59 2022 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 929.52Petronio 930.2(497.472Piran)"15" Prejeto: 15. 6. 2021 Darja Mihelič red. prof. dr., znanstvena svetnica v p., Murnikova ul. 18, SI–1000 Ljubljana E-pošta: mihelic@zrc-sazu.si H genealogiji piranskega intelektualca 16. stoletja Almerigo Petronio in njegova družina IZVLEČEK V popisu zapuščine premožnega Pirančana Almeriga Petronija, zabeleženem konec 16. stoletja, je zavedenih tudi dobrih 360 knjig in rokopisov. Za (primorska) mesta na Slovenskem je tak katalog enot zasebne knjižnice unikaten, zato si prispevek zastavlja vprašanje, kdo je bil pokojnik, ki ga moremo šteti za predstavnika intelektualne elite nje- govega časa, in opiše genealogijo njegove družine v 16. stoletju. KLJUČNE BESEDE 16. stoletje, Piran, družina Petrogna, družina Petronio, družina Caldana, zapuščinski inventar, dejavnost družine Petronio ABSTRACT A CONTRIBUTION TO THE GENEALOGY OF A SIXTEENTH-CENTURY INTELLECTUAL FROM PIRAN. ALMERIGO PETRONIO AND HIS FAMILY The probate inventory of the wealthy Almerigo Petronio from Piran, recorded at the end of the sixteenth centu- ry, also states a list of over 360 books and manuscripts. Such a catalogue of units from a private library represents a unique specimen for Slovenian (Littoral) towns. The contribution therefore examines the identity of the deceased, who may be viewed as a representative of the intellectual elite of his time, and describes the genealogy of his family in the sixteenth century. KEY WORDS sixteenth century, Piran, Petrogna family, Petronio family, Caldana family, probate inventory, Petronio family activities 60 DARJA MIHELIČ: H GENEALOGIJI PIRANSKEGA INTELEKTUALCA 16. STOLETJA, 59–76 2022 Uvodni razmislek Pri raziskavah posameznikov in njihovih družin v času srednjega in zgodnjega novega veka se zgo- dovinska stroka osredotoča predvsem na eminentne osebnosti (zlasti na vladarje in papeže), ki so odločil- no vplivale na zgodovinsko dogajanje. Na seznam to- vrstnega raziskovalnega interesa so se v manjši meri uvrstili intelektualni in umetniški ustvarjalci, ki so v kulturni dediščini zapustili opaznejše sledi. V redkih primerih so pozornost raziskovalcev pritegnili izjem- no uspešni poslovneži, katerih pomen je opazno pre- rasel lokalne okvire.1 Ob preučevanju drugih vsebin iz zgodovine sred- njeveškega Pirana so iz ohranjenih arhivskih notar- skih zapisov priplavali na dan podatki o nekaterih mestnih prebivalcih, ki so bili pred stoletji opazni v utripu mestnega vsakdana, a so kasneje utonili v pozabo. Zanimanje so pritegnili s svojim poslovnim udejstvovanjem, pa tudi s pogostostjo in vsestransko- stjo pojavljanja v zapisih. Pri brskanju po podatkih o njihovem življenju in dejavnosti ni šlo toliko za na- črtno preučevanje posameznih družin, ampak bolj za sprotne, bolj ali manj slučajne raziskovalne vzgibe, ki so se izrazili v priložnostnih – zato časovno in glede na zajeto gradivo parcialnih ter v podrobnostih me- stoma nepopolnih – študijah in njihovih objavah. Pri takem pristopu so od opaznih Pirančanov raziskavo svoje dejavnosti in sorodstva dosegli le redki naključ- ni izbranci, vendar pa njihova dejavnost odpira širši pogled na nekdanje življenje v mestu. Pred več kot štirimi desetletji je Janez Peršič ob preučevanju judov in kreditnega poslovanja v sred- njeveškem Piranu2 postal pozoren na dejavnost flo- rentinskih bankirjev v mestu: družine Soldanieri3 in bankirja Franciscusa Benzinija.4 Raziskovalno po- zornost je v 80. letih prejšnjega stoletja ob raziska- vah neagrarnega gospodarstva srednjeveškega Pirana pred sredo 14. stoletja vzbudilo bogato dokumen- tirano poslovanje in življenje družin florentinskih doseljencev Peroni5 in beneške družine Caviano6 v Piranu. Na mednarodnem simpoziju Priče in priče- vanja preteklosti (Koper, 24.