jthaja vsak dan ras« in praznikov, issued daily «*cept Saturdays, Sundays and Holiday* ' PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE * Uredniški in upravnUki prostori: 1007 South Lawndale Ave. Office of Publieatian: >007 South Lawndale Am Telephone, Rockwell 4004 Velika zavezniška zračna flotila paralizóla nacijske komunikacije Tretja divizija ameriških pomorščakov se izkrcala na otoku Iwu. Ameriška sila na tem otoku narastla na 45,000 pomorščakov. Admiral Nimitz poroča, da ameriške izgube so znašale 3650 ubitih in ranjenih v začetnih operacijah. Japonske sile, zajete v tunelih Corregidor ja, izvršile samomor.—Prva ruska armada zasedla čez 50 nemških naselbin v prodiranju na ozemlju med rekama Oder in Neisse. Komunikacijske zveze med Berlinom in Frankfurtom pretrgane.—Pehotne in oklop-ne kolone tretje ameriške armade udrle v Saarburg LONDON, 22. febr.—V olika zavezniška zračna flotila 5o danes metala bombe na nemška industrijska meeta ln vojaške objekte po vsem rajhu. Zračnega napada ae Je udeležilo 9000 letal. To Je bilo največjo masno bombardiranje ia sraka v iej vojni. Cilj masnega napada Je bil, da se uničijo nacijske komunikacijske zvese. Eksplozive so padale po 100 ton na minuto. Več kot 1400 ameriških letečih trdnjav in Liberaiorjev ter 800 bojnih letal le sodelovalo pri napadu. Dve diviziji srečne flotile ata prihrumeli a aevera in ona a Juga. Nemške šelesniške «vece ao pa-rallzirane. Guam. 22. febr.—Tretja divizija ameriških pomorščakov se je izkrcala na otoku Iwu. Admiral Chester W. Nimitz poroča, da jc že v akciji proti japonskim silam na tem otoku. Poveljnik tretje divizije je general Graves B. Erskine. Prej sta invadirali otok četrta in peta divizija. Poveljnik četrte divizije je general Clifton B. Cates, pete pa general Keller E., Hockey. Slednja divizija je okupirala otok Guam v juliju preteklega leta. Sodi se, da je 45,000 ameriških pomorščakov v akciji proti japonski sili okrog 20,000 vojakov na otoku Iwu. Prve enote pomorščakov so invadirale otok zadnji pondeljek. Admiral Nimitz priznava, da so pomorščaki naleteli na silen odpor s strani japonske sile v operacijah na otoku. Ameriške izgube so velike, áe večje pa japonske. Pomorščaki so okupirali letališče pri Motojami zadnji torek in zdaj prodirajo proti drugemu v sredini otoka. Naše sile uporabljajo tanke, t<>|)ove in metalce plamenov v operacijah proti sovražniku," pravi Nimitz v poročilu. "Glavna japonska sila je koncentrirana pri gori ŠUribachi. Ta ¿3 izvršila dva protinapada na naše pozicije, a je bila vržena nazaj z velikimi izgubami." Admiral je razkril, da so ameriške izgube v prvih dveh dneh operacij znašale 36500 ubitih in ranjenih. Pomorščake podpira-J" v akcijah bojne ladje z bombardiranjem japonskih pozicij in trdnjav ter bojna letala. Manila. Filipini. 22. febr.-^Ja-ponslte čete, zajete v omrežju tunelov na Corregidorju, ao se same uničile, ko so uvidele, da * ne morejo rešiti. Japonci ao (»gnali v zrak akladišča muni-< >je ob vhodih v tunele in tako '/vršili samomor. Američani ao doslej našli čez 'iva tisoč trupel japonakih volkov v glavnem tunelu ln prikuje se, da bodo odkrili nadaljnje. Ko so ameriáke čete invadirale Corregidor, se je Um nahajalo če* 10,000 japonskih v,»jakov. Nekateri ae še akriva-J" v jamah in luknjah, toda njih u *ia je zapečatena. General Douglaa MacArthur J( dejal, da ameriške čete nieo niti enega živqga japonake-»'' vojaka na Bataanakem polo-u- Vai so bili pobiti ali pa ks-samomor, ko jim je pretl-l" ujetje. London, 22. febr.—Prva ruaka armada je v prodiranju ob rekama Neisse in Oder obšla Guben, nemško trdnjavsko mesto, 54 milj južnovzhodno od Berlina, in okupirala čez 50 naselbin. Med temi so Kuschern, Pfoerten, Forst, Preibuss in Leippa. Poveljnik te armade je maršal Ivan S. Konev. Moskva molči o operacijah armade maršala Žukova na vzhodni strani Berlina. Pravda, glasilo komunistične stranke, je naznanila, da enote te armade drže pozicije na ozemlju, ki je oddaljeno 34 milj od nemške prestolnice. Radio Berlin je poročal, da je Žukov "začasno presekal komunikacijske zveze med Berlinom in Fi ankfurtom." Slednje mesto leži na zapadni strani reke Oder, 38 milj od Berlina. Poročilo omenja ljute bitke med Nemci in Rusi na tej fronti. Druga ruaka armada pod poveljstvom maršala Rokoasovske- ga prodira po starem poljskem koridorju v smeri Gdanska, pri-staniščnega mesta ob Baltiškem morju . Prve enote te armade so dospele do točke, ki je oddaljena 31 milj od Gdanska. Pariš. 22. febr.—Pehotne in oklopne kolone tretje ameriške armade so udrle v Saarburg, glavno mesto Saarske industrijske kotline, po zdrobitvi nemških sil v trikotu ozemlja med rekama Saar in Moselle. Američani so ubili in ujeli čez tri tisoč sovražnikov v bitki. Saarburg leži na obeh straneh rekfe Saar. Ameriške kolone so udrle v mesto po okupaciji stra-tegičnih pozicij. Zdaj kontrolirajo vse ozemlje med Pruemom in Echternachom. Na južnem koncu zapadne fronte je v akciji proti sovražnikom sedma ameriška armada. Ta je zaaedla Forbach, Spiche-ren in Etzling. Rim. 22. febr.—Ameriške leteče trdnjave in bombniki so bombardirali Berchtesgaden, Hitlerjevo skrivališče na Bavarskem. To je bil prvi bombni napad na to skrivališče. Drugi roji ameriških letal so istočasno metali bombe na Nuernberg, nacijsko svetišče. Član tokijske vlade odstavljen Nova vladna kriza se razvija Waehlngton. D. C.. 22. febr.— Radio Tokio je naznanil odsta* vltev Hisatade Horiseja. ministra brez portfelja in tajnika kabineta, čigar predsednik je Ku-naiki Koiao. To je že drugi) pre-mešanje japonske vlade v enem tednu. Horiae je bil desna roka predsednika japonake vlade. Znamenja kažejo, da stoji Japonska pred novo vladno krizo. Glavni vzrok ao porazi japonakih ail na morju in kopnem. Japonaki lordi še vedno kontrolirajo vlado Ceaar Hirohito ae je udeležil seje vlednega sveta, na kateri je bila razprava o kritični Je-ponaki situaciji. Te sta se udeležila tudi KantaW> Suzuki, predsednik sveta, in premier Koteo Admiral Horthy vojni zločinec Priti mora pred jugoslovansko sodišče Waahlngion. D. C- 22. febr.— Na podlagi dokumentarnih dokazov, katere je zbrala jugoslovanska komisija, ki vodi preiskavo zločinov okupatorjev in ko-laboratorjev, je ta proglasila admirala Horthyja, bivšega ogrskega regenta, za vojnega zločinca. To poročilo je poslala v Washington jugoslovanska časniška agentura TANJUG. Horthy je obtožen kot vodilni povzročitelj zločinov proti jugoslovanskemu ljudstvu. Komisija zahteva, da mora priti pred jugoslovansko sodišče, da to izreče kazen. Seznam jugoslovanske komisije vsebuje imen««1 (udi drugih ogepkih zločincev. Med temi so dr. Laszlo Bardosv, predsednik ogrske vlade v času napada na Jugoslavijo; Ferenc Szalasi, vodja ogrske nacijske stranke; Bela Imredy, bivši ogrski premier; Ferenc Feketehalmy-Czeydner, poveljnik ogrskih okupacijakih sil v Vojvodini, in veliko število drugih ogrskih častnikov ln uradnikov civilnih administracij v okupiranih jugoslovanskih krajih. Komisija trdi, da ao ti odgovorni za maaaker čez 21,000 Srbov v Bački in Baranji in več tisoč Židov ter konfiskacije in uničevanje lastnine jugoslovanskega ljudstva. Druga vest omenja prihod zavezniških ča>nikarjev v Beograd. Te so sprejeli in pozdravili na letališču pri Be'gradu reprezen-tanti Titove administracije in jugoslovanskih časopisov. Reorganiziranje čehoslovaške vlade Predsednik Beneš odpotuje v Moskvo London, 22. febr.