli, da naprednih spoznanj, zavesti ni mogoče pridobiti s predavanji, s študijo študije, tudi z mitingi ne, temveč v vključevanjem v konkretno bitko za samoupravno družbeno preobrazbo. Zato tudi ni slučaj, daje tako naš slovenski kot tudi ostali republiški kongresi veliko pozornosti namenil oblikam in načinom delovanja zveze komunistov. Pri tem ne gre za spremenjeno vlogo zveze komunistov, gre le za take oblike in me-
stov. Tega nismo in ne moremo krepiti z direktivo, avtoriteto foruma, organizacije, s partijsko mistiko in podobno. Ugled in enotnost bomo krepili z avtoriteto znanja, z močjo teoretične misli, z močjo sposobnosti ocene razmerja sil v posameznem okolju, z ugledom, argumenti, z demokratičnim dialogom znotraj arene socialistične zveze, s konkretno akcijo v vsakodnevnem boju za krepitev samoupravnega in družbenoekonomskega položaja delovnega človeka, za materialni in kulturni razvoj naše družbe, za krepitev naše obrambne sposobnosti, za obrambo pridobitev revolucije in pogojev za graditev naše prihodnosti."
Srečanje se je končalo s kulturnim programom in pesmijo „TITO, MI TI SE KUNEMO"!
Štefan Hrovat
0 DELU DRUŠTVA RAČUNOVODSKIH IN FINANČNIH DELAVCEV
V Mengšu je bil 12. maja redni letni občni zbor Društva računovodskih in finančnih delavcev Domžale - Kamnik, na katerem so pregledali poslovanje v času od 1975. - 1978. leta. Mimo delegatov so se občnega zbora udeležili tudi predsednik skupščine občine Kamnik Franc Svetelj, predsednik zbora združenega dela Lado Šker-janc, član predsedstva OK SZDL Domžale Emil Tome, podpredsednik združenja računovodskih delavcev Slovenije tovariš Slavine in drugi gostje.
Poročilo o delu društva je podal predsednik Viljem Limoni, v katerem je orisal delo društva v pretekli mandatni dobi in tudi opozoril na nekatere težave, s katerimi se je
Predsednik skupščine občine Kamnik Franc Svetelj pozdravlja udeležence
občnega zbora
Veliko pozornost je društvo namenilo tolmačenju posameznih finančnih in knjigovodskih predpisov ter skušalo pomagati računovodskim in finančnim delavcem tako na področju gospodarstva, kakor tudi na področju negospodarskih dejavnosti.
Sprejeti sklepi zadnje letne skupščine so bili v celoti izvedeni in so še trdneje povezali knjigovodski kader na kamniško-domžal-skem območju. Člani društva so se zavedali, da morajo skrbeti za nenehno vključevanje v vse tokove gospodarstva in tudi sami biti strokovnjaki v svojem poklicu. Veliko pozornost so posvečali vprašanju računovodske in finančne etike in izvajanju predpisov s tega področja. Ker je bilo delo društva res uspešno, gaje Združenje finančnih
Za več letno požrtvovalno delo so prejeli na občnem zboru Zlate plakete: Jelena Bovha, Miha Jerman, Angelca Kržan, Viljem Limoni, Francka Marinšek, Slava Repše, Aleksander Rihtar, Stanka Ristič, Franc Roglič in Franc Vogrinec.
Srebrne plakete pa so prejeli: Vida Andromako, Miha Brinšek, Dragica Kolovič, Fani Kramar, Stane Lužar, Boža Mužina, Ivan Potočnik, Stane Simčič in Anica Vehar. Bronaste plakete so prejeli: Tone Brleč, Ivo Caric, Vida Gosar, Ivanka Grčar, Drago Jeglič, Draga Petrič in Tončka Stenovec.
V imenu skupščine občine Domžale pa je društvu za uspešno delo izročil občinsko priznanje tovariš Lado Škerjanc in zaželel društvu še veliko delovnih uspehov
društvo srečevalo pri svojem delu. Poudaril pa je, da se je društvo številčno močno povečalo, saj sedaj združuje 705 članov, od tega 325 iz Kamnika in 380 iz Domžal. Posebno velik dotok novih članov je bil v zadnjih letih, ko so bile ustanovljene strokovne službe družbenih dejavnosti in samoupravnih interesnih skupnosti.
Za redno delo je društvo imenovalo posamezne komisije, in sicer za strokovno izobraževanje, za finančne knjigovodje, za ekonomska vprašanja in posebno komisijo za članstvo. Celotno delo je vodil upravni odbor in skušal organizirati seminarje, na katerih se je obravnavala najbolj aktualna problematika v posameznih obdobjih.
Gostje so z zanimanjem poslušali poročila o uspešnem delu Društva računovodskih in finančnih delavcev Domžale-Kamnik
delavcev SR Slovenije odlikovalo z redom dela z zlatim vencem in to na 10. redni skupščini, ki je bila leta 1977 na Bledu.
V razpravi je sodeloval tudi tovariš Svetelj, iti je poudaril vidno mesto računovodskih in finančnih delavcev in izrazil željo, da bi člani tega društva tudi v bodoče pomagali reševati zapletena vprašanja na področju računovodskih in finančnih poslov ter s tem pomagati celotnemu gospodarstvu in tudi službam na področju družbenih dejavnosti.
pri izvrševanju njihovega programa.
Brez dvoma lahko rečemo, daje Društvo računovodskih in finančnih delavcev Domžale — Kamnik eden izmed tistih dejavnikov, ki bodo imeli veliko nalogo tudi v bodoče, saj bodo morali aktivno sodelovati pri oblikovanju novega srednjeročnega načrta razvoja v obeh občinah in s tem na finančnem področju pomagati realno načrtovati tako gospodarske, kakor negospodarske investicije in s tem tudi celotni družbeni standard v obeh občinah.
•L. v.
ZAKON IN PRAKSA
SKLENITEV DELOVNEGA RAZ-MERJA ZA DOLOČEN ČAS ZARADI NEUSTREZNE STROKOVNE IZOBRAZB E
Zakon o združenem delu določa v 167. členu, da lahko vsak svobodno, enakopravno in pod enakimi pogoji sklene delovno razmerje z delavci v temeljni organizaciji na način, ki ga določata zakon in samoupravni splošni akt. Torej lahko sklene delovno razmerje vsak, kdor izpolnjuje pogoje, ki jih v skladu z zakonom določijo delavci s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih (pravilnik) temeljne organizacije glede na potrebe delovnega procesa, delovne razmere ter dela in naloge v tej organizaciji.
Zakon o delovnih razmerjih določa v 18. členu, da delovno razmerje lahko sklene vsak, kdor poleg minimalne starosti (15 let) in splošne zdravstvene sposobnosti izpolnjuje tudi splošne in posebne zahteve, ki so določene v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih kot pogoj za opravljanje del oziroma nalog, za katere se sklepa delovno razmerje.
Verjetno imamo največ primerov sklenitve delovnega razmerja za določen čas zaradi neustrezne strokovne izobrazbe v organizacijah združenega dela s področja vzgoje in izobraževanja. Delavci v teh organizacijah združenega dela se morajo pri določanju splošnih in posebnih zahtev kot pogojev za opravljanje del in nalog, za katere se sklepa delovno razmerje, ravnati tudi po zakonu o osnovni šoli oziroma po zakonu o srednji šoli. Pod strokovno izobrazbo pa smatramo glede na 20. člen zakona o delovnih razmerjih tisto izobrazbo, ki si jo je delavec pridobil z uspešno opravljenim verificiranim programom izobraževanja za opravljanje del oziroma nalog določene zahtevnosti.
Zakon o delovnih razmerjih določa v 26. členu, da se v primeru,
če se na oglas oziroma javni razpis nihče ne prgavi ali če nihče izmed prijavljenih kandidatov ni izbran, oglas oziroma javni razpis ponovi. Vendar pa isti zakon v 27. členu določa, da lahko v primeru, če nihče od prijavljenih kandidatov ni izbran, pristojni organ za izbiro določi, da sklene delovno razmerje za določen čas, vendar največ za eno leto z enim od prijavljenih kandidatov, če je taka zaposlitev neogibna zaradi nemotenega opravljanja del oziroma nalog. Iz navedenega lahko ugotovimo, da se delovno razmerje za določen čas v danem primeru ne sklepa nujno za eno leto, pač pa je potrebno pretehtati dejanske potrebe organizacije združenega dela.
Opozoriti je treba tudi, da imajo delavci, ki so sklenili delovno razmerje za določen čas, enake pravice in obveznosti v združenem delu kot delavci, ki so sklenili delovno razmerje za nedoločen čas in so odvisne od vloženega dela. Zato je treba te pravice in obveznosti opredeliti v samoupravnih splošnih aktih. V praksi namreč večkrat nastopajo dileme glede dolžine letnega dopusta, regresa, delitve sredstev sklada skupne porabe in v podobnih primerih. Predvsem je treba paziti, da so delavci, ki imajo sklenjeno delovno razmerje za določen čas, tudi sorazmerno zastopani v organih upravljanja organizacije združenega dela, ker bi sicer lahko bili postavljeni v neenakopraven položaj v odnosu do drugih delavcev.
Pomembno je dejstvo, da delovno razmerje za določen čas ne more preiti v delovno razmerje za nedoločen čas, pa čepravje bilo to razmerje večkrat ponovljeno, če je bila vsakokrat objavljena potreba po delavcu, ki ima ustrezno strokovno izobrazbo. O tem govori tudi primer iz prakse sodišč združenega dela, ki je bil objavljen v Delavski enotnosti dne 10. 12. 1977, stran 4.
OB DNEVU MLADOSTI
V letošnjem mesecu mladosti je bilo v okviru mladinske organizacije v naši občini izpeljanih vrsta akcij, ki so vse imele namen, da mladi z delovnimi uspehi in akcijami čestitamo našemu dragemu tovarišu Titu za njegov 86. rojstni dan.
