Prevalje. Tiha žalost nam skoraj ni dopustila spregovoriti o žalostnem dogodku, ki je pred nedavnim pretresla vso Mežiško dolino. Mlada, nadvse skrbna gospodinja na Dobrovnikovem domu Pavlka Kordež je postala žrtev poroda. Božja previdnost jo je poklicala k ^ebi, da ji pokloni za njeno tiho in boguvdano iivljenje po zadnji, težki in ti*pljenjapolni preizkušnji večno plačilo. V globoki žalosti so komaj prenesli težko izgubo njen soprog, ki se je moral tako kmalu in nepričakovano lo-iti od svoje žJvljenske spremljeval« ke, v času, ko je bila vez Ijubezni najožja, in širno sorodstvo, svaštvo Kotoikov in Kordeiev. Todp. TOi so, dasi strti radi bridke izgube, vdani v volj. hožjo, prenesli najbujši udarec. Pokojna je bila iz znane rodbine Kot-. nikov (po domače Jugovih) iz Dobiij pri Gu-r Manju. Vsi člani rodbine m se že dolgo odlikovali k»t požrt\rovalni delavci pri prosvetnem društvu, Marijinl družbi, tamošnji hra^ nilnici. Najmlajži sin končava VII. gimna.ijo v Mariboru. Pokojna je prinesla bogat zaklad" odličnih kreposti tudi na svoj novi dom nad Prevaljami. Mir, ki je seval z njenega obraza, je pričal o njeni življenja poti pod varstvom nebeške, a tudi njene matere Marije. Tiha delavnost, 8 katero je znala družiti, na-^ daljevati fn poglabljati domu že od nekdaf lastno složno sožitje, je pričala o njeni gŁ** boki, neomajni religioznosti. In kar je glaff no, srce ji je bilo polno ljubezni. Z njo nl znala samo spojiti moža v nad vse srečno za* konsko življenje, marveč čutili so jo tudi vsi, fii so prišli v njeno -bližino in jo vzljubili'.' Dom nad vasjo je postal dom tihe sreče. S podvojeno voljo in delavnostjo, z mladostno' energijo sta mlada gospodarja začela koro;) nito gospodarstvo v očigled vsej slraliotnl gospodarski krizi. Mo5 jima je dajala, »Ijubezen, ki vse upa, vse prenaša . . .« Bog pa je nenadoma prekrižal njmie načrte. Prepolno srce je odlotil zase. Ogromna množica je pokojno sprenaljala k večnemu miru, da se ob njenem grobu poslovi od pokopane ljubezni. Zvenela je pesem v tih pozdrav. Nam pa je toilo.v duši, kakor domotožje. Njeno plačilo je pri tebi, Bog, zato ne tarnarn! Razbor pri Slovenjgradcu. Umrl je Gregor Jelen v župniji Zavodnje. Mož je bil daleč na okoli znan k»t pravi strokovnjak v mizar*tvu dn tesarstvu. Marsikatera stavba tiikaj in v sosednih župnijah kaže njegovo izvrstno ter strokovno delo, Kljub visoki starosti mu ni bil noben. stolp pr&visok. Baleč na okoii so mu peli zvonovi zadnjo popotnico. Slovo.no ga je pokopal domači žup-nik Rožman,- na dolHačem pokopališču v Zavodn.jem. Pri pcgreliu se je nabralo za mariborsko dijaSko _.menišče 100 Din. Prav iskrena hvala vsem cenj. darovalcem! Ženi in otrokom naže sožalje! Pernlce nad Mulo. V noči od pondeljka dne 21. na torek dne 22. marca je izbrulinil požar pri poseštniku Strmsnik Ivanu, Pernice štev. 43, vulgo Porčnik. Ogenj je nastal najprej v gospodarskem poslopju, zgorel je tudi skedenj in večinoma ves inventar. Kako je nastal požar, to ni znano; pač pa sumijo, da bi bil podtaknjen. Seveda se bo zločinec moral najti. Veliko je vredno to, da je bilo vse zavarovano za 65.000 Din in bo mladi gospodar, ki je komaj dve leti na Pernicah, ter je prišel iž Vuzenice, vsaj nekoliko potolažen, kljub temii j<. žavarbvalnina