Abstract Th e basic work of school libraries is not to teach reading itself but to enable reading and motivation. Th e library can contribute to the development of children's reading culture and the formation of a positive attitude towards books by working directly with users, by implementing library and informational science, and extracurricular activities such as a fairy tale hour. In our school, we have organized an extracurricular activity for fi rst-grade students called With a Fairy Tale around the World. Its purpose is to intertwine fairy tale hours and creative activities to help foster students' inner motivation for reading. Reading and storytelling for children are among the most eff ective methods of creating good readers. Extracurricular activities have no strictly defi ned learning goals, so we have more freedom to actively include students in the entire process by also taking into account their ideas and interests. Th is strengthens their self-confi dence and develops their inner motivation for reading in a relaxed way. Keywords: school library, fairy tale, storytelling, fairy tale hours, creativity, extracurricular activity Ključne besede: šolska knjižnica, pravljica, pripovedovanje, ure pravljic, ustvarjalnost, interesna dejavnost Izvleček Osnovno delo šolskih knjižnic ni učenje branja samega, temveč omogočanje branja in motivacije. Poleg ur knjižničnega informacijskega znanja in neposrednega dela z uporabniki lahko knjižnica prispeva k razvoju otrokove bralne kulture in oblikovanju pozitivnega odnosa do knjige tudi z izvajanjem interesne dejavnosti, kot je npr. ura pravljic. Na naši šoli imamo za učence 1. razreda organizirano interesno dejavnost, ki smo jo poimenovali s pravljico po svetu. Gre za preplet pravljičnih uric in ustvarjalnih dejavnosti, s katerimi želimo pri učencih razvijati zlasti notranjo motivacijo za branje. Branje oziroma pripovedovanje otrokom je namreč ena najbolj učinkovitih metod ustvarjanja dobrih bralcev. Ker je interesna dejavnost oblika dela, kjer ni tako strogo določenih učnih ciljev, imamo več svobode, da lahko učence aktivno vključimo v celoten delovni proces. Pri tem upoštevamo njihove ideje in zanimanja. Tako se krepi njihova samozavest, hkrati pa se na neprisiljen način razvija njihova notranja motivacija za branje. Nina Kranjec S pravljicami potujemo v svet domišljije in ustvarjalnosti Travelling to the World of Imagination and Creativity with Fairy Tales UDK 027.8:398.2 STROKA IN PRAKSA 11 Šolska knjižnica, Ljubljana, 30 (2021), 4, 11–20 STROKA IN PRAKSA 12 Nina Kranjec: S pravljicami potujemo v svet domišljije in ustvarjalnosti UVOD Šolska knjižnica je sestavni del vzgojno- izobraževalnega procesa v šoli. Jamnik (1997) navaja, da osnovno delo šolskih knjižnic ni uče- nje branja samega, temveč omogočanje branja in motivacije. S svojimi aktivnostmi in z različ- nimi projekti za spodbujanje branja prispeva k razvoju otrokove bralne kulture, oblikovanju pozitivnega odnosa do knjige, krepi njegovo naravno radovednost, spremlja njegova bralna pričakovanja glede zahtevnosti in obsežnosti čtiva ter usmerja njegov razvoj v vedno bolj zahtevnega bralca, ki bo, tako upamo, tudi ostal bralec za vse življenje (Novosel, 2009). KNJIŽNICA IN NJENA VLOGA PRI RAZVIJANJU NOTRANJE MOTIVACIJE ZA BRANJE Branje je