–26. septembra 2009) je bil kot »pričevalec časa« podrobneje predstavljen piranski notar Dominicus Petenarius,7 »notar slav- nega mejnega grofa Gregorija«8 (CP I, št. 177) kot najopaznejši med številnimi notarji, katerih zapisi so 1 Tak primer je znani toskanski trgovec Francesco Datini iz Prata, ki je posloval širom po Evropi in zapustil bogat arhiv svoje dejavnosti (https://www.treccani.it/enciclopedia/fran- cesco-datini_%28Dizionario-Biografico%29/). 2 Peršič, Židje in kreditno poslovanje. 3 Peršič, Družina florentinskih bankirjev Soldanieri. 4 Peršič, Florentinec Franciscus Benzini. 5 Mihelič, Življenje in poslovanje nekaterih Peronijev. 6 Mihelič, Življenje in poslovanje nekaterih Cavianijev. 7 Mihelič, Piranski notar Dominik Petenarij. 8 Mišljen je oglejski patriarh Gregor di Montelongo (1251– 1269), Franceschi, Chartularium Piranense, št. 177. se ohranili v piranskem arhivu. Njegovo gosje pero je popisalo kar 180 (ali 44 %) od omenjenih 411 listov ohranjenih piranskih notarskih sešitkov. Tematika simpozija Mestne elite v srednjem in zgodnjem no- vem veku med Alpami, Jadranom in Panonsko ni- žino (Ptuj, 27.– 29. 5. 2010) je nadalje spodbudila raziskavo piranske družbene smetane, pri čemer je v popisih članov piranskega Velikega sveta9 zbudi- la pozornost družina Goina,10 katere potomec je bil kasneje tudi znani humanist Gian Battista Goina (Goineus, Goynaeus).11 Ključni motiv raziskave dru- žine Apollonio12 je bil njen član po imenu Anoe. Bil je eden prvih dveh piranskih vicedominov (drugi je bil Nicolaus). Oseba s tem redkim imenom se v pi- ranskih zapisih druge polovice 13. in prvih dveh de- setletij 14. stoletja pogosto omenja, a največkrat brez vzdevkov in pridevkov, kar pomeni, da je bila splošno znana. Predstavlja pa uganko, saj je obdobje njenega pojavljanja predolgo za človeško življenje. Družina Apollonio, iz katere je Anoe izhajal, je bila ugledna, številne premožne družine, ki so v družbi utrjevale svoj ugled (na primer družini Peroni in Caviano), so se po družbeni lestvici povzpele prav s sklepanjem zakonskih zvez z njenimi člani. Novejši začetniški poskus raziskave preteklosti določene družine je zaključno delo Družina Dapretto iz Pirana avtorice Meri Viler, študentke tretjega let- nika Fakultete za humanistične študije Koper Uni- verze na Primorskem.13 Predmet tega prispevka je predstavitev eminent- ne piranske družine Petronio (prvotno Petrogna).14 Razlog za to odločitev je naključna najdba posmrt- nega popisa premoženja člana te družine s konca 16. stoletja,15 v katerega zapuščini je bilo kar dobrih 360 rokopisnih in tiskanih knjig. Za (primorska) mesta na Slovenskem je tak seznam (katalog) enot zasebne knjižnice unikaten,16 ni pa rečeno, da bo 9 Libri consiliariorum (poslej v navedkih: LC) 1; LC 2; za Veliki svet prim.: Pahor, Oblastni in upravni organi Pirana, str. 112. 10 Mihelič, Pristop k razpoznavanju. 11 Gian Battista Goina (1514– ok. 1580), sholar v Bologni in Padovi. Kot zdravnik je v Piranu deloval do 1550, ko se je moral kot protestant zateči v Nemčijo. Pisal je o medicini, opisoval je Istro (De situ Istriae libellus), prim. Cavazza, Pro- filo di Giovanni Battista Goineo; https://www.treccani.it/ enciclopedia/giovanni-battista-goineo_(Dizionario-Biogra- fico)/. 12 Mihelič, Apollonio: družina. 13 Viler, Družina Dapretto. 14 Kot prvi od družine se 4. oktobra 1257 omenja Adalpero Do- minico de Petrogna (Franceschi, Chartularium Piranense, št. 100). Prav bi bilo: Dominici, Adalpero je bil sin Dominica de Petrogna. 