—Ker se je situacija v zadnjih dneh spremenila, je nastala potreba reorganizacije čehoslovaške vlade. Tu trdijo, da bo za predsednika reorganizirane vlade izbran Slovak ali komunist. Dva kandidata za premierja sta omenjena. Eden je Vavro Srobar, vodja odpornega gibanja proti nemški okupacijaki sili v Slovaki j i in bivši član slovaške agrarne stranke. On je znan kot liberalec in učenec Thomasa Ma-saryka, ustanovitelja čehoalova-ške republike. Srobar je zdaj v Košicah, mestu, katero so osvobodile ruske čete. Drugi kandidat je Klement Gottwald, vodja češke komunistične stranke, ki je sedaj v Moskvi. Njegovi prijatelji, kakor tudi politični naaprotniki, mu priznavajo velike apoeobnosti. Možnost je tudi, da bo novi premier prišel iz vrst socialnih demokratov, ki ao aktivni v podtalnem gibanju proti nemški okupacijski sili. Vsi člani sedanje čehoslovaške vlade no na avoji seji v Londonu odobrili zaključek, da Jan ftra-mek, njen prcda«*dnik, predloži ' reeignanjo kabineta dr. Edvardu Benešu Dalje m) zaključili, da ftramek spremlja predsednika ' Beneia in zunanjega ministra | Jana Maaaryka ter druge politične voditelje na poti v Moskvo, Naznanilo pravi, da bodo odpotovali v Moskvo prihodnji teden, kjer bodo imeli važne razgovore a Stalinom in zunanjim komi farjem Molot >vom. konferenca re-prezentantov ameriških drŽav Apel za ustanovitev po-litične in ekonomske demokracije PADILLA IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA Mexico City. 22 febr.—Konferenca reprezentantov ameriških republik ae je včeraj pričela v tem mestu, Zastopane so vse države z izjemo Argentine, ki še vzdržuje diplomatične odnošaje z Nemčijo in Japonsko, in E1 Salvadorja. Slednja država je naznanila, da b<> poslala repre-zentanta po formiranju nove vlade 1. marca.' Mehiški predfednik Avila Ca-macho je odprl konferenco. V svojem govoru je apeliral za u8tanovitov politične in ekonomske demokracijo v vseh državah zapadne hemiafcre. On je poudarjal, da mednarodna organizacija ne more funkcionirati v navzočnosti diktatur in režimov, ki se z nasiljem vzdržujejo na krmilu. "Derodkracija," je dejal, "je trdnjava proti mahina-cijam onih, ki podžigajo notranje nemire in konflikte." Camacho je predlagal razširjenje podlage, na kateri naj bi se zgradila mednarodna organizacija za vzdrževanje in zaščito miru v smislu načrtov, sprejetih na konferenci v Dumbarton Oak-su, zaeno pa je dal zagotovilo, da bo Mehika [prispevala svoj delež k ustanovitvi take organizacije: On Je Tzrafcll obžalovanje, ker Argentina ni reprezen-tirana na konferenci, izrekel pa je upanje, da bo revidirala avoje stališče in se postavila na stran ameriških republik. Za predsednika «konference je bil izvoljen Ezequiel Padilla, mehiški zunanji minister. On je na sestanku s časnikarji dejal, da bo razkril detajle korakov, katere je storila aedanja argentinska vlada predsednika Edel-mira Farrella. če bo kateri izmed delegatov na tej konferenci skušal zagovarjati stališče te vlade. On je naglaail, da argentinsko ljudstvo ni odgovorno za akcijo vlade. Padilla je obdolžil argentinsko vlado, da ni storila še nobenih korakov proti nemškim in japonskim agentom ter šplonom od izbruha sedanje vojne, Ti imajo še vedno proste roke. Sovjetska vlada pod-prla kitajske komuniste Moskva, 22. febr. — Izvestja, glaailo vlade, ho podprla stališče kitajakih komunistov in zahteve, da mora biti vladna atranku Kuommtang "likvidirana". Komunisti vodijo boj za odpravo diktature In ustanovitev koalicljake vlade, kakor tudi formiranje enotnega poveljstva kitajskih oboroženih sil. izvestja trdijo, da so se komunistom pridružile drujevala milijone dolarjev za financiranje gradnje ladjedelnic Kalserjeve kompanije v Rlchmondu, Cal,, ln drugih meatlh ob zapadni obali, mestolodzogle-dalo 0pust0- šene poljske Nemiki divjaki poklali čez 250,000 Udov PROBLEM R E K O N-STRUKCIJE MESTA Loda. Poljaka. 22. febr.—To starodavno mesto, ki al Je prisvajalo Ime "poljski Manchea-ter" kot središče tekatilne indua-trlje pred izbruhom vojne, Je zdaj ogledalo opustošene Poljske, kakor tudi ekonomakih in političnih problemov, kateri čakajo rešitve. Številu Šest milijonov Poljakov, ki še garajo v nemških tovarnah, je Lodz prispeval svoj del. Hitlerjev program uničevanja žldov ae je doaludno Uvajal. Izmod 250,000 prebivalcev Židovske četrti je oatalo živih aamo oaem tisoč, Nemški vojni ujetniki ao obrnili avoje oči v drugo smer, ko so jih ruNkl vojaki gnali mimo židovske četrti, obdane z žično ograjo. Ta četrt Je zdaj zapuščena in mrtva. Lodz ima aedaj okrog pol milijona prebivalcev. Med temi je mešanica 130,000 v Nemčiji in na Poljakem rojenih Nemcev. '41*0 živeli kot abao-lutni gospenarji med podjarm-Ijenlml Poljaki, dokler je vihrala nemtta zastava 1 makom kljukaatfgu krila nad Lodzom. Živilske nakaznico teh Nemcev so zdaj brez vrednosti. Ali bodo poslani v Nemčijo ali ostali na Poljskem po «lomu In kapitulaciji nad Jakih legij» Je še odprlo vprašanje. "Hitlerjev trg" Je zdaj spet "Svobodni trg". Na tem je grobnica sedmih ruskih vojakov, dnevno obalpana s cvetjem*( -m > Nemške vojuške avtoritete ao prepovedale rabo poljMine v tovarnah in trgovinah in zaprle vae poljske šole. Poljake dečko ln deklice so poslale v Nemčijo. Poljakom pod ataroatjo 25 let ao prepovedale ženitvo,, Kazen za Poljaka, ki bi udaril nemškega vojaka, jc bila smrt. Imetja Poljakov so naciji zaplenili. Osvoboditev l.odza Je bila tako nagla, da Nemci nlao mogli |H>rušitl tovarn, poslopij, mostov in drugih naprav. V mesto je dospel iillary Mine, miniater za industrije v poljski začaanl vladi v Varšavi. On je prevzel nalogo rekonstrukcije Lodza. Nemške divizije odhajajo iz Italije? Chiasso, Avlca, 22 febr.—Sem dospela poročila pravijo, du nemške divizije odhajajo iz neverne Italije, fitiri divizije mi bile baje že poslane na vzhodno fronto, da ustavijo prodiranje Klinov proti Berlinu in Dreadenu, glavnemu mestu Saksonske. Te divizije so odšle skozi Brenner-jtk! prelaz In v smeri Gradca, Avstrija. Poveljatvo zavezniških sil v Italiji ni zanikalo in m« potrdilo poriJčil o odhajanju nemških divizij Iz aev» rne Italije. Naciji bodo kaznovani za persekucije Udov I»ndon, 22 febr. — Hiehard l«uw, državni ministri, je dejal, da bodo zavezniške države kaznovale nueije, ki ao odgovorni za pobijanje In ekaekuctje žldov "Zločini, Izvršeni po Nemcih proti Nemcem, spadajo v drugo kategorijo," je rekel. "Velika Britanija in druge zavezniške države bodo gledale, da bodo vai zločinci dobili zasluženo kužen " Partizani zasedli cestno križišče Nemška divizija zdrobljena v bitki Waahington. D. C.. 22. febr.— Radijsko poročilo iz Helgrada pravi, «In ho enote oavobodilne urmade maršalu Tita okupirale Zvoruik, važno cestno križišče v Bosni, 75 milj Južnozapadno od glavnega jugoslovanskega mesta. V bitki, ki je trajala več dni, je nemška divizija dobila težke udarce. Ako ne bi bilo nemško poveljstvo zagnalo avežlh čet v akcijo, bi bila popolnoma uničena, pravi poročilo. Nemške i/gube so znašale 8500, med lemi čez 2500 ubitih. Par-tizani ao razbili in zaplenili ogromne količine orožja in opreme nemške divizije v... Sin voditelja nacijske stranke v Argentini London, 22. febr — Radijako poročilo iz Moakve pravi, da je Kari Frledrich Bormann, aln Martina Bormanna, pomožnega načelnika nacijake stranke, dospel v Argentino Tja je priletel z letalom. PR08VETA PETEK, 23. FEBRUARJA ' prosveta THE ENLIGHTENMENT GLASILO llf LASTNINA SLOVENSKE HARODIIE POpPORHE JEDMOTE • Ory.D of and publUhad by Slovene Msllensl Benafü Society Naročnin« sa Združena driave tlsven Chlcags) In leto »3.00 sa pol leta. S LM •• ¿e trt leta; m Chicago In okolico Cock Co 17.50 t« c«lo loto. »3.75 M pol leta; ss inosen-tv« S» 00. . subscription rslesi for ths Unitsd States (escept Chlcsgs) sad Canada M 00 por ysar. Chicago snd Cook County »7JO par yeer. foreign countries »9.00 pei yesr. On« oglasov po dogororu.—Rokopisi dopisov in nensrotenih ¿tankov so no vračajo. Rokopisi literarno vsebino !črtico, povesti drsmo. pesmi Ud.) so vrnoie pošiljatelju le v slučeju, če le priloiil poitnino. ^ Advertising rales on agreement.