Ena izmed aken je bila tudi slavnostna seja občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije, na kateri smo podelili letošnja priznanja OK ZSMS najzaslužnejšim mladincem za njihovo aktivno družbenopolitično delo in njihovim mentorjem in najboljšim 00 ZSMS.
Na predlog kadrovske komisije in predsedstva OK ZSMS Domžale so letošnja priznanja prejeli:
CUNJA BERNARDA - uspešno deluje v okviru konference mladih v izobraževanju pri OK ZSMS Domžale že vrsto let. Je članica predsedstva OK ZSMS in predsednik konference mladih v izobraževanju. S svojim delom je veliko pripomogla pri uveljavljanju mladinske organizacije v srednjih in osnovnih šolah.
2. ABE JANEZ - je član osnovne organizacije ZSMS mladi kmetovalci Domžale in že drugi mandat uspešno opravlja funkcijo predsednika konference mladih v kmetijstvu. S svojim delom veliko prispeva, da se tudi mladi kmetovalci aktivno vključujejo v vse mladinske aktivnosti v naši občini. Je tudi član predsedstva OK ZSMS Domžale.
3. HABJAN VITO - sekretar republiške konference ZSMS je vrsto let in še aktivno deluje v mladinski organizaciji v naši občini. Je soustanovitelj Kluba štipendistov v naši občini in njegov dolgoletni aktivni delavec. Bil je tudi predsednik OK ZSMS Domžale in je bil član predsedstva OK ZSMS. S svojim delom je veliko prispeval k uveljavljanju mladinske organizacije v naši občini.
4. SMRDELJ JUSTI - dosedanja sekretarka OK ZSMS je že vrsto let aktivna družbenopolitična delavka v naši občini. Poleg aktivnega dela v okviru OK ZSMS je veliko pozornost posvečala delu mladih iz delovnih organizacij,
veliko se je angažirala pri uveljavljanju koordinacijskih svetov ZSMS v naših delovnih organizacijah. Aktivno deluje tudi v krajevni in občinski organizaciji SZDL.
5. KUSAR JANEZ - predsednik konference mladih iz krajevnih skupnosti je že vrsto let aktivni član OO ZSMS Trojane in predsedstva OK ZSMS Domžale. Veliko je naredil zlasti na področju krajevnih skupnosti, kjer seje ukvarjal z delovanjem 00 ZSMS, krajevnih svetov in klubske dejavnosti. Je aktiven član krajevne konference SZDL Trojane in član družbenopolitičnega zbora občine Domžale.
6. OSNOVNA ORGANIZACIJA ZSMS HOMEC
Ta 00 ZSMS je v tem mandatnem obdobju dosegla na vseh področjih svojega dela velike uspehe. Mladi so si s prostovoljnim delom uredili svoje prostore, v katerih se zbirajo vsak dan. Njihovi mladinci so vključeni v veliko število sekcij v okviru 00 ZSMS in vse zelo aktivno delajo. Člani OO ZSMS so se aktivno vljučUi v delo družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti.
7. OSNOVNA ORGANIZACIJA ZSMS TOKO
00 ZSMS prejema priznanje na podlagi mnenja predsedstva občinske konference mladih delavcev. Mladi iz te 00 ZSMS so v tem mandatnem obdobju zlasti veliko naredili na področju vključevanja mladih v ZSMS, mladinskih delovnih akej in drugod. 00 ZSMS se uspešno povezuje z delom vseh samoupravnih organov v TOZD, kakor tudi z delom konference mladih delavcev.
8. OSNOVNA ORGANIZACIJA ZSMS NA OSNOVNI SOLI JOSIP BROZ TITO
Ta OO je v tem letu najuspešnejša 00 na področju konference mladih v izobraževanju. Mladi na tej šoli so z vključevanjem v različne krožke, sekcije delovali na vseh področjih organiziranega dela naše organizacije, tesno so se povezovali tudi z OK ZSMS in sodelovali v vseh njenih akcijah.
9. 00 ZSMS PECE
Tej 00 ZSMS podeljujemo priznanje za sodelovanje na mladinski delovni
akciji Peče 77. Mladi so z nesebičnim in požrtvovalnim vsakodnevnim udarniškim delom veliko prispevali k temu, da je akcija Peče 77 uspela, zato priznanje nedvomno zaslužijo. Želimo, da jim je priznanje tudi vzpodbuda za letošnje sodelovanje na področju MDA.
10. LJUBA VUTE - mentorica 00 ZSMS na osnovni šoli Josip Broz Tito. Ob njeni pomoči in sodelovanju je ta 00 dosegla lepe uspehe na vseh področjih svojega dela. Tov. je aktivna tudi v samoupravnih organih v šoli.
11. Tov. MIHA PAVLIC, predsednik občinske zveze za Tehnično kulturo za sodelovanje z občinsko konferenco ZSMS Dontale, zlasti na področju pohodov, obujanja tradicij NOB in mladinskih delovnih akcij.
Zaradi zaključka štiriletnega obdobja od 9. do 10. kongresa je predsedstvo OK ZSMS Domžale sprejelo sklep, da se podeli pohvale nekaterim aktivnim družbenopolitičnim delavcem in mentorjem in sicer pohvale prejmejo:
1. AVBELJ JULIJANA - na predlog 00 ZSMS Peče za aktivno delo na vseh področjih, predvsem pa na kulturnem.
2. CIGLER FRANC za aktivno večletno delo v okviru konference mladih delavcev in delovne organizacije SLO-VENIJALES RADOMLJE.
3. GABERSEK JANEZ za večletno aktivno delo v okviru 00 ZSMS mladi kmetovalci Domžale in v okviru konference mladih v kmetijstvu.
4. JASOVlC B020 Ža večletno aktivno delo v 00 ZSMS Center srednjih šol - Ekonomska srednja šola in konference mladih v izobraževanju.
5. LJUBA CERAR za uspešno delo na kulturnem in informativnem delu na vseh nivojih.
6. Tov. MAVSAR FRANC za mentorsko pomoč pri delu 00 ZSMS Ho-mec-Nožice, predvsem za pomoč pri urejanju mladinskih prostorov in sodelovanju 00 ZSMS s KS in ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami.
Priznanja in pohvale naj bi bile vsem nagrajencem, ki jim iskreno čestitamo, tudi vzpodbuda za nadaljnje še aktivnejše delo v mladinski organizaciji!
G. V.
DOMŽALČANI!
Prav gotovo vam je znano, da smo se letos tudi Domžalčani vključili v tekmovanje „Tekmujmo za najlepše urejen kraj v Sloveniji". Zato smo vsi skupaj dolžni, da uredimo svoje domove, počistimo okolico hiš, blokov in stolpičev. Zato prosimo tudi hišne svete, da kar največ storijo za čistočo svojega okolja. Polepšajmo kraj s cvetjem in zelenjem!
Prosimo ustanove, društva, podjetja, da v bodoče plakatov ne lepijo po raznih drevesih, zaščitnih ograjah in podobno, temveč na za to določenih reklamnih panojih, ki jih je v ta namen v Domžalah postavilo Turistično društvo Domžale.
Zavedajmo se, daje to naš kraj in da z malo dobre volje lahko postorimo marsikaj za čistočo in lepši izgled kraja. Turist, potnik ali poslovni človek, ki bo prišel v Domžale, bo takoj spoznal, da so v tem kraju ljudje, ki ljubijo red, čistočo in lepoto svojega kraja.
Ne zaostajajmo za drugimi kraji, ki prav tako tekmujejo za najlepše urejen kraj v Sloveniji! Turistično društvo
Domžale
SREČANJE IZSELJENCEV IN ZDOMCEV
V soboto, 15. julija, ob 16. uri bo v organizaciji Podružnice izseljenske matice Domžale-Kamnik in v sodelovanju z Društvom za raziskavo jam Simon Robič Domžale prijateljsko srečanje izseljencev in zdomcev.
Poleg kulturnega programa, v katerem bosta sodelovala Oktet bratov Pirnat in Folklorna skupina Osnovne šole Radomeljske čete iz Radomelj je Društvo za raziskavo jam Simon Robič Domžale pripravilo tudi Dan ljudskih običajev. Za veselo razpoloženje bo poskrbel priznani zabavni ansambel Franca Flereta in Dobrepoljski fantje.
Izseljencem in zdomcem ter drugim obiskovalcem priporočamo tudi ogled Slamnikarskega muzeja na gradu Krumperk in Železne jame na Gorjuši.
Torej v soboto, 15. julija, na veselo snidenje na Gorjuši!
UPOKOJENCI MED SEBOJ
MLADI V ESŠ V DOMŽALAH
UPOKOJENCI IZ ZAMEJSTVA NA OBISKU V DOMŽALAH IN KAMNIKU
V četrtek, 1. junija, je bil po dolgih deževnih dneh prvi sončni dan. Zgodaj dopoldne se je pred klubom Društva upokojencev v Domžalah pojavil avtobus, ki je pripeljal petdeset članov Društva slovenskih upokojencev iz Italije, v glavnem iz Trsta in Gorice. Gostom sta izrekla dobrodošlico predsednik Društva upokojencev Ivan Redenšek in predsednik Izseljeniške matice Domžale--Kamnik Srečko Berčič. Za lep sprejem se je zahvalil predstavnik društva iz Trsta akademski slikar Janez Cesar in domžalskim upokojencem poklonil spominsko darilo: knjigo „Dnevnik in spominska knjiga iz fašističnih zaporov", ki jo je napisal v ljubljanskih, koprskih in parmskin zaporih od 1943-1945 pok. član društva v Trstu Milko Skrap. Pred klubom smo se fotografirali nato pa so bili gostje v klubu pogoščeni. To je bilo že tretje prijateljsko srečanje domžalskih upokojencev s tržaškimi in goriškimi. Prvo srečanje smo imeli pred letom v Bazovici, drugo preteklo jesen na skupnem izletu po dolini Krke, na Muljavi, v Žužemberku, Kostanjevici in na brežiškem gradu.
