in pramnikoT. Sund»y« HolMajrs. m! PROSVETA _ GLASILO SLOVENSKE NAJtČDNE PODPORNE JEDNOTE Trednilki In upravnlikt prostori: 2687 8. Uwndal« A v«. Offic« of l*ul>lication: JS67 Bouth UwndaU Ar«. Tvlvphonv, Kot k vre 11 4V04 . .teai xxvdl lista J« HM chicago. ILU PONDEIJEK, 7. OKTOBRA (OCT. 7). 1935. SubaeripUas ft.oo Y tarif. STEV.—NUMBKR Aooptaa— for SMlllng it »pmIaJ rsto of poatag« pmIM for ta Mrttoa 11 OS. A«t of Ost t. 1017, Mtfeortood ob Joco 14. 1918. iga narodov bo izvajala sankcijo proti Italiji ^ linaki vojaki ustavili prodiranje italijanske armade. Francija in Anglija sta odobrili program, da države, včlanjene v Ligi narodov, prekini jo finančne in ekonomske odnosa je z Italijo. Protiitalijanske demonstracije v Franciji. Nemčija naznanila, da se ne bo vmešavala v italijansko-abesinski konflikt fishiagton, D. C. 6. okt.—- reko Mareb, ki tvori mejo med Mdnik Rooeevelt je objavil italijansko kolonijo Eritrejo in šarijo nevtralnoatt in Abesinijo. Abesinsko vojaštvo na orožje in strelivo ni oviralo Italijanov pri pre-Italijo in Abesinijo. | hodu. Italijanske čete so po Jtneva, 6. okt.—Svet Lige prehodu reke ujele večje števi-v je včeraj zaključil, da lo civilistov — moške, ženske ija ni zakrivila vojne z in otroke — in jih poslale v o-, in Italija je na«»adalka. zadje kot ujetnike. Glavna si-van je bil odbor šeatoriee, la abesinske armade je koncen-tj pripravi načrt sankcij trirana v nižinah gorovja Wal-Italiji za jutrftnjo sejo. lo, okrog dvajset milj od fronte, dis Ababa, 6. okt.—Italija- V Asmari so zvonovi in to-i včeraj okupirali Aduvo varniške sirene naznanili sploš-so bili leta 1896 stradno no mobilizacijo v Italiji. Grof i) in Abesinci so se umak- Galeazzo Ciano, Mussolinijev Makale. Abesinske izgu-! zet, je veliki množici, ki se je r prvih treh dneh vojne so zbrala na glavnem trgu, preči-2000 mrtvih; izgube na tal diktatorjevo proklamacijo, straneh se računajo na katero je množica navdušeno ubitih. | Pozdravila. Po prečitanju pro- Kva, 5. okt. — Anthony klamacije so moški dvignili Cia-n, predstavnik Anglije v noJ® in nosili na ramah med .narodov, je danes zahteval, vzklikanjem množice: Naprej »vet Lige narodov proglasi Protl frontl Jijo u napadalko, ker je od- Pariz. 5. okt. — Francija in lila invazijo Abesinije. Go- Anglija sta se zedinili glede ) je, da bo Ženeva ugodila skupnega program, ki določa, da novi zahtevi, čemur bo sle- članice Lige narodov takoj predvajanje ekonomskih in kinejo finančne in ekonomske ufnih sankcij proti Italiji. odnošaje z Italijo. Program i Edenov pritisk je Ligin Prepoveduje članicam Lige na-trinajstorice odobril rodov kupovanje italijanskih i del poročila glad« I jelkov in prodajo blaga Itako-abesinskeira konfllktaJ1^1'- ®'«dnje uključuje munici- jo, orožje in drugi vojni material. Francoski premier Laval je imel daljši razgovor s stotnikom Edenom, reprezentantom Anglije v Ligi narodov. Podrobnosti razgovora niso bile objavljene, toda Laval je namignil, da bosta Francija in Anglija nudili finančno pomoč cesarju Selassieju v svrho o-brambe Abesinije. Možno je, da bosta Francija in Anglija preklicali embargo na izvoz o-rožja in municije Abesiniji. Prve protiitalijanske demonstracije so bile v četrtek v Tou-lousi ob odhodu 60 Italijanov, ki so se odzvali Mussolinijeve-mu pozivu, naj se javijo za vojaško službo v italijanski armadi. Demonstracije so izzvale bitko s policijo, ki je bila pozvana v akcijo, in več oseb je bilo ranjenih. Policijska straža je bila ojačena pred uradoma italijanskega in angleškega poslaništva, ker se je pojavila bojazen pred novimi izgredi. I»ndon, 5. okt. — Italijanska invazija Abesinije je iznenadila britske uradne kroge. Uverje- ............ m, umtw_ ni so bili, da bo Mussolini odgo- wl* na odločen odpor abesinske dil akcijo najmanj teden dni in trmjl v Eritreji in ita->,fl aliji, medtem pa so ' rojaki molili za hi-P ; • nad Abesinci. 1 v ' "kt- - fašistični list ^ -a/ero" je včeraj na-' italijanske če"inako mesto Daro J* «'*rof dvanajst milj meje italijanske ^ntrejt.; Erttr»K 5. okt. — p f ' ,n »*ua Abe«iaij# iu-, * i(ko » »»alijanska ar-mož prekoračila Hjrw, ^liji tri rodov glede poravnave konflikta. Dino Grandi, italijanski poslanik v Londonu, se je v četrtek oglasil v uradu angleAkega ministrstva za zunanje zadeve in izročil podtajniku Robertu Vansittartu kopijo Mussolinije-ve note, ki jo je poslal Ligi narodov in v kateri jo je Informiral, da je ftjegova armada vkorakala v Abesinijo. Velika Britanija še vedno u-pa, da bo vojna omejena na A-besinijo in da bo kmalu končana. vendar je pripravljena na vse eventuahlosti. Iz tega razloga je oddala naročilo za gradnjo bojnih letal De Haviland Air-craft Co. v vsoti S6.000.000, zaeno pa je pozvala privatne le-ta lake korporacije, naj ji pred-lože listo civilnih letalskih piV> tov, ki bi lahko vstopili v arma do kot inštruktorji vojaških letalcev. (L*l> m t. attaaLJ Domače vesti Ii mesta velikega j< Chicago. — Frank Gaber iz Detroita in Andrej BombaČ iz Boulder Cityja, Nev., sta poslala Prosveti pozdrave s slav-nosti otvoritve velikega Boul-derskega jeza v Nevadi ob navzočnosti oslala svojo skladbo "Nasty Man", katero ji je poslal nazaj, češ, da ni zanič. Kasneje je pa tega pevca slišala, ko je v radiu pel njeno delo z naslovom Nasty Man". Mi*s Jurašovič zahteva odškodnino. mi in zamorskimi šolarji New York, 6. okt.—Poročila o italijanski invaziji Ahesinijr so H lwvala plemenske izgredi* v Ilarlemu in Brooklynu. Pred neko javno šolo v Brooklynu je prišlo do spopada med italijanskimi in zamorskimi šolarji, v tov, ki so ji bili predloženi. Federalni kontrolor J. R. MoCarl zadržuje apropriaclje lz federalnega sklada in valed tega državna relifna uprava ne more izvajati programa. Sedaj je samo 7800 oseb uposlenih pri relifnih projektih v raznih krajih države. Kvota 213,000 oaeb, ki morajo biti uposlene v Illinoisu do 1. novembra, uključuje 26,000 fantov v civilni konzervacljski armadi (OOC). V taboriščih (TC jc sedaj 18,400 fantov. Državna relifna komisija bo imela izredno aejo, na kateri bo razpravljala o problemu oskrbe revežev, ki ao na relifnl listi. K o m i a i j i preti primanjkljaj $300,000 v oktobru, ker je načelnik federalne relifne administracije Hopkins reduciral dala-tve iz federalnega sklada. To je storil na domnevi, da bodo vsi "uposljivi," ki so sedaj na relifni listi, dobili zaslužek pri relifnih projetkih do 1. novembra. Hopkins pravi v nvojem edik-tu državni administraciji relifnih del, da mora biti 213,000 oseb brisanih z relifne liste v Illinoisu in uposlenih pri relifnih delih do 1. novembra, a je dvomljivo, da bo ta Cilj dosežen, ker J. R. McCarl In divizija za aplikacije in informacije v VVushingtonu zadržujeta apro-priacije zu financiranje relifnih del. _ Novi izgredi na Grikem; 30 ranjenih Atene, R, okt.—Ns atenski univerzi so bili včeraj furiozni izgredi med monarhiati In repu-bličuni. Trideset oseb je bilo ranjenih. —— i ■ II— proti italijanski invaziji Abe*i- Konflikt pretresa konvencijo ADF Spor glede jurisdikcij spel v ospredju Atlantic rity, 6. okt. — Silen ravs In kavs je spet v ospredju redne letne konvencije Ameriške delavske federacije. Običajni prepir je izbruhnil že zadnje dni okoli vprašanja mnogih jurisdikcij. Na preliminarnih ae-atanakih delegatov departmen-ta stavbnih unij in departmenta kovinarskih unij je prišlo do ostrega konflikta in pojavile so se grožnje, da nekatere unije izstopijo is federacije, če ne dobe zadoščenja na konvenciji. N« tej konvenciji bodo delegatje bolj ko nikdar prej stali pred alternativo, da se odločijo za industrijsko obliko unij ali pa ostanejo pri večnih prepirih za jurisdikcije. J. A. Franklin, predsednik unije kotlarjev, je zagrozil na zborovanju kovinarskih unij, da njegova organizacije raje za-puatl fedracijo, kakor da bi sprejela industrijski unioni-zem. Istotako sta grozila Frank Heeney, predsednik unije graditeljev elevatorjev in John Hynes, predsednik unije kleparjev. DrugI spor je med stavbnimi unijami, ki se tudi kavsajo zaradi področja. M m ^ m katerem so bili prvi tepeiii. Sredozemsko morje KmM,u ^ ^p^ju j0 prjA|0 priM| New York. — Ameriške pa- šolo več sto Italijanov in zamor-robrodne družbe so prejele in- cev in v akcijo Je morala stopiti formacije, da je Sredozemsko policija, da je preprečila prete- nije. V neki dvorani na Leno* morje nevarno za parnike, po- to bitko med starši učencev, ave. In 1 IKth st. so imeli zamorvi sebno v bližini Italije, zato bo- Šolarji so bili ol>oroženi s pall- protestni shod proti Italiji, ka-do ameriški parniki odslej pluli caml in druigim