—Manuscripts of communications end unsolicited articles will not be returned. Other manuscripts, such ss stories, plsys. po*ms. etc. will be returned to sender only when accompanied by sell addresoed snd stamped envelope. Naslov na vse. ker Ima stik s listom i PROSVETA 2657-59 So. Lawndale Ave.. Chicago 23. Illlnola MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Glasovi iz naselbin .us Datum v oklepaju na primer (February 28, 1945), poleg vašega imena ns nsslovu pomeni, da vam je » tem datumom potekla naročnina. Pono- vite jo pravočasno, ds se vam li«t ne ustavi. Politika "dobrega sosedstva9 Odmevi krimske konferenci velike trojice se še niso polegli, ko ¿e čitamo o drugi važni konferenci, ki je pričela zborovati zadnjo Eiedo v glavnem mestu Mehike. Na tej konferenci so zastopane vre dižave tega kontinentu lažen en*?. Ta izjema je Argentina, ki jc edina država v latinski Ameriki, ki je v tej vojni ostala—"nevtralna." , , ' .. Glavni namen te konference je, da poveže in pokrpa vezi politike "dobrega sosedstva," ki so zadnja leta zelo popustile ali se celo potrgale. Na dnevnem redu bodo politični odnošaji, kakor tudi ekonomski problemi, Iz daljave pa bo metala senco na to zbo-i ovan je—Argentina. Z nastopom Roosevcltove administracije leta 1933 je Amerika t piemenila tudi svojo politiko napram latinski Ameriki. Dala je k I ovo svoji robati imperialistični politiki, ki je bila poznana tudi kot "dolarska diplomacija," katero je pod Roosevelt-Hullovo administracijo nadomestila s politiko dobrega sosedstva. Ta označba je «slo dobra, kajti sedanja administracija si je takoj po svojem nastopu pričela prizadevati, da čim bolj izbriše črne impeiiallstične madeže na telesu dolarske diplomacije in ustvari ne ve odnošaje prijatiiljskegu sodelovanja med Ameriko in lutln-t kimi t «publikami. Začetek je bil težak, oziroma uspeh počasen, Kajti vse latinske republike od Mehike do Argentine so dvomile v iskrenost nove ameriške politike. Temu se tudi ni čuditi, kajti odkar se je Amerika vrgla v imperializem pi oti koncu zadnjega stoletja, je v Mehiki in Centralni Ameiiki inscenirala marsikakino "revolucijo" in tudi v Južni Ametlki prevračala stare in nastavljala nove vlade, ki so morale biti na vsej črti v službi ameriških velebankirjev. Za to je skrbela vsa ameriška diplomacija, ki se je za izvajanje svoje impe-i lalisttčne politike posluževalu oborožene sile—marlnov ali pomorščakov. Mehika, Haití. Panama, Nikarugva, Kolombija, Kuba—vse te in še nar drugih držav so občutile oboroženo pest ameriških pomorščakov, ki so bili običajno poslani na svojo imperialistično misijo pod pretvezo, da—"polove bandite." In "bsndit" je bil vsak upornik, ki se je postavil po robu ameriški dolarski diplomaciji. Tako je Amerika postala v očeh vseh latinskih Američanov— "Kolos s severa" In "Jenkiftki imperiallst," ki prinaša le veliko batlno in tujo nadvlado v interesu tujih Izkoriščevalcev. Vsled tega je bila v srcu zasovruženu. Hooaeveltu In njegovega zunanjega tajnika Hulla je vzelo več let piedno sta moglu več ali manj prepričati latinske Američane, di» politika dobrega sosedstvu ni nobena nova pretveza ali preval a, marveč Je novo blago solidne kakovosti. To sta najbolj kon-kictno demonsttirala tukrut. ko je Mehika konflscirala In podrža-vila oljno industrijo. Vsled tega je Anglija z njo takoj prelomila vse diplomatične odnosa je, ameriška vlada pa je ostala hladna In ptiznala Mehiki pravico do popolne suverenosti. Edini pogoj je bil, da Mchiku primerno odškoduje tuje lastnike zasežene indus-tiijc, čemur se ni upirula. Cc bi se bilo kaj takemu zgodilo v prejšnjih letih, bi se bila Mehika takoj znašla v—"revoluciji," seveda insceitiiani in financirani od zunaj, kukor so bile vse prejšnje. Se več: znašlu bi se bila tudi pod okupacijo ameriške oborožene sile. Nu latinske Američane ni ničesar bolj vplivulo kot to konkretno demonstriranje nove umciišku politike napram svojim južnim so-Ledom. Videli so, da politiku dobrega sosedstva ni samo na pa-piiju, marveč se je v tem pnmeru izkazala kot pristno blago. raiigmnišku unija, k* te b la sicer ustanovljena že pred 55 leti, toda je bila le na pupirju, |jo|»*lnomu mrtva in sploh velika farsa skozi vso dobo dolarske dipl* macij«, je zadobila nov pomen—pomen prijateljskega sodelovalna nuni Atneriko In latinskimi republikami. TikIii Imperialistična senca "Kolona s severa" ni popolnoma ukinila. Zdi oženim državam |t ta nova politiku prinesla konkretne ob-lestl po napadu na Penil lini bor, ko so ko vse države razen Argentine od i m to postavile na našo .stran. Nekatere so to storile prosto-voljno, druge pod pritiskom P.mumerlškc unije in našega držav-nega dopurtmenta. * I).» se |c Argentina po.stavlu po robu panameriški solidarnosti, je več vzrokov. Prvi vzrok jc gos|XKlarska povezanost Argentine z K v iodo, (¡lavna Itidustrna Argentine je živinoreja—eksport ine?a. kateiega se Amerika biunl na vsej črti, ker ga sama dovolj producirá. Argentina 'ms svoj najboljši trg za meso v Evropi Angliji, Nemčiji in Italiji. Ker so vladajoči sloji računali, Itakor tudi želeli, da zmaga osliče, so vztraiali, da Argentina ostane— "nevtralna " S t« m ubijeio dve muhi: Ameriki pokažejo, da so gotpodsrji na lastnih tleh. na dtugi strani si pa zagotove trg za svoje meso tn tudi pšenico. Diugi vzrok za argentinsko "nevtralnost" je—Brazilija, prav za prav amer'lko oborožrvante Brazilije. Meti političnim režimom v obeh deželah n* *korat nobene razlike, Brazilija je pod dikta tuto že 13 let. Argentina oa |e b»la do 1943 mešanica burž^l/ne in fevdalne "demoki acije," katero )e pa v znanem puču pred par leti zavrgla za klerofaštatično diktaturo. Zanimivo pri tem te to, ds se te bils tudi argentinska vlada pred pučem. in pozneje, pripravljena pridružiti "velikim demokraci-jam" pod pogojem, da dobi «g Amerike na račun "lend-leaaa" vsaj toliko ali pa še več oroš)a kot Branlija. Ker ameriška vlada o taki kupčiji ni hotela nič slišati, marveč na vsa} črti favorizira Brazilijo, kateri te pomagala do moderno oborožene armade tn bojne mornaric«, kakor jI tudi dala velika poeojtla za Industrijski PISMO IZ STAREGA KRAJA Toronto, Csnsda—Sledeče pismo je prejel moj sorodnik Joe Hegler od svoje žene, ki se nahaja v Italiji. Jaz sem pismo iz-rezal iz lista Edinosti in ga pošiljam v priobčitev Prosveti. Nekje v Clevelandu živi sestra dopisovalke tega pisma. Ona se je pisal« Ančka Nose, po domače Anzleva iz Kompolj, št. 30. Pismo je datirano 4, januarja t, 1. v Bariju, Italija, in se glasi: "Dragi mož! Mene so ujeli 20. avgusta 1. 1942, ko se je vršila italijanska ofenziv« na slovenski zemlji. Kljub grožnjam, da nas bodo vse pobili, sem ostala doma. Bila sva s sinom na listi, da naju ustrele. Fašisti pa so ustrelili osemnajst drugih. Med njimi mojega brata Antona in starejšega sina Toneta. Ustreljeni so bili tudi Kožarjev Tone, Jer-nejčkov Julij, Kodrova dva, Rmanova dva iz Kompolj ter Špolarjev Anton in njegov sin iz Bruhanje vasi. O drugih bom pisala prihodnjič. Dva dneva so jih pretepali, mučili, nato pa ustrelili. Zame in za mlajšega sina je bila sreča, da so naju ujeli ka rabinerji; miličniki bi naju bili postrelili kot vse ostale. Hčere so vendarle pustili doma. Sina in mene so zaprli v Brdasov hlev na kolodvoru, po dveh dneh pa odpeljali v Ljubljano, kjer je naju obsodilo italijansko sodišče v dosmrtno ječo. Onih groznih časov se ne da popisati. Že leta 1942 so italijanski fašisti in redna vojska obstreljevali z letali najprej So-dražico, nato pa našo vas Pod-goro. Podrli so vse Semčeve zgradbe, vse ostale pa razmajali in razbili šipe. Kržetovo hišo in Fovčov kozolec ao tudi porušili. Potem pa so streljali iz Lašč s topovi vsak dan. Vsa polja so nam razrili ln požgali z zažigal-nimi granatami. Spali smo visoko v gorah. V ljubljanakem zaporu sem bila dva meseca, nato v Postojni in šest mesecev v Benetkah. Vlačili so nas skozi zapore v Ferrari, Anconi, Ascoli, Picenu, do Tranija. Toneta pa so odpeljali iz Ljubljane v Castelfranco, od tam pa v enega najhujših za porov v Volterro. Po kapitula cljl so ga zopet vlekli v Ljubljano, kjer so ga prisilno vpisali v domobrance. Brat Jože, ki je pri partizanih, ga skuša rešiti. Jože je še vedno Živ, če tudi je bil stalno v borbi. Enako tudi aestra Angela, ki je že tri leta pri partizanih v gorah. Mene so skupno s 23 drbgimi osvobodili Angleži v Traniju. Pristopili smo takoj vsi v našo narodno osvobodilno vojsko. Tako sem postala vojakinja na svoja stara leta. Belogardisti počenjajo pri nas strašne stvari; mučijo in pobijajo ljudi—uničili so skoro že vse. Tega strašnega krvolitja so največ krivi belogardistični duhovniki, katerim je na čelu ljub-ljanaki škof Rožmun, ki ao s svojimi pridigami, češ, da gre za križarsko vojsko in sveto vero, zapeljali naše ljudi, da ae borijo z nat-ifašističnimi zločinci proti svojemu lastnemu narodu in naši jugoslovanski vojski. Prosim T«, sporoči o tem pismu tudi moji a«stri v Cleveland. Srčne pozdrave, Marija Hegler, Tehnika, 23, Bari, Italija." Zgornje pismo jasno pove, kaj so počenjali Italijani z našimi ljudmi v stari domovini. Pove tudi kakšno vlogo igrajo mnogi slovenski duhovniki in ljubljanski škof. Anion Hren. toliko, ko pravijo, da .se država ne sme vtikati v privatno življenje. Ali so pri tem dosledni? Še malo ne! Sami ae vtikajo veliko bolj v privatno življenje kot p« komunizem, kajti vtikajo s« in prepovedujejo celo spolno občevanje. Ali ni to predrznost vseh predrznosti, ko hočejo dik-osvobodilni tirati možu in ženi, kaj smeta in kaj ne smeta? Po njihovem ne smeš storiti ničesar, samo trpljenje ti je dovoljeno, medtem pa sami lahko uživajo raj in do- DIKTATOR Cleveland, O.