želo nizl_a. Bilo bi pač dobro za vse kmete, osobito one, ki imafo svofa poslopja zgrajena iz lesa, seveda tudi strehe, da bi e isti dali zavarovati wi čim večjo svoto. Onim pa, fci še sploh nimajo zavarovano, pa svetujemo, da si dajo takoj znvarovati, ker ni znano, če se morebiti kakšna zločinska roka ne potika okoli, kakor se je to zgodilo drugod. Za vsaJs slučaj, ako imaš vsaj nekaj denarja v prvi sili, si splolv potolažen. Pristavljamo po Bovil. vesteh, da je isto noč gorelo tudi pri Vildonerjevi koči v občini &t. Jernej. Tam je zatelo goreti 1 uro kasneje. Brez dvoma gre tu za zloeinsko roko, katero bi naj oblasti talcoj prijels ter najbolj 6trogo kaznovale, sicer se bodo požari poiiav- ljali in ljudje bodo obubožali,T,d,6»(jS^iiaiaosti.. Pa še velik strah se jih bo lotif in to ne rodi dobriti sadov. Torej na delo za zlotiueem! Pa tudi ljudje naj bi posvečali veo pažnje in včasih prežaii nanj, sumljive tujce pa oddali oblasli aii občini. Ruše. Novic pri nas pae ne zmanjka. Pretekli teden je bil imenovan na mesto občinskega odbornika Franca Gornika gp. Anton-PO' žar, trgovec v Rtišali. Vn tako je število naših obCinskih oč-etov zopet popolno. — S 1. aprilom nas zapusti poštarica gdč. Pini Šinko, ki je podala ostavko na državno služtoo; na nje¦no mesto pride gdč. Biazin iz Maribora. — Star, -raclicijonelen in baje nestrankarski ruški pevski zbor je imel svoj občni zbor, na katerern so bili izvoljeni v odbor sledeči gg.: Požar, Pvan in Franc Knuplež, Ravnjak, Miglič, Grudnik in gd_. Rataj in Uriger. &e bomo peli v Rušah! — Nadzoroval pa je naSo šolo te dni g. Miloš P. VutkoviC, odposlanec ministrstva prosvcte. Zanimal pa ae je le za pouk srbohrvašcine. — Najveeja senzacija pri nas pa je paj zadnji čas nov premogokop. Že pred leti so se namreč gotovi krogi zanimali za premog, ki so ga baje izsledili v Ru5ah. Snj so ga naš.t na več krajilr. Toda <akra-f se-nikdo, ki ima kaj pod palcem, ... zainteresiral za stvar irf je zaspata. Ko pa se je nasefil v Rušah g. Ravš iz Remšnika. ki ima prostosiedne pravice do RuS in še dalje, je z?a stvar zainteresiral g. inženerja Rerlarja od družhe »I>rauwall« v Marenberg«, ki ima fudi na Remšnikti bakren, grafitni in srebrn rudnik. Sedež družbe je v Kolinu. Fer pa še družba v .rugoslaviji nima lastne topilnice, je vso nakopano maso rude izvažala v inozemstvo in jo tam topHa. S 15. aprilom pa namerava g. inžener Redar po nalogu družbe otvori.i tudi v Jugoslavlji svojo topilnico in v ta liamen potrebuje premoga. In te dni je začel kopati izsleclen premog v Rušali. Piemog je antracit boljše vrste. Začetki premogokopa: so seveda neznatni. Trije delavci so začeli z delom. Kopali bodo najprej 50 m po ravnem v hrib na Nasipih v Rušah, potem pa 50 m v globino. Tam pravijo je precei močna žila premoga. Svet, nit katerem kopljejo, je 1ast falslv« graš.ine, ki pa je pod aflrarno reforno. Obrat bo seveda s fasom povočan. Sa.i že prihodnji !e- den začno delati v trr šilite po troje delavcev. Bo zopet nekaj zaalužka za revnega brezposeltiega. delavca. Ko bi le ne bila žila pr_inajhna, da bi se ne splaealo kopati! St. Peter' pri Maiiboru. Letos potečo 400 let, kar so Turki zadnjič ropali in pustošili tudi '>ri-.