pomembna spretnost za pridobivanje znanja in za delovanje posameznika v družbi. Je spretnost, ki jo uporabljamo na vsakem koraku v življenju (branje navodil, oglasnih pa- nojev, prepoznavanje prometnih znakov itd.), čeprav se tega velikokrat sploh ne zavedamo, saj se nam zdi proces branja nekaj samoumev- nega (Haramija, 2018). Pa temu ni ravno tako. Učenje branja je na- mreč obsežno in zahtevno. Kropp (2000) je povzel besede ameriškega romanopisca Johna Steinbecka, ki je učenje branja opredelil kot največji samostojni napor, ki ga prestane člo- veški razum v otroštvu. Ker pa otrok tega ne zmore sam, potrebuje ob sebi starše, učitelje, knjižničarje, ki ga usmerjajo, mu glasno berejo, se o prebranem z njim pogovarjajo in tako razvijajo njegov interes za branje. Tako je eden od temeljnih ciljev šolske knjiž- nice v učencih vzbuditi in okrepiti notranjo motivacijo za branje. To je motivacija, ki izvira iz notranjih potreb in želja posameznika, le-te pa se razvijejo kot posledica posamezniko- vih pozitivnih bralnih izkušenj, ki jih pridobi ob skupnem branju s starši, v vrtcu ali šoli, samostojnem gledanju in branju knjig, skupnih obiskih knjižnice, obiskih pravljičnih uric … (Bucik, 2009). Če želimo uresničevati te cilje, je pomembno, da otroku beremo kakovostna besedila. Tako izberemo knjige, ki so vsebinsko zanimive, vznemirljive ter so napisane v lepem in hkrati razumljivem jeziku z bogatim besediščem, sprejemljivim za otrokovo starostno stopnjo (Knafl ič, 2012). Ena od oblik dela, kjer lahko pri otrocih raz- vijamo notranjo motivacijo za branje, je tudi interesna dejavnost (v nadaljevanju ID). Na naši šoli za učence 1. razreda izvajamo ID, ki smo jo poimenovali s pravljico po svetu. Gre za preplet pravljičnih uric in ustvarjalnih dejav- nosti. PRAVLJIČNE URICE Pravljica je v določenem obdobju vsekakor otrokova najljubša literarna zvrst, saj najde v njej hrano in pobudo za svojo domišljijo, hkra- ti pa si poteši potrebo po čustvenem doživlja- nju in izživljanju (Kobe, 1972). Po Kordigel (1990) so otroci od 3./4. leta do približno 9. leta starosti v pravljičnem obdo- bju. Pravljični junaki, situacije, čudeži otroka pripravljajo na svet in življenje. Kordigel (1990) tudi navaja, da je v pravljič- nem obdobju še vedno pomembno, da otroku pravljico pripoveduje ali bere odrasla oseba. Kot sta zapisali Marjanovič Umek in Zupančič (2003), otrok ob tem namreč doživlja varnost, zadovoljuje potrebe po skupni pozornosti in skupnem doživljanju prijetnih čustev, hkrati pa uri tudi spretnost usmerjene pozornosti. Otro- ci v prebranih pesmih in zgodbah vsekakor ne razumejo pomena prav vsake besede, razume- jo pa jih v kontekstu in tako spoznavajo pomen novih besed in si bogatijo besedišče. Vse to je osnova za pozitivno naklonjenost do književnosti tudi v kasnejših letih samostojne- ga branja. Tako je branje oziroma pripovedo- vanje otrokom ena najbolj učinkovitih metod ustvarjanja dobrih bralcev. Z glasnim branjem namreč otroku ponazorimo tekoče branje. To je cilj, ki naj bi ga usvojil. Hkrati pa mu predstavimo tudi notranja čustvena stanja ob branju (Bucik, 2003). Pri tem moramo upoštevati, da naj bi bilo bra- nje oziroma pripovedovanje pravljic namen- jeno izključno užitku. Pomemben je čaroben, osupljiv, nepozaben doživljaj ob pravljični Osnovno poslanstvo šolskih knjižnic ni učenje branja samega, temveč omogočanje branja in motivacije. Motivacija za branje izvira iz notranjih potreb in želja posameznika, le- te pa se razvijejo kot posledica posameznikovih bralnih izkušenj. 