orodjem. terega Je morala policija usts-na vzhod okoli Afrike namesto V Ilarlemu so se vršile de- viti, ker se Je bala, da bodo M po Sredozemskem morju In sko- monstrarije proti Italijanom, v morcl navalili na italijansko kozi sueški prekop. katerih so zamorci proteNtirali lonijo. Anglija odklonila italijanski apel Pogajanja se morajo vriiti preko Ženeve London, 5. okt. — Samuel Hoare, angleški zunanji rnhii-ster, je včeraj informiral italijanskega poslanika v Londonu Dina Grandija, da se Velika Hri. tanija ne bo pogajala direktno z Rimom glede italijansko-abe-Minskega konflikta, temveč preko ženeve. Hoare ji« odklonil poslsnlkovo |K>nudbo glede separatnih |>oga-janj med Anglijo In Italijo v zvezi z afriškim konfliktom. Hlično ponudbo je Angliji predložil pred nekaj dnevi diktator Mussolini, ki pa Je bila odklonjena. Angleški premier Stanley Haldvvin Je zavzel slično stališče. Na javnem ahodu v Bourne-mouthu je inslprl deklaracijo zunanjega ministra lloareja, da se lio Anglija (»ogajala t Italijo |e preko Lige narodov. Infomarije se glase, da Anglija nadaljuje s koncentriranjem bojnega bnalovja v Sredozemskem morju, dasi čusopisj« o vsem tem molči. Govorice »e tudi širijo, da je Anglija (»oslula večje število oklopnlh tankov v Sudan, da se »»varuje proti vsem eventualnostim. Saoptna bril«4»ih Utjnih ladij, ki )e zavzela Mratrghn« pozicij« » Hr*d»*«ifi»k«in morju. Kabinet podprl Lavalovo politiko Francija obljubila pomoč Angliji Pariz, S. okt, raaopisna agentura llava«« Je oinoči naznanila, ds Je Francija obljubila l»odporo Angliji pri izvajanju nankrij proti Italiji, č«- m* bo za nje izrekla Liga nar#»d«iv. Ta oidjuba Je ukljuCeits v noti, katero je Francija nailovlla Angliji. V zameno, hoče Francija zagotovilo, da Ji Iki Anglija |h»-magala v slišnih okoln«Mtlh. Premier Laval Je včeraj odpotoval v Ženevo, ko so blatil nje govega kabineta noglaMno odobrili njfgovo |e»lltiko v zvrti f itftlija>iftk<»-eb«-jiOi«klm konfliktom l>a potrati Anglijo, lai v ženevi inslstlral. da Francija diii ne^el I-ig« nar«ido\, ki do> ZVEZNA VLADA JE POSEGLA V MLE-KARSKOSJAVKO Deputiji bodo spremljali vlake, ki vozijo mleko v Chicago 2ENSKE SODELUJE. JO V BLOKADI Chicago, 5. okt. — Federalna vlada je posegla v stavko mlekarskih farmarjev, ki se je raz-širila na več okrajev v sever-nem Illinoisu in južnem Wi*coiu sinu. Federalni maršal VVilliam H. McDonnsJI je všeraj zaprla««-gel 60 posebnih deputljev, ki bo-do spremljali vlake North Weat-ern železnice, ki dovažajo mleku v Chicago, zaeno pa Je naznanil, da bo danes nadaljnjih sto de-putljev zapriseženih. Ta akcija Je oila podvzeta na odredbo federalnega aodnika J. P. Bamesa po |>eticljl, katero mu je predložil pravni zastopnik imenovane železnice Samuel H. Cady, v kateri je vprašal za pro. tekcljo. Federalni deputiji bo. do spremljali vlake, da preprečijo naailstva. Cady je v peti-ciji iMiudarll, da ao mlekarski stavkarjl v VViaconainu prepre-čili odh(Kl vlakov proti Chicagu. Nekaj ur predno je železnica vložila peticijo so atavkujoči farmarji ustavili mlekarski vlak v Huntleyju v okraju McHenry in uničili velik tovor mleka, farmarji zahtevajo $2M za ato funtov mleka, dočim ao jim predstavniki Čikašklh mlekarn mižali ceno od $2.2fl do $1,75. V Kacinu, Wla„ Je šerif Fred Kelchert aretiral osem mož, ki ao Spremljali tovorni mlekarski avto člkaške mlekarske družbe Honey f lili Creamery, in jih ob-tožil nošnje onižja. Clarenfce F. Krickson, šerif okraja Kenosha, Je ukazal svojim deputijem, naj preiščejo vse stražnike, ki spremljajo mlekarske tovorna avte, ki vozijo proti Chicagu. Chicago, Ii, okt. — Farmarice sodelujejo s svojimi možmi pri plketiranju cest, da preprečijo uvoz mleka v mesto, lilokirale so vel cest in |M>magaJo svojim možem pri razlivsnju mleka v obcestne jarke s tovornih avtov voznikov, ki se nočejo pridrutit! stavki. Tu domnevajo, da Je stavka ustavila dovoz ene tretjine mleka In drugih mlečnih Izdelkov v Chicago. Piketi v severnem Illinoisu in Južnem delu VViscon-sina, kjer je Hta\kovno gibanje najmočnejše, ao zadnje dni zlili do sto Uhoč galon mleka v ©!>• cestne jarke. Stavka mlekarskih farmarjev Je najbolj učinkovita v okrajema Kane in Mcl(enry. Piketi so za«tražill vse ceat« in iz teh okrajev ni dospel niti kvart mleka v Chicago. CikuAka mlekarska podjetja so a|H-lirala na II. N. liundesena, predsednika okrajnega zdrav, stvenega odbor«, naj dovoli uvoz mleka iz oddaljenih okrajev, kar pa je (slklonil, ker nima tam inšpektorjev /a pregledovanje mleka KoUrt F. Marcotte, načelnik farmarskege »slinira, ki se p«n gaja z zvero mlekarskih kom|>a-nlj, je naznanil,- da bo a|>eliral, na stavkarje, naj se vzdrže na-allja v »tavki. Majo ekonomske in militariatič-ne sankcije proti napadalcu, a pridržkom, da take sankcije islot»n l.iga narodov. On upa, da bodo Italijani, predno bo Liga narodov udobrila sankcije, maš/evali /a |s#raz v Adovi, ki so ga doživeli pred štiridesetimi Irti, nakar bo tudi Italija prt* praOjena na p«>gajanja. >IWitl PROSVETA THE eNUCHTBNMENT OLASII.O IN LASTNINA »LOVKNSKE NAKODNK roitPUBNK JKDNOTB OrcM »I »»MMm4 ky Um HU»«i« NbUmsJ ItoMflt IimO Nsrv4olna: u Z4i-ut*»r 4/1*v« «n»ro*«nlh tlaalMV M M vr>«a)o. Itukoo-at liUrnfM »Mrbln« (ftrtU*. P» »«*tl. 4fMM. pMMBi itd.) m tri«jo po*iljaUl)u I* v alu«*Ju. <• i« priiUil ptMtnln«. A4»*rtUlos raua on a*r«rfo«i.t lUnMcrlpU ot rommuni-nimm an4 umaikiu-d artiel«* wllJ not U rvturM*. Otbar ■MMuacnpta. Micfa M aU/riaa, plar«. P«MM, H*., vili ha rvturncd to «r»4rr «nlv wkm McosipaMiad bjr Mif-*44r«N«4 tUaH Naslov trn kar In* atlli • llatomi PR08VKTA MIMt So. La»«dal. A»a.. Cfcfea««. UUmmU MKMHKIt OF THE KKIlERATED CBKSS Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Potovane v VVbcoMia in U Salle Virden, III. — Ze meneče in mesece doma dremljem In čakam, kdaj bom končno zaspal. Dolgočasno brezdelje me je namreč tako polenilo, da še celo najprej in najbolj gotovo prUel do svoje izvoljenke, če bo aam šofiral. Moj sin je sedel poleg njega, gledal na mapo in mu dajal direkcije, po kateri cesti naj vozi, kje naj krene desno, kje levo itd., midva z ženo pa sva ae- Še enkrat: fašistična civilizacija Diktator Mutfsolini je zavzel stališče, da je pravilno, če Liga narodov fkrbi za mir med civiliziranimi državami. On sam — tako pravi — je prvi za to, da civilizirani narodi žive med seboj v miru in slogi. Nikakor pa ni prav, da Liga narodov hoče mir med civiliziranimi narodi in divjaki. Pravilo, ki velja za civilizirane narode, ne sme veljati za divjake in barbare v Afriki in še kje. Afriški divjaki ne poznajo pogodbe, oni poznajo le pest. Liga narodov naj bo vesela, da ima v svoji sredi Mussolinija, ki je pripravljen obračunati z divjaki na njihov, divjaški način. To je edini način za odnošaj z divjaki! Da je Mussolini popolnoma sposoben za ta divjaški posel, je pokazal že neštetokrat doma, ko je obračunaval z italijanskimi in jugoslovanskimi "divjaki" (pri njem ho divjaki in barbari vsi, ki ne priznajo njegove "prevzvlšene" fašistične civilizacije!) in pokazal je zadnji četrtek, prvi dan svojega nupuda na Abesinijo, ko so njegovi vojaški letalci z bombami pobili več tisoč abesinskih žena in otrok. Recimo, da Ligu narodov odobri to Musso-linijevo stališče in mu pusti proste roke, da lahko počne z abesinskimi "divjaki" kar hoče, da potolče po njihovo, to je po divjaško, bosonogo ubesinsko armado in okupira Salčzljevo cesarstvo. Ali bo Mussolini potem miroval, ko se vrne kot drugi "Scipio Africanus" domov? Nihče, ki pozna italijanske fašistične krvolo-ke, ne verjame tega. Zmage pijani diktator nikdar ne miruje. Zlasti ne bo miroval Mussolini, ki si domišljuje, da je on poklican potegniti črto med civilizucijo in divjnštvom. Hitro bo iskal nove divjake In našel jih bo. Kje? Onkraj Judranskega morju In onkraj primorskih hribov in Alp! Po sodbi Mussoliniju in njegovih fašističnih rabljev so Jugoslovani že davno — balkanski barbari in divjaki. To so italijanski listi odprto povedali že neštetokrat, kadarkoli so dvignili hrup propagande za "izgubljeno, neodreše-no" Dalmacijo in za nesporno, pojmlno kontrolo Jadrana. Da, najmanjšega dvoma ni, da za okupacijo Abeslnlje je Jugoslavija na vrsti, če namreč Liga narodov ponovno zaspi in pusti blaznemu Muiroliniju, da sme po svoji volji izbirati "divjake" in jih "civilizirati" z bombami iz zraka kakor danes "civilizira" uboge bosonoge Abe-since po krivdi — Lige narodov, ki je bila vse te meeece kriminalno brezbrižna in cincar-ska! — Kapitalist Smith rohni Katoliški kapitalist Al Smith. ki je na evha-rističnem kongresu v Clevelandu proklamiral zbrani duhovščini in zbrani čredi tepcev "večno resnico", da imajo kapitalisti od Boga dano pravico do svoje lastnine, je te dni povedal v Peorlji delegatom katoliških dobrodelnih organizacij, da podpiranje revežev je naloga katoliške cerkve, ne pa države. Tu Smithova izjava je prišla komaj nekaj dni potem, ko smo v Prosvetl zapihali, da se je predsednik Koosevelt zelo osmešil * svojim apelom na duhovščino, naj sodeluje z njim pri njegovem socialnem zakonodajstvu. Zapisali smo tudi. da ni zlasti katoliška cerkev že od nekdaj lasti mono|H)l nad beračenjem za berače in grdo gleda vsako konkurenco. 