-.6k;P"'rH Tejra: 1eta so Turki. zažgali tudi župno cerkev in potlružnico Matere božje nn Uurci. Siare pripmeilke pripovcdu.iejn, da so Turki takrat prišli do Metavskega hriba, kjer ;so se jim ba prebivalci v bran postavili. Kak|šno škotlo da sta cerkvi trpeli, nam iig povodn listine, le pravljice, ki so šfr ostale med ljudatvon_s nnm ta zgo.ius ;;iski čin ¦putrju.jei..." Tri leta zatem je lavantinski škof Lenart po naročjlu sohiograškega nadškofa in sicer dno 23. oktobra 1535 blagoslovil zvonove in p >kopališče, nasledliji dan pa obe eerkvi. L. 153i se prviC tudi omenja šola, biti pa jo ni)-^';i že prej. Kronika nam pripoveduje, da ja r:lo !eta 1784 posebno poslopje za Solo. Prvi T'0 imenu znani učitelj pa se omenja leta. 1<*-0. ko je umrl. Sedaj pa imamo pri nas rk( je šol,: desko s 4 razr.edi in zasebno dekTško iu(ii štirirazredno. Sv. Peter pri Maribcru. V mariborski bnl nici je umrl pretekli teden mladi, nadeburtni mož in oče Miha Bračkp iz Nebnve, star šp'e 2G let. Zapušča mlsuclo, žalujočo ženo, roj. Maček, in tri me.«ce starega IvaiuNka. Pokopanje bil na Pobrežju pri Mariboru ob obilni urleležbi domaeih, znancev inprijateljev. znak, rla je bil rajni Miha rcs priljubljen. Šentpeters- kim pevcem, ki so sodelovali, bodi na tem mestu izrečena iskrena hvala! Žalujoei ženi, materi, bratom in sestrani ter ostalim sorodnikom iskreno sožalje! Šetarjeva pri Sv. Lenartn v Slov. goricah. Na Jožefovo popoldne so tužno zapeli zvonovi pri Sv. Rupertu in pri Sv. Lenartu, ko smo Bpremljali k zadnjemu počitku Janeza Senekoviča, ki je dalj časa potrpežljivo in vdan v voljo božjo prenašal hude bolečine, večkrat pokrepčan z angelskim kruhom, dokler ga bleda žena smrt ni rešila trpljenja. Kako je bil rajni priljubljen, je pokazal pogreb. Na sedmini se je nabralo za afrikanske misijone 101 Din. Vsem darovalcem naj bo Bog dober plačnik, Domačim pa naše iskreno sožalje! Sv. Lenart v Slov. goricab. Sklep gospodinjske nadaljevalne šole. Skromna svečanost se je vršila dne 13. marca ter je bila kljub slabemu vremenu prejšnjih dni zelo dobro obiskana. Hvala g. županu, kateri nam je- dovolil prostore za tečaj; voditeljici gospe Košenina, ker je nam dekletom toliko pripomogla za napredek v gospodinjski izobrazbi; nadalje gdč. Marici Cinauer.^ č. g. provizorju Jakobu Sajovicu in g. dr. Krambergerju. Vsem tem se v imenu nas vseh gojenk iskreno zahvaljujemo za trud in skrb, ki so jo imeli z nami. Čisti dobiček je namenjen revnim dekletom prihodnjega gospodin.jskega tečaja. Saj smo ravno me dekleta, bodoče žene, določene za vzgojiteijice našega naroda. Zato vsakemu dekletu pr:nnforam. naj se ne bo.ji težav v današnjih te?kih časih in rtaj nam rieuštrašeno" sl.di. Pofprri bo enkrat dobra krščahska žena, mati! — Mimika Veingerl. ' Sv. Benedikt v SIov. goricah. V soboto dne 12. mnrca smo spremljali k večnemu počitku Kristino Zemljič, rojeno Repolu.sk, doma iz Baekove. Zaiostna je zgodba njene smrti. Vračaioča se od- Sv. Lenarta proti domu še pvi polnem zdravju, je obležnla v obcestnem jai ku pol ure od doma nezavesina. Ker ie bilo bolj v nočnih urah, je nikdo ni našel, da bi ji nudil prvo pomoč. Tako je pre_ebala se inalo pri življenju celo noč in zjutraj do pol osme ure. Nekdo, ki je prišel niimo, jo je našel še malo živo. Spravijo jo k bližnjemu sos«d;i in