13 Šolska knjižnica, Ljubljana, 30 (2021), 4, 11–20 urici, ki ga bodo otroci želeli vedno znova doživljati (Jamnik, 2003). Pripovedovanje je tudi dejavnost, ki v otrocih postopoma razvija zbranost. Mnogi današnji otroci namreč živijo tako, kot da v sebi ne bi imeli miru – brez obstanka begajo od ene do druge dejavnosti in težko k nečemu pristopijo zares pozorno (Štefan, 2009). USTVARJALNE DEJAVNOSTI Verjetno je ustvarjalnost ena izmed lastnosti, ki ljudi ločuje od drugih živih bitij. Pri tem je ključen občutek zadovoljstva, ki se poraja, ko ustvarimo nekaj novega ali izboljšamo obsto- ječe. To je najbolj opazno pri otrocih. Žal pa hiter tempo življenja in storilnostno naravnani šolski sistem tudi otrokom jemljeta vse več časa, tako da jim ga za sproščeno in neobvezno ustvarjanje ne preostane skoraj nič (Zorec, 2005). Karim (2003) navaja, da je otrokova domišlji- ja neizmerna, vendar pa deluje le takrat, ko je ozračje sproščeno in ustvarjalno, kadar je dobro motiviran, kadar ima občutek, da pod- piramo njegovo domišljijo. Pomembno je, da se otrok pri ustvarjanju počuti dobro, je vesel, sproščen, navdušen. Dolinšek Bubnič (1999) dodaja, naj otroci ustvarjajo z obema rokama, saj tako spodbuja- mo obe možganski hemisferi: desno, za katero je značilna domišljija, neverbalno izražanje, holistični pogled na svet, čutnost in intui- tivnost; ter levo, ki je realistična, analitična, znanstvena, intelektualna, strukturira in omo- goča verbalno izražanje. Tako bomo dosegli, da se bodo skladno povezovali čutnozaznavni svet in kreativnost z analitično resničnostjo. Po Papotnik (1993) učitelj strukturira učni proces v določeni časovni enoti, pri čemer upošteva zahtevnost zaposlitve, razpoložljivi čas, slog dela, razvojno in starostno stopnjo otrok, razpoložljiva gradiva ipd. Tako določi faze, po katerih bo potekala ustvarjalna dejav- nost. Te faze razdeli na: – postavitev tehničnega problema: sami ali skupaj z učenci izberemo izdelek glede na spretnost, ki jo želimo razvijati, ter z metodo pogovora in demonstracije učencem postavimo problem, kako tak izdelek narediti. Pri tem moramo razvijati ustvarjalnost s spodbujanjem izvirnih idej in vprašanj; – tehnična dokumentacija: pripravimo skice, risbe … izdelkov; – izbira gradiva: pripravimo ustrezno gradivo, stremimo k temu, da učenci spoznajo različne vrste gradiva; – izbira orodja: pripravimo ustrezno orodje, ki ga bodo učenci potrebovali, in jih seznanimo s pravilnim rokovanjem; – stabilizacija delovnega mesta: zagotoviti moramo dovolj delovnega prostora ter pripomočkov za izvedbo delovne naloge; – izdelovanje sestavnih delov; – montaža sestavnih delov v celoto; – preizkušanje funkcionalnosti izdelka. S PRAVLJICO PO SVETU Skupinsko delo s knjigami, glasno branje in prijetno okolje vplivajo na pozitiven odnos do branja in posledično na razvijanje notranje motivacije za branje (Bucik, 2003). Poleg rednega pouka in ur knjižničnih infor- macijskih znanj je tudi ID primerna oblika skupinskega dela s knjigami. ID je namreč oblika dela, kjer nimamo strogo določenih ciljev. Tako imamo več svobode, da upošteva- mo