'IV naše l>e ede je Smith potrdil do pičlce, ko , je rekel: "Država ne sme nikdar prevzeti naših katoliških zavodov za bolnike in starce. Ta nalog* spada cerkvi in nol* na javna oblast je ne more vršiti tako dobro kakor cerkev.** Kar je Smith izpusti), je to. da cerkev dobro vrši to ualoKo — /sne. ttmith je tudi- rekel, da revščina bo vedno na »vetu. Da. v — kapitalističnem svetu! Dokler bo kapitalnem na svetu. U tudi revščina In vedno večja! Smith >* hoče. da kapitalizem ostane do "sodnega dne" - saj ima to pravico ««l Hoira' — zato bo po njegovi veri tudi rev-ščina med ljudmi do konca sveta. Zavedno delavstvo Amerike in s\et* pa mi-^li drugate. To delavstvo j»« prepričano, da nekega dne bo kal italizma kom* in vsi Snuthi ga ne obdrte pri Življenju. In kadar zavlada aocl-ulna demokracija s s«icialno pia\ičnostjo, bo tudi materialne bede konec. TtMaj bo konac tudi hinavukcga beračenja za berač« in vse hinavske dobrodelnosti, katera i*»niitijr odra»lt*Ka človeka na otroku. časopisje pregledujem le v ne* dela zadaj "na galeriji" in vaak kakšni dremavief, brez zadostne-' ga zanimanja in užitka. Nekoliko pozornosti že dam svetovnim političnim problemom, leposlovnim in znanstvenim spisom ter nekaterim dnevnim vestem. Tropična klima prejšnjih tednov je tako pogubno name vpli va'a, da sem že premišljal, če bi še sploh zapustil domače dvorišče. Začetkom avgusta je starejši •in, ki je zaposlen pri avtni fir mi Dodge v Detroitu, dobil ne prostovoljne počitnice in odločil se je, da del svojih počitnic prebije z menoj in ostalimi svojci. Pripekal se je z avtom iz Detroi-ta naravnost v Virden, s seboj pa je vzel svojega fabriškega tovariša, s katerim sta nameravala neprostovoljne počitnice prebiti skupaj. Vse bi šlo po zamišljenem načrtu in tudi jaz bi ostal doma, da ee ni sinov tovariš, inlad farmarski fant, zaljubil in po par dneh bivanja v Virdnu je že prejel pismo od svoje izvoljenke s farme v VVisconsinu, naj takoj pride tja na obisk. Tudi kažipot je navedla v pismu, po kateri cesti naj vozi. Po tem dogodku ni bilo več mogoče fanta še kaj časa zadržati v Virdnu. Njegovo hrepenje, da Čim prej vidi svojo Izvoljegko, je postalo hujše in vsaka minuta zamudo je povzročala neznanske muke. Mi smo mu sicer prigovarjali, naj še o-stane nekoliko dni, toda nič ni izdalo. Zato se je moj sin Sam odločil, da ga z avtom pelje v Wis-consin, nakar se vrne v Virden, obenem pa je začel i mene nadlegovati, naj grem z njima, tako da bo imel družbo na povratni poti. Sinu sem odvrnil, naj vzame s seboj mater, ki se rada vozi, mene pa naj pusti ležati pri vodnjaku, kjer vsaj 'ahko pijem vodo, kadar se mi hoče. Mater je sin s prvo besedo pridobil za potovanje, toda z očatom je bilo težav-neje. Cela družina Je enotno in soglasno nastopila, da moram i-ti, Češ, saj v kari ni težko sedeti, ker je v nii dovolj prostora. "Pa boš videl še kaj sveta in se boš po povratku bolje počutil," so mi prigovarja'1. Sin je dejal, da se bomo nazajgrede ustavili v La Sallu, kjer sem že pred leti delal in imel mnogo znancev, pa jih bom lahko spet videl. Da bi š«> ob tako pozni uri mojega večera v dosedaj mi nepoznani svet Iskat znance in prijatelje, mi ni šlo v glavo. Cim pa sem slišal ime I* Salle, se mi je pa le oživel spomin. DomlsMl sem se, da mi je bilo to mesto z okolico vred nekoč precej i>oznano. Spomnil nem se na marsikateri interesantni doživljaj Iz onega časa. ko sem tam Živel. Radoveden sem postal, kako neki se je v prošlih ii2 letih vse spremenilo, če se je. Pred 32 leti sem bil zadnjič tam, iz La Salla samega pa sem se izselil že tri leta prej. Vedel som, da imam tam še nekaj starih znancev. Ze'el sem jih še videti In to se mi je sedaj nudilo. Rilo je na 16. avgusta. Po vnem srednjem zapadu je bilo še dokaj toplo, rekel bi, Vroče. Hal sem se žeje, zato sem stavil pogoje. da morajo ustaviti avto ,, , kjerkoli bo oglašati Schlitz. Se- aU mo,zm> kravc. k»*eri Po nje- skozi svoje okno občudovala krasoto mimobežeče pokrajine. Dokler smo se vozili po glavni cesti, je šlo, kakor pravijo, kot bi bilo z lojem namazano. Cim pa smo se že skoro bližali našfmu cilju, je pa nastala nekafcjna zmeda. Pot je postala ozka stezica, da je naš avto komaj naprej ril. O kaki planoti ni govora, Tu brežina, tam brežina. Zaljubljeni fant pa si tudi ni dobro zapomnil navodil, ki mu jih je navedla njegova izvoljenka v pismu in ki so kazali pot k njenemu domu. Morda pa mu ni dala pravih direkcij. Vsekakor je to povzročilo zmešnjavo. Kljub vsemu temu smo prišli na določeno mesto še pri dnevni svetlobi, kar nam je seveda bilo v veliko zadoščenje. Neizmerna radost ob seatanku zaljubljene dvojice! Izgledalo je, da objemov in poljubov ne bo nikdar konec. Sin mi je pa izdal tajnost, da sta se zaljubljenca v Detroitu spoznala, sestala in zaljubila ob neki priliki. Poznala sta se komaj en teden, nakar je ona odšla v Wisconsin, potem pa je sledilo izmenjavanje plamenih izjav na distanco. Iskra ljubezni je namreč vzplamtfela v dotičnem tednu v Detroitu. Toda Čim bolj sta bila geogTafično oddaljena, tem večja je postajala i-skra ljubezni. In ko se take goreče iskre nenadno strnejo, napravijo — požar. Zdi se mi, da ljubiti na distanco je kaj lahka stvar, ampak živeti s svojim ljubim ali ljubo pa kmalu postane iz največje ljubezni — kisla kumara. Pa kaj se bi o tem tu pričkali, vsakdo mora imeti — svoj špas. Naša družba je odšla v hišo, kamor so tudi odnesli zaljubljen-Čevo prtljago. Ostal sem zunaj in opazoval farmarja, ki je imel posla s kravami, ki so se pasle v kotlini. Hišica je postavljena precej više v bregu. V okolico še>hi videlo daleč, ker so obzbrje zapirali hribi. Nas'ednje Jutro nisem niti z mojimi očali opazil drugega sadja ko le robidnice, s katerimi so nam tudi že prejšnji večer postregli. Nobenega polja ne vrta nisem videl, niti toliko, kolikor ga imajo de'avci v mestih pri svojih hišah. Le dve mali krpi sta bili obsejani s koruzo. Lastnik farme je bil povsem uljuden In rad se je razgovar-jal. Toda pri tem sem imel križe in težave, ki so bili na moji strani, ker sem namreč napol ali morda še več oglušen, kar je delalo potežkoče pri razgovoru. DrugI križ je bil v tem, da jaz Škotskega narečja angleščine Še nikdar nisem dobro razumel. Možakar mi je pravil, da živi z družino na dotični farmi že tretje leto in da poseduje do 400 a-krov sveta in več. Ima torej svojega sveta dovolj, da ga obhodi, kadar se mu zljubi, da gre na lov. Iz pogovora sem povzel, da je strasten lovec in tam se najde več vrst divjačine. Na steni je imel jelenjo glavo; jelena je ustrelil lani. Pokazul mi je tri različne puške, ki jih rabi na lovu. Vsi njegovi dohodki pa so osredotočeni na živinorejo veda so, moje |>ogoje sprejeli in brez vsakega odlašanja sem moral v avto, s katerim niiio m* čredi omenjenega dne odteljali. Najprej proti zapadu. |>otem pa proti severu. Reko Illinois smo "prekorači'!" v Beardstounu, preko reke Mississippi pa urno w vozili kar dvakrat, pr\ič iz Ročk Islanda v Davenport. Iovva, drugič pa iz Dubutiueja v W ford ave. in 27. ulice zanimiva diskuzija "pri okrogli mizi" o federalni ustavi. Vprašanje na dnevnem redu bo, ali je ustava dobra ali slaba in dali je potrebna sprememba ustave. O tem vprašanju bodo razpravljali Leonard L. Serdiuk, urednik časopisa 'West Side News\ John Reichman, odvetnik, John Abbey, delavec in Otto Oplat-ka. odvetnik. Serdiuk in Ab-bey bosta zastopala liberalno ali "newdealsfco" stališče. Reichman in Oplatka pa konservativno. Predsedoval bo Thomas Cermak Po diskuziji bodo odgovori na vprašanja. Vstop je pro«t. Poročevalec. --Seuekt^oktorr., Problemi priseljenca" Post^panj^ proti M - ua je J) more li začeti kazensko priči ? na^raHzadjskern ^njlta^ kd°rkoli priaeie. je. .ko je ^ akem postopanju, podvržen k. ' ""'"i pora. - Nedavno je neka n.w,, g 0b? "" 1 J« Upoved.1. pred sodnikom, "la lifbn» kaznovana. Kasneje se je ^fc t r u tidnik soznan krivim prest,„,), ', " J '"' d eUi. Zato je bil obdollen kteIZTM spoznan