na vse načine poskuša.jo, spraviti ,jo k rtivesti, a zaman je bil ves trud. Prejela je še maziljenje sv. poslednjega -olja. Zavladala je velika žalost v domači bi_r, ko so jo pripeijall domov na pol mrtvo. Tako, je potem drugi. dan umrla. nefla bi se kaj zavedla. Svojo blago dušo je izročila Vsemogočnemu, ki upamo da ji je milosten sodnik. Zadnja leta so jo spremljali križi in težave, katere je boguvdano prenašala. Zato mislimo, da se že veseli pri Jjubem Bogu. Ljuba Kristina, zapustila si očeta in mater, stiri brate, žalostnega moža in dva nepreskrbljena otrotifika. Njenim sorodnikom in obupajočemu možu naše sožalje! Tolažimo jih z naukom naše sv. vere, da smrt življenja ne uniči, ampak samo spremeni v. drugo, boljše življenje, ki je večno lepo. Počivaj v sladkem miru, blaga žena! Lokavci pri Negovi. Umrl je posestnik v Radancih Kaufič Ivan v starosti 44 let v bolnici v Radgoni ponoči od 19. na 20. marca po 14dnevni mučni bolezni na zastrupljenju krvi na nogi. Bil je operiran, pa je bilo že prepozno. Truplo so prepeljali dne 22. marca v hišo žalosti in se je vršil pogreb v sredo dne 22. t. m. na domače pokopališče. Pokojni zapušča štiri nepreskrbljene otročiče in žalostno ženo. Bil je večletni občinski odbornik in vzoren gospodar, katerega si naj marsikateri vzame za vzgled. Rajnemu blag spomin! Sv. Marjeta niže Ptuja. Žalostno so zapeli zvonovi dne 17. marca in naznanili ljudem, da je Večni poklical k sebi gošpo Miroslavo Tomažič, po damače Gregorčevo Friciko. Blaaa rajnka je bila poznana daleč okrog, je bila .dobrega srca, usmiljena do siromakov in je prav vzgledno izpolnjevala svoje verske dolžnosti. Mnogo dobrega je storila tudi našim društvom in organizacijam, posebno v povojnih letib. Tam je v njeni spoštovani hiši po vojni bila več let nastanjena naša tolipotrebna hranilnica in posojimtea. Velikodušno so tam preje dobile svoje »krilje tudi naše mladinske organizacije, kakor Marijina družba, Dekliška zveza in bivši Orel. Tam smo imeli svoje sestanke, seje in poleti svoje prireditve. Tam nas je blaga gospa gledala in njena sedaj v težki boli prizadeta hčerka gospa Micika. Tam sta se z nami vred veselili, nas včasih tudi vzpodbujali, nas tolažili v neprijetnostih, nam svetoyali in pomagali, kakor je bilo pač potrebno. JVlnogokrat smo bili tudi deležni njihovega gostoljubja, ki jim ga in vse njihove naklonjenosti nismo mogli nikdar vrniti. Tudi pozneje, ko smo s svojimi organizacijami dobili prostore v Slomškovem domu, nam je spoštovana Gregorečeva hiša še vedno ohranila svojo naklonjenost in blaga gospa nas je rada prišla obiskat ob nažih prireditvah. Pa zavela je burja, otežkočila je naše delo, pa ga tudi ukinila. Prišla je bela smrt in po kratki bolezni ugrabila našo blago dobrotnico, in zdi se nam, kakor da je šla naša mladost od nas. Blago rajnico je hodilo kropit mnogo ljudi in na Jožefovo smo pokojnico ob veliki udeležbi ljudstva položili k večnemu počitku. Pevci in šolarji so ji ob odprtfem grobu zapeli nekaj žalostink, g. župnik konz. svetnik Šketa in g. učitelj Debeljak s<a v svojih govorih v vznesenih besedah povdarjala njeno dobroto in se poslovila od nje. In istotako tudi mi šmarjetska mladina kličemo nepozabni , rajnki stoterno zahvalo za njeno dobroto: tisočkrat