zanimanja otrok, v delo vključimo njihove interese, želje, otroci sodelujejo pri načrto- vanju dela, iskanju idej … Pri tem se počutijo upoštevani, krepi se njihova samozavest, hkrati pa na neprisiljen način spodbujamo in razvija- mo njihovo ustvarjalnost, notranjo motivacijo, divergentnost, domišljijo, vztrajnost, samostoj- nost, kritičnost, izvirnost idej in spontanost (Matos, 1994). Tako pri ID s pravljico po svetu, ki je na naši šoli namenjena učencem 1. razreda, sledimo naslednjim ciljem: – razvijanje zmožnosti poslušanja umetnostnega besedila; Otroci naj ustvarjajo z obema rokama, saj tako spodbujamo obe možganski hemisferi: desno, za katero je značilna domišljija, neverbalno izražanje, holistični pogled na svet, čutnost in intuitivnost; ter levo, ki je realistična, analitična, znanstvena ... STROKA IN PRAKSA 14 Nina Kranjec: S pravljicami potujemo v svet domišljije in ustvarjalnosti – bogatenje besedišča; – spodbujanje notranje motivacije za branje; – razvijanje bralnega interesa; – spodbujanje domišljije in čustvenega doživljanja otrok; – oblikovanje pozitivnega odnosa in ljubezni do knjige; – razvijanje bralnih, govornih in pripovedovalnih spretnosti otrok; – spodbujanje ustvarjalnosti; – razvijanje spretnosti opazovanja, predstavljivosti in domišljije; – spoznavanje različnih gradiv in razvijanje motoričnih spretnosti. Po Krakar - Vogel (1991) naj bi obravnava umetnostnega besedila potekala po določenem zaporedju, in sicer: – doživljajsko-spoznavna motivacija (vprašanja, pogovor, uganke, slike, glasba, različne naloge itd.); – najava besedila (naslov, avtor, vprašanje, zakaj je določena pravljica izbrana na ta dan itd.); – interpretativno branje (branje brez prekinitev in dodatnih razlag, učencem predstavimo tudi notranja čustvena stanja itd.); – premor po branju (nekaj sekund, da učenci uredijo svoje misli); – izražanje doživetij (pogovor, razjasnitev neznanih besed, izražanje čustvenega doživljanja otrok); – analiza, sinteza in vrednotenje (pogovor o vsebini); – nove naloge (likovne, glasbene, gibalne dejavnosti). Pri vsaki uri ID s pravljico po svetu tako sledimo opisanim aktivnostim. Z različnimi ugankami, nalogami, pogovorom, ilustracijami ipd. v učencih najprej spodbudimo interes in motivacijo za poslušanje. Po predstavitvi izbra- ne knjige sledi interpretativno branje oziroma pripovedovanje besedila. Kordigel Aberšek (2008) navaja, da mora bralec z interpretativ- nim branjem ustvariti trenutek, ko poslušalci ob stiku z literarnim delom doživijo estetski užitek. Zgodbe, ki jim učenci prisluhnejo na ID, so skrbno izbrane. Sodobna knjižna pro- dukcija je namreč relativno velika in ponuja širok izbor različnega gradiva za otroke. Prav zaradi pestrosti ponudbe in različne kakovosti gradiva je pomembno, da se otrokom pri orga- niziranih oblikah dela s knjigo, kamor štejemo tudi ID, ponudi priložnost, da spoznajo vsebin- sko in likovno kakovostno otroško knjigo. Pri izboru gradiva se tako opiramo na pripo- ročila Društva Bralna značka ter priročnike za branje kakovostnih mladinskih knjig, upošte- vamo pa tudi vsebinsko ustreznost glede na čas in dogodke v letu. Po branju najprej sledi čustveni premor, da lahko učenci uredijo svoje misli, nato pa pogo- vor o doživetjih in vsebinska analiza. Nove naloge so vedno zastavljene v obliki