krivim. Pa tudi dr™! , !'"" didat z. državljanstvo, u t J1 J" U bil Priča, j, doiivel. da l nja za naturalizacijo odbita. Mora * ^ četi znova. J M Dekliško ime v državljanskem spričeval« Vprašanje: Ako je ženska, ki Je DOro^n znana v poslovnem svetu Pod svojim d S imenom, sme ona zahtevati, da se «ir;J sko spričevalo izda na to ime? aV,Ja Odgovor: Nedavno se je pripetil tak slu6 na federa nem sodišču v Nevv Vorku. SodiT odreklo njeno zahtevo, da se državljansko^ čevalo izda na dekliško ime, t*, da p,Vak države Nevv York ženska ob poroki dobH moža, ki radi tega postane njeno zakonito i! Le pod tem imenom more ona tožiti ali b tožena in podpisati legalne dokumente. Zato njeno državljansko spričevalo mora izdati njeno poročno ime. Konsolidacija imigracijskih in naturalirac skih uradov Vprašanje: Kam se je treba obrniti v sti reh priseljevanja, ko je kdo postal ameriški < žavljan? Odgovor: L. 1933 sta bila prejšnja imigi cijski in naturalizacijski urad ujedinjena v sam urad: Immigration and Naturalizati Service. Daniel W. MacCormack je imijtrac aki in naturalizacijski Komisar. Kako naj tukaj rojeni državljan dokaže sv< državljanstvo? Vprašanje: Rodil sem se v Združenih dri vah od priseljenih staršev. Nisem pa v sta dobiti rojstno spričevalo. Ali morem kak« di gače dokazati, da sem se tukaj rodil in da h zato ameriški državljan, tako da morem < biti ameriški pasport za potovanje v inoze stvo? Odgovor: Ako rojstno spričevalo ni na n polago, je treba podpreti prošnjo s krstn spričevalom oziroma overovljeno izjavo dot ne cerkve, kjer je bil krščen. Ako tudi t« spričevala ni mogoče dobiti, je treba predlo! dve zapriseženi izjavi (affidavits) Klede kri in datuma rojstva s strani sledečih oseb: zdn nika ali babice, ki je stregla pri rojstvu. rgy. drži ni zavod v Los Angelesu. ..bjavlia " ^ goletnega proučevanja o neoženj»*nih ^ Zavod je ugotovil, da • t\\ 35. leto starosti. ; ' n je poleg fizične otopel,»ti tu,I gledu 70 odstotkov manj vreden kskor nec. To duševno inferlornošt j«' ..... tisoč primerih raziskal in prišel '' ;\f ga zaključka. Amerikank« s,> ( ga "dognanja", kajti zdaj ' , . proti koncu 34. leta kakor n^ > n mreže za zakon. Muzej podnebij V Wa*hingt<»nu so otvor so zastopana vsa podnebj se sprehajajo od soJm-tijo na drugo podnebje « teljicami ustrezaj,»čejr* r* se n. pr. lahko dušiš v i* zilskega prkgozda v drui temperatura 20 stopim i' klimati m* t izolacijskimi " ni drug od drugega rrvr,r. JEK. 7. OKTOBRA. Vesti s Primorskega INCIDENT ob meji Miličniki nevarno ranili UTaničarja septembra 195. — ^riiftfi zapore, kjer so jih do danes pridržali, avto pa, ki je bil last Alberta Ivančiča, so zaplenili, ni vriino.' Vojaki, ki so bili osumljeni tatvine bencina, so baje ušli, ter dal, da so skoro vsi bolni in da strašno trpijo na tropskih boleznih. V obupnem : položaju so zlasti vojaki i* h«vernih pokrajin Italija, ki niso navajeni na tamkajšnjo klimo, zlasti ne . lne g sept. popoldne je 8° oblasti aretirale le enega £„ graAiearju pri karavli podoficirja. M Ostrem vrhu ušel kakih 10 Aretacija Kristjana Draščka na čei mejo na italijansko stranj meji -»jtfsrski konj. Na prošnjo v bližini meje so obmejni Lggicarja, naj mu miličnik za- stražniki pred dnevi aretirali Lji konja nazaj mu je ta «1- 23-letnega Kristjana Draščka -voril. naj gre sam ponj. Na j2 Gorice, ki je po ugotovitvah je graničar odpravil po preiskave nameraval brez pot-^ja na italijansko stran, kjer neKa ]ista zbežati v sosedno drli je napadel miličnik s puškhuiavo. Prepeljali so ga v Gori-jjB kopitom ter so nato tudi Co in ga oddali v sodnijske zabijali nanj in ga zadeli. Kro- pore. Proces proti njemu bo v dt mu je prebila prsni koš, ga kratkem. <««Min K»pet »prt ničesar Z°Z. >>»■ v "h hudih ie ved-* P* no razveseljuje publiko, je po- ptfko dekle Tončka Cigale po novno pod kij u^em. V nekem dveh mesecih zapora pre- gledališču v Trstu je pred krat-peljana v Koper j^m na.3topil in po njegovi na- Hotedršica, septembra 1935. vadi vprašal občinstvo kakšna te meseca julija t. 1. je naš razlika obstoji med Abesinijo it poročal o zagonetni areta- jn Italijo. Ker ni nihče znal ijj 22-letnetfa kmečkega dekle- pravilno odgovoriti, je sam od-, Tončke Cigale iz Novega govoril: "In Itolia ne mori de. NUi pri Godoviču. Karabi- famCi /M Ahisinia m mori de rji so jo nekega dne v. juli- Hete;' (y Italiji umirajo od lakirali .in odpeljali v zapo- kote, v Abesiniji od žeje). To , odkoder se do danes še ni je organom javne varnosti za-uila. 0 vzrokih te aretacije dostovalo, ka so ga vtaknile za takrat nihče ničesar vedel in nekaj časa v luknjo. JUGOSLOVANI KOT DEZER TERJI V ABESINIJO f notako tudi danes ne. Pred >m so jo odvedli v koprske ipore, kjer je še danes zaprta. njej. ne sme nihče od doma-in znanih. Ubogo dekle, ki iv gotovo popolnoma po ne-Itnem sedi med zidovi kopr-ih ječ, vzbuja med domačimi dalje več sočutja, med svoj-pa skrb in žalost. Sla\k<» Itevk konfiniran na otoku V on i ot ene Gorica, sept. 1936. — Znani ditiini jetnik Slavko Bevk iz ritnice. o katerem je naš list ■očal, da je bil iz dosedaj puiega vzroka postavljen konfinacijsko komisijo in iniran na 5 let (po drugih h na 3 leta) ter je bil poslan otok Ventotene v Ti renskem rju. ki je poznan večini kon-jrancev, kjer bo prestal na-kazcn. EVIDKNA ARETACIJA 140 MI.ADKNIOEV i Hotelu "Savoia" v Trstu grozi propast Gorica, sept. 1935. — V zadnjem času se govori, da stoji znani hotel "Savoia" na precej slabih nogah. Omenjeni hotel je za Trst predvsem reprezentativnega značaja in se ne more preživljati samo s tujskim pr6metom. Vodi ga administrator komendator Coretti. Zato so bili prisiljeni prositi vlado za podporo, ki jim je baje odobrila subvencijo. Že 12,000 naAih fantov v Afriki! Gorica, sept. 1935. — Po Goriškem krožijo vesti, da je šlo v italijanske kolonije vzh. Afrike že nad 12,000 naših fantov. Vest jji točno registrirana, toda glede na velike transporte vojaštva in na njihovo stanje v Afriki je gotovo, da je v tej masi vojakov več tisočev naših. Število je- seveda zelo težko določiti, ker ni mogoče dobiti pravih virov. Zagonetna smrt Janeza Škerjanca Materija, septembra 1935. — Dne 12. avgusta t. 1. je odšel trgovec in gostilničar Skerjanc Janez iz Artviž od doma. Odšel je v Skadanjščino, kjer je imel namen kupovati živino, pa se ni več vrnil. Enajsti dan po odhodu od doma so ga našli pobitega in oropanega pod vasjo Poljžane. — Kot so domačini u-gotovili sta Skrjanca napadla in oropala dva italijanska vojaka, katerih je bila okolica polna zaradi vojaških vaj. A kljub temu so oblasti aretirale luku Italija mobilizira? kka. avgusta 1935. — Naš je že neštetokrat poročal o |u mlAdeničev, ki so vpoklici k vojakom in o raznih dru-ncprilikah, ki se dogajajo ionskim oblastem v obmej-I)a>u. Zato postajajo o-čirndalje bolj oprezna * poslužujejo najrazličnej-načinov pri mobiliziranju dine. iko M, prod dnevi v našem tu nek«' noči karabinjerji ' v Snovanja in aretirali '<* 140 mladeničev, ponajveč ttni*kih delavcev. ^Vsi ho • teku noči iz sta-! "J ržani v zaporih.! I'<>U*an, čeprav dobro vedo, da "fciuce, ki niso bili prej ob- 8ta nedo,žna- likih oblasti, so Pokojni je bil znan kot trden in zaveden človek, ki se ni uklonil fašizmu. Bil je U v prvih letih okupacije konfiniran; odvzeli so mu tudi gostilniško koncesijo pa so mu jo pozneje vrnili. — Kljub temu da so vsi " Jih karab!nerjT*ob[ v**čani pristali na vpis ^fašistično stranko, je on ostal trden in se ni vdal. Bil je splošno priljubljen in spoštovan; za njim ne žalujejo samo sorodniki, ampak tudi vsi zavedni okoličani. Slovenec dezertlral v Abetdnijo Ljubljana, sept. 1935. — Nek Slovenec iz Primorskega, ki je bil kot vojak poslan z drugimi v italijanske kolonije vzh. A frike je po mnogih neprilikah in teikočah dezertiral v pravo Abesinijo. Po dolgem času je sporočil svojim sorodnikom v Jugoslaviji svoj srečen beg in svoj položaj. V pismu piše, da so ga Abesinci prav lepo sprejeli in da so že vedeli, da služijo v i tal. armadi tudi Slovenci in Hrvati ter da se v njihovi deželi itborno počuti, da mu ne manjka ne jesti ne piti. Nadalje pravi, da se Slovencem ni bati, da bi jih Abesinci požrli. Umiral je na abeeinakl meji In je v blodnji govoril Mv avojem materAem jeziku'* Trst, septembra. — Že meseca junija je podlegel v daljni Somaliji solnčarlci komaj 22-, letni mladenič Stanko Torjan, doma iz Trsta. Se }>red dobrim poldrugim letom je bil v Ljubljani in je bival tedaj v zavetišču našega društva "Ta bor". Domotožje pa ga je gna lo domov. Tam pa je moral k vojakom v Napolj, iz Napolja pa je bil letos poslan na abe-sinsko fronto. Kakor ironija pa je vrenelo pismo, ki ga pisal njegov predstojnik njegovi družini in v katerem je poročal, da je v zadnjih urah svojega življenja v blodnji ves čas govoril, da ga pa niso mogli razumeti, ker je govoril "v svojem maternem jeziku". Mladeniči rojeni I. 1907 odhajajo Ilirska Bistrica, 4. septembra 1936. — Danes sta se morala odzvati vojaškemu vpoklicu dva domačina rojena 1. 