ji Bog povrni z večnim veseljem. V težki boli prizadeti hferki goppe.j Miciki in njenemu dobremu možu g. Ivanu Geč pa naše iskreno sožalje! Sv. Urban pri Ptuju. V nedeljo dne 5. t nt. smo pokopali pridnega dečka, pet )ct starepa sina Frančiška Ornig iz Vintarovec, Djegcv oče je tudi naročnik »SlovenskR_a go^podarja«. — V soboto dne 12. marca smo spreniljali k zadnjemu počitku sfarčka 84 et Frnnca Fiirbas iz Jirsovec. Bil je naročnik >'Slov. gospodarja« in priden ter dober poseatnik. — V petek dne 18. sušca smo položili v hlp.r?r>o zemljo 63 let-staro Nežo Krambergar r/. Vin- tarovec, ženo kolarjevo. Zapušča i.ve heeri _n enega sina. Naj počivajo v miru! * Velika Nedelja. V »Otoku« križniškega reda že skoraj pol leta tabori tolpa ciganov, kateri eo postali zadnji čas za tukajšnje prebivalstvo res prava nadloga. Čudno, da dotična občina, kamor zgoraj omenjeni otok spada, dovoM tem delamržnežem tako dolgo bivanje na njenem ozemlju in ne poskrbi, da se jih pošIje tja, kamor spadajo. Saj imamo (^volj domačih revežev, ki so res pomoči potrebni in katere smo dolžni podpirati. Ščavnica pri Gornji Radgoni. Dne 8. marcu 6e je raznesla žalostna novica. Žvonovi Sv. Petra so prepevali žalostno pesera ter naznanjali, da je nepričakovano riaglo po kratki iii mučni .tridnevni bolezni, sprevidena in potolažena s sv. zakramenti, bogovdano in. mirno zaspala zgledna in dobra krščanska mati Julijana Koler, posestnica na Ščavnici, stara 40 let. Prenašala je komaj tri dni svojo težko in mučno bolezen. Najbridkejša je bila ločitev od hiše, v kateri je živela s svojimi domačimi v najfepši slogi in "krščanski ljubezni s svojim možem in sinom. Težko so se ločili, ko je zapovedal g. zdravnik, da mora naglo od svoje hiše in svojih domačih v bolnico v. Radgono. Po operaciji, ki se je vršila še isto noč, je bila drugi dan prepeljana iz bolnice k svoji sestri v Črešnjevce, kjer je še isto noč ob pol sedmih ab navzočnosti moževe sestre in svoje sestre mirno v Gospodu zaspala. Kako je bila rajna priljubljena po vsej domači okolici, kakor tudi daleč naokrog, je pokazal njen veličasten pogreb. Pokojna je bila vrla žena in dobra mati svojemu 'sinu ter skrbna gospodinja. Povsod se je pokazala kot dobra in odločno kršftanska žeria, ki je sama kakor tudi cela njena hiša vršila svoje verske dolžnosti. Ob odprtem grgbu ji je zapel domači pevski zbor lepo žalostinko. Vsem darovalcem krasnih vencev ter vsem udeležencem lepa hvala! Naj počiva v miru! Sv. Jurij ob Ščavnici. V četrtek dne 17. t.m. je umrl dobro poznan in priden mladeničTonek Domajnko Dolga leta je bival pr! svojem stricu g. M. Domajnku, gostilničarju na Jamni. Pred enim mesecem je bil primoran iti v bolnico, odkoder je bil v zadnjih dnevih prepeljan k svoji materi k Sv. Benediktu v Slov. goricah. Pokopaa je.; bil na cvetno nedeljp. Najlepša hvala vsern. ki so ga spremni na zadnji poti! Perovce pri Konjicah. Na god 40 mučenikov je zjutraj ob 7. uri zaplakala vsa rodbina Leskovar, ko je za vselej zatisnila oči blaga mamica z devetimi še večinoma neodraslimi otroci. Vdana v božjo voljo se je dala dvakrat sprevideti in slednjič prvi petek v mesecu in po težki mueni bolezni je izdihnila svojo blago dušo. Svetila jej večna luč! Skomarfe pri Zrečah. Celo našo faro je