Gostje so se nato odpeljali v Kamniško Bistrico, kjer jih je pred planinskim domom pričakala skupina narodnih noš s harmoniko in odbor Društva upokojencev iz Kamnika. Njihov predsednik Matija Sterle je goste prisrčno pozdravil in jim zaželel veselo in prijetno počutje v tem lepem kamniškem kotu. Spet fotografiranje, harmonika je vabila na ples ali kaj ko so gostje tako pridno pisali razglednice, da je omizje zgledalo kot šolski razred, ki piše matematično. Vseeno smo se veselo zavrteli. Vse prehitro je minil čas, ko je bilo treba nazaj v Kamnik, kjer nas je v novem Domu upokojencev čakalo kosilo. Gostje so bili veselo presenečeni, ko jih je pozdravil predsednik skupščine Občine Kamnik Franc Svetelj in jim orisal zgodovino, kulturo in gospodarsko podobo mesta in občine Kamnik ter jih povabil, da naj se še večkrat vrnejo v prijazno mesto pod planinami in tudi povzpno na Veliko planino. Upravnik doma Peter Kladnik jim je na kratko poročal o gradnji novega doma in o vsem, kar jih je v zvezi z domsko oskrbo zanimalo. Delegat oskrbovancev Etbin Bežek pa je gostom povedal, da je bil ekononist, sedaj paje upokojen, z ženo živita v tem prijaznem domu in ničesar ne pogrešata. Zelo sta zadovoljna z oskrbo, zdravniško nego in prijateljskimi odnosi, ki vladajo med oskrbovanci samimi, kakor tudi med upravo dona in oskrbovanci.
Med gosti je bil tudi upokojeni član Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta Stane Rastresen, ki je v narečjih povedal dve originalni pridigi, za kar je požel obilo aplavza. Po kosilu je neumorni harmonikar spet zaigral za ples in že je bilo treba vzeti slovo od gostoljubnih kamniških upokojencev.
Zadnji dan prijateljskega srečanja pa je bil v novem Domu upokojencev v Domžalah. Tu so si gostje najprej ogledali notranjost doma, bivalne prostore, kopalnice, dnevne prostore in se pogovarjali z oskrbovanci. Nad vsem so bili presenečeni in navdušeni. V jedilnici smo jim pripravili kulturno umetniški
OGLAS
Po ugodni ceni prodamo enodružinsko podstrešno stanovanje velikosti 62 kv. m., 20 kv. m. vrta, klet in drvarnico.
ŠTRUCLI Ivan, Kidričeva 29, Domžale.
program. Moški pevski zbor upokojencev ,Janez Cerar" je pod vodstvom Staneta Habeta zapel več narodnih pesmi, dodati je moral še par partizanskih. Predsednik skupščine občine Domžale Jernej Lenič je gostom zaželel dobrodošlico in pred njih razgrnil podobo današnjih Domžal oz. občine. Povedal je, da je v Domžalah danes sila veliko mladih družin, da se gradi vsako leto veliko stanovanj, da ne moremo sproti zgraditi prepotrebnih vrtcev in šol za novo priseljene občane. Številna industrija omogoča hiter napredek občine. Zadovoljivo so razvite samoupravne interesne skupnosti in v njih sodeluje veliko delegatov iz delovnih organizacij, kakor tudi iz krajevnih skupnosti, med slednjimi je tudi nad sto upokojencev. Mladinska folklorna skupina iz Radomelj je v posebni točki prikazala več narodnih plesov. Gostje so bili navdušeni in izrazili vse priznanje mladim parom, ki jih vodi tov. Lipovškova, na harmoniki pa spremlja njen mož. Tržaška pesnica Marija Mijot je iz svoje pesniške zbirke recitirala tri globoko občutene pesmi v narečju. Član SNG iz Trsta Stane Raztresen je odigral vlogo Cankarjevega „Hlapca Jerneja^ pred sodiščem z vsem žarom in nam zapustil nepozabni lik velikega umetnika. Sto-bljanski oktet, tokrat kvartet, je zapel nekaj narodnih in gostje bi jih želeli še več, če bi jih čas ne priganjal. Povezovalec programa Tone Ravnikar je ob stoletnici rojstva pesnika recitiral Zupančičevo pesem „V tišino", na koncu paje moral dodati še „Lepo Vido".
Tajnik Društva slovenskih upokojencev v Italiji Stanko Andolšek, ki je več let poučeval tudi na šoli na Gozdu pri Kamniku, se je v imenu društva toplo zahvalil za tako lepe sprejeme v Domžalah in v Kamniku in izvajalcem za lep umetniški program. Prav tako se je zahvalila predsednica goriške skupine društva Marija Korsič in se s prisrčnimi besedami poslovila od domžalskih upokojencev.
Gostje so v Kamniku in Domžalah izražali presenečenje, da je v naši domovini vsepovsod čutiti veliko solidarnost, posebno pri gradnji vrtcev, šol in tudi domov za ostarele, da so v velikem številu tudi upokojenci delegati, ki soodločajo v interesnih skupnostih in da so enakopravni na vseh področjih, dalje, da domovih upokojencev ni nikakršne razlike med onimi oskrbovanci, ki imajo lastna sredstva in onimi, za katere plačuje oskrbnine družba. Tega v Italiji in tudi drugod po svetu ni. Tam so še vedno razlike in razredi bogatih in revnih.
Društvi upokojencev Doniale in Kamnik ter Izseljeniška matica so lahko zadovoljni s tem srečanjem, na katerem je bilo izmenjanih dokaj misli o politiki, solidarnosti in ncdsebojnih odnosih v naši družbeni stvarnosti v primerjavi z razmerami v zamejstvu. Gostje so ob slovesu zaželeli, da bi se takšna srečanja še izmenjavala, mi pa smo želeli da odnesejo s seboj najlepše vtise in spomine na dan, ki so ga z nami preživeli v Kamniku in Domtalah.
Prihodnje srečanje bo verjetno jeseni v Doberdobu ali pa v Čedadu, kjer se bomo srečali tudi s člani Slovenskega društva ,J.van Trinko-Zamejski".
Ivan Redenšek
OGLAS
Mlad zakonski par išče opremljeno ali prazno sobo v Domžalah ali okolici. Za stanovanje bi lahko delno delala in plačala. Ponudbe pošljite na uredništvo Občinskega poročevalca pod „Delo in plačilo".
Spet je minilo šolsko leto. Preden bomo za nekaj kratkih tednov mislili predvsem na prijetne plati življenja, je prav, da pogledamo, koliko lepih uric smo v preteklem šolskem letu preživeli tudi v šoli, kaj vse smo počeli v času, ki je bil odmerjen našemu zanimanju in zabavi. Naša OO ZSMS je ob takem pregledu lahko zadovoljna, saj smo ob njeni vzpodbudi naredili več, kot smo lahko pričakovali.
Naše izvenšolsko delo je težko primerjati z delom na katerikoli drugi šoli. Nimamo namreč svojih prostorov. Pet učilnic, ki nam jih daje v najem Poklicna kovinarska šola je zasedenih z rednim poukom od sedmih zjuUaj do sedmih zvečer. Tako nimamo prav nobenega prostorčka, kjer bi se lahko zbirali v času, ki bi bil ugoden za večino naših dijakov. Večerne ure niso primerne, saj se mnogo dijakov vozi iz najrazličnejših krajev domžalske in kamniške občine in se zvečer ne bi mogli več vrniti domov. Razen tega je pri dveh polno zasedenih turnusih nemogoče združiti dijake obeh turnusov v redno izvenšolsko dejavnost. Kljub temu pa so naši djjaki izredno prizadevni in delajo tudi izven šole povsod, kjer je le mogoče. Poglejmo nekaj njihovih dosežkov.
Naša OO ZSMS uspešno sodeluje z OO ZSMS v delovnih organizacijah. Tako so v preteklem šolskem letu izvedli 6 delovnih akcij v LEKU, 7 delovnih akcij v ETI, 4 delovne akcije v TOSAMI, 5 delovnih akcij v EMONI, kjer so naši dijaki pogozdovali, v štirih pa urejali domžalsko športno igrišče. Več dijakov z naše šole seje udeležilo mladinske delovne akcije v Brkinih 78, veliko pa je prijavljenih tudi za enodnevno delovno akcijo pri izgradnji vodovoda v Pečah.
Na šoli zelo aktivno deluje več krožkov.
MARKSISTIČNI KROŽEK je redno študiral marksistično literaturo in pripravil razna predavanja s tega področja.
OBRAMBNI KROŽEK je ob dnevu JLA obiskal kasarno Bratstva in enotnosti in se pogovoril z vojaki o njihovem življenju, v mesecu maju je s pomočjo tovarišev rezervnih oficirjev pripravil uspešen obrambni dan, vsem dijakom pa so priredili tudi več predavanj o civilni zaščiti, oboroževanju v svetu in drugih pomembnih vprašanjih.
FOTO KROŽEK je vestno zasledoval prav vse dogajanje na naši šoli in nam na posebnem panoju sproti pokazal, kakšni smo bili na izletih, proslavah itd. Na zaključni razstavi STUGŠ v preddverju hale Komunalnega centra v Domžalah je krožek sodeloval s prikazom dela na naši šoli, razstavljal paje tudi v dvorani na Viru, ko je bila tam volilno-programska konferenca OK ZSMS Domžale. Z vso prizadevnostjo so si uredili skromen kotiček za temnico.