1907. Oba sta rokodelca in sicer eden kovač, drugi kolar. Tako bo kmalu vsa naša mladina pod orožjem. , . Talijanaki vojaki bežijo pred ek*pedicijami v Abculnijo Kaka.., avgusta. — Sirijo se najrazličnejše vesti o dogodkih, ki so v zvezi z vpoklici k vojaški obveznosti in z odpošilja-njem vojakov v Afriko. Tako govore tudi, da je letošnje poletje ob priliki vojaških vaj ki bo se vršile tudi v reški pokrajini in v bližini meje, zginilo več podoficirjev, vojakov in celo nekaj oficirjev. Domneva se, da so prekoračili mejo in odšli na jugoslovansko stran, zato, da se izognejo ekspediciji v afriške kolonije. Prepoved zidanja po Goriškem Gorica, septembra 1935. — V eni prejšnjih številk smo poročali, da so pričeli ljudje z veliko naglico zidati, pri tem pa tudi dvigati svoje vloge s hranilnic. To je predvsem vsled Suženjstvo t Abesiniji Dr, Vludimir Trucner Klasična dežela sužnjev v sodobni Afriki je Abesinija (Etijopija). Saj živi v tej krščanski (koptaki) državi, ki je poleg tega te Članica Društva narodov in ki suženjstva uradoma ne priznava, še danes med 10 milijoni prebivalci okoli 2 milijona sužnjev! Tu je suženjstvo prastari, v gospodarskih in socialnih razmerah u-temeljen običaj, zlasti v južnih pokrajinah ob meji Britanskega Sudana, kjer žive razna zamorska plemena kakor Galla, Kaffa, Massai, Onclamo, Sida-mo, Sankala itd. Odtod pa sega suženjstvo v današnjo angleško kolonijo Konja. Hkrati je Abesinija izvozno središče sužnjev za asijake dežele; kajti od tod iavažajo arabski trgovci že dolga stoletja črnce v Je-men, Heddas, Nežd, Sammar, Transjordanijo, 8irijo in Perzijo. Sedanji cesar Haile Selasi (prej ras Tafari) je sicer mož modernih nazorov, ki se s priznanja vredno vnemo trudi, da — kmfcraud 1'klum John Moonev, brat Toma Moonevja, Moonev Jeva seatra Annu in žena Kena v dvorani californljakega aodiMa. kjer Mooney bori ra svobodo. gotcev pa se jim obeta, kakor Žrtve, uidejo roparji naglo na pravijo "dobri" trgovci, sijaj-, arabsko obal, kjer se skrijejo no in brezskrbno Življenje. Angleške obmejne oblasti so kmalu ugotovile, da je zginilo v zadnjih letih ii zamorskih na- med številne skale In podvodne čeri. Tja pa jim evropske bojne ladjo ne morejo slediti. Zato bi bili potrebni posebni, nagli, lahki in trdno zgrajeni mo- selbin več lepotic. Zato so na bi odpravil v avoji državi to ' pravile kolikor mogoče točne se- j torni čolni, slasti ker razsajajo sramoto. Vai njegovi napori zname napol doraslih črnih de-' na tem mestu pogoato veliki vi- klet v vseh svojih kolonijah, ki harjl. Najbolj se boje roparji meje na Abesinijo. Nekaj ča- dveh angleških šalup, medtem sa se je zdelo, da je stvar v re- ko ■ takoj odposlali na vojaške urade. Pri od- niti posloviti "i"v niti obračunati ' z**lu/.kov pri podjetjih ampak oditi od d. r b '^pHjnli. Ta nlučaj je !,r'' alstvo in zbudil n« 'aapahjc ter strah |H»lda Kijavca 11 -mo poročali, ka- I »ra so oblasti -a mladeniča. Mihačjfti in "ba doma iz Obdolžiti so takoj ra\ala <>d voja-m. Mf raznih Oba rifckc in zaprle dva domača fanta iz bojazni, da ne bi nekega dne vlada kratko malo rekverirala vse vloge in vrednosti. Kakor pa se doznava je izišel zadnje dni dekret, ki prepoveduje vsako investiranje vlog v nove stavln« brez neobhodne |»otrel>e. Kraške faAi*tične organizacije Kraški f asi jo je dobil novega tajnika v Nabrežini, in sicer Antona Parinlja nameeto Ivana Meda j na, ki je odšel v Afriko. Za nova člana fašija v 1)1-\ači Mta imenovana Messalin Albano in Alojzij Rebek, Giu-liani Giovanni In Balbi Giusep-pe pa za revizorja. V Tre|rfah sta Imenovana v vodstvo fašija Strune kazni zaradi p<»«kuAane ga l>ega čez mejo! Pred goriškim sodiščem se je vršil v soboto proces proti 24 letnemu Ivanu Sfiligoju in letnemu Kadoslavu Kusjanu iz Koza ne v Brdih. Obtožena sta bila. da sta zaradi vpoklica k vojakom nameravala zbežati rez mejo. Sodišče je ugotovilo, da prvi del obtožnic«* ni bil utemeljen, \kljub temu ju je obsodilo na z*|>orno kazeff po 6 »'esecev in na globo \nt 1000 lir. ' InUga dne to 4*e|M/vanski ka-rabinjerii prijavili »odišitu 20 letiMKa Alojzija Vončino iz kavice pri Kanaltl. ki j)" prav tako brez |*»f nega . lirfta zIn'ŽjiI preko meje. pa so ostali doslej skoraj brea uspešni. Nasprotujejo mu namreč plemiči (razi), ker imajo na svojih dvorcih številne sužnje in često znatne dobičke od trgovine s človeškim mesom. Tudi oblasti — pred vsem sodišča — ščitijo suženjstvo; kajti kdo se bo zameril mogotcem in se odpovedal lepim postranskim zaslužkom? Celo krščanski duhovniki (Kopti) se ne sramujejo, kupovati in prodajati <^rnce, oziroma jih uporabljati na svojih posestvih. Zlasti o-dumo pa je, da obstojajo v tej deželi še sedaj iirejevaliiča .za sužnje kakor nekoč v Severni Ameriki. Ti podjetniki krijejo svoje potrebe večkrat tudi s človeškim ropom. Tako vidi potnik, ki pride iz glavnega me sta Addis^Abebe v oddaljene craje, skoraj povsod — v hišah poglavarjev, na trgih, na poljih Itd. — zasužnjene Črnce, moške, ženske in otroke. Kjer jih ljudje poznajo, se gibljejo >recej svobodno. ,Gorje pa, če bi kak suženj skušal pobegniti ali če bi bil neznan. Takoj bi ga domačini prijeli in ga šiloma prignali lastniku; neznanca pa bi se polastil prvi človek, ki ki ga ujel. Usoda črncev je odvisna povsem od gospodarjeve volje. Se danes ae dogaja, da pretepavajo brezsrčni lastniki in njihovi pomočniki nepo-korne sužnje do smrti, da jih obešajo za noge nad ognjem itd, Težavnejša in opasnejša je trgovina z živim blagom v bližnjo Azijo. Kdor hoče iz Abe-sinije k morju, mora potovati skozi italijansko Kritrejo, francoski Djibuti, Britansko ali Italijansko (iomalijo ali slednjič skoai Britansko vzhodno Afriko. Taka potovanja so bila primeroma lahka, dokler se niso kolonialne države dosti zanimale za suženjstvo. Po svetovni vojni in zlasti v zadnjih letih pa so izdale celo vrsto pro so okorne italijanske in du. Toda kmalu* so se oglasili francoske križarke skoraj brez pri okrajnih uradih številni "žalujoči" zamorski očetje, ki so zatrjevali, da so jim hčere ušle ali pomrle. Uradniki tem vestem seveda niso verjeli; zato so spravili "nesrečnike" za par mesecev v ječe in kaznilnice. Toda kaj škoduje ubogemu črncu malo prisilnega dela, če sme uživati zato dobrote civilizacije, o katerih se mu prej ni niti sanjalo? , - Te "idilične" razmere pa so se v zadnjem Času močno spremenile. Gospodarska kriza jo zadela tudi arabske trgovoe .i sužnji. Denarja je malo; režijski stroški — zlasti nakupne cene — pa so veliki. Zato so se pomena. Gotovo je za vse kulturno človeštvo velika sramota, da ne morejo zatretl tri velesile odur« ne trgovine s sužnji na poti, ki veže Sredozemsko morje in Indijski ocean tuko rekoč pred vrat ml Kvrope. Liga narodov bo izvajala sankcije proti Italiji (Nadaljevanj« • |. strani.) IkTlin fi. okt. — Uradni krogi so naznanili, da bo ostala Nemčija strogo nevtralna v sedanjem konfliktu med Italijo in Abesinijo. V tem smislu bo spomnili "lepih" starih časov, | Nemčija sestavllu odgovor na ko so hodili še njihovi dedi in j vprašanje, ki ga je Velika Bri-očetje z ognjem in mečem v za-1 tMnija nedavno naslovila vsem morske kraje in odvajali sko-1 državam, glede stališča, ki ga raj brez izdatkov na stotine mvzemajo napram Italiji, Abe- ljudi v sužnost. Najprej so s« pojavili posamezni roparji, ki so lovili tako rekoč na lastno pest zamorske dečke in deklice. Pomladi l&HH pa so prišle naenkrat v pokrajino Kenia tik ob abesinski meji števile dobro oborožene in organizirane roparske tol|>e, ki so — po že znanem načinu — zažgale par zamorskih vasi, poklale starce, bolnike in otroke ter odvedle s seboj le|>o število mladih mož in žen. Taki napadi so ae ponavljali skoraj vsak teden. Domača policija je bila prešibka, da bi mogla preprečiti ta grozodejstva. Zato Je britanska vlada ojačila posadke. Kmalu so se vneli v prašumah I juti boji, ki se niso končali vselej uspešno za vladne čete. Ta položaj so izrabili lovci na sužnje in vpostavili v vsej pokrajini sinlji, Angliji in Ligi narodov. Italijanski diktator je napravil že več poskiiMov, da pridobi Nemčijo na svojo stran. Med drugim je Nemčiji ponudil koncesije v južni Tirolski, ki spada pod