ustvarjalnih dejavnosti, ki so predstavljene v Prilogi 1. Kadar nam čas dopušča, ob koncu ure naredi- mo še nevihto možganov, ko so učenci izzvani na tri različne načine: – Vprašamo jih, kaj bi želeli naslednjič ustvarjati in iz kakšnega gradiva. Spodbujamo jih, da narišejo skico izdelka in jo prinesejo ali pa v prostem času pridejo v knjižnico, kjer v knjigah in po spletu poiščemo načrte in predloge za izdelke, ki jih uresničimo v eni od naslednjih ur. Na temelju njihovih idej za izdelke nato knjižničarka poišče vsebinsko primerno slikanico. – Pokažemo jim slikanico, ki ji bomo prisluhnili pri naslednji uri, jim povemo temo in jih spodbudimo, da razmislijo in poiščejo ideje za ustvarjanje. – V knjižnici si vsak izbere eno slikanico, skupaj jih pregledamo in nato izberemo tisto, kateri bomo prisluhnili v eni od naslednjih ur, ter se pogovorimo, kaj bi lahko ustvarili ob zgodbi iz te slikanice. Bralec mora z interpretativnim branjem ustvariti trenutek, ko poslušalci ob stiku z literarnim delom doživijo estetski užitek. 15 Šolska knjižnica, Ljubljana, 30 (2021), 4, 11–20 SKLEP Poleg ur knjižničnega informacijskega znanja in neposrednega dela z uporabniki lahko knjiž- nica prispeva k razvijanju bralnega interesa in notranje motivacije otrok tudi z izvajanjem ID, ki so primerna oblika skupinskega dela s knji- gami. Ker je ID oblika dela, kjer nimamo stro- go določenih učnih ciljev, stremimo k temu, da so učenci s svojimi idejami aktivno vključeni v celoten delovni proces. Tako lahko ustvari- mo prijetno in spodbudno okolje, v katerem se otroci počutijo slišane, upoštevane ter si ustvarjajo pozitivno samopodobo. Z izborom kakovostne literature, živim pripovedova- njem in dejavnostmi po branju se trudimo na zanimiv in nevsiljiv način pri otrocih ustvarjati pozitivne bralne izkušnje, razvijati notranjo motivacijo za branje in jih tako usmeriti, da postanejo bralci za vse življenje. Viri in literatura 60:40: priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2014: pregled knjižne produkcije za mladino iz leta 2013 (2014). Ljubljana: Mestna knjižnica. [Alfa]: priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019: pregled knjižne produkcije za mladino iz leta 2018 (2019). Ljubljana: Mestna knjižnica. Algoritem arene: priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2012: pregled knjižne produkcije za mladino iz leta 2011 (2012). Ljubljana: Mestna knjižnica. Bucik, N. (2003). Motivacija za branje. V: M. Blatnik Mohar (ur.), Beremo skupaj: priročnik za spodbu- janje branja (str. 112–118). Ljubljana: Mladinska knjiga. Bucik, N. (2009). Razvijanje otrokove motivacije za branje v domačem okolju. V: L. Knafl ič in N. Bucik (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo: priročnik za spodbujanje družinske pismenosti (str. 17–26). Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Človeknejezise: priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2015: pregled knjižne produkcije za mladino iz leta 2014 (2015). Ljubljana: Mestna knjižnica. Dolinšek Bubnič, M. (1999). Beri mi in se pogovarjaj z mano!: strokovni priročnik z nasveti za kreativno uporabo otroških slikanic. Ljubljana: Epta. Eden je svet: priročnik za branje kakovostnih mla- dinskih knjig 2018: pregled knjižne produkcije za mladino iz leta 2017 (2018). Ljubljana: Mestna