pretresla žalostna novica v petek dne 11. t. m., ki se je valovito širila od ust do ust, da dobre in skrbne matere, Anžluhove žene Francke, ni več med živimi. Ugrabila jo je neizprosna smrt v najboljši dobi življenja, komaj v 36 letu svoje starosU. Umrla je na porodu svojega šestega otroka, ki je še ostal pri življenju. Pogreba, ki se je vršil na tiho nedeljo dne 13. t. m., se je udeležilo mnogo ljudi, kateri so jo spremljali na njen podzemeljski dom. Nobeno oko ni ostalo suho, ko ji je vlč. g. župnik ob odprtem grobu govoril lepe poslovilne besede. Počivaj v miru, draga nam Francka! Sv. Floijan v Doliiu. Le redko kedaj vam naznanimo kako novico iz naše župnije. Dne 13. marca so zadoneli zvonovi z ubranim glasom in nam naznanili žalostno vest, da je umrl eden izmed naših najboljših faranov, posestnik Štefan Lušnic po dolgi in mučni bolezni. Počivaj v miru naš ugledni faran in na svidenje nad zvezdami! Njegovi potrti radbini in sorodnikom naše iskreno sožalje! Na sedmini se je nabralo 150 Din za novo bogoslovnico v Maribag-u. Kalobje. V torek dne 15. t. m. smo pokojjali najstarejšega občana Jurija Ogrinc, ki je dopolnil 98 let. Bil je rojen leta 1834. Do svoje visoke starosti pa je bil še vedno korenjak. Zadnji čas ga je prav posebno zdelovala naduha. Bil je šegav človek in je dosti vedel povedati o starodavnih časih, ko je še služil pri Radeckiju in se udeležil vojne na Italijan¦kem. Zanimivo je tudi to, da je bil baje kar Hirikrat zavarovan od raznih oseb za slu.aj smrti, ne da bi on sam vedel zato. Če so se dotične osebe s tem kaj okoristile, je veliko vpraSanje. Žusem pri Colju. Redko kedaj se kdo oglasi iz Žusnia, ni pa tako zapuščen kraj, kakor ga vsi smatrajo. Ustanovila se je tudi v Loki pri Žusmu sadjarska podružnica, ki bo velikega pomena za ta kraj. — Dne 16. t. m. je umrla na Žusrau posestnica Marija Hernaus. Bila je, vzgledna krščanska niati 9 otrok, katere je vzgojila vse prav lepo in krščansko. Posebno^je treba pobvaliti njeno heerko Marjeto, ki se vedno trudi za dobre namene, kakor tudi je že nabrala precej denarja za gradnjo nove-cerkve Ki'istusa Kralja v Hrastniku, dalje tudi vedno zbira denar za alriške misijone. Z bridko izgubo njene dobre matere sočustvuje vsa okolica. Naj počiva v miru! Težko prizadeti rodbini naše sožalje! Videm ob Savl. Kakor vse povsod, tako nas tudi fukaj tare kriza. Pa je ne bi bilo, imamo še dobre kapljice vina, trajbarja (Šribarjevi vinogradi), libenčan, znan iz rimske dobe. Sremič je še sedaj brez snega. Radi dolge zime nam bo delo zakasnelo v vinogradih in na polju. Da si boš kmet lažje pomagal, delaj s poljskimi orodji, to je plug za ogrebanje ter sejanje krompirja, kalor tudi okapanje, okopalnik, stroj za koruzo saditi, to vse dobite pri dobroznanem videmskem kovaču Antonu Škerbecu, on je najstarejSi, najcenejši in najboijši izdelovatelj poljskega orodja, ker že nad 30 let izdeluje poljsko orodje. Sromlje pri Brežicah. S 1. marcem nas je zaipustil č. g. provi^or Alojz Zdolšek, ker ga je božja previdnost prestavila na novo mesto v vinogradu Gospodovem. Za župnika je bil imenovan č. g. Štefan Stiper, dosedaj kaplan pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Novemu vlč. g. župniku kličemo: Bog blagoslovi vaše delo v bodočnosti!