Italijo, in v Avstriji. Nemčija je doslej ignorirala Mussolinijeve ponudla*, ker jo je italijanski diktator že par-krat prevarll. Hitlerju Je ve^ prijateljstvo z Anglijo, nego z Italijo. NaciJi so uverjeni» da jim Anglija lahko bolj ko katera druga država pomaga v poskusu, da dobi Nemčija nazaj kolonije, ki jih je izgubila |H> svetovni vojni. ' Nemčija bo prenehala biti članiea Lige narodov ta mesec, dve leti po njeni reslgnaciji. Te dni Ji je Liga narodov predložila velik račun, katerega pa dr. Hjalmar Sohaclit, ekonomski Mooneyjeva raz* prava ustavljena Sodiiče mora raiiti neka sporne točke Sen Franclaco. Calif., 5. okt. —A. K. 8haw, zastopnik držav-nega vrhovnega sodišča, je včeraj začasno ustavil razpravo o peticiji Toma MooneyJa za takojšnjo izpustitev iz zaporah Shaw Je naznanil, da prej ko se razprava nadaljuje, mora državno vrhovno sodišče rešiti neke sporne točke, katere ae tičejo načina procedure. Mussolini rekrutira vojake v Ameriki Odziv prostovoljcev v New-Torku je slab VVaahington, I). C. — Državni department je zadnje dni pojasnil na pritožbi* ameriških Italijanov, ki jih italijanski konzuli nadlegujejo glede vojaške službe v Italiji, da italijanska vlada Ima pravico pozvati svfe je državljane v Združenih državah v vojno. Ameriški zakoni JI tega ne branijo. Vendar Italija ne mor« nikogar prisiliti, da bi zapustil Ameriko. Italijanski državljan Je faktično v italijanski vojaški službi šele potem, ko zapusti Združene države. New York. — Tukajšnji italijanski generalni konzul je razvil silno kampanjo za vojaške prostovoljce med newyoršklml Italijani. Kljub temu, da Je tu na tisoče Italijanov, se je do-alej odzvalo le okrog 400 pro* stovoljcev. a n Slabii ko bol j it vi hi! Chlcago. — Okrajni sodnik Jarecki zelo sovraži komuniste, toda sleparski volilni uradniki so po njegovem mnenju še slabši. To je povedal zadnji petek, ali zasužnili so na tisoče oseb. Mnoge vasi so bile zapuščene, I tole/ni uničujejo naM* mladeniče Trst. septembra 1935. — V Sv. Križ pri Trstu se je vrnil iz Abesinije na bolezenski do-neki mladenič. VojaAke oblasti so ga |>oslale domov, ker ga vsled prenajiolnjenoetl bolnic niso mogli sprejeti, oziroma obdržati dalj ča*a v bolnici. Imenovani je obolel na tako zvanl rumeni mrzlici. Odšel je v Afriko popolnoma zdrav -Ht je bil po zunanjosti visok, staslt mladenič. Ko se je vrnil, ga skoro nih'e ni mog«-! prepoznati Oblasti so mu prepovedale go\oriti o po-ložaiu vojaštva. Vendar pa je luhk« ki srj staršem posameznik«**, v Afriki', naokoli po\e- tisuženjskih odredb, ki jih tudi ker so pobegnili prestrašeni strogo izvršujejo. Policijski od-j prebivalci v varnejše kraje delki nadzorujejo vsa pota In | &ele ko so se množil« v anglo-pazijo skrbno na suženjske škem parlamentu pritožbo za transporte; ob obalah Rdečega, radi teh sramotnih razmer in morja pa križarijo vojne ladje ko so pobili predrzni roparji vseh velesil. Trgovci s sužnji! neki policijski oddelak do zad-morajo biti toraj previdni, po- njega moža, je poslala vlada iz znati morajo ohorii skoraj po|>olnorna pri vne te ovire, zlasti k«r imajo o- nehali. Morda je povzročile to | nemirov pred tovarno, kateroj bilo zaslombe pri domačinih. Da je denar sveta gospodar, ker ne najdejo trgovci in ro vedo dane* tudi zamorci in Ko- parjl dovolj planila zmožnih od malci v Afriki. Njihov« domo- jemalcev za človeško blago, vina pa je revna In ima samo Najdrznejši in najspretnejši en predmet, ki še nekaj velja: jetniki te stroke pripadajo človeško blago, pr«d vsem mla-J pomenu "Črne Ey*e", ki biva da dekleta Zat/> prodajajo do- nM skrajnem Jtitnoaapadnem tudi huda gospodarska kriza, | skuša družba obratovati s skebi, )e mestni svet rta iniciativo so Ko je zadnjič prišlo do večjih. pvf rudarjev ubitih v Nemčiji Itocum. Nemčija, ft. okt.—Pri I rialističnih za .topmkov sprejel eksploziji plinov v tukajšnjem novo po«tavo, ki daje m«*«tni pri mogovmku je bilo včeraj p«t ' vladi pravico zapreti vsako to rudarjev ubitih In |>et težko ra-varno, pri kateri so nemiri, do^: njenih mačlni, ki bivajo v južni A»m-siniji in ftoaednilh pokrajinah, delu Arabije (Jemen). V Afri-ko prihajajo preko (IM km ši kler ne pride do s|H»razuma med dela vri in delodajakem Tajnik družbe Rugrn* l»inde* mann pravi, da se kornpanija tujim iMisidotn, ki ro prišli »le- roke) morske ožine Bab el M..n le*1 preko morja, radi svoje (j,,^ hčere za le|>e besetle if» lep de- JJ(,tj nar. Pomagajo jim celo spra- nJem zalivu Tadžura. (Tujo nujbrž preselila s Dober ms«vel Francoski pisatelj Tristan Humani Je neki>č predaval mla-chattame»go, dim književnikom, kako se mo- Domov ae vračajo po tati j Tenn. Baje je dobila Ift ponudb rajo o».navali pri prenašanju ko nalole svoj plen v bliž- iz drugih mest, ki ji ponujajo svojih drl Naštel Jim J« vse mo- - a i __'. m. > .. i i .. A.. i IrlL.. in a L I ASI ft I * \ntW\r "patnotirm-ua in t^n«n«- goče zvijale in trike In sklonil: 'Tr«-«! v*em ne |s>zal>ite: - ko viti prodano blago po skrivnih uraM). H svo/trni brilmi Inlga delavstva" tudi druge u»*hi p«/t I h na varno. Tudi dekleta, |Mhkimi Jadrnicami preplujej., no«U—sUvMft^a, poslopja m končate recitacijo. •• elegantno so s svojo usodo v splošnem za- \jt ^^ y t>ni noči dovoijna; kajti doma Jih čaka- dujejo Rvropci, j,, !« ulM»štvo, trdo delo in u darcl. V haremih arabNkih mo C * Jih za tU' l*omečejf> morje par ujetnikov. Merit« t ko rešuj* jo mornarji nesreč n davčne i-»pu-te, kar Vse »kui*j priklonite iired občinstvom in |yirit«tlli *\nl**llio delavstvu, davkop konzumentov. i/kortš< an te ulrev • H •aHditi Da prezno |mi prstih ven." j |ki pistth T" tkogar ne predramite!" P <9 T m * V S PIOSTIfl Človek mora biti menila rojen s to ljubeznijo do konj," je odgovorila. "Jaz jih imam nemara zato tako rada, ker zmerom vidim svojega oleta, kako je sedel na svojem aerem vojažkem konju. A naj bo to ali kaj drugega, rada jih imam. Ko sem bila še majhno dekletce, nem neprestano risala konje. Mati me je zmerom izpodbujala. Doma imam risanko, polno konj, ki aem jih narisala, ko aem bila ie majhna. Velt Billy, čaaih m- mi sanja, da imam v resnici konja, prav svojega. In velikokrat se mi je že aanjalo. da sem jahala na konju ali vozila z njim." "Pozneje ti bom dal, da bol vozila, samo potrpi, da se uneseta. Zdaj Ae preveč divje vlečeta. Na, primi tu, tik pred mojimi rokami— dobro primi. Ali čuti*? Seveda! In pri tem *e davno ne čuttt vsega. Ne upam se ju izpustiti, ko si taka lahka stvarca." Njene oči so se zaiakrile, ko je začutila *o-merni poteg obeh kraMnih, iskrih živali za uzdo; in on, ki jo je opazoval, je z njo vred tare! od radosti. "Kaj pa ima človek od take ženske, ki moškega ne dohaja?" je navdušeno planilo iz njega. "Ljudje, ki imajo enaka nagnjenja, se zmerom najbolje ujemajo," je odgovorila s puhlico, za katero se je skrivalo veaelje, da sta se tako neprisiljeno naAla. "VeA, Saxon, nekateri boj sem že bil in zapravljal svojo moč in jim pretteval kosti pred malopridnim, z whiskyjem nalitim, po tobaku smrdečim občinstvom, ki se mi je gabilo pogledati nanj. In oni, ki sami ne b« prenesli niti enega poltenega udarca na čeljust ali v želodec, so mi rjoveli hura in tulili po krvi. Po krvi, premisli! Oni, ki Ae račje nimajo v svojih žilah. Nu, po pravici ti povem, zdaj bi se rajii bil vpričo enega namega gledalca — vpričo tebe na primer, ali vobče koga, ki bi mi bilo kaj do njega. Na to bi bil ponoaen. A ta klavrna, mehkoglava aodrga s svojim zajčjim pogumom in svojo garjavo Aakaljo koto — pa da vzklika meni! AJi mi more* zameriti, da sem puatil ta umazani poklic? Bog-me, rajAi bi se bil pred starimi, polomljenimi delovnimi konji, ki čakajo, kdaj jih pomeljejo v klobaae, kakor pred to gnilo sodrgo, ki nima v žilah drugega kakor vodo." "Nisem . . . nisem vedela, da je boksaAki posel tak." je rekla z negotovim glasom, ko je izpustila vajeti in se spet zloknila na aedež ob njegovi strani. "Ne aam boj, ampak obfinatvo, ki ga zija," se je zavzel z nenadno vnemo. "Seveda, boksanje je za mladega človeku nerodna reč, ker si pri tem odere kožo in tako dalje. A tisto, kar se meni upira, so zijala m«*d gledalci. Prijaznosti, ki mi jih kličejo, |>ohvala in vse to ne mi zdi kar žaijlvo. Ali me razumei? Nekam ponižuje me. Pomisli, ta žganježerska svojat, ki se Ae bolne mačtkc ne bi upala lotiti in ni vredna, da bi držala poAtcnemu človeku suknjo — predstavi si jih, kako vntajajo na zadnje noge in lajajo in vriskajo — meni — mnA! —" "Ha. ha! Kako ti pu tole ugaja? Ali ni vražji?" Velik buldog, ki je s atrani tiho pritekel če* cesto, ne meneč ne na voz, katerega se je hotel