15 SI PAK PI 9, vicedominska knjiga 153, f(olii) 89v(erso)–22. Zapis je vzbudil pozornost ob iskanju podatkov o cenah v 16. stoletju. Na knjigo me je opozoril sodelavec piranske enote Pokrajinskega arhiva Koper Marjan Rožac, ki se mu iskreno zahvaljujem. 16 Seznami knjižnih fondov zasebnikov že za čas pred iznajd- bo tiska v mediteranskem prostoru (tudi v Dalmaciji) niso redkost, vendar številčno močno zaostajajo za tistimi v lasti cerkvenih oseb. 61 DARJA MIHELIČ: H GENEALOGIJI PIRANSKEGA INTELEKTUALCA 16. STOLETJA, 59–762022 tako tudi ostalo, saj je velik del gradiva piranskega arhiva v podrobnostih še nepregledan, medtem ko je koprsko gradivo v Benetkah sicer popisano,17 a sko- raj neraziskano. Znanstvenokritična objava celotne- ga dokumenta je v pripravi, vnaprej pa se je vredno ozreti na družinsko pokolenje imetnika knjižnice, ki ga moremo šteti za predstavnika intelektualne elite njegovega časa. Raziskava se glede podatkov iz virov naslanja na rokopis zapuščinskega inventarja s konca 16. stole- tja, na rokopisne popise članov piranskega Velikega sveta iz zadnjih dveh desetletij 14. in prve polovice 15. stoletja ter aktov njegovih izvoljenih uradnikov iz razdobja 1561–1562.18 Priteguje objavljene piranske statute z njihovimi kasnejšimi dopolnili19 in vizitacij- ski popis koprske škofije Agostina Valiera iz 1580,20 seznam oporok piranskega arhiva21 in prepise iz ma- tičnih knjig (knjige krščenih22 in umrlih23) Škofijske- ga arhiva Koper (ŠAK).24 K viru Piranska enota Pokrajinskega arhiva Koper (SI PAK PI) hrani za obdobje 1325–1656/61 impozant- no zbirko 170 vicedominskih knjig, ki so nasledile predhodne notarske sešitke. V notarskih kodeksih so zabeleženi skrajšani koncepti, v vicedominskih pa povzetki poslovnih dogovorov različnih vsebin. Vi- cedominske knjige sprva vsebinsko niso odstopale od notarskih, kasneje pa so se usmerjale na posamezne vsebine, na primer na zadeve v zvezi z nepremič- ninami. Kodeks 153 zajema razdobje 1538–1626. Vsebinsko je enoten: v njem so zbrani zapuščinski inventarji, podrobni popisi premoženja pokojnih po- sameznikov. Zapuščinski predmeti so v njih v veliki meri tudi cenovno ovrednoteni.25 Pot do inventarja je potekala v dveh korakih. V pričakovanju svoje zadnje ure je dal testator zapisati oporoko, v kateri je navedel volila in njihove prejemnike ter določil komisarje – izvajalce svoje poslednje volje. Ti so po njegovi smrti pregledali njegovo zapuščino in poskrbeli za izpol- nitev oporočiteljevih navodil; v primeru mladoletnih potomcev – dedičev pa so sestavili podroben popis – inventar celotne zapuščine. Z imetjem so nato go- spodarili skrbniki, ob dosegu polnoletnosti dedičev pa so jim ga bili dolžni predati neokrnjenega. 17 Majer, Inventario. 18 LC 1; LC 2; Acta consiliariorum. 19 Po objavi: Pahor in Šumrada, Statut piranskega komuna. 20 Lavrič, Vizitacijsko poročilo Agostina Valiera. 21 SI PAK PI, Seznam oporok. 22 ŠAK Ž Pir, MKK 2, MKK 3. 23 ŠAK Ž PIR, MKU 1, MKU 2a. 24 Knjige so predmet raziskav Urške Bratož na ZRS Koper. Ljubeznivo mi je dala na razpolago izseke članov družine Pe- tronio iz 16. stoletja po svojih prepisih in mi s tem naredila neprecenljivo uslugo, za katero se ji iskreno zahvaljujem. 25 Eden od inventarjev izpred srede 16. stoletja je bil že pri- tegnjen za analizo tedanjih cen (Mihelič, Podatki o cenah; Mihelič, I quaderni dei vicedomini). Zapuščinski inventarji so – ob oporokah in že- nitnih dogovorih – podatkovno izjemno bogati za- pisi, saj slikajo rodbinske povezave ter omogočajo vpogled v premoženje posameznika, nekdanji način življenja, bivalno kulturo in miselnost, gospodarstvo okolja, nekdanjo toponomastiko in še in še. Hrvaški raziskovalci srednjega in zgodnjega novega veka so se že pred desetletji lotili sistematičnega objavljanja in