LITERARNO-DRAMATSKI KROŽEK je pripravil proslavo ob vseh pomembnejših praznikih: ob Dnevu republike, Dnevu žena, Dnevu OF. Posebej so se dijaki potrudili, ko so pripravili dobro uro trajajoč recital Zupančičeve poezije ob stoti obletnici pesnikovega rojstva. Priredili so ga v marcu v domžalski kino dvorani, a žal, kljub posebnim vabilom, ki so jih razposlali vsem šolam, družbenim in delovnim organizacijam v občini, niso dočakali posebno številnega obiska. Dijakom to ni zmanjšalo volje in z vso vnemo se že zdaj pripravljajo za podobno prireditev v Drihodnjem letu. Kot vsako leto smo tudi to pot izdali dvojno, dokaj obsežno številko šolskega časopisa Ritem mladih. V njem so naši dijaki in dijakinje pokazali precejšen smisel za poezjjo in prozo, svoje zanimanje za dogajanje okrog sebe, svoj odnos do sveta. Spet so nam pri razmnoževanju lista priskočili na pomoč v tovarni He-lios. Iskreno se jim zahvaljujemo. Veliko smo vložili tudi v organizacijo tekmovanja - kviza v znanju o velikanih naše književnosti. Povabili smo različne OO ZSMS, vendar se kviza ni udeležila nobena izmed njih, zato je, žal, odpadel. Dosti lepše so uspela taka
takmovanja znotraj šole, ki sojih prijetno organizirali dijaki posameznih razredov.
In da ne pozabimo: dijakinje naše 3. b so v več delovnih organizacijah ob prihodu Dedka Mraza razveselile malčke s kratko igrico. Zares prisrčen odziv cicibanov jih je vzpodbudil, da bodo še poizkušale.
Tudi v športu nismo kar t-ko. Telovadnice res nimamo. Poklicna šola jo potrebuje sama in nam jo lahko odstopi le delno. To razumemo. Kljub temu poizkušamo. V okviru ŠSD deluje sicer le krožek za odbojko, vendar smo se udeležili marsikaterega tekmovanja tudi v drugih panogah: v februarju spominskega turnirja v malem nogometu za pokal Slavka Novaka, v mesecu mladosti smo pošiljali ekipe na tekmovanja iz malega nogometa, košarke, odbojke (mladinke so dosegle 1. mesto), šaha, streljanja (mladinke 3. mesto), namiznega tenisa (3. mesto).
V velikem številu smo šli na pohod po poteh okupirane Ljubljane.
Ker se radi tudi razvedrimo, smo za dijake naše šole priredili novoletni in prvomajski ples, ki sta bila vsem zelo všeč.
Resno upamo, da bomo prihodnje leto napravili prav toliko, če bo le mogoče, pa še več, saj vemo, daje aktivnost tista, ki gradi mladega človeka.
OO ZSMS ESS DOMŽALE
AKTIVNOST MLADIH FOTOGRAFOV V RADOMLJAH
Hkrati z zaključkom šolskega leta so na šolah prenehale tudi dejavnosti, ki so se odvijale v številnih krožkih. Tako smo v Radomljah te dni zaključili dejavnost foto krožka, ki deluje že drugo leto v organizaciji Foto-kino kluba „Mavrica" in pod mentorstvom znanega mojstra fotografije in umetnika tov. Vlastja Simončiča.
Mladi fotografi so odprli v avli šole v Radomljah kar tri razstave po vrsti. Najprej so v sodelovanju s športnim društvom „Partizan" Preserje odprli razstavo o tekmovanju za „Cicibanovo športno značko". Člani foto sekcije Foto-kino kluba „Mavrica" so nato postavili zanimivo razstavo z naslovom „Naš kraj iz objektiva".
Kot zadnja se je nato zvrstila še razstava del mladih članov šolskega foto-krožka pod geslom „Lepota v ustvarjanju". Ob otvoritvi te zanimive razstave, na kateri so razstavljali učenci od 7. do 15. leta starosti, je bila skromna slovesnost, ki so se je udeležili mladi raz-stavljalci, njihovi starši, učitelji in člani Foto-kino kluba „Mavrica".
Tov. Janez Kosmač je med drugim poročal o delu in uspehih krožka, zlasti pa o pomenu našega prizadevanja za delo z mladino. Pri mladih si prizadevamo razviti čut za lepoto, estetiko in kompozicijo, hkrati pa jih seznanjamo s tehniko snemanja in izdelave fotografij. Najbolj pomembno pa je, da mlade skušamo pridobiti za fotografijo, ki postaja vse bolj nepogrešljiva naša spremljevalka in vse bolj pomembna dejavnost v tehniki, znanosti in umetnosti.
V kratkem kulturnem programu sta člana dramske sekcije „Mavrice" Milena Tome in Miha Kavčič zelo doživeto prebrala nekaj odlomkov iz literarnega zapisa o doživetjih fotografa - Ijubiiefla narave, izpod peresa člana „Mavrice" tov. Janka Skoka iz Mengša.
Ravnatelj šole, Rajko Hafner je nato odprl razstavo, predsednik Občinskega sveta Zveze organizacij za tehnično kulturo Domžale ing. Miha Pavlic pa je mladim članom fotokrožka in razstavljanem podelil lepe knjižne nagrade.
J. K.
KRAJEVNA SKUPNOST DOMŽALE
POROČILO O IZIDU REFERENDUMA
Za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje kanalizacije, asfaltiranja cest in napeljave javne razsvetljave v „ROJSKEM NASELJU" za Chvatalovo, Detelovo, Kreigherjevo, Sejmiško, Rojsko, Ljubljansko cesto, hišna številka 131, in Bistriško cesto številke 8,9 in 10.
1. Referendum je bil izveden dne 4.junija 1978 od 6. do 18. ure v prostorih osnovne šole Šlandrove brigade, Bistriška 19.
2. Volilna komisija je izvedla referendum na podlagi sklepa Zbora občanov z dne 18. maja 1978 in na podlagi sklepa seje Zbora delegatov krajevne skupnosti Domžale, ki je bila 19. maja 1978.
3. Volilnih upravičencev 359 glasovalo volilcev 330 ali 91,92 % „ZA" je glasovalo 279 ali 77,71 % „PROTI" je glasovalo 49 ali 13,65 % neveljavni glasovnici 2 ali 0,56 % glasovanja se ni udeležilo                              29 ali 8,08%
4. Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka je uspel, ker je večina volilnih upravičencev glasovala „ZA".
5. Svet krajevne skupnosti Domžale ima na podlagi 9. člena zakona o referendumi (Uradni list SRS 23/77) in 3. člena Zakona o krajevnem samoprispevku (Uradni list SRS štev. 3/73) zakonito osnovo za sprejem sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje kanalizacije, asfaltiranja cest in napeljave javne razsvetljave v soseski „ROJSKO NASELJE" za zgoraj omenjene ceste v Krajevni skupnosti Domžale.
Datum: 5.6.1978
Predsednik volilne komisije Krajevne skupnosti Domžale EmilTOMCl.r.
IHAN VAS PRIČAKUJE
Tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov TO KO Domžale, Kidričeva c. 1, n. sol. o
OBJAVLJA prosta dela in naloge*
vratarja - Čuvaja
Od kandidatov pričakujemo, da imajo končano osnovno šolo in da imajo moralnopolitične lastnosti; delovne izkušnje zaželjene.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3—mesečnim poskusnim delom.
Kandidati lahko vložijo svoje vloge v 15 dneh od dneva objave na naslov: Tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov TOKO Domžale, Kidričeva c. 1.
agroemona osuhacJomžale
tozd poljedelstvo govedoreja
OBJAVLJA POTREBE PO DELAVCIH ZA OPRAVLJANJE DEL
1. vodenje poljedelske proizvodnje
2. avtomehanika
Pogoji:
pod 1: diploma agronoma poljedelske smeri in 3 leta prakse. Zaželen je moški kandidat zaradi terenskega dela. pod 2: kvalificiran avtomehanik z odsluženim vojaškim rokom.
Kandidati naj pošljejo pismene vloge v roku 10 dni od dneva objave na naslov Agroemona, TOZD Poljedelstvo-Govedoreja Domžale, Levstikova 39, Domžale.
V kratkem, to je 15. in 16. julija bo v Ihanu osrednja prireditev — proslava v počastitev pomembnega jubileja, 750-letnice kraja, ki bo združeno z občinskim praznovanjem, ki ga praznujemo v mesecu juliju. Odbor za pripravo in izvedbo praznovanja je na svojih zadnjih sejah že prišel do dokončne odločitve o osnovnih smereh in izgledu glavne prireditve.
V soboto (15. VI.) zvečer bo na prostoru, kjer je nogometno igrišče v Ihanu, kulturna prireditev, na kateri bo sodeloval celoten zbor Kulturno umetniškega društva Ihan. Za to priložnost se bodo še posebej potrudili. Predstavili nam bodo Ihan skozi stoletja, tako kot je rasel, trpel od obleganj in vpadov Turkov, pa vse do NOV, dokler se ne znajdemo v sedanjosti. Kulturna prireditev, ki bo nekoliko daljša od ure, se bo nadaljevala s svečanim ognjemetom.
V nedeljo popoldne bo po Ihanu svečan sprevod, ki naj bi pona-
zoril zgodovino bolj v sliki, kot v besedi. Povorka se bo zopet zbrala na nogometnem igrišču, kjer bo že vse pripravljeno za zabavo. (Skoraj ni proslave brez zabave, vsak mora namreč priti na svoj račun). Na odru bo že stal in raztegoval svoj stari meh vedno razigrani Slak, s svojo pojočo druščino. Vmes pa bomo skušali poskrbeti za nekaj zabavnih vložkov, ki naj bi popestrili nedeljsko popoldne.
Sicer pa pridite in se sami prepričajte, upam da ne boste razočarani.
Morda se vse premalokrat vprašamo o namenu takih in podobnih proslav, ker zavedati seje treba, da brez novih delovnih zmag, ki nam odpirajo pot v svetlejšo prihodnost, ne le v minulo preteklost, tudi ni uspešnih praznovanj. Se v Ihanu tega zavedamo? Spomenik dr. Brezniku, asfaltno nogometno igrišče, je to dovolj? Sicer pa jubilejno leto še ni končano.
Odbor
TOVARNA-TO SMO Ml!
Že dalj časa je med OŠ Dob in tovarno TOSAMA Domžale tesno sodelovanje. Ob otvoritvi novih šolskih prostorov je na našo željo tovarna prevzela patronat. S tem so postale vezi še bolj trdne.
zaposlenih večje število njihovih staršev.