—Ko sem v začetku januarja t. 1. listal po či-kaškem Timesu, sem nepadoma zagledal sliko iz srednjeveške dobe, dasiravno je bila posneta za božič lanskega leta v Rimu. Na sliki je bila "mirkuca", sedeča v nosilnici, katero nosi na ramah na vsaki strani šest močnih možakarjev. Slika spominja na pravljice iz davnih časov; ljudje se sklanjajo v svetohlin-ski pobožnosti ter dvigajo roke kvišku, kakor sužnji pred tiranom. Tista slika jasno kaže, da človek še ni človek! » Črna reakcija venomer in ob vsaki priliki skuša pokazati papeža kot največjega demokrata in da se kar topi za demokracijo. V resnici pa je papež diktator, ki se je polastil moči že v 12. stoletju. Kardinali in škofje so igrali vloge generalov, nižji du hovniki p« gestapovce. In tako so ljudstva strašili in izigraval dolga stoletja in zaeno grmadili ogromno b o g a s t v o. Vera je strah, kateri ti ubijajo diktatorji v kri in meso. Ko je otrok rojen, ga takoj zahtevajo v cerkev, da ga očistijo izvirnega greha, dasiravno sta bila oče in mati cerkveno zvezana v zakonu in očiščena vseh grehov. In ka otrok ve o vsej tisti ceremonij* in o izvirnem grehu? Predno da mati svojega otroka v posteljo k počitku, ga kri ža na čelu, ustih in prsih, da ga ne bi tlačila mora. Pametne matere pa tega ne delajo, temveč otroka poljubijo in mu žele mir no spanje. Takoj ko prične otrok pobira ti besede, ga prično učiti "bog-ca", molitve in drugih pobožnih stvari, ko pa prične hoditi v šolo, ga dobe v roke duhovniki ir. mu prično vtepati v glavo ver ske resnice ln sv., pismo, tako da ostane človek tepec skozi vse življenje in suženj rimskemu dik tatorja. Katoliški duhovniki, od j:ape ža navzdol, so zelo podobni pti ci papigi. Ta ptica ima zrno pa meti in se lahko nauči nekij be sed, katere potem venomer po navija. Tako neprestano ponav ljajo isto stvar gospodje duhov niki že skoro dva tisoč let. Govore in pišejo o Bogu, ki ga pa niso še nikoli videli. Zadnje čase pa so se spravili nad komunizem in pri tem pa ao pozabili na Boga. In sedaj se zopet obnašajo kot papige—komunizem, komunizem od jutra do večera, dan za dnem, venomer ista pesem. Vzlic temu, da veliko pišejo in govore o komu- Via Durazzo brQte Komunizem namerava vse to preprečiti, zato imajo upravičen strah pred njim. V Ameriški Domovini se je pokazala nova kolona z naslovom "Čez tri gore, čez tri vode", katero najbrže piše zviti Gabrovšek. Ne vem, zakaj je avtor kolone izbral to ime. V slovenski narodni pesmi imamo veliko popevk, ki se pričnejo s števnikom "tri". Za tisto kolono bi bil bolj primeren naslov "Tri-e kovači, trije postopači..." ali pa "Trije črni možje ..Na du-iu ubogi Jakatovi naročniki, ko-iko otrob in prazne slame morate prebaviti! V nevvburških novicah razliva Salomovno modrost rovtarski fajmošter. Pravi, da človek ne more biti srečen, ako odpade od vere; mir in srečo zopet najde šele tedaj, ko se povne. Župnik se moti, saj tega še ni skusil, zato ne ve, kaj piše. Jaz pa trdim, da človek postane srečen šele tedaj, ko spozna samega sebe in pozabi na tisti strah, katerega mu je cerkev vtepla v glavo. Človek je srečen šele tedaj, ^a-dar se znebi vseh verskih domišljij in negotovosti. Sv. Anton in sv. Pavel, oba svetnika, nista imela niti temeljite šolske izobrazbe. Sv. Anton se ni naučil niti pisati in či tati, sv. Pavel pa je bil celo tako nepoučen, da ni vedel, ali je Kristus živel pred preroki ali za nji mi. Danes ljudje pa obožujejo te svetnike. Kje imajo pamet? Bolj pošteno in bolj pametno bi bilo, da bi duhovniki ljudstvo poučili o ignoranci svetnikov, posebno tistih, ki so bili tako bedasti, da so živeli v puščavi in se bičali za prazen nič. Vera oz. cerkev je s svojimi duhovniki jpoma^ala, da je ljud stvo postalo neverno. Mnogim duhovnikom ni za blagor ljudstva, temveč hlepijo le po bogastvu in udobnem življenju. Ljud stvo naj trpi in prejme za trpljenje plačilo na "onem" svetu, sami pa žive v razkošju, a za eno se vtikajo v politiko in ustvarjajo razdor med narodi. Njih namen je prozoren—ljudstvo hočejo obdržati v srednjeveški sužnjosti. John Fillplc. Gornja slik« predstavlja M-29-C, ki ga Imenujejo "Weasel/ ima unijaki znak. ker so ga Izdelali člani avtne unije CIO v South Bendu. Ind. Delavci na fronti in doma doprinašajo največ k zma. gi nad sovrstnikom. GLAS S FARME Clam Falla, Wls. — Prosim upravnika, naj mi oprosti, ker sem zopet pozna z naročnino. Čitateljem povem, da sem pošiljala celih 18 let po $1 za naroč nino, a sedaj sem se malo opo mogla in pošiljam tri dolarje na enkrat. Na farmah se nam sedaj malo bolje godi, kajti pridelki se z lahkoto prodajo. V tem kraju smo imeli osem sosedov farmarjev, a smo vse izgubili. Nekateri so se izselili že pred leti, nekateri pa šele pred dobrim letom. Ko včasih ogledujem kra- Mladi in zdravi fantje, ki so v cvetju mladosti, morajo umirati. Aeroplani švigajo po vsem svetu in sipljejo bofnbe, katere padajo povsod samo tam ne,14 kjer se nahajajo velike glave, ki so zakrivile vojno. Hitler in Mussolini se pogostoma vozita v vlakih in jaz ne morem in ne morem razumeti, zakaj nobena j bomba ne zadene nju, a na uboge ljudi pa neprestano padajo in jih ubijajo. Churchill sedaj neprestano leta iz dežele v deželo, tako da še spati nima časa. Kdor ni slep, ve, zakaj se mu tako mudi. Naj se povrnem na farmo. Zimo nimamo preveč hudo. Tudi snega nismo imeli do sedaj veliko, a v zadnjih dveh dneh pa ga je toliko napadlo, da morajo čistiti cetite s plugom. Tukaj so zime z vsakim letom bolj tople. Letos je ostalo več vrst ptic selilk v teh krajih. Tudi neke vrste, ki so podobne staro* kraj s.*} m grlicam. Zaključujem moje pisanje in pozdravljam vse čitatelje Čro-svete in pametne dopisnike, katere prosim, naj se bolj pogosto oglasijo. Rose Psulich. sne, velike njive, ki so sedaj za-nizmu, on faktično ne vedo. kaj | puščene, se mi stori milo pri sr- _Je komunizem. Poznajo ga le vcu. Tudi poslopja hitro razpa- 11 * ' 11 ■ ■ ■" dajo, ako nihče ne živi v njih. Argentina ostala pri svoji "nevtralnostni" politiki in se Ko naš ^^ "Pustil svojo razvoj, je pričela sama oboroževati do zob. dustrijc in po nekaterih poročilih je že potrošila pol milijarde i dolarjev zu oboroževanje. In oborožuje se proti—Braziliji. na« Zadnja leta mrzlično gradi in-jfarmo in * naP°til v mcsto za Taka jc? "logistika" militarizma! Kot že rečeno, bo argentinska senca spremljala tudi to paname-riško konferenco v Mehiškem mestu. Ampak spremljala jo bo tudi stara senca Amerike, kajti politika dobr«g« sosedstva je zad- . . njih par let zašla na psa. Namesto, da bi Amerika skušala razviti' M ^ delom, je dejal, naj gre farma k vragu in da bo v tovarni veliko več denarja zaslužil. Sedaj pa nam je isti farmar pisal, da bo prišel spomladi nazaj; naj prvo si mora prihraniti ne-In pa za ne- ——— g-™. - . * ..III*. w>« anuma I a«. T 1,1 ,__1 | . |__■ , Panameriško unijo v čim bolj efektivno organizacijo in resnično predstavnico vseh držav tega kontinenta, jo Je zadnjih par let potisnila nu stran, ker je bila članica te Unij« tudi Argentina. In tako se tudi ta konferenca v Mehiškem moNtti ne vrši pod njenim okriljem. Vae države latinske Amerike so se čutile zelo ponižane, ker se amenška vlada ni z njimi posvetovala gled« dumbartonske konference. ns ksteri je bil sestsvljen po