knjižnica. Ekvilibristika branja: priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2013: pregled knjižne produkcije za mladino iz leta 2012 (2013). Ljubljana: Mladin- ska knjižnica. Geneze – poti v bistroumne nesmisle: priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2011: pregled knjižne produkcije za mladino iz leta 2010 (2011). Ljubljana: Mladinska knjižnica. Haramija, D. (2018). O pomenu branja. Razredni pouk, 20 (1), str. 29. Jamnik, T. (1997). Motivacija za branje v mladinskih knjižnicah. Slovenščina v šoli, 2 (1), str. 4–9. Jamnik, T. (2003). Dejavnosti ob branju. V: M. Blatnik Mohar (ur.), Beremo skupaj: priročnik za spodbujanje branja (str. 130). Ljubljana: Mladinska knjiga. Karim, S. (2003). Knjiga in njene likovne spodbude. V: M. Blatnik Mohar (ur.), Beremo skupaj: priroč- nik za spodbujanje branja (str. 133–136). Ljublja- na: Mladinska knjiga. Knafl ič, L. (2012). O pomenu branja za otrokov razvoj. Otrok in knjiga, 39 (84), str. 44–48. Kordigel, M. (1990). Bralni razvoj, vrste branja in tipologija bralcev. Otrok in knjiga, 17 (29/30), str. 5–42. Kordigel Aberšek, M. (2008). Didaktika mladinske književnosti. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Kozmični poljubi vzporednih svetov: izbor mladin- skih knjig iz leta 2002 po temah, zvrsteh in žanrih (2003). Ljubljana: Rokus. Krakar - Vogel, B. (1991). Skice za književno didak- tiko. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Kropp, P . (2000). Vzgajanje bralca: naj vaš otrok postane bralec za vse življenje. Tržič: Učila. Marjanovič Umek, L., Zupančič, M. (2003). Vloga branja in pripovedovanja v otrokovem razvoju. V: M. Blatnik Mohar (ur.), Beremo skupaj: priročnik za spodbujanje branja (str. 27–33). Ljubljana: Mladinska knjiga. Matos, S. (1994). Spodbujanje ustvarjalnosti. Ljublja- na: Gospodarski vestnik. Novosel, D. Š. (2009). Vrednotenje učinkov branja v šolski knjižnici. Šolska knjižnica, 19 (1), str. 51–55. Od gnezd do zvezd: priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2016: pregled knjižne produkcije za mladino iz leta 2015 (2016). Ljubljana: Mladin- ska knjižnica. STROKA IN PRAKSA 16 Nina Kranjec: S pravljicami potujemo v svet domišljije in ustvarjalnosti Odklenjeni kriki: priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2017: pregled knjižne produkcije za mladino iz leta 2016 (2017). Ljubljana: Mestna knjižnica. Ozvezdje Knjiga: priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2010: pregled knjižne produkcije za mladino iz leta 2009 (2010). Ljubljana: Mestna knjižnica. Papotnik, A. (1993). Zgodnje uvajanje v tehniko. Maribor: Obzorja. Pravljični vrtovi, seznami želja in druge dobre zgodbe: pregledni in priporočilni seznam mladinskih knjig iz leta 2003 po temah, zvrsteh in žanrih (2004). Ljubljana: Mestna knjižnica. Šircelj, M., Kobe, M., Gerlovič, A. (1972). Ura pra- vljic. Ljubljana: Mladinska knjiga. Štefan, A. (2009). Pripovedovanje v družinskem krogu. V: L. Knafl ič in N. Bucik (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo: priročnik za spodbu- janje družinske pismenosti (str. 43–48). Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Zorec, M. (2005). Ustvarjalne delavnice: zbirka načrtov za obogatitev pouka tehnike v osnovni šoli. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. NINA KRANJEC, univ. dipl. bibl, zaposlena kot šolska knjižničarka na OŠ Grm Naslov: Trdinova 7, 8000 Novo mesto E-naslov: nina.kranjec@guest.arnes.si PRILOGA 1: USTVARJALNE DEJAVNOSTI PO BRANJU (Ocena knjig je podana skladno s kriteriji vrednotenja v priročnikih za branje kakovostnih mladinskih knjig.) Knjiga Ustvarjalne dejavnosti Vir 1. Becker, B. (2011). Obisk za medveda. Ljubljana: Mladinska knjiga. (ZELO DOBRO) Obešanka za na vrata – sovica Uliana, K. (22. 1. 2017). Paper Mosaic Owls. Https:/ /thepinterestedparent.com/2017/01/ paper-mosaic-owls/ 2. Bitenc, J. (2016). Mucka z balonom. Ljubljana: Mladinska knjiga. (ZELO DOBRO) Letalo na vrvici Manlapig, L. (21. 3. 2014). Make a Simple paper kite. Http:/ /www.pinkstripeysocks.com/2014/03/ make-simple-paper-kite.html. 3. Crowther, K. (2013). Jure in Jaka. Ljubljana: Mladinska knjiga. (ODLIČNO) Okvir za risbico iz slamic Small, L. (b. d.). Drinking Straw Picture Frame. Https:/ /www.activityvillage.co.uk/drinking- straw-picture-frame. 17 Šolska knjižnica, Ljubljana, 30 (2021), 4, 11–20 Knjiga Ustvarjalne dejavnosti Vir 4. Damm, A. (2016). Goljata čakam. Hlebce: Zala. (ODLIČNO) Ura polžek Swinging Snail. (b. d.). Http:/ /krokotak.com/2018/04/swinging-snail/. 5. Davies, B. (2018). Kit v nevihti. Hlebce: Zala. (ODLIČNO) 3 v vrsto Igrajmo se!. (21. 4. 2016). Https:/ /otroski.rtvslo.si/bansi/prispevek/4291. 6. Yamada, K. (2016). Kaj storiš z idejo?. Ljubljana: BP. (ZELO DOBRO) Ideja Učenci dobijo svinčnik, škarje, lepilo, 1 bel list in 1 barvni list papirja. Sami si zamislijo izdelek in ga naredijo. 7. Donaldson, J. (2011). Najprisrčnejši velikan. Ljubljana: Mladinska knjiga. (ODLIČNO) Krona iz papirnatega krožnika Za kralja ali kraljično. (25. 4. 2015). Https:/ /otroski.rtvslo.si/bansi/prispevek/3341. 8. Freedman, C. (2015). Andrej in Piki. Hlebce: Zala. (ODLIČNO) Zapestnice prijateljstva How to make a friendship bracelet with a cardboard loom. (22. 7. 2016). Https:/ /www.youtube.com/ watch?v=IAQhiYI48y4. 9. Gombač, Ž. (2018). Gobčko in Hopko. Dob: Miš. (ODLIČNO) Prstna lutka Pisani metulji na prstih pričarajo pomlad. (b. d.). Https:/ /mojpogled.com/pisani-metulji-na- prstih-pricarajo-pomlad/. STROKA IN PRAKSA 18 Nina Kranjec: S pravljicami potujemo v svet domišljije in ustvarjalnosti Knjiga Ustvarjalne dejavnosti Vir 10. Grafenauer, N. (2010). Avtozaver. Ljubljana: Grafenauer založba. (ODLIČNO) Parkirna ura Parkirna ura. (2. 12. 2012). Http:/ /ustvarjalneiskrice.blogspot. com/2012/12/parkirna-ura.html. 11. Grimm, J., Grimm, W. (2018). Obuti maček. Ljubljana: Mladinska knjiga. (ODLIČNO) Košarica iz filca Easy and Practical Felt Basket. (9. 7. 2014). Https:/ /coolcreativity.com/home-decor/diy- easy-and-practical-felt-basket/. 12. Hofmeyr, D. (2013). Ime čarobnega drevesa. Hlebce: Zala. (ODLIČNO) Želvica – platnena vezava Vucajnk, A. (b. d.). Paper Weaving Turtle Craft for Kids. Https:/ /www.easypeasyandfun.com/paper- weaving-turtle-craft/. 13. Janček Ježek. (2016). V Slovenske ljudske pravljice. (str. 70–81). Ljubljana: Mladinska knjiga. (ODLIČNO) Ježek – lepljenka iz naravnih materialov Fall Leaf Hedgehog. (b. d.). Http:/ /krokotak.com/2013/03/fall-leaf- hedgehog/. 14. Karst, P. (2019). Nevidna nit. Ljubljana: Grafenauer. (ZELO DOBRO) Broška iz filca za mamice Dowdle, J. (31. 8. 