Mladinci so se za delovno sodelovanje prostovoljno in zavestno odločili, zato tudi uspeh hi izostal. Denarno nagrado, ki so jo učenci
Učenci OŠ Martin Koželj Dob med delom v TOSAMI
V želji, da bi naši učenci višjih razredov bolje spoznali proizvodno delo in da bi se tudi praktično vključevali v proces, smo se v tem šolskem letu skupno dogovorili za delovno prakso. V okviru te prakse so imeli mladinci naše šole možnost, da si ogledajo tovarno in jo pobliže spoznajo. Pod vodstvom predavateljev so aktivno sodelovali v proizvodnji, spoznali proizvodni proces in se delovno usposabljali. Taka povezava z delovno organizacijo je sestavni del poklicnega usmerjanja in korak v usmerjeno izobraževanje. Za naše učence je bilo to sodelovanje in povezovanje s proizvodnim delom v TOSAMI še toliko bolj privlačno in uspešno, ker je v tej delovni organizaciji
dobili za opravljeno delo, so delno porabili za kritje stroškov zaključne ekskurzije na Plitvice. Velik delež pa so pustili OO ZSMS šole, ki bo ta denar delno porabila za ureditev šolskega igrišča, ostalo pa za nabavo potrebnih rekvizitov za mladinsko organizacijo.
Mladinci bodo tako tudi po končani osnovnošolski oL nosti čutili pripadnost mladinski organizaciji na šoli. Dali soji del svojega. Imeli bodo pravico in dolžnost, da začeto delo nadaljujejo in izpopolnjujejo.
Šola jim je za to sodelovanje in solidarnost hvaležna.
OŠ Martin Koželj Dob
GASILCI PREGLEDALI SVOJE DELO
Na rednem občnem zboru, 27. maja, so domžalski gasilci, ki so povezani v Občinski gasilski zvezi, pregledali svoje delo in ocenili dosežke na področju gasilstva. Občnega zbora, ki je bil v dvorani družbenopolitičnih organizacij v Trzinu so se mimo delegatov iz vseh društev udeležili tudi Mirko Kušar - Gasilska zveza Slovenije, M arjan ing. Trobec - požarni
Predsednik Občinske gasikke zveze Domžale tovariš Aleksander Rihtar med podajanjem poročila
inšpektor SOb Domžale, Maks Jeran - Občinska konferenca SZDL Domžale, Drago Korošec -Postaja milice Domžale, tov. Pregled - Občinska gasilska zveza Kamnik, Karel Kušar — podpredsednik SIS za varstvo pred požarom in častna člana Valentin Breznik in Martin Andrejka.
Predsednik Občinske gasilske zveze tovariš Aleksander Rihtar je podal poročilo o aktivnostih gasilskih društev v času med obema občnima zboroma in opozoril na vključevanje gasilcev v mnoge manifestacije, ki so bile v letu 1977 in 1978. V svojem poročilu je dal poseben poudarek tekmovanju ekip na občinskem tekmovanju, na katerem so bili doseženi vidni rezultati, tako na področju množičnosti, kakor tudi kvalitete. Dejstvo je, da dela aktivno v gasilskih društvih preko 1000 naših občanov in da je to velikega pomena tudi v konceptu SLO in družbene samozaščite. V svojem izvajanju je orisal sektorske vaje, ki so bile v delovnih organizacijah Toko, Helios, Papirnici Količevo in v Traku v Mengšu. Opozoril pa je tudi na uspešno izvedeno reševalno akcijo, v katerfso sodelovale desetine iz gasilskih društev Domžale, Mengeš in združena industrijska enota iz delovnih organizacij. Opozoril je na to, da so društva v veliki meri posvečala pozornost pomlajevanju svojih vrst, skrbela za sodobno opremo in skušala porragati povsod tam, kjer je prihajalo do požarov ali drugih elementarnih nesreč. Še posebej pa je opozoril
na že sprejeti požarni načrt občine Domžale, v katerem so opredeljeni cilji in naloge SIS za varstvo pred požarom. Ta načrt bo v bodoče potrebno izvesti, saj drugače si ne moremo predstavljati nadaljnjega razvoja gasilstva v naši občini. Ena izmed osnovnih nalog bo delo za osnovanje poklicne gasilske enote v Domžalah in začetek dela iniciativnega odbora za izgradnjo Doma družbene samozaščite, v katerem naj bi poleg poklicne enote dobili svoje mesto tudi SIS za varstvo pred požarom, Občinska gasilska zveza, Postaja milice in še nekateri drugi uporabniki. Seveda bo ta investicija terjala znatna finančna sredstva, ki naj bi jih po predloženem samoupravnem sporazumu prispevali vsi uporabniki novega doma.
Druga pomembna naloga pa je izdelava programa razvoja gasilstva in požarnega varstva v občini. V tem programu mora najti svoje mesto vsako gasilsko društvo in to v odvisnosti, zahtevnosti in pomembnosti terena, ki ga pokriva in pa od razvojnih ciljev, ki morajo biti v tem programu opredeljeni. Da bo delo lahko nemoteno potekalo, so organi SIS za varstvo pred požarom sodelovali v razgovorih in spremljali tudi oblikovanje sredstev skupne porabe tako, da naj bi združevali iz bruto osebnih dohodkov 0,30,% za namene na področju požarne varnosti.
Glede na hitri razvoj in stopnjo organiziranosti gasilstva v naši občini, bo potrebno misliti na nastavitev profesionalnega tajnika SIS in v bodoče tudi poklicnega poveljnika, katerega naloga bi bila skrb za organizacijo in stalno strokovno vzgojo gasilcev v občini. Skratka, v bodoče bo potrebno tesno sodelovanje s SIS za varstvo pred požarom in Občinsko gasilsko zvezo, saj bo od tega sodelovanja odvisno plodno delo na tem pomembnem področju.
Nato je sledilo poročilo poveljnika - štaba operative, iz katerega je bilo razvidno delo po posameznih sektorjih, strokovno izobraževanje za naziv „gasilec - strojnik" in občinsko tekmovanje, področno sodelovanje ter vrste požarov, ki jih je bilo v koledarskem letu 1977 kar 27. Pri vseh teh požarih so gasilci vestno opravili svoje delo in s tem preprečili veliko materialno škodo, ki bi lahko nastala, posebno še pri požarih, ki so nastali v delovnih organizacijah. Veliko so naredili tudi s tem, da so na ogrožena območja dovažali zdravo pitno vodo.
Poročilo tajnika je zajemalo tista organizacijska vprašanja, ki so bila vseskozi prisotna pri delovanju zveze. Še posebej je bilo poudarjeno, da se je bistveno zboljšalo stanje naročnikov na „Gasilski vestnik", saj le-tega prejema sedaj že preko 960 članov. Akcija se bo še nadaljevala posebno s tem, da bi dobili večje  število naročnikov
predvsem v delovnih organizacijah. Opozoril pa je, da bq potrebno v bodoče razčistiti vprašanje dvojnega članstva, ki izhaja iz tega, da so nekateri včlanjeni v delovnih organizacijah in na terenu. Po sedanji evidenci je v občini 1527 gasilcev.
4. Pripraviti je treba predlog programa za pionirje in mladince ter v prihodnje za njih organizirati ločeno tekmovanje, saj bo s tem dana še večja pobuda med mladino.
5. Nastaviti je potrebno profesionalnega tajnika, ki bo primerno
Člani gasilskih enot so prikazali reševanje v stolpnicah s pomočjo lestev
Sledilo je finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora, nakar je potekala razprava, v kateri so sodelovali: Maks Jeran, Cveto Rihtar, Valentin Breznik, Franc Dovč, Martin Andrejka, Pavle Krivec, Karel Kušar, Lojze Šker-janc, Marjan ing. Trobec, Marjan Slatnar, Drago Korošec, Mirko Kušar, Stane Šimenc in Aleksander Rihtar. Razpravljala so poudarili velik pomen obstoja gasilstva v naši občini in kritično spregovorili o nekaterih neurejenih problemih, ki nastajajo z gradnjo posameznih cest in kjer prihaja do vprašanja vzdrževanja hidrantov, ki mnogokrat niso v takšnem stanju, da bi jih v slučaju potrebe koristili.
Občni zbor je sprejel naslednje sklepe:
1. Urediti je treba problem energetskega prispevka za sirene, ki sedaj močno bremeni posamezna društva.
2. S Komunalnim podjetjem in upravljalci vodovodov je potrebno urediti vprašanje hidrantov in se v ta namen povezati tudi s požarnim inšpektorjem.
3. Načrtno je treba delati pri pomlajevanju gasilskih vrst in ob ustreznem programu usposobiti čim večje število mladih članov.
izobražen in strokovno usposobljen, saj bo le tako lahko reševal vsa vprašanja dela na tem področju. 6. Urediti je treba vprašanje dvojnega članstva, kakor tudi najti ustrezno osebo, ki bo na podlagi zakona o knjigovodstvu vodila blagajniške knjige in skrbela, da bo tudi to poslovanje v redu potekalo.
Na koncu je bil sprejet program za naslednje obdobje in podeljena so bila spričevala tečajnikom ter priznanja in odlikovanja. Priznanje Gasilske zveze Jugoslavije je prejel Aleksander Rihtar za več kot tridesetletno delo na področju gasilstva. Republiški priznanji pa sta prejela Peter Cerar, ml. iz Studenca, za nesebično pomoč pri nesreči, ko je iz gorečega avtomobila reševal potnike, in tovarišica Marta Potrbin iz Ihana, ki je z nadčloveškimi močmi reševala prašičke ob požaru na Farmi bekonov.
Tako so gasilci ocenili svoje delo in sprejeli tudi program, ki ga bodo z marljivim delom brez dvoma uresničili in s tem dopolnjevali prizadevanja na področju družbene samozaščite v naši občini.