ogniti, jih je bil tako tesno pretekel, da je Prince kakor žrebec pokazal zobe in vzlic va« jetom in uzdi sunil z glavo navzdol, da bi ga zgrabil. "VidiA. Prince je tudi bo rilec. In naraven je. On ni zato iztegnil vratu ,da bi mu kako zijalo zavpilo hura. Iz name hudobije in svoje- mmmwm—--------- glavoHti je to storil. Tako mora biti. To je pravo. Zato, ker je naravno. A ti športni bebci, ti! Bog mi je priča, Saxon . . » i In Saxon, ki se je s strani ozirala nanj, ko je pazil na konja in ju vodil po cestah, živih od nedeljske jutranje množice, ter ju z nenadnim trzajem zadržal, da se je ognil dveh dečkov, ki sta se z majhnim vozičkom peljala preko ceste — njej je bilo, kakor da bi se ji razodevala brezdanjoat njegove duAe z vso svojo močjo, vsemi magičnimi znamenji nravi, z bliskanjem jeznih globin, z viharji, hladnimi in daljnimi kakor zvezde, z divjostjo, okrutno, kakor je volk okruten, in naravno, kakor je žrebec naraven, s sovraštvom, nepomirlji-vim kakor angel smrti, in z mladostjo, ki je bila ogenj in življenje in se ni uklanjala ne času ne prostoru. Plašna in očarana je sedela zraven njega, med tem ko je njeno žensko hrepenenje snovalo most čez prepad in so njene lakti in prsj bolestno žejale po njem, da bi ga ljubile, in jje sama pri sebi, v slehernem kotičku duše mrmrala: 'Ti ljubi, ljubi moj!" "Bogme, Saxon," je nadaljeval prejinji razgovor, "bili so čaci, ko sem jih sovražil in bi bil najrajši skočil čez vrv in zagazil vanje in jih potolkel in zvlekel ven, da bi vsaj vi. deli, kaj je borba • pestmi. Recimo, tisti večer z Billom Murphyjem. Bili Murphy — oh, če bi ga poznala! Moj prijatelj je. Bolj od-krit in bolj sijajen dečko Ae- ni stal na deskah, ki pomenijo odločitev. On! Skupaj sva hodila v Durarotovo šolo. Odrasla sva tovariša. Njegov boj je bil moj boj. Moje stiske so bile njegove stiske. Oba sva postala boksača. Nu, in so priredili med nama mateh. Ne prvič. Dvakrat sva se bila borila brez odločitve. Enkrat je zmagal on, enkrat jaz. To je bil tretji boj med dvema človekoma, ki sta bila prijatelja. res prijatelja. On je tri leta starejši od mene. 2eno ima in dva ali tri otroke, ki jih takisto poznam. In moj prijatelj je, razumeš? "Jaz sem deset funtov težji — a pri težkih to nič ne pomeni. V času in razdalji me ne doseže in jaz sem bolj vztrajen od njega, a zato je on gibčnejši in hitrejši. S hitrostjo mu nisem bil nikoli kos. Oba znava spravljati udarce in oba imava vsak po dvoje rok in vroče pesti. Jaz poznam njegov sunek, on pozna mojega, oba spoštujeva drug drugega. In bila sva drug drugemu enaka. Dve neodločni borbi in vsak po eno zmago. Nu, in zdaj boj — saj menda nisi občutljiva, kaj?" "Ne, ne," je vzkliknila. "Kes rada bi slišala. Tak imeniten dečko si." Janen, trden pogled je bil vsa njegova zahvala zu ta poklon; z ničimer drugim ji ni pokazal priznanja. "Bijeva se —— šest round — sedem round —— osem round: in bogme, ves čas stojiva enako. Jaz sem si bil zapomnil tempo njegovih napadov in aem ga obdeloval z levico in prebil njegovo parado z vražjim kratkim udarcem od M|M>'daj navzgor — on me je pa usekal po čeljusti in mi zakuril v ušesa, da mi je vse pelo in brenčalo po glavi. In vse to kot dobra prijatelja. Kazalo je. da spet ne bo odločitve. Dvajset round je meja, veš. "A tedaj je prišla njegova smola. Pravkar sva si« bila spoprijela za komolce, prvikrat tisti večer — ko mi zdajci spusti kratek 'kavelj' v glavo, z levico, veA — kar položil'bi me bil, če bi bil dosegel čeljust. Jaz se potuhnem, a ne dovolj naglo, in on me zadene, tresk, naravnost v desno stran glave. Bog ve, Saxon, da nem v tistem trenutku videl nekaj zvezd. < Dalja DiihodnjM ) Prigoda v ekspresu Novela Prijetna družba se nas je zbrala v gostoljubnem »slonu gospe liaaaove. Pripovedovali smo iti Name grozotne dogodivAčine in ni nam Alo /.a enega mrtvega več a-li manj. "Tako, goN|m, idaj p« Ae vi «•• I jugoslovanski meji, »tem bila te l>oAteno utrujena. Sama, prav sama sem sedela v kupeju, pa sem xi kar udobno pripravila ležiAče in /.ampula. Po dolgem času nem v |M)lrtnu rtliAala. da je nekdo odprl vrata kupeja. toda bila sem preveč zbits, da bi ne bila dodo-bra zdramila. Nemirno nem ae premetavala in hude nanje ho me morile. no!" oniii Milili go«|M»dinjo. "Prav I" ji« dejala prikupna upa Haa»mu Mar mislite, da i Nenadoma nem rte zbudila in opazila, da ren nisem več h um a V ku|M*ju. Luč, ki rtent jo bila zvečer s obeh plati zagrnila. je bila mate Mamo vi moAki pravico do ,M(M.mVnil ,, Rtra_ pripovedovanja strahotnih pu. Mj, ,,«„,,potna klop je bila pa vsa ittolovAčin ?" osvetljena. Počasi nem obrnila "Ne. ne! Nikarite. gospa. tako ^Uvo in |>oAkilila *k«*i polzapr-rtebičnl pa re» nismo!" smo ji kar t«, veke tja. Nasproti mi je sedel vprek zatrjevali, hoteč vliti turni, neki moški, fte nikoli v življenju mični goapodinji več |toguma <;«»»>prt Haanova je srebnila turAko kavo iz skodelice In pri-čela: "Dvajnet let mi je bilo takrat, ko sem se pn ikrat v življenju (Mirna odpravil« n« dolgo pot V !,<►-zani sem s«« v |ientijon«tu učil« fr«m entom v Sofijo k starAem V..*, nja je vražje mučna. *«j i*.tre-buje najhitrejAi vl«k iz I-oz«ne do Sofije celih Atirideset ur S« nesrečo sem al Ae moAnjitVk hudo s tepla. p« si nit) spalnega v«w za nisem mofl« privoAčitl. Zgodaj zjutraj je od»*pih«! vlak i lnt«n«ke imutaje. ivečvr p«, ko »em »rečno pre*t« « j,r«. gied potnih listov n« Italijanskih ni>M»m bil« v idela tako odurnega obraza! o pr- upanj«. Spet je p<»gledal na um itila sem. da ima moj so- in počasi vstal. Zaplčil Je svoje morda celo peklen-' srA»mo lW.lp)i ^^ ki t, nažene leden pot n« čelo ; tVrizrula -n-m -e v u.tnks al-\ svojo . nergijo ,»em napela, rer bi bila zavpila. zakaj apoma-«1« sem se potuhnil« Niti jre- la aem. da sem na • «*i i . tn- m n clih«l« M-m milo.t .r,^ • \ljtnc« Istih, fl mnd zhibn«. tke n«mene enakomerno k«kor b milo«t in ne-rzr»HS«n« temu norm. «- 'p«! »»ari »tu nemarn. ki U> mrni nič tebi nič pognal v srak kaj vem koga v ekapresnem vlaku — in vse nas povrh. "Se šest minut!" je dahnil sopotnik. Pol trda od straha Aem samo še slišala aeizprosno tiktakanje iz črne škatle... Bližal se je konec; slutite sem! Neznanec je stal tik mene, samo do prs sem mu videla. 8egel je v žup suknjiča in potegnil iz njega tobačnico, z drugo roko je pa vzel iz hlačnega žepa vžigalice. Prižgal je, toda koj nato je nekaj šinilo vanj; stopil je k vratom, jih odprl »n odšel na hodnik. Vljudno, kaj ne, če je a-tentator tako obziren, da v oddelku za nekadilce še kaditi noče — in vendar namerava čez pet minut pehniti v pogubo vlak s potniki vred. Toda glej: ali mi ne daje mar prav ta njegova vljudnost prilike, da rešim sebe in morda še sto nedolžnih ? Odprla bi okno in treščila ta peklenski stroj skozenj! Previdno sem dvignila glavo. Moški je stal pred vrati s hrbtom proti kupeju. Korajža velja! Potihem sem se dvignila a svojega ležišča, venomer bulječ v široki hrbet svojega sopotnika. Ko sem stopila na noge, bi bita skoraj omahnila; vsa sem se tresla in kolena so mi klecala. Dvignila sem vzvod, prijela za ročaj in odprla okno. Ozrla sem se: moški ni še ničesar opazil! Tresočih se rok sem pograbila Črno škatlo — še trenutek . . , Toda prav takrat se je neznanec po bliskovito obrnil — začutil je bil menda prepih — in divje zaklel . . . Ravno v poslednjem hipu sem bila treščila črno škatlo skozi o-kno! Tedaj sta me od zadaj zagrabili dve medvedji šapi — glava mi je omahnila — s poslednjo močjo sem iztegnila desnico in potegnila krepko za zavoro . . . Potlej sem omedlela." "Strašno!" je vzkliknil neki gospod iz družbe. Vsi smo občudovali prisebnost in pogum naše gostiteljice in smo ji čestitali. "Ko sem se spet zavedela", je nadaljevala gospa Haasova, "se je kar trlo ljudi okrog mene. Vsi so se trudili, da bi me spet oživili. Globoko sem zajela sapo in odprla oči. .Neki železniški uradnik je tedaj pristopil k meni in me vprašal, zakaj sem ustavila vlak. Se vsa prestrašena sem mu na kratko popisala strahotni doživljaj. Skrivnostni neznanec je bil seveda izginil, zato sprva kar verjeti niso hoteli mojemu pripovedovanju. Tedaj sem se spomnila potnikove prtlage_in glej, še je ležala nad njegovim sedežem. Orožnik, ki je spremljal vlak, je naprosil sprevodnika in več potnikov, da bi mu pomagali preiskati okolice. Sicer se ni bilo nadejati uspeha, zakaj minilo je bilo že deset minut, od kar je vlak na progi obstal, a vendar. Nenadoma smo pa zaMlišali mogočen glas in hudo preklinjanje. Pogledela sem po hodniku in kriknila... Po hodniku je roban-til — skrivnostni potnik. Škatlo, ki sem jo bila vrgla skozi okno, je tiščal pod pazduho. "Peklenski stroj, peklenski stroj!" sem zavpila in si zakrila oči z rokami. "Kakšen peklenski stroj, gos neumna!" se je zadri neznanec z rdečo brazgotina. "Vaša sreča, da sem Veroniko Ae našel! Veronika je golobica pismonoša. Na deset tisoč dinarjev jo cenijo! Gos vi neumna! Točno ob treh. (i bi moral vlak voziti čez aisaš-ko postajo, bi jo bil moral izpustiti; v Beogradu jo že pričakujejo." | Počasi som razprla prste, ki sem si z njimi krčevito tiščala oči. Videla sem, kako je moj sopotnik nežno vzel iz črne škatle »elo golobico, stopil k oknu in jo »pustil v noč!" Domač ica se je sproščeno od-dehnila in tudi nam goatom je kar odleglo. Tedaj je pa gospa povzela: "Ni Ae konec te zgodbe, go«po. da! Dogodivščina s go'obico je res da nedolžna in vesela, zato je pa konec povesti toliko roM-nejAi: Vra\ tako kakor ste se vi prav kar smejali, so se takrat sopotniki meni smejali. A kaj kmalu jih je minil«)! Komaj je vlak dobro potegnil, se Je Is tudi sunkovito ustavil. Cet pmgo ar je bil podrl ogromen trhel hrast, ki je rasel tik ob tiru. Vsi. ki so se bili Ae trenutek prej norčevali iz mene, so Me mi potem na vse pre-teg* zahvaljevali, sakaj če hi mi ne bila bria golobica nagnala to- PONDEUFK. 