analiz tovrstnega gradiva,26 pri nas pa je zanimanje za take objave precej mlačno. V omenjenem piranskem rokopisnem kodeksu zbuja pozornost imeniten inventarni popis zapušči- ne premožnega piranskega intelektualca, gospoda Almeriga Petronija, s konca 16. stoletja. Na enajstih listih (na 22 straneh) 89 verso – 10027 v italijanščini in italijanizirani latinščini navaja pokojnikovo im- pozantno nepremično in premično imetje v Piranu, Umagu in Bujah. Gre za hiše, koče, kleti, skladišča, hleve, vinograde, nasade oljk, orna zemljišča, trav- nike, ribolovno območje in kristalizacijske bazene v solinah. Inventar v bivalnih in drugih objektih je podrobno popisan in v veliki meri ocenjen. V drugi polovici zapisa se način beleženja besedi- la oblikovno spremeni. Od običajnega celovrstičnega, ki sega od levega do desnega roba strani, preskoči v dvokolonskega. Bežen pogled pokaže, da ta del za- jema poimenski popis knjižnih enot (skupaj z neka- terimi rokopisnimi 362), ki so jih popisovalci našli v pokojnikovi zapuščini.28 Vrednost knjig v zapisu ni navedena. Njihova vsebina je pestra: zajemajo teo- logijo, filozofijo, zgodovino, pravo, jezikoslovje, gra- matiko, leposlovje, medicino, naravoslovje in vzgojo, avtorji pa so bodisi interpretirani antični klasiki ali sodobni eruditi, ki pa si pogosto nadevajo imena an- tičnih učenjakov. Knjige niso popisane po sodobnih bibliotekarskih pravilih; omenjena sta le njihov avtor ter skrajšan naslov. Pri splošnejših delih tudi avtorja ni, pri knjigah z daljšimi naslovi pa je včasih zaveden le smiselni povzetek naslova. Leto in kraj izida knjige nista navedena, kar onemogoča sledljivost konkretne publikacije. Knjige so namreč tedaj doživljale števil- ne hkratne natise in ponatise v različnih tiskarnah evropskih mest.29 Med temi so imele vidno mesto Piranu bližnje Benetke, ki so politično, ekonomsko in kulturno obvladovale zahodni in južni del istrske- ga polotoka. Med popisanimi knjigami na listu 97 26 Na primer: Stipišić, Inventar dobara zadarskog patricija; Stipišić, Inventar dobara Mihovila suknara; Budeč, Inventar dobara šibenskog patricija. 27 Izvirno so desno zgoraj oštevilčene le desne strani, sicer pa je številčenje v knjigi mestoma nenatančno. 28 Zapuščinski inventarji veljajo za pomemben vir za zgodovino knjig in knjižnic, prim. Seche, Le fonti inventariali; Wey- rauch, Nachlassverzeichnisse. 29 V Kopru naj bi nedokazano tiskali prve knjige že 1461, do- kazano pa od 1620 do 1624. V Izoli naj bi glagolska tiskarna delovala pred 1482 (Ivančič, Knjige iz 16. stoletja), v Ljublja- ni pa tiskarna Janeza Mandelca od 1575 (Reisp, Prvi (prote- stantski) tiskar). 62 DARJA MIHELIČ: H GENEALOGIJI PIRANSKEGA INTELEKTUALCA 16. STOLETJA, 59–76 2022 kodeksa zasledimo tudi Flores latinitatis Iacobi Anto- nii Petronii Pyranensis. Raznolikost vsebin kaže, da imamo pri Alme- rigu opravka z interdisciplinarnim učenjakom (po- limatom), kakršnih v sodobnem času ni več zaradi preobilice objav, ki v globalnem obsegu obravnava- jo najrazličnejše finese problemov določene vede, kar onemogoča obvladljivost pregleda nad celotno knjižno béro. Če bi družina Petronio knjige kopiči- la nekaj generacij, bi bilo na mestu vprašanje, ali je pokojnik vsa dela poglobljeno prebral. V večini pri- merov gre za zgodnje tiske 16. stoletja, katerih ve- čino je najverjetneje nabavil Almerigo sam. Redke knjižne enote so rokopisi, pri katerih gre za prepise izvirnikov. Nekatere knjige so omenjene kot že stare, odslužene in poškodovane od uporabe, brez platnic in delov besedila, kar kaže, da so bile nabavljene iz strokovnega zanimanja in ne kot vrednostna naložba. Največ knjig iz Almerigove knjižnice je bilo na- tisnjenih v bližnji beneški