M. L.
VARNOST LJUBLJANA
TOZD FIZIČNO VAROVANJE PREMOŽENJA LJUBLJANA DE VARNOST MENGEŠ, Kidričeva 30/11
objavlja prosta delovna mesta za
VEC VARNOSTNIKOV
na območju Domžal in Mengša
POGOJI:
Poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebje pogoje:
— dokončana ali nedokončana osemletka (najmanj 6 razredov osnovne šole),
— moralna in politična neoporečnost;
— pozitivno opravljen predhodni preizkus znanja.
Rok prijav je 10 dni od dneva objave. Pismene prijave sprejema kadrovska služba DE Varnost Mengeš, Kidričeva 30. Vse potrebne informacije dobite osebno na sedežu DE Varnost Mengeš ali po telefonu 72-340 v dopoldanskem času.
KDAJ SMO OB VOZNIŠKO DOVOLJENJE?
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SOb je na podlagi uradnih podatkov strokovne službe v oddelku za notranje zadeve ugotovil, daje spričo vedno večjega števila odvzema vozniškega dovoljenja občanom, ki so na tak ali drugačen način kršili cestno prometne predpise kljub temu, da so to po našem prepričanju zavestni udeleženci v prometu in bi morah poznati kodeks etike v prometu samo v prvem polletju 1978 bilo zaradi različnih prekrškov odvzetih 182 vozniških dovoljenj, med prekrški pa je še vedno na prvem mestu alkohol in drugič nepravilno prehitevanje.
Ta ugotovitev pa kaže, da ne oziraje na vozniški staž voznikov motornih vozil, vozniki ne upoštevajo cestno prometnih predpisov in temeljnega zakona o varnosti cestnega prometa, kije dovolj jasen, v katerih primerih se odvzame vozniku motornega vozila vozniško dovoljenje. Zato teh nekaj vrstic v spomin in opomin:
Vozniško dovoljenje se odvzame vozniku motornega vozila na podlagi temeljnega zakona o varnosti cestnega prometa takoj na kraju prekrška v 13. primerih, in sicer: V prvi skupini so trije členi, ki govore o odvzemu vozniškega dovoljenja na kraju prekrška in o prepovedi nadaljnje vožnje, v drugo skupino pa sodi deset prekrškov, zaradi katerih se prav tako odvzame vozniško dovoljenje na kraju prekrška, vendar pa voznik lahko nadaljuje vožnjo do doma oziroma še 24 ur s potrdilom, ki ga napiše miličnik. V prvem in drugem primeru mora seveda miličnik napisati vozniku potrdilo o odvzemu vozniškega dovoljenja, v roku treh dni pa mora napisati zahtevek za uvedbo postopka in ga skupaj z vozniškim dovoljenjem oddati sodniku za prekrške.
Poglejmo člene v prvi skupini, ki po odvzemu vozniškega dovoljenja takoj na kraju prekrška tudi prepovedujejo vozniku nadaljnjo vožnjo:
— Voznik, ki je utrujen, bolan, psihično neuravnovešen, ki uživa mamila ali zdravila, ki so voznikom prepovedana, ne sme voziti motornega vozila (člen 144).
— Če ima voznik v krvi več kot 0,5 promile alkohola, ne sme voziti. Za voznike C in D kategorije pa velja popolna prepoved alkohola v krvi. To velja tako za voznike v javnem prometu in za poklicne voznike (člen 145).
— Na zahtevo miličnika mora voznik opraviti alkoholni test ali pa oditi na strokovni pregled, kjer zdravnik ugotovi ali je voznik pod vplivom alkohola, mamil ali zdravil, ki so voznikom prepovedana (člen 192). Ostali prekrški, zaradi katerih se lahko voznik na kraju samem poslovi od vozniškega dovoljenja, pa so:
— Če voznik prevozi polno vzdolžno črto na vozišču, enako velja za dve polni vzdolžni črti.
— Običajno se prehiteva po levi, če pa prehitevamo po desni, je to prekršek, razen v dveh primerih, in sicer: če je vozilo na vozišču zavzelo tak položaj in njegov voznik daje tak znak, da lahko z gotovostjo sklepamo, da bo zavilo levo, potem lahko prehitimo po desni. V drugem primeru pa lahko prehitevamo vozilo, na primer tramvaj,ki vozi po tirnicah po sredi vozišča, in sicer le, če je med prehitevanim vozilom in desnim robnikom vozišča še prometni pas oziroma dovolj prostora za eno vrsto vozil.
— Prekršek naredimo, če povečamo hitrost svojega vozila prav tedaj, ko nas prehiteva drugo vozilo ali pa če vozimo po sredi vozišča in onemogočamo prehitevanje drugim voznikom
— Ne smemo prehitevati, če je voznik pred nami ali za nami že vključil smerni kazalec in začel s prehitevanjem, če vozni pas za prehitevanje ni prost na dovolj dolgi razdalji in če se po prehitevanju ni mogoče varno vključiti nazaj na vozni pas.
— Prekršek je, če v križišču prehitevamo vozila, ne velja pa to za kolo, kolo z motorjem ter motorno kolo brez bočne prikolice. Kljub tej splošni prepovedi pa lahko v križišču ali neposredno pred njim prehitevamo: z desne strani vozilo, ki zavija v levo, če je med vozilom in desnim robom vozišča prometni pas; z leve strani lahko prehitevamo vozilo, ki v križišču zavija v desno, vendar pri tem ne smemo zapeljati na vozni pas za vožnjo vozil iz nasprotne smeri. Prehitevamo lahko tudi na prehodu ceste čez železniško progo in neposredno pred prehodom, če je promet na prehodu urejen s svetlobnimi znaki; enako lahko prehitevamo v križišču, v katerem promet ureja semafor ali miličnik.
— Prehitevati ne smemo pred /rhom klanca in na samem klancu, v ovinku ter na delu ceste, kjer je vidljivost iz kakršnegakoli razloga zmanjšana.
— Prehitevati se ne sme, kadar se približujemo zaznamovanemu prehodu za pešce, kadar vozimo čez tak prehod ali vozimo mimo vozila, ki se je ustavilo pred prehodom, da bi dalo prednost pešcem.
— Prekršek je, če se voznik ne ravna po semaforju ali znaku miličnika pred zaznamovanim prehodom za pešce. Ko je vožnja dovoljena, mora spustiti mimo vse pešce, ki so že na prehodu ali so stopili nanj.
— Voznik mora ustaviti, če se na cesti čez železniško progo spuščajo zapornice ali so se že spustile; prav tako mora ustaviti, če svetlobni ali zvočni znaki opozarja-
jo, da se bodo zapornice začele spuščati.
- Prekršek je, če voznik ne ustavi na prehodu ceste čez železniško progo, ko zagori utripajoča rdeča luč ali rdeča trajna luč.
Torej toliko o tem.
Dne 16. 6. 1978 pa je imel novoizvoljeni Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SOb Do male 1. sejo, kjer je analiziral stanje prometne varnosti v občini v letu 1977 in v prvem polletju 1978 ter med drugimi sprejel tudi naslednji sklep: Zaradi vedno več prometnih nesreč z najhujšimi posledicami (do tega dne je bilo v letošnjem letu za posledicami prometnih nesreč na območju naše občine 14 mrtvih, od tega 7 otrok) bomo pričeli objavljati v tem listu imensko vse tiste voznike, ki jim je bil  izrečen  na podlagi pravno-
močne odločbe pristojnih organov varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja. Zakaj? Še vedno se dogaja, da prav ti vozniki vozijo v času, ko jim je odvzeto vozniško dovoljenje in to najčešće povratniki, ki pa predstavljajo v prometu prometno potencialnega kršitelja družbene samozaščite in državljanske discipline.
Prepričani smo, da bomo v tesnem sodelovanju z odbori za SLO, družbeno samozaščito in varnost občanov v KS, OZD in TOZD, kakor tudi z družbeno političnimi organizacijami na terenu uspeli, da bomo takim voznikom dokazali, da s svojim ravnanjem ne spravljajo v nevarnost le sebe, temveč tudi najbolj disciplinirane udeležence v prometu.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
DRAGI STARŠI!
Promet v naši občini nenehno narašča, zato je nevarnost na cesti vsak dan večja.
Zdrav otrok je največje bogastvo vsake družine in hkrati družbene skupnosti, zato z vami delimo skrb za prometno varnost otrok.
Poletni meseci in dnevi, ko se začno šolske počitnice, so tu. Za vašega otroka se je začel brezskrbni počitniški čas. Mladostna prešernost v igri lahko otroka v trenutku potisne iz prometnega zatišja v nevaren prometni vrtinec, da naredi usodno napako za vse življenje.
Za sodoben cestni promet so otroci potrebni vzgoje in znanja, ki mu ga ne more dati le šola, temveč tudi starši in okolica, v kateri živi. Zato bodimo otrokom zgled pravilnega ravnanja na cesti kot vozniki, kolesarji in pešci. Tega ne pozabimo tudi tedaj, ko se nam mudi na nujen opravek, na delo, ko peljemo družino na izlet ali na počitnice.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SOb Domžale
ISKRENE ČESTITKE
ob 13. juliju, dnevu šoferjev in avtomehanikov - podružnici Domžale, z željo, da bi tudi v bodoče vzgojila vrsto poklicnih voznikov motornih vozil, ki naj bi bili porok, da bodo vzorni predstavniki udeležencev v cestnem prometu.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
AVTO MOTO DRUŠTVU DOMŽALE
Ob izgradnji prizidka vašega doma vam iskreno čestitamo. S svojim nesebičnim in požrtvovalnim delom ste dokazali, kako velika moč je v enotni volji in želji po napredku. Prepričani smo, da bodo v novih učilnicah izšle generacije novih voznikov motornih vozil, ki bodo na cesti s svojim ponašanjem in s prenašanjem prometno varnostne kulture na vse občane dokazali, da so vredni nasledniki vaših naporov. Upravnemu odboru, inštruktorjem in vsemu vašemu članstvu se ob tej priliki zahvaljujemo za dosedanje sodelovanje in želimo, da bi se v novih prostorih, kijih odpirate, še tesneje povezali v skupnem snovanju, kako še izboljšati prometno varnost - s tem pa tudi naš lepši skupni jutrišnji dan.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
IN MEMORIAM
TEREZIJA CERAR
Na moravškem pokopališču smo se 19. maja poslovili od najstarejše upokojenke, 874etne Terezije Cerar, iz Drtijc pri Moravčah.