treh v«lesilsh nsčrt zs novo ligo nsiodov. Nsstopsls je. kot ds se jih stv«r nič ne tiče. zdsj pa je baje pripravljena plačati vsako ceno, da dobi njih podporo na svojo stran—to namreč v zvezi s svetovno konf«r«nco. ki se prične 25. aprila v San Franciscu i ' ' Največji kritik te zgrešene politike je btvii državni podtajnlk Sumner Welles, ki Je «mel veliko besedo p«t gr«drj» politike do-' n«jbolj i«čni, nismo dobili več btega sosedstva. In sedania politika administrate napram rta-j kot dva kg koruzne moke na šim južnim sosedom ims veliko kritikov tudi v lstinski Ameriki, osebo in še tista je bils grrnks kjer je «ooet začel nsrsščsti strsh or«d imperUlisttčnim "Kolosom in rdeče. Ns žslost ae dogajajo Namen te konference v Mehiškem mestu j«, ds odžene I vsako vojno velike sleparije. Koliko bo v tem uspela, bo pokazal« bodočnost. . ( Vojna je n«kaj groznega V časopisu sem čitala, da se ljudje v stari domovini pritožujejo, češ, da jim Amerika ne pomaga zadosti. Mnenja Sem, da bodo še bolj lačni, č« jih bo hranila Amerika. Res da veliko na-lože na ladjo, toda ko se vse tisto razdeli med ljudi, pa pride malo na osebo. Dobro se še spo-minjsm. ksko je bilo v času zadnje svetovne vojne, Obetali so nam. da bomo vsega dobili iz Amerike, toda tisti, ki smo bili s severa t« strah. TO IN ONO Sirabane. Pa.—Čeravno je že pozno, se želim zahvaliti vsem prijateljem in prijateljicam, ki so mi poslali božična in novoletna voščila. Sama sem poslala samo nekaj božičnih voščil, a prejeli smo jih veliko. Toda na našo veliko žalost, prejeli nismo božične kartice že drugič od našega nepozabnega sina Franka, ki počiva nekje daleč na Pacifiku. Zato ni bilo zame kakor za tisoče drugih mater pravih božičnih praznikov. Naši sinovi so razkropljeni po vsem svetu in se borijo za pravico, ali pravica je tudi umrla. Peter in Pavel se jezita, ker jima ne gre vse gladko, da bi zopet prišla na stolčke. Na fronto naj pošljejo vse kralje in podobno navlako in naj si stolčke poprej zaslužijo. Petru ni mar vojna in se je oženil, ko mu je bilo komaj 19 let. Kakor sem že omenila, prazniki niso imeli zame pomena. Ako bi bilo po mojem, bi bila ob sami kavi, kakor je dejal Frank Milavec, da si je izvolil polento. Edino, kar mi je bilo v tolažbo, ko se je prav pred prazniki povrnil domov- moj mlajši sin Joe. • On je bil na Novi Gvineji 14 mesecev. Ako bi bil zdrav, se ne bi povrnil, tako pa je prišel domov iz bolnišnice za pet dni. Sedaj se zdravi v North Carolini. Ko je prišel, je bil tako slab, da bi se človek zjokal. Ali sedaj bolje zgleda. DrUgi sin John je tudi v Novi Gvineji, in sicer prav v istem kraju, kjer je bil Joe. Pisal nam je, da je bil silno razočaran, ko je prišel v taborišče, a so mu povedali. da je Jde*prev kar odšel. Dne 26. decembra sem prejela pismo od mojega brata Tineta Marinčiča iz Puebla, Colo. Ker ne dobimo pošte zvečer, sem prejela pismo šele po praznikih. V pismu nam je želel še mnogo let življefija in sporočil, da »o pri njih vsi zdravi in da dela vsak dan Dne 27. decembra pa sem prejela telegram, naj pridem na njegovj, pogreb Nisem mogla verjeti, da je res mrtev* V Pennsvlvaniji živimo tri njegove sestre, a se ni mogls nobene udeležiti pogrebs, ker smo imeli tako hudo zimo, da ni bilo mogoče iti iz hiše. Tako smo poslale ramo telegram in rože. Pokojni brat je nenadoma zbolel na božični dan. Takoj so ga odpeljali V bolnlšničd, kjer so ¿a operirali !na slepiču, a '27. decembra je že podlegel operaciji Rojen je bil 1. 1881 v Knežnku na Notranjskem,'L 1908 pa je prišel v Pueblo, Colo., oženil pa se je 1. 1910. Pokojnik zapušča žalujočo soprogo, pet omoženih hčera, eno še doma, sina, ki je pri vojakih na Havajih, več vnukov, nečakov in bratrancev. V stari domovini, v Knežaku, zapušča sestro Marijo Šain in brata Johna Marinčiča, ako sta še živa, v New Castlu, Pa., sestro Antonijo Škufco, v Crameru, Pa., sestro Ivanko Rehar in spodaj podpisano. Počivaj mirno v svobodni zemlji, dragi brat! Dolgo časa sem se pripravljala, da bi te prišla obiskat, toliko časa, da je bilo. prepozno. Videla se nisva 27 let. To naj bo na znanje tudi vsem tistim, ki jim nisem še odgovorila na pisma. Zimo imamo tako, kakor da bi se k nam preselila iz Sibirije. Dne 11. decembra je padel prvi sneg in še danes leži, tako da je postal kar črn. Iz Strabana1 smo izgubili v vojni že šest mladeničev, dvi sta pogrešana, dva pa v ujetništvu. Žalostno ali resnično! Novembra meseca sem bila m obisku v Clevelandu, in sicer pri hčeri Anni Ducsay. Prosi la jem prijateljico, da bi^Jfc z menoj zvečer i na obisk k nekemu prijatelju. Ko greva nekaj časa po cesti in se pogovarjava, zašli-šim korake, Ker sem čitala, kako je v Clevelandu, sem stisnila i k sebi denarnico, čeprav ni bilo veliko denarja v njej. Nekdo gre za nama, rečem prijateljici. Tedaj pa nas dotična oseba dohiti in pozdravi, nato pa vpraša, kam sva namenjeni. Moja prijateljica ga je spoznala, kajti bil je Frank Barbič, ki se je vračal domov z dela. Malo sc pogovorimo, potem pa gremo vsak It sebi. Naj omenim, da mi J« dolgčas po njegovih dopisih Čestitam Josejihu Uletu. ki je tako lepo opisal življenje Helene Jagrove. Vsak dan s' tn komaj čakala £rosvetfc. Pozdrav vsem čitateljem PiUsvete. Anna Stsrle. /hi ZA STARO DOMOVINO Mulberry. Kansas.- Tudi j« se zavedam, da potrebujejo po-moči naši ubogi trpini v sUj» domovini. Revščina je bila velika v stari domovini že tedaj, ko smo se mi poslovili od ,| sedaj pa je še toliko hujša Nabrala sem tudi nekaj oble ke in jo odposlala v New Yofi In $5 v gotovini. Priporočala» našim rojakom v tej navlbiw in okolici, da bi šli na drlo *\ staro domovino in kaj prispevaj 11, kakor Je bilo omenjeno « zadnji seji društva št. 235 PJ. Pojdimo na delo takoj, že sedaj smo pozni. ■ Resa Bslok- DODATEK K POROČILU Willard. Wie.- V našem čilu smo pomotoma spustili j deče rojake, ki so prispeval^ jugoslovanski relif: Mike dobnlk. Martin Kirn John K« lev. Avgust Podobnik. J sel -n Frank Volovaek »t na vsota, k« so jo darovsh^j ša $18. Msrtin Kir» AGITIRAJTE ZA PBOSVtt* PETEK, 23. FEBRUARJA Primorska poslanica vrhovnim zastopnikom treh velesil Jugoslovanski odbor iz Itâlije v Londonu je po svojem pred sedniku dr. Ivanu M. Čoku poslal dne 6. oktobra 1944 prezi-dentu Združenih držav, g. Rooseveltu, predsedniku britanske vlade, g. Winstonu Churchillu in maršalu Staljinu tole spomenico: K0t predsednik Jugoslovanskega odbora iz Italije, ki zastopa prava, cilje in tnžnje Jugoslovanov pod italijanskim jarmom, mi je čast predložiti predsedniku Združenih ameriških držav in mini-stei skemu predsedniku Velike Britanije tale MEMORANDUM Izjava, ki sta jo skupno podala 27. septembra 1944 prezideijt Združenih ameriških držav in ministerski predsednik Velike Britanije, "da je treba vzpodbu jati t^te Italijane, ki se trudijo za politični preporod Italije in delujejo za dokončno uničenje fašistovskega sistema," je globoko odjeknila v srcih vseh Jugoslovanov, posebno pa onih izpod Italije. Vsega vpoštevanja so vredna dejstva, da si je italijanski narod sedaj izbral pravo pot, po kateri hoče dokončno uničiti tašizem; vpoštevanja vredno pa je tudi spoznanje, da ga pri tem intenzivno podpirajo tisti demokratski narodi, proti katerim so ga poskušali voditi fašistovski mo gotci. Toda za nas Jugoslovane izpod Italije, člane celotne juge* slovanske družine—tri četrt milijona po številu—, ki smo bili po rapallski pogodbi vključeni v severovzhodni kot Italije, na-pravlja ta izjava—hočeš, nočeš— globok, čisto svojevrsten vtis, popolnoma drugačen, kakršen pa ga napravlja na Italijane same. Priznavamo, da je gornja izjava važen politični korak v razvoju odnošajev med zavezniki in Italijo, ki se je tekom te vojne iz sovražnice preoblikovala v sobo-jevnico in poskuša doseči položaj polnopravne zaveznice. Nismo se bojevali proti fašizmu in podpirali zavezniško stvar šele od vsega začetka sedanje vojne, pač pa smo se iz svojih lastnih narodnih nagibov kot Jugoslovani borili proti fašizmu že 25 let prej, kakor pa je vojna sploh pričela. Zahtevamo, da zavezniki popravijo krivico, ki nam je bila prizadejana ob koncu prve svetovne