2017). Making Felt flowers. Https:/ /www.ehow.com/how_4706350_ making-felt-flowers.html. 15. Kermauner, A. (2012). Žiga špaget gre v širni svet. Dob pri Domžalah: Miš. (ODLIČNO) Jabolko – trganka The Worm and the Apple. (b. d.). Http:/ /krokotak.com/2013/09/the-worm-and- the-apple/. 16 Lestrade, A. (2009). Dežela Velike tovarne besed. Ljubljana: Kres. (ODLIČNO) Tangram Kotsikou, E. (27. 2. 2013). Quick Tip: Create a Set of Awesome Tangram Magnets for Your Fridge. Https:/ /crafts.tutsplus.com/tutorials/quick- tip-create-a-set-of-awesome-tangram- magnets-for-your-fridge--craft-4838. 19 Šolska knjižnica, Ljubljana, 30 (2021), 4, 11–20 Knjiga Ustvarjalne dejavnosti Vir 17. Landa, N. (2010). Veliki lov na pošast. Ljubljana: Morfem. (DOBRO) Lovilec sanj Diy Kids' Dream Catcher. (27. 2. 2015). Https:/ /janecanblogdotcom.wordpress. com/2015/02/27/diy-kids-dream-catcher/. 18. Levstik, F. (2012). Kdo je napravil Vidku srajčico. Ljubljana: Mladinska knjiga. (ODLIČNO) Ročna lutka iz filca Basic Hand Puppet. (b. d.). Http:/ /www.geocities.ws/kissafrog.geo/ puppet/hndpuppat.html. 19. Mav Hrovat, N. (2012). O miški, ki je zbirala pogum. Ljubljana: Mladinska knjiga. (ZELO DOBRO) Kazalka – miška na slamici Candy Cane Mice. (21. 12. 2010). Http:/ /jeanscraftycorner.blogspot. com/2010/12/candy-cane-mice.html. 20. Mcritchie, R. (2015). Edvard in veliko odkritje. Domžale: Epistola. (ZELO DOBRO) Slika s skritim imenom Radial Name Tutorial. (4. 10. 2012). Http:/ /applesloveorangespdx.blogspot. com/2012/10/radial-name-tutorial.html. 21. Mlakar, I. (2010). Kako sta Bibi in Gusti sipala srečo. Radovljica: Didakta. (ODLIČNO) Baletna plesalka – snežinka Snowflake Ballerinas for Little Hands. (b. d.). Http:/ /krokotak.com/2012/11/snowflake- ballerinas-for-little-hands/. 22. Treleaven, L. (2016). Snežinke z napako. Domžale: Epistola. (DOBRO) Snežinke Papirnata bučka. (9. 10. 2016). https:/ /otroski.rtvslo.si/bansi/prispevek/4673. STROKA IN PRAKSA 20 Nina Kranjec: S pravljicami potujemo v svet domišljije in ustvarjalnosti Knjiga Ustvarjalne dejavnosti Vir 23. Peroci, E. (2012). Hišica iz kock. Ljubljana: Mladinska knjiga. (ODLIČNO) Umetnije iz kamenčkov Van´t Hul, J. (b. d.). Nature Art for Kids: 33 Activities to Try. Https:/ /artfulparent.com/nature-art-for-kids/. 24. Rokavička. (2014). Ljubljana: Mladinska knjiga. (ODLIČNO) Venček iz rokavičk Love Is…Paper Wreath Kids Craft. (29. 1. 2016). Https:/ /www.amoderndayfairytale. net/2016/01/love-is-paper-wreath-valentines- day.html. 25 Rühmann, K. (2002). Vilibald. Ljubljana: Kres. Zgibana smrečica iz revije Magazine Christmas Trees. (b. d.). Https:/ /www.raisingdragons.com/magazine- christmas-trees/. 26. Sarah, L. (2015). Na hitrem hribu. Hlebce: Zala. (ODLIČNO) Preprosto letalo na slamici Waken, A. (b. d.). Straw Plane Variations. Https:/ /allfortheboys.com/straw-plane- variations/. 27. Slapnik, J. (2017). Kaj je najlepše. Domžale: Epistola. (DOBRO) Torbica z regratovo lučko Gibbon, S. (10. 7. 2016). Thumbprint Dandelion. Https:/ /www.gluedtomycraftsblog. com/2016/07/thumbprint-dandelion-kid- craft-wfree-printable.html. 28. Svetina, P. (2011). Čudežni prstan. Ljubljana: Vodnikova založba (DSKG): KUD Sodobnost International. (ODLIČNO) Frizbi iz papirnatih krožnikov Cool DIY frisbee from paper plates. (b. d.). Http:/ /krokotak.com/2014/05/cool-diy- frisbee-from-paper-plates/.