Njeno življenje je bjlo vseskozi trdo, saj se je rodila v družini, v kateri se je rodilo 11 otrok in od katerih je bilo potrebno 7 spraviti h kruhu. Zaradi tega je morala trdo delati pri kmetih in skupaj z možem, kije opravljal tesarska sta le težko preživljala številno družino.
Z možem sta nad 30 let živela v mežnariji na Mohorju, v hiši, ki je v najtežjih časih vedno bila odprta za številne borce in aktiviste v teh krajih.
izmed tistih naših žena, ki so tako nesebično dajale vse življenje vse, kar so premogle, da bi bil svet, v katerem živimo, lepši in bogatejši.
Jože Novak
JANEZ SRAJ
Na pokopališču v Radomljah smo se 1. junja poslovili od komaj 22-letnega sina in moža JANEZA SRAJA Pokojni Janez je ljubil naravo in zaradi tega si je izbral za svoj življenjski poklic vrtnarstvo. Komu' leto po tem, ko si je ustvaril družino in se vrnil iz vojske, je zahrbtna bo-
Po vojni je mož umrl in tako je ostala sama s hčerko Francko na revni domačiji vse do leta 1961, ko sta se preselili v Moravče. Kljub temu, daje bila več kot 40 let bolna, je vendar delala pri kmetih, saj je v zemlji iskala zdravilo in moč.
Težko je najti besede, s katerimi bi osvetlili lik pokojne mežnarjeve mame, njeno skromnost in neumorno delavnost ter priljubljenost. Kako je bila priljubljena, smo lahko občutili ob uri slovesa, ko so se zbrali številni krajani, prijatelji in znanci in se ob zvokih žalostink po-slednjič poklonili spominu mežnarjeve  mame  iz   Drtijc; eni
lezen načela njegovo zdravje. Vsa prizadevanja zdravnikov v Vojašlci bolnici, posebno še dr. Marjete Praprotnik, niso pomagala. Janez je moral odditi in tako je ostalo neizpolnjenih mnogo njegovih zamisli v Socialistični zvezi, delovni organizaciji in doma.
Na zadnji poti so ga pospremili številni znanci, prijatelji in sodelavci; v poslovilnih besedah pa je orisal njegov lik in se poslovil od njega Miha Ogorevc in Moški pevski zbor ,,Rudolf Božič" Radomlje mu je zapel zadnje žalosti nkc.
F. Stegnar
ZAHVALA
Ob boleči in tragični izgubi naše drage hčerke in sestre
MOJCE PRVINSEK učenke 1. r., stare 8 let
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, učencem in učiteljem, ki so nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli iskreno sožalje, darovali cvetje in vence ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni mnogo prerani poti k poslednjemu domu.
Se prav posebno se zahvaljujemo učencem, ki so svojo součenko tako prisrčno spremljali in zasuli njen grob s cvetjem, otroškemu pevskemu zboru in sošolcem, učiteljici in župniku za prisrčne besede, s katerimi so se poslovili od naše drage Mojce.
Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: mami Poldi, oče France in bratec Franci
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame
MARIJE BOLHAR
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste se v tolikšnem številu poslovili od nje, darovali cvetje in vence injo pospremili na zadnjo pot. Zahvaljujemo se dr. Petru Cerarju in dr. Ludviku Kovaču, še posebno pa strežnemu in medicinskemu osebju Doma upokojencev v Domžalah za skrbno nego m nesebično pomoč in lajšanje bolečin v zadnjih dneh njenega življenja.
Iskrena hvala Maksu Jeranu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se pevcem okteta „Tosama". Hvala za izražena sožalja in nenazadnje hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu.
Marjan Bolhar in ostalo sorodstvo
TURIZEM PO NAŠE
V.
Radi se ponašamo, da živimo v eni izmed slovenskih občin, ki sodi v sam vrh s svojo stopnjo razvitosti.
Domžale, občinski center, se dan za dnem spreminjajo, dobivajo novo podobo, sodobnejšo, lepšo.,..
Vendar pri tem pozabljamo na pregovor: „Ena lastovka se ne prinese pomladi", pa čeprav je leta nekoliko večja od drugih.
Zanesljivo lahko trdimo, da imamo izreden položaj za turistično dejavnost. Mejimo z ožjo Gorenjsko, Štajersko, Zasavjem, smo na robu Ljubljane, prometne zveze so dokaj urejene, boljši naravni pogoji nam skorajda niso potrebni.
In kaj lahko ponudimo turistom? Bore malo. Do nedavnega nismo imeli niti solidnih prenočitvenih zmogljivosti, kar bi pospešilo tranzitni turizem, sedaj imamo tovrsten objekt samo na Trojanah. Nimamo nobenega dostojno urejenega športnega parka, en sam letni bazen v Dontalah (menda je nekaj manjših v zasebni lasti).
Ni dovolj poskrbljeno za propagando turizma v naši občini. Nasprotno „objekti", kakršni se nahajajo ob naših glavnih prometnicah, ali celo krajih, prav gotovo ne privabljajo.
Jane Gregorič
OGLAS
Sprejmem vajenca za ELEKTROMEHANIKA za previjanje električnih strojev. MARČUN Andrej, Zoisova 3, Domžale.
DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE
RAZPISUJE
v šolskem letu 1978/79 v naslednje šole in tečaje:
— dvoletno administrativno šolo - 1. in 2. razred (pogoj: redno končana osnovna šola, starost nad 17 let)
— tehniško tekstilno šolo 1. in 4. razred
— dvoletno delovodsko šolo tekstilne smeri - 1. in 2. razred
— osnovno šolo za odrasle - 7. in 8. razred
— dvoletno poklicno šolo za kmetovalce
— strojepisni tečaj,
— krojno-šiviljski tečaj - začetni in nadaljevalni
— gospodinjski (kuharski) tečaj
— tečaj nemškega jezika - začetni in nadaljevalni
— tečaj angleškega jezika — za odrasle in predšolske otroke
— tečaj za snažilke
— tečaj za skladiščno poslovanje
— tečaj za voznike viličarjev
— tečaj za upravljalce „S naprav
— tečaj higienskega minimuma
— tečaj iz varstva pri delu - za vse profile delavcev
— ekonomsko srednjo šolo - skupaj s Kamnikom
Vpišete se lahko vsak dan od 7. - 14. ure (razen sobote) v tajništvu DELAVSKE UNIVERZE Doirtale, Kolodvorska 6/1. Informacije v tajništvu, telefon številka 72-082 in v programu delavskih univerz Gorenjske, v katerem so navedene vse izobraževalne oblike, kijih organizira Delavska univerza Domžale.
OBVESTILO
Ponovno obveščamo vse voznike motornih in priklopnih vozil, da smo dne 1.1.1977 na podlagi drugega odstavka 7. člena pravilnika o obrazcu vozniškega dovoljenja (Ur. list SFRJ, št. 13/75) pričeli z zamenjavo vozniških dovoljenj. Dosedanja vozniška dovoljenja morajo biti zamenjana za nova do 31. 12. 1980. V vašem interesu je, da preverite veljavnost vaših vozniških dovoljenj, za katera ne pozabite zahtevati zamenjavo za nova vsaj 30 dni pred iztekom veljavnosti vozniškega dovoljenja.
K vlogi za zamenjavo vozniškega dovoljenja (vloga in položnica za plačilo obrazca vozniškega dovoljenja bo na razpolago v referatu za promet pri tukajšnjem oddelku) je treba predložiti tudi 2 fotografiji v velikosti 35 x 45 mm, doprsno od spredaj brez pokrivala in upravni kolek za 24 din. Če pa je bilo pri zdravniškem pregledu ugotovljeno, da mora upravičenec med vožnjo nositi očala, mora biti fotografiran z očali. Fotografije morajo biti izdelane na belem, tankem fotografskem papirju brez retuš.
Hkrati opozarjamo vse upravičence, ki so spremenili stalno bivališče pri pristojnem organu za izdajo in podaljševanje vozniških dovoljenj, da to store takoj, ker v obratnem primeru ne bodo mogli zamenjati vozniških dovoljenj na podlagi 17. člena pravilnika o vozniških dovoljenjih in o potrdilih o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 9/76).
Iz pisarne oddelka za notranje zadeve
£Q  ljubljanska banka
BANKA DOMŽALE RAZPISUJE
po sklepu komisije za delovna razmerja delovne skupnosti 2 štipendiji
za študij na ekonomski srednji šoli
Kandidati naj k vlogi priložijo:
— pravilno izpolnjen obr. 1,65 ter
— zadnje šolsko spričevalo oz. potrdilo o vpisu na ekonomsko.
IHANC1 TUDI POLETI AKTIVNI
Zadnjo nedeljo v maju se je SK Ihan z udeležbo na tekmovanju z polkami" v Devinu pri Trstu odzval povabilu tamkajšnjega zamejskega športnega društva.
Od drugih slovenskih društev sta sodelovali Še ekipi Jesenic in Kamnika. Vsi so si bili enotni v oceni zelo prisrčnega srečanja z zamejskimi Slovenci, ki so jim ob krajevnem prazniku priredili nepozaben sprejem.
Na tekmovanje so Ihanci poslali 6 tekmovalcev, ki so se solidno odrezali. Čeprav niso imeli predstavnikov v vseh kategorijah, so zasedli odlično tretje mesto, za katero so prejeli bleščeč pokal za športno vitrino. Med člani je B. Orešek prispel na cilj kot tretji, prav tako med st. pionirji P. Gregorič.