vojne—krivico, da smo bili izročeni na milost in nemilost laškemu gospodstvu brez lastne privolitve in proti svoji volji. Jugoslovani pod Italijo smo uporno in vztrajno zahtevali popravo jugoslovansko+italijanske meje, ki naj bi temeljila na jasno določeni narodnostni črti med Italijo in Jugoslavijo, ki je bila točno potegnjena v dobi tolikih pokolenj. Nadalje smo zahtevali zdiužitev s svojimi krvnimi brati v Jugoslaviji. Formalno je prav za prav ra-pallska pogodba z dne 12. novembra 1920 tisti mejnik, ki je postavil razmejitev med obema d« ¿a va ma, toda zdi se nam popolnoma dosledno, če smatramo to mejo kot pasledico londonskega pakta z dne 26. aprila 1915. V teku mirovne konference v Parizu je poskušalo jugoslovansko zastopstvo doseči pravično mejo, ali svet je bil naveličan v«jne in pojavili so se še drugi problemi, ki so zaskrbeli zavezniške državnike. Ustvarjeno je bilo ozračje, v katerem so jugoslovanski državniki čutili, da po dveh let»h diplomatičnih borb, ni drugega izhoda kot kompromisna rešitev. Jugoslovanski na-'"«ii iKisebno tisti Jugoslovani, ki bili ostro obsodili londonski pakt. kar vzbuja občutek, da so I"'»tali na to rešitev, ki je bila tako nestvarna in nepravična; '«isitev, ki je v biatvu temeljila na sklepih londonskega pakta. l>akt pa je bil podpisan pred-"o j« bilo postavljeno načelo sa-noodločbe narodov kot vrhovni < 'jj m ve svetovne vojne. v «'"litični literaturi Velike "'itanije in Združenih držav, ki ' Ravnava dogodke v dobi med j"' Ir' drugo svetovno vojno, je "!''n*ki pakt vsesplošno obnovi t .ko z političnih, kakor iz n iMruh razlogov. V svoji knji-¡"( '^nica o mirovnih pogodit' britanski ministerski >r«"isodnik in prvi delegat na j r 1 ; k i mirovni konferenci '-"orge zelo ostro obsodil "jcionski pakt, kar vzbuja ob-J da ima Velika Britanija moralno dolžnost potru-' ' * * vsemi silami, da se po- pravijo krivice, storjene z londonskim paktom. V svojih 14 točkah govori predsednik Wilson jasno in točr no o narodnostni meji med Slovenci in Italijani. Ta meja se bitsveno ni spremenila v zadnjih 14 stoletjih. Poteka od izliva reke Soče v Jadransko morje proti severu v smeri proti Kor-minu, Čedadu, Tarčetu, Kaninu, na Špik na avstrijsko-italijanski meji. Vzhodno te narodnostne meje leži ozemlje, ki je narodnostno strnjeno slovansko. Me sta, ki leže v bližini strnjenega italijanskega ozemlja in ona na zahodnem istrskem bregu, imajo res da italijansko večino. Zara di teh italijanskih veČin so bila ta* mesta* skupno s celotno strnjeno slovansko pokrajino, ki ustvarja njihovo neposredno za ledje, darovana po prvi svetovni vojni Italiji. Edina logična in naravna rešitev pa bi bila, če bi sodniki na mirovni konferenci potegnili mejo vzdolž zgoraj naznačene narodnostne meje in bi dovolili tej jugoslovanski pokrajini spojitev z jugoslovansko državo. * Toda poleg te naravne uteme ljitve imamo Jugoslovani izpod Italije sedaj—po izkušnjah med obema vojnama—še drug mogočen razlog za upravičenost svoje zahteve. To je naša moralna in nepreklicljiva zahteva: Brutalno in nečloveško postopanje, krivice in nezaslišane krutosti, ki smo jih morali prenašati s strani predfašistovskega, kakor tudi s strani samega fašistovskega režima, nas opravičujejo k zahtevi, da ne sme noben košček zemlje, kjer prebivajo Slovani, ostati po tej vojni pod italijanskim jarmom. Če že mora biti vključena kaka manjšina v tujo državo, ne sme na noben način biti to jugoslovanska manjšina pod Italijo. Naj navedemo glede postopanja Lahov proti Jugoslovanom to, kar piše "L'Italia Libera," glasilo stranke "Partito d'Azio-ne," ene izmed petih, ki seitav-jajo sedanjo laško vlado, v številki z dne 5. avgusta 1944: "Po prvi svetovni vojni so se posluževali nekdanji iredentisti Julijski Krajini politike, po kateri so smatrali pol milijona tujerodcev (Slovanov) za sirovi-no, ki jo je treba nasilno prede-ati po kolonialnih metodah. Že takoj 1. 1919 so pričele kazenske ekspedicije proti kraškim vasem, ali so se te vasi uprle brutalnemu poskusu spremeniti svoje narodno obeležje. Nato je prišel fašizem. Pod krinko boja proti "subverzivnim in protinarodnim elementom" so uničili vsako sled slovenskega političnega življenja, razdejali domove delavskih ustanov in kulturnih organizacij, ukinili vse neitalljanske šole ter ih zaprli, slovanska imena pa so na podlagi ukazov policijskih načelnikov popačevali v italijanska, medtem ko je bila javna rasa slovenskega jezika sploh prepovedana, Izredno sodišče je obsodilo na smrt mnogo več protinarodnih prebivalcev Julijske Krajine" ko pa Italijanov, pa če tudi seštejemo Italijane iz vseh italijanskih pokrajin skupaj. Toda niti požigalne tolpe in niti zapori niso mogli streti tega naroda, ki je—kakor danes to ve ves svet—trd in neizprosen ravno v smrti." Po taki odkritosrčni in res avtoritativni obsodbi predfašistovskega in fašistovskega postopanja nasproti tem svojim slovanskim državljanom, vendar ne more biti več Italijana, ki bi imel pogum zahtevati pravico za upravljanje katerega koli mesta, kjer živijo Slovani. Okrog Trsta se razprostira strnjeno in izključno slovensko ozi-rom^ jugoslovansko zaledje, ki gravitira k tržaški Juki in njegovemu trgovskemu središču. Trst pripada slovenskemu oziroma jugoslovanskemu gospodarskemu območju. Trst zahteva Jugoslavija iz gospodarskih nujnosti. Neposredno zaledje Trsta zajemlje v celoti produktivne pokrajine Jugoslavije — dolino reke Save — kateri je Trst na ravno izhodišče. Gospodarsko zaledje Trsta pa leži še dalje v podonavski kotlini. Za gospodarsko življenje Italije je tržaška luka odveč. Severna Italija ima svoje naravno izhodišče v Benetkah. Nobenega najmanjšega razloga gospodarske logike ni, ki bi zagovarjal vključitev Trsta k Italiji. Ena izmed kvarnih posledic ev ropske ureditve po 1. 1919 je na zadovanje gospodarskega živijo nja tržaškega mesta in luke v dobi laškega gospodstva v mestu, V interesu samih Jugoslovanov je, da uredijo Trst kot pomorsko luko, ki naj odpira pri stop vsakomer, ki jo želi uptfra biti. Za vse one, ki si žele so uporabe, ne glede ali so Jugo slovani ali ne, bodo veljale uredbe, ki bodo jamčile enakost postopka za vse. Trst ima nadalje še vedno močno jugoslovansko manjšino, navzlic obširnim spremembam prebivalstva, ki so ga z nasiljem vršile laške oblasti bodisi že pred prvo svetovno vojno in zlasti v času od osvojitve tržaškega mesta 1. 1918 pa vse do današnjega dne. Italijanska večina je bila potvorjena in vzdrževana z nenaravnimi, umetnimi in nasilnimi sredstvL.. Ogromna večina prebivalstva bi bila danes slovanska, če bi tržaško prebivalstvo uživalo naraven razvoj, to je, če bi Lahi ne raznarodovali na deset in deset tisoče Slovanov in če bi ne navlekli drugih deset tisočev Lahov iz najoddaljencj-ših italijanskih pokrajin z namenom, da tako ustvarijo laški značaj Trsta. Na eni strani smo trdno prepričani, da ni laški narod, ki je koncem koncev vendar le odgovoren za to, kakšno vlado imu, na noben način pokazal sposobnosti upravljanja z narodnimi manjšinami; na drugi strani pa je očitno, da Jugoslovani nimajo nobene namere delati med posamezniki kakršne koli razliko glede "rase" ali veroizpovedi. Vse pravice bodo zajamčene tistim manjšinam, ki pridejo pod Jugoslavijo. (Sklep AVNOJ-a z dne 29. nov. 1943 v Jajcu). Vsa zadeva pa ima tudi še drugo lice, ki je največjega pomena za sedanjo borbo proti fašizmu in za našo svobodo. Poleg petindvajsetletne borbe proti zatiralcem v mejah Ituli-je. so Jugoslovani izpod Italije pokazali >n dokazali neukrotljivost svojega duha tudi v teku te vojne v borbi proti zavojevalcu. Pri tem naši ljudje niso imeli pred očmi zgolj svojega lastnega osvobojenja, pač pa so si bili sve-sti svoje strategične vloge, ki je bila največjega pomena za demokratične države. V dokaz naj' = navedemo besede glavnega državnega pravdnlka, ki jih Je izrekel v svojem govoru pred fa šistovskim izrednim sodiščem v Trstu meseca decembra 1941 teku monatreprqt:esa proti 71 Slovencen* ko jim je očital "sa-botiranje V svrho prevrata javnega reda v Italiji in oslabitve italijanskega vojnega napora lu pripravljenosti. Glavni državni pravdnih