7. OKTOB g^eneKJlne VIe^SI** NORMANDIE LAPAVETTE - -CHAMPLAIN ILE DE FRANCE - pojasnil« la tozbJ listek vpraiajta: Vinko Bitenc: Morski volk Ni posebno važno to, kdaj in kje se je primerila tale zgodba, nego je večje važnosti dejstvo, da se je Peter Paleta, umetnik po poklicu, od tistga dne, ko so v mestu razstavili ubitega morskega volka, popolnoma izpre-menil. Morski volk je namreč velika redkost v jadranskih vodah. Zategadelj so junaški ribiči izrabili ugodno priliko in so požrešno mrcino obsodili na gmrt. Mrtva morska zverina pa seveda ni več nevarna in tako se je samo po sebi sklenilo, da bodo morskega volka na javnem prostoru razstavili, meščanom v pouk, morskim kopalcem v svarilo, vsem skupaj pa nemara tudi v zabavo. Petru Paleti pa ta reč ni šla v glavo. Bleda zavist ga je ob-hajala, ko je gledal ob oknu svojega stanovanja procesije meščanov, ki so romali gledat razstavljenega morskega volka. Kajti Peter Paleta je bil pred kratkim otvoril razstavo svojih slik in je bila ta razstava prav ničlo obiskana. "Ce bi polovica teh ljudi," si je dejal, "obiskala mojo razstavo, t)i bil zadovoljen. Kaj storiti?" Mislil je in mislil, a nič pametnega mu ni prišlo na misel. On, umetnik Peter Paleta, na noben način ne sme dopustiti, da bi se umetnost udinjala prozaični morski pošasti. Ne, na noben način, naj se zgodi karkoli. Čutil je, da se mora nekaj izpremeniti v njem. Da, da, že ve; svoje mišljenje, svoja čustva mora prilagoditi čustvom množic, postati mora tako rekoč materialist, zakaj s solzavostjo ne napraviš nikoli nikjer prav ničesar. In slednjič, če hočeš, da te bo narod spoštoval, te cenil, moraš ostati na dostojni višini in tvoja dela morajo biti moralno neoporečna. Tvoja umetniška veličina ti sme segati kvečjemu do gležnjev — dalj pa v nobenem primeru. "Ha, že vem!" se je Peter Paleta udaril po čelu. "Grem, naslikam morsko senzacijo in jo razstavim. Pa bomo videli, kako bodo vreli ljudje na mojo razstavo. Toda prej je treba poskrbeti za želodec." Pretaknil in preobrnil je vse žepe ter vendar našel kovača. (Umetnik, ki razpolaga z denarjem, namreč ni več umetnik). Sel je in si je privoščil dve kranjski in vrček piva. Nato se je zadovoljno pogladil po trebuhu. Vsa tista sanjava, skromna, umetniška natura ga je na mah minila; zazdelo se mu je, da je rejen kakor delničar kakšne tovarne in tudi obraz ne mu je zasvetil od zadovoljstva. Skratka. Peter Paleta se je popolnoma iz-premenil, postal je materialist." Napotil se je tja, kjer so i-meli razpostavljenega morskega volka. Že od daleč je zavohal mrcino; ko pa se je približal, bi ga bilo kmalu vrglo vznak. Ze je hotel zatisniti no«, pa se je brž spomnil, da je taka občutljivost nevredna pečenega materia-lista. Med Atevilno množico, ki se je gnetla okoli morskofa volka, so si pa rf i rane dame t robci mašile nosove, elegantni gospodje so pušili cigarete kakor za stavo. Stara kmečka ženica je ob stala pred Airoko odprtim gobcem in buljila vanj, kakor v pe klensko Žrelo. Peter Paleta se je stisnil v kot. potegnil iz žepa papir, vzel svinčnik v roko in pričel risati. Komaj je pričel, mu je preko,*) ramen pogledalo oko postave. s> "Kaj p« vi. gospod, a?" _ " " " 23. oktobra 1935 2. novembra • 23.novembra 1935 9. novambra • 30. novembra 1935 - 16. novembra • 7. decembra 1935 LEO ZAKRAJfiEK, Ke««r«| TrTe^Jrrice^IIT) __. »2 Ea»t 72nd 8|. THC CNOSCCV NADtO COftPOSATON | da postaja ne sme omenjati stavk v zvezi z vestmi o dnevi godkih. "Rišem. Umetnik sem. Senzacijo bom narisal!" "Kaj ?" se je razhudil mož postave, "še eno senzacijo, ko je že te dovolj ? Umetnik ste pa res od hudiča. Alo, natrag!" Hočeš nočeš se je Peter Paleta moral odstraniti. Odšel pa ni. Pomešal se je med gnečo in tam nadaljeval risbo. Čez teden dni so veliki lepaki po mestu vabili na razstavo u-metnika Petra Palete. To pot — tako je stalo na lepakih — se je gospod umetnik posebno potrudil, da zadovolji občinstvo. Dnevniki so prinašali poročila o razstavi in pisali, da se je umetnik tako rekoč čez noč razvil iz ekspresionista (prej je namreč slikal take reči, ki so bile najbolj podobne geometrinim likom) v pravcatega naturalista. Vsak, ki obišče razstavo, da se bo divil originalni sliki morskega volka v naravni velikosti. ' In uspeh ni izostal. Gneča je bila tolikšna, da je nekaterim postalo slabo, nekemu starejšemu gospodu so pomečkali vsa kurja očesa. Meščani so bili nadvse zadovoljni in so pravili, da je naslikani morski volk še vse večja senzacija, kakor pa taka mrha, ki na razstavi smrdi. Samo neki zlobni kritik je pripomnil v listu, da slika ni popolna, ker morskemu volku manjka en zob. Gospod Peter Paleta se še zmenil ni za isto kritiko. "Požvižgam se na vse kritike," je dejal dopisniku, ki se je oglasil pri umetniku zaradi in-tervjuva. "Glavno je to, da so ljudje zadovoljni z mojim delom. Sicer pa itak nameravam odpotovati v Afriko, proučevat zveri. Spoznal sem, da ni bolj hvaležnega posla na poprišču u-metnosti, kakor slikanje četve-ronožcev. Ko se vrnem iz Afri- ke, se naselim ob morju, si bom potapljaški zvon spuščal v morske globoki bena podmorska pošast bo ušla, vsako bom ove na platnu. Domovina lahl čakuje od mene Ae veliki Po vsej priliki je Peter svojo obljubo tudi izvršil, od tistega časa ni duha n< o njem. Težko pričakujejo svojega umetnika. Gotovo bo prišel nekoč, če ga le žrl morski volk. POSESTVO NA PROr Proda se lepo vrejeno, krov obsegajoče posestv bre rodovitne zemlje ob cesti. 50 akrov je ravnina lo je valoviti svet. 15 ak gozda, vse drugo je obdel vse z žico ograjeno. Sloi naselbina, dve milji od mi le pet minut hoda do že in poštnega doma. Pošlo bilo zgrajeno pred dvenc podlaga je vsa iz cementi set sobna hiša, dve štali, d košnjaka. svinjaki in house. Dobra pitna voda vrtan vodnjak. Sadno dre trte. Pridelek se lahko Posestvo je vredno .sedi-rt in je brez dolga (morj^a dam vse za $4200. Takoj čati $1000 ali več, ostalo lahke odplačilne obroke . .| dam, ker imam Ae 4()0 zemlje in ne morem vi delovati. Kdor želi dob na farmi, naj se priglasi, ali pismeno na lastnico: Habe, P. O. Naylor. Mo.-| NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po akl*i>a lt. rcdac konvencij« m Ukko ««rotl nm II«: Promet« •tej« Sita, drm, tri, Miri «11 p* JU nor li mm druiln« k »nI n«r«^nlnl Pro«r*t« aUn* ca tn «n«k«, n fl«M «1 mA«m $S M ta mo letno nm«. Ker pa fl««i U p|.l.)o pri UMnraU S1.M aa tednik, ae |i» fttej« k naročnini. Torej sod«) «1 nroka. roM. da Je liat predrar tt ft. N. P. J. List Proareta J« viti Uatnina I« ffotoeo Je ▼ *aoki druiini ki bi red ti tal liat vaak dan. Caa« Itet« Proaveta Jo: Z« Zdrnl. drftava I« Kanado M.H 1 I«................ 4.St t todnika la...............t.M » todnika i«............... 2.4S 4 tednik« In............... IJf i todnika« in............. nff Za Evropo Jo.. fipolnite apodnji kopo«, priloitto potrebno vaoto denar la ali Ordor « pl«mn in ai narotHo Proov«to. Hat, ki Jo rmU laatniaa PoJa«nlio>-V%r'eJ kakor hitro kateri teh #l«nov preneha bit. ^ .n •li te ao preseli proč od dralina in bo »ahterel aam eroj Uit tednih moral tisti tlan it dotitns drnftiao. ki Jo teko skupno naro^ens ns nore/nlni od sladkih 'I"* drnllM: ..................................(i. dre*re 4» ....................................d dre*»a 4t ...........................(1 dre*re K • Drtare •..A. 1 CL dre*- S it .......