Se pojasnilo o ,/olkah '. Smuči na kolesih, bi polkam" rekli z drugimi besedami. Te smuči so precej daljše od bolj poznanih kotalk in tudi kolesa so večja in temu primemo hitrejša. Kakor pri smučarskem teku se tudi tu tekmovalec poganja s palicami. Na lastne oči se o tem lahko prepričate, če se peljete po cesti iz Domžal proti Ihanu, samo bodite obzirni, kajti lahko povozite Ihanca.
Rezultati:
Moštvena razvrstitev:
l.SK JESENICE 2.SKI SKETT SANDRIGO
3. SK IHAN
4. SK KAMNIK
5. SK DEVIN
točk 52
31 19 15 15
J. Gregorič
CICIBAN - ŠPORTNIK
Šport nas danes spremlja na vsakem koraku. Pri tem smo seveda lahko pasivni ali pa aktivni. V zadnjem času je dosežen velik napredek v telesni aktivnosti Slovencev. Veliko je bilo že napisanega o tem, kako je telesna vzgoja pomembna za nerazgibano telo, ki osem ali več ur presodi v zakajenem prostoru. Prav zaradi tega uvajamo vedno več športnih panog, ki naj bi aktivirale
čimveč delovnih ljudi. Saj poznate množično planinarjenje, pohode, kolesarjenje, smučanje ... Vemo pa, da se človek, ki se ni nikdar ukvarjal s kakšnim športom, težko odloči za začetni korak.
Zato pa smo začeli že v osnovnih šolah uvajati plavalni in smučarski tečaj, šolo v naravi, razna športna tekmovanja ipd.
Pozabili pa smo na naše najmlajše, prav tiste, ki so gibanja in sproščenosti najbolj potrebni. Ciciban je tisti, ki se nikdar ne upeha, ki potrebuje veliko varnega prostora za gibanje. Prav to pa današnji čas pozablja. Pri tem mislim na otroška igrišča, ki jih v Domžalah ni. Omenim naj samo igrišča neposredno ob Vzgojnovarstvenih zavodih, ki pa se jih poslužujejo lahko predvsem vrtčevski otroci. Mi imamo samo ceste, ki so velikokrat neprimerne za varno hojo otrok. Prav zadnje čase so nas lahko presunile prometne nesreče, katerih žrtve so bih večinoma predšolski otroci ali otroci nižjih razredov os. šole. Zakaj? Ker je njihova pozornost kratkotrajna! Zato smo vsekakor poklicani, da otroku omogočimo čim svobodnejše, sproščeno in varno gibanje.
Kaj je bilo storjenega za naše najmlajše? Ljubljanska vzgojiteljica, tov. Sonja Dolenčeva je pripravila športno značko", kije namenjena predvsem šest do sedemletnim otrokom, ki obiskujejo vrtce. V njej so zastopane različne športne panoge kot npr.: kotalkanje, plavanje, smučanje, igre z žogo, drsanje, vožnje s kolesom in skirojem, planinarjenje ... Tako so se vzgojiteljice iz vse Slovenje spoprijele z odgovorno nalogo, za kar pa so marsikje težki pogoji. Vsak otrok namreč nima kolesa, smuči, drsalk ... Ali lahko zahtevamo od staršev, da otroku zagotovijo opremo? Potem so seveda tu še kadrovski problemi, saj morajo vzgojiteljice opraviti posebne tečaje ali pa najeti vaditelje. Uspešnost pa je odvisna še od vremenskih in prometnih pogojev (npr. vožnja na smučišče).
Tudi vrtci domžalske občine so se spoprijeli s težavno nalogo. Letošnja brazda je sicer zaorana, vendar ni tekla povsem gladko. Zataknilo se je predvsem pri smučanju. Smučanje je Šport, ki je zelo odvisen od vremenskih razmer, ki jih je potrebno izkoristiti pravočasno. Težave so nastopile prav zaradi pomanjkanja smučarskih vaditeljev, ki
jih vrtci niso uspeli dobiti v času, koje bilo v dolini še dovolj snega, pa čeravno imamo v Domžalah Smučarsko društvo. Brez obvladanja osnovnih elementov smučanja otroci „športne značke" ne bi dobili.
Kot bodoča vzgojiteljica sem obvezno šolsko prakso opravljala v WZ „dr. IGOR" na Viru, kjer sem izvedla 30-urni smučarski tečaj s starejšo skupino predšolskih otrok pri tov. Mili Radmelič. Dnevno sem ostajala dlje časa v vrtcu, tako da smo tečaj kljub snežnim težavam lahko izpeljali. Bilo je nemalo problemov, v katerih pa sva se morali s tov. Radmeličevo znajti kar sami. Treba je bilo naravnati okovje 28 parov smuči, nanašati sneg na hribček pred vrtcem, ki je neusmiljeno kopnel... Kljub težavam pa so osnovne elemente smučanja pridobili vsi otroci. Za zaključek smo seveda organizirali „pravo tekmovanje" na Mengeški koči, kamor nas je zapeljal vrtčevski korrbi. Rada bi poudarila, da je bilo to prostovoljno delo, ki pa je bilo nagrajeno z žarečimi obrazi malih smučarjev.
Omenila sem, da so športne značke deležni samo vrtčevski otroci. Tisti pa, ki obiskujejo 120 urno „malo šolo v okviru osnovnih šol, so za to prikrajšani. Tako se že v prvem razredu pokažejo neenakosti, ko se ti otroci srečajo z dobitniki športne značke.
Ker me delo z otroki zelo veseli, sem prevzela oddelek „male šole" v Osnovni šoli Matije Blejca v Mengšu že v letu 1976/77. Takrat sem začutila veliko potrebo otrok po gibanju, predvsem na prostem. Radi so hodili na izlete, kjer smo se lahko veliko več naučili kot v šolskih   klopeh.   Zato  sem  v letu
1977/78 sklenila, da bom otrokom letošnje generacije omogočila, da se bodo potegovali vsaj za del športne značke - našitek „Čiciban planinec". Od ideje pa do zaključka akcije je bil potreben širok korak. Ugotovila sem, da ko uvajaš nekaj novega, ostaneš povsem odvisen od samega sebe. Najprej sem o tem seznanila starše otrok, ki so na začetku sicer pokazali negotovost, vendar so se s predlogom strinjali. Toda, koje na zaključni prireditvi „male šole" prejelo vseh 22 otrok zasluženo nagrado, ki jo podeljuje Planinska zveza Slovenjje, so starši pokazali veliko navdušenje in interes, da bi se v tej smeri še nadaljevalo. Za veljavnost akcije je bilo potrebnih osem izletov, katere so mi pomagali voditi mladinski vodniki iz MO PD Domžale, katerega članica sem tudi sama. Marsikaterega izleta so se udeležili tudi starši ali bratje in sestre otrok. Izlete smo izvedli v bližnji okolici Mengša in Domžal, dva pa smo imeli v Kamniških planinah. Otroci so z izleti veliko pridobili. Omogočeno jim je bilo gibanje na svežem zraku, neposredno opazovanje in spoznavanje okolice, utrjevanje prijateljstva, pridobivanje pravilnega odnosa do narave, prav tako pa so izleti vplivali na uspešno izvajanje programa „male šole".
Na tem mestu bi se rada zahvalila mladinskim vodnikom, ki so mi bih v veliko pomoč: Jazbecu Mlanu, Cerar Ani, Ristič Bojči, Horjak Mariji, Vesel-ku Borutu, Svetlin Maji in Simon Magdaleni.
Morda bomo člani MO PD Domžale v naslednjem letu organizirali širšo akcijo tudi za vaše cicibane, ki bi radi postali planinci! m RigOĆ
ALPINISTIČNO SODELOVANJE S POLJAKI
V letošnjem letu bo poljskoju-goslovanska meddruštvena odprava skušala v pogorju Hindukuš osvojiti 7706 m visoki TIRlC MIR, ki leži v zahodnem predelu Pakistana, v bližini meje z Afganistanom. Zaradi tega, ker leži v južnem predelu Hindukuša in je odprt proti pakistanski ravnini ga dosežejo vremenski vplivi z Indijskega oceana in tudi delno monsumsko podnebje. Zaradi tega ima Tirič Mir zelo velike ledenike in tudi dosti snega. Prvi cilj odprave je doseči vrh z
ve, Matjaž Veselko - alpinistični odsek Domžale, Miro Štebe alpinistični odsek Mengeš, Janez Su-šteršič - alpinistični odsek Mengeš in Vinko Berčič - alpinistični odsek Kamnik.
Na pot so odšli v nedeljo, 11. junija in sicer v Katovvice, kjer so se sešli s poljskim delom odprave. V Varšavi so uredili še zadnje formalnosti nato pa se odpeljali preko Belo Rusije, Kazahstana, Armenije in Uzbekistana do mejne reke Amu Darje in prišli v Afganistan. Od tu
Tako izgledajo vrhovi Tirič Mira, na katere se bo povzpela poljsko-jugoslovanska alpinistična odprava
Otroci vrtca Dr. Igor na Gobavici
vzhodne strani po tako imenovani „norveški smeri" iz leta 1964. Zaradi tega so predvidena tudi posamezna bazna taborišča v višini 4000 m. Ker je višinska razlika zelo velika, bodo morali na poti do vrha postaviti štiri tabore.
Odpravo organizirata Klub VVisogorski Katowice in Planinsko društvo Domžale. Od naših bodo v odpravi sodelovali: Slavko Šikonja — alpinistični odsek Domžale, vodja jugoslovanskega dela odpra-
jodo nadaljevali pot s tovornjaki preko glavnega mesta Kabula in znamenitega gorskega prelaza Kaibira - preko njega je prodiral tudi Aleksander Makedonski proti Indiji. Pot bodo nadaljevali do Peshawara in se od tam odpravili z letali - do Chitrala, od koder se že vidi Tirič Mir.
O odpravi bomo več pisali po njeni vrnitvi domov.
Šikonja S.