je izjavil: "Njihov vojni klic je bil: boj proti italijanski fašistovski tiraniji. Sedaj je pravi čas, ko je Italija y vojni. Koliko časa bomo še rabili, da ie prepričamo, da v ozadju vsega tega stoji —zavratna Anglija." Uradni fu-šistovski govornik je v svojem radijskem tolmačenju dejal: "Več kako* deset let je angleška tajna služba vzdrževala v Trstu svoje agente, ki so med Slovenci širili na široko zasnovano propagando za separatizem. Govorili so o svobodnem mestu, morda pod imilostljivim pokroviteljstvom Nj. VeL angleškega kralja, o vojaški ttščiti britanske mornarice na Malti in o gospodarskem favoriziranju krajevnih angleškožidovskih krogov." Nadaljnji dokaz, kakšen duh vlada med Jugoslovani izpod Italije, je onih nekaj tisoč jugoslovanskih vojakov iz Julijske Krajine, ki so bili z drugimi Lahi ujeti v Afriki in južni Italiji in ki so se takoj prostovoljno javili v službo proti onim državam ter so bili končno uvrščeni v N.O.V. Jugoslavije. Povsod v Julijski Krajini so se združile ljudske množice v borbi proti sovražniku. Borba se je razprostirala v Istri, na Goriškem in ob samih vratih tržaškega predmestja ter reške luke in Segla globoko v videmsko pokrajino. V imenu vsega ljudstva teh pokrajin je1 Izdal 110. nov. 1943 AVNOJ, kot najvišji organ jugoslovanskih narodov proklamacl-jo, s katero je bilo anektirano slovensko Primorje, t. j. Trst, Gorica in beneška Slovenija, kakor tudi Istra, Reka, Zadar »n jadranski otoki. Ta proklamacl-ja verno tolmači čustva In voljo^ Jugoslovanov izpod Italije in je v polnem soglasju s cilji 25 letne borbe proti krivici, ki jim je prepovedovala, da bi bili po prvi svetovni vojni dosegli svobodo in združitev h švojimi brati v lastni državi. Izjava marštla Tiia z dne 15. sept. 1944, da "bodo naši bratje v Istri, slovenskem Primorju in na Koroškem osvobojeni in da morajo biti osvobojeni, da bi živeli svobodno življenje v ivoji domovini skupno s svojimi brati" je bila pravičen tribut onim tisočem, ki so padli v tej vojni za skupno stvar Združenih narodov, boreč se /a svojo lastno zemljo in braneč sovražniku, da uporablja železnice in luke za prehod v Sredozemsko morje in v Severno Afriko. Izkušnja je pokazala, da je prehod skozi vrata v gornjem kotu Jadrana kot izhodišče i/. Srednje Evrope, kjer prevladuje Nemčija, najbolje zavarovan, če ga bianijo tisti Jugoslovani, ki so ga branili v tej vojni proti Nemcem, tako v svojem lastnem interesu, kakor tudi v interesu zaveznikov. V znamenju načel svobode, enakosti, pravice in demokracije, katerih principi edino lahko jamčijo za mir iri red in katerih bi niti Avstrija niti Italija n-mogli niti hoteli, |e naš narod odločen zajamčiti mir, red, napi edek in piocvit Julijske Krajine ter na ta načrn prispevati k blagostanju ob Jadranu, n« Balkanu oblaščerii predstavniki vseh treh veleaM v Londonu takoj po prejemu gornjega memoranduma novab*M -našega predsednika dr. M, čoka na osebni razgovor. Pri tej priliki je naš predsednik raztolmačil prjdrobnosti vprašanj, ki Jih vsebuje mem tawndal. Ava.. CM VEHOVKIK, «trakt mlad oddal INI So Lawndala Ava. Ch ÏKSS f1""* ** *» lawndala Aya. Ch ANTON QAROBN. uradnik giaatla-------MIT So Lawndala Ava 5 k a N tU. N. tU. M 111 SSiS JiJffi***;.*? podpredaadnlk.................. ...Nob M. Unlvaraal. Pa. CAM1LU8 ZARNICK. drugI aodpradaednlk-----------NTS W. MUt St.. C lava land I. Ohio Dlalriktnl > i QnSaHalkl ------- Woodland Ava. Johnaiowm. Pa. IAMBS MAQUCH, drugo okroija_______________ . .........a D No 1 QefciUU »I SAYMONO TRAVNIK, tratj« okrotj«______IMi MlddtapolnU t^rUin iii'1! JOHN aiMLUW. ftatrto okroija RaodTll Si BlLoSTis Mo URŠULA AMBROCICII. pa to okroija ~ JZIZL^AH Wait* a» Iv^llK COWARD TONBIC. laato aki^T„--- «i ff Tth ^. Watoaoburg, ^CaSo. HATH FETROVICH piadaadntk VINCENT CAINKAR ____ f. A. VIDER_________ MIRKO Q. KU HCL JACOB ZUPAN __ IANALD 3 LOTH1CH RUDOLFU UBCH mI 1 IHN ti. C lava Und lo, Ohio mi So Lawndala Ava , Chicago M, Ul. Nit So Lawndala Ava.. Chicago M, IU. —¿«f. Lombard Ava Barwyn. til UN to. TrumSaU Av«., TN B. Moth St . ANTON SHULAR. CRANK VRAT, VRAN K BARB! ANDREW VIDRICN JOBEI'HINE MOČNIK FRANK BAITS, pradaadnlk ANDREW ORUM JOHN UUP. rilED MALOAl IOBBPH riTOLT. DR JOHN J. EAVERTNIK Chicago U. tU. I. Euclid If, a IV, Anaa. Kaans NI Toner st.. Miasms, Pa. INI! Muakoka Ava.. Clavaland II, Ohio roraat Ava.. ÂNnatown. Pa. —----»N t. 116th BUreal. Clavaland II. Ohio Nhdaoral adaah ------------*N Bo. Lawndala Ava., Chicago N IU. ^-..^. IIIM anowden. Detroit II, Mich. Ill Bo. Proapaol Ave.. Clarandoo Illlla. 111. ......... N Waatcloa Ave.. Paru, III. .»..INT B. Mih BI.. Cleveland I. Ohio Olavnl adtavnlh "———.-Nil Bo Rldaaway, Chicago N. IU. GU« iz Mehike: Stalna pomožna akcija za stari kraj Piše J. Z. Llat . II. VZROKI. CILJ. PROGRAM V svojem zadnjem članku sem obljubil, da se nameravam v današnjem dopisu baviti nekoliko podrobneje z idejo "Stalne pomožne akcije za Jugoaluvijo v vojni in neposredni povojni", ki Jo Je zupočelo društvo Svobodna Jugoslavija mod našimi rojaki v Mehiki. ' Kateri so glavni vzroki, ki so nas sploh dovodli na to misel? Nobenega dvoma ni, da ameriški Jugoslovani niso ostali itidl-ferentni z ozirom na trnjevi kil-žev pot, na katerega Je potisnil nucifašistični barbarizem našo staro domovino. Številne pomožne akcije v prid našega trpečega naroda tako v Severni, kakor tudi v Južni Ameriki so nam najboljši dokaz za prejšnjo trditev., Kljub vsemu temu pa se ne morumo popolnoma ubraniti misli, da sa vodijo skoraj vse ta pomožne kumpanje nekuko nu slepo, kur tjavendan, brez vsakega resnlčnegu, jasno začrtanega programa. Ne vemo tako rekoč niti koliko sploh hočemo in moremo zbrati, niti ne kako; da, celo niti ne zakaj, Kavsumo tu, kavsamo tam, kakor slepe kokoši; Če kaj pade, je dobro, če ne, pa tudi. Hipno se navdušimo in delujemo z mrzližno aktivnostjo za ta uli oni shod, koncert, piknik, veselico ali kar že; že drugi dan pa. ko dotična prire ditev mine, zavlada znova stara tema, iz katere ne vemo, ne kdaj, ne kam naprej. Vsaka vladu, vsako trgovsko ali industrijsko podjetje, vsuka podporna aH drugačna organizacija je že vnaprej obsojena na gotov finančen polom, če si takoj ob svojem začetku ne začrta povsem jasne poti, docela jasnega ekonomskega programa za svoje bodoče delovanju. A prostovoljna pomožna akcija ni nikako trgovsko podjetje, ml bo kdo brez dvorna oporekal. Da, strinjam se, naša pomožna akcija ni nikak "busi-ness", ki bi delničarjem samim piinašal kak dobiček, vendar pa moremo kljub temu pričakovati pravih uspehov le tedaj, čo se njena splošna organizacija na oddalji preveč od principov, ki «Ki za prejšnje naravnost fundt-meiitalni Prvi očlviden nedostatek take-i ale|Hirnišenja )e ta, da voditelji pomožne akcije nikdar niti približno ne vedo, ne kdaj, na kakšnfml vaotami bodo mogli določenem času razpolagati. fl Naravna posledica, da tudi ne vedo, ne kdaj, ne koliko naročili oziroma nakupiti. In pristojni vladni organtxml s svoje strani zopet ne vedo, ne kdaj, ne koliko ladijske timaže staviti na razpolago. Končno, kar a« tiče pri-spevajotaga občinstva, tudi nihče ne ve, <« 1 katere strani, kdaj in za koliko ga bo zadel prihodnji "udarec " Veliki več»ni, da *e ne rečem VM*m tem nedostatkom bi se da- leju našli, poleg maršala Stalina, še enega lakrimega zagovornika naših upravli-eolh te/enj, —Bazovica, lu po našem mnenju v dobri meri odpomočl, če bi se upeljalo v našo pomožno akcijo nekoliko več sistematično planirane organizacije, Ameriško • jugoslovanska pomožna akcija bi sa morala po našem reortftnizirtti pod novim geslom, ki bi te dalo nt kratko izraziti takole: "MESEČNO PO EN DOLAR NA VSAKEGA JUGOSLOVANA V AMERIKI". Se vam 11 to zdi preveč? Se vam 11 to zdi premalo? Odkrito rečeno, nam v Mehiki se to ne zdi preveč, kakor tudi ne premalo; ravno nekako pruv, upoštevujoč vse optimisme, kakor tudi pesimizme. Razmislimo stvar malo globlje. Optimistom, ki bi oporekali, da je to premalo, bi se moglo pojasniti: Na vsem umeriškom kontinentu je, če so moje Informacije bolj uli manj pravilne, naseljenih 9 okrog en milijon Jugoslovanov (750,000 v Združenih državah in Kanudi, 230,000 v Srednji in Južni Ameriki.) Če bi od teh prispeval VSAKDO SAMO PO EN I><>1.Alt, bi to pomenilo EN MILIJON DOLARJEV MESEČNIH PRISPEVKOV. Lepa vsota, ka-tere do danes še zdaleka nismo dosegli In katere nas ne bi bilo tteba biti nikjer in nikdar iram! K tem, kar bi mogli prejšnjemu predlogu ugoVurjatl pesimisti, katerim se bi zdela omenjena vsota neprimerno previsoka, ac mislim baviti v naslednjem mojem članku J. Z. Llat. ■ Poljaka za mm ¡na vlada London. (ONA)-~V londonskih finančnih krogih smatrajo, da bo eden ravnateljev poljake na- lodne banke, katere sedež Je še vedno v [¿ondonu, morda otež-kočil poljski emigrantski vladi dostop do denarnih sredstev. Ta drastični korak, ki utegne imeti celo podporo angleške vlade, bi mogel prisilili jKiljsko vlado, da se ujHignc volji treh velikih prvakov. Dr. ! v "Mar je bil on edifri?" « . r j ' -Umorili so ga," je trpko rekel kovač; "naj \ zda) trpe posledice!" ' •»' "Oni?" sem vzkliknil iz dna svojega gneva in usmiljenja. "Da, oni—a tudi vi! Vi ste krivi! Vsi, ki uporabljate najnižjo sodrgo, da bi štrli svoje sovražnike! A vrsta pride tudi na vas!" Nihče mi ni odgovoril; vsi so trdovratno mol« čali in vse oči so se umikale mojemu pogledUi Spoznal sem, da jim ne morem reči besede, ki bi jim šla do živega; zato sem se molče obrnil In planil po stopnicah. Vedel ali vsaj slutil aem, kam se je bila zagnala tolpa in odkod soja slišalo h rumen je m streljanje. Ubral sem mirnih koder me. je vodila pot, so se je jnaravnoetjpoti Saintaiškemu dvorcu. Po ženske bledimi obrazi radovedno sklanjala skozi okps; miml sem oe^aj osamljenih pošto« pačev; vas mesta je imelnasmejsno lice/ le Ja* «am tekel vso pot, z ušes} polnimi zlo* veščega hrupa in s srcem težkim od neznosnega strahu. Naakakovali so salntalalškl dvorec!,,. Kaj se . .je godilo z Denizo? In kaj * njeno materjo? ... Njiju dveh sem se spomnil šele pozno; a kakor hitro je prišla ta misel v moje možgane, je ni moglo nič več pregnati., Srce se mi je krčilo, kakor bi .hotelo, zastati. Tedaj sem bil ratil DeryUo samo jato?Sanj v smrtni nevarnosti, aapi Jo bil iztrgaj, ^lasnlip seljakom, da pade Idaj V vblast mestne sodrge, tega Izmečka človeške driphej , ■ Preatrašna misel! Zame tam strašnejia, ker sem se spotoms še bolj zavedel, da jo ljubim., Od "Treh kraljev" do saintalaiškega dvorca je bilo največ dve sto sežnjev, a meni se je zdela ta raadalja brez konca. Bilo ml je, kakor da f§ minilo sto let, preden sem se ves zasopel ustavil na kraju množice in pogledal preko mrgolečih človeških glav, da vidim, kaj se godi na oni strani. Odleglo mi je; množica še ni zmagovala. Obakraj saintalaiškega dvorca je zalivala vso širino ulice; toda pred dvorcem je bil prazen prostor, ki so gs obvladovali oblegancl s svojim strniljanjem. Zdaj pa sdaj je planil iz množice poedindc kil gruča ljudi, da bi se s sekirsmi in Mesnimi drogovi zagnali na vrata; toda vselej jekeuknilo iz strelnih lin, ki so bile napravljene v zaprtih oknicah, nekaj oblačkov dima» in na- XlNÖTYPr OPERATOR* * De)o dobi SloveAec črkoiierec na stroju. pMavtyeJV svete—Tiskarna 3.H.PM *«S7 So. Lawndalo Ave./Chicago 23. IU. Ženske za čiščenje Delovne ure od 5:30 Popoldne do UL uro sveč«. Vojno nujajk industrija. Rabimo tudi pomočnice v Jsdllnld VPRAŠAJTE pri: "Nak, delal pa ne grem, čeprav še bolj primanjkuje delavcev in čeprav ae še bolj zredim .. STALNO DELO DOBRE DELOVNE OKOLIŠČINE "Full" ali "part time," kakor želite. $92.00 na mesec. Oglasite se 9DGEWATER BEACH HOTEL v uposlovalnem uradu 6887 Sheridan Road MOŠKI ALI MOŽ IN ŽENA za kokošjorejo na farmi,, 20 ^rpitj ven iz Chicaga. Dobra plača in moderno štiri-sobno stanovanja, .Za pojasnila kličite: Wm. BLUE— BEVERLY 6900. «JU '8jr i j "EMPLOYMENT OFFICF ZA ŽENSKE ^^Street Floor 3Ö9W. Washington t n»^ Street TISKARNA S.N.P.L v tiskarsko obrt spadajoia dola Tlaka vabila sa veselice in shode, vizitnice, čaanike; knjifer koledarje, letake itd ? slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jegiku In drugih........ VODSTVO TISKARNE ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI e .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarn« .... Cone smerna, «nilsko delo prvo mit Pilite po informacije no naslov: SNPJ PRINTERY 9997-59 S. Lavmdale Aveane • - Chfeago 23. IlUs* Po sklepu 12. se^ne konvencije as lahke naroči aa Ust Prosvele li y lomoayofadno, Kot ^ člani «o »Uta|e pri eseememiu $1*J Sadalk.se Hm le psflte|e fcnarofelnl. Teeoi s«lej nI vsrok». de Je tlet predrag ^ ¿ST^ Ustni«»- *o*ov» |o v ppfki de^Hni ^kdo. U M i£7čtfel £l v*ak dan. PoJaaaUoi—V*leJ kakor hitro kateri teh članov preneha biti ¿las SNPJ, ali če ss preseli proč od družino In bo sshtevsl sam ivoj Uit tednik, bodo moral tistt član Is dotične družina, ki jo tako akupea naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nasnanitl uprovniitvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako ttp «a stori, tedaj mora upravnlltvo znižati datum sa to vsoto naročnika Cona dstu Prosveta Jot Za Zdnift. dršavo In Kanade fU9 Za Chieor» In okolico )e J7 J. poročilo, da ga Mijat na večer pričakuje. Zdrzne ae nekoliko, toda takoj ae mu oko vražje *a-blisne in teiko čaka noči, ki mu mora naznaniti pomoček za osve- ROŠKI BISER (Nadaljevanje) "Tako, vas imam. drugi pa Še pridejo. Le počakaj, trdorokl Iskomnlk! Ksko dobro, da imam oni vrst j i stroj pri sebi in da vem, kako je ravnati t njim! Ns Laško po j dem, ali pa tudi ne. V Dubrovniku lahko iivtm dva tedna veeelo, da bo kaj!" Tako je govoril Mljat, itpil steklenico in se vrgel na lellAče Pogostoma So se poskušsll v pristanišču, kdo je urnejši ln kdo bolje vlada jadrom ln krmilu. Veseli so bIH teh voženj tako, da so si izmislili za prihodnji praznik velik» Jadranje na pro-ato morje, kjer sehaj odloči, komu gre prva pohvala. To je bilo novo delo našemu prijatelju. Stari ribič ga je poučeval, kako je ravnati z jadri in krmilom, ln dostikrat sta ostala vse popoldne na morju; na večer pa mu je še stari Vladič naročal to ln ono ln ga pripravljal sa veliko borbo. Ko se je vožnji že bolje priučil, povabil je nekega dne Ev-doksljo ln njeno mater ns ladjo. In to jf bilo alo. Marino se je tresel od jeze. In ko so se vrnili s morja, je očital Evdoksljl vpričo vseh njeno vedenje rekoč, ds mu nI po volji, ker pušča ženina samega ln se vosi s tujcem po morju. Tods oče Nike-for je pomiril ratfsrjenegs moža, in neljuba nevihta je bila kmalu zadušena. Drugo jutro prejme Marino "Torej vidite, da nI nevarnosti za onega, ki sedi pri krmilu, samo sprednji del ladje se razruši. In čas se da prirediti kar najnstančneje," pravi Mijat, ko razkazuje Marinu strojček s kolesci in nspetimi vzmetmi. "Saldo recite, kateri dan, katero uro, katero minuto bi radi Imeli.— Ali morda ne mislite več na to?" pristavi porogljivo. ko'gleda Marino zamišljen predse. "Saj dekle tudi lahko prepustite onemu tujcu! Ksj vam je treba lene, ko jih lahko na vsak prst dobite po deeet!" "Molči in poslušaj," zavrne ga Marino bledega obraza. "Na prasnik ob petih popoldne bodi. Ti me v čolnu prepelješ na ono strsn. in ko pojdem k Vladlče-vim. greš na mojo jadrnico, katero ti pokažem, in prirediš stroj. Kadar odjadramo, vozi se s menoj, da se otmem o pravem času. Toda glej, da te nikdo ne spozna'" "Vem. vem* Meni lahko verujete'—In sedaj plsčllo?" "Po dovršenem delu!" KUHARSKA KNJIGA RECEPTI VSEH NARODOV NOVA IZDAJA tO /W\ - STANE SEDAJ M l M I denarja al Na Lufttlci pri Rožah so žive» li po starem običaju. Hufon Je prihajal k Vladič* vim. risal je in prlpovedovsl, Evdoksija pa ga je poslušala. O zadnjih svojih listih nista govorila; toda čuvstva je ovajalo oko, ln marsikdaj se je Marinu nagubalo lice. ki je bil pogostoma navzoč Toda pravega vzroka tožbi nI Imel, ker je bila prav sedaj Evdoksija proti njemu tolikanj ljuba, kakor fte nikdar; proti Hugonu pa se Je vedla, kakor proti bratu ell dobremu prijatelji —»Knjigi je trdo vezana in ima 821 strani Ml v »oadku naroda, ki m« Je kaka led pooobno v navadi. Ta knjiga je nekaj posebnega ca one, ki se zanimajo sa kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izveibeti in Naročite prt