metropoli, kjer so delovali številni izdajatelji in tiskarji. Mnogo knjig, navedenih v inventarju, je izšlo tudi v drugih italijanskih mestih: Rimu, Firencah, Bologni, Pisi, Lucci, Paviji, Milanu, Brescii, Mantovi, Ferrari, Padovi, Urbinu, Pesaru in Brixnu. Več izvodov je izviralo iz Francije: iz Lyona, Pariza in Straßburga, posamezni iz španske Sevilje in Burgosa, iz nizozemskega Antwerpna, z avstrijskega Dunaja, iz švicarskih Basla in Züricha ter iz številnih nemških mest: Köln, Frankfurt, Mainz, Nürnberg in Freiburg. Knjižni trg je bil razvejan, mali Piran – ne- dvomno še manj Koper – pa iz njega ni bil izvzet. Njegovi izobraženci so bili razgledani; imeli so pre- gled nad knjižnimi novostmi, premožni med njimi pa tudi materialne možnosti za nabavo knjig, ki so jih – sodeč po obravnavanem inventarju – s pridom izkoristili. Iz knjižnega fonda, ki ga zrcali popis, je očitno, kakšno zanimanje je v piranskem in širšem okolju vladalo za klasične avtorje in njihova dognanja. Ime- na klasičnih piscev so v naši sodobni zavesti prisotna v mnogo večji meri kot imena humanističnih eru- ditov, ki so dela zaznali kot izjemno pomembna, jih prevedli, komentirali, izdali in natisnili ter njihovo poznavanje ohranili spominu kasnejših rodov. Za prvi vtis raznovrstnosti besedil s področja teologije poskrbi knjiga nanizanih pridig rimske- ga duhovnika, cerkvenega učitelja sv. Hieronima, največjega latinskega cerkvenega očeta sv. Avgušti- na, vplivnega milanskega škofa Avrelija Ambrozija, papeža Gregorja I., krščanskega filozofa in teologa Origena Aleksandrijskega, vzhodnega cerkvenega očeta, carigrajskega patriarha sv. Janeza Zlatousta, angleškega benediktinca in zgodovinarja Bede Ča- stitljivega, francoskega benediktinca, teologa Heirica iz Auxerra ter nemškega benediktinskega meniha Hayma iz Halberstadta, ki jih je zbral Alkuin, angle- ški diakon, učenjak in svetovalec Karla Velikega, ki je bil avtor dodanih treh knjig o Svetem Trojstvu. V tem tematskem sklopu so med številnimi dru- gimi knjige že omenjenega sv. Avguština, sholastič- nega teologa Petra Lombarda, filozofa, teologa in cerkvenega učitelja, dominikanca Tomaža Akvinske- ga, spis o skušnjavah sveta papeža Inocenca III., več del Erazma Rotterdamskega, knjiga o tridentinskem koncilu, življenja svetih očetov, evangeliji in več Ma- rijinih oficijev. Od filozofskih del je Almerigova knjižnica vklju- čevala Platonova dela, ki jih je prevedel filozof, astro- log in zdravnik Marsilio Ficino, Aristotelovo knjigo o nebu in svetu z razlago Tomaža Akvinskega ter z dodatkom francoskega filozofa in teologa Petra iz Auvergna. Tu je omenjenih še več prevodov Aristote- lovih del (Etica, De physico auditu, Propositiones, Rhe- toricorum artisque poeticae libri, Problemata). Številna so dela Marka Tulija Cicerona (De amicitia, De senec- tute, Paradoxa, Sententiarum, Rhetoricorum, La oratio- ne … a favore della legge Manilia, Epistolae familiares, Tusculanae questiones per Erasmum Roterodamum) ter več filozofskih del Erazma Rotterdamskega. Med drugimi filozofskimi deli je v knjižnici stal Tertulija- nov Apologaeticus adversus gentes. Od zgodovinarskih klasikov omenja popis rim- skega pisatelja Valerija Maxima, Katilinovo in Iu- gurtovo vojno Gaja Sallustija Crispa s komentarji italijanskega humanista Lorenza Valle, prevod Plu- tarhovih Vitae, iz grščine v latinščino in iz latinšči- ne v italijanščino (»volgare«), Plutarhove De placitis philosophorum libri, De bello Judaico Jožefa Flavija, De gestis Romanorum Lucija Annaea Flora in njegove povzetke iz Tita Livija, fragmente iz Tacita, ki jih je priredil nemški humanist Iohannes Rivius, Apijano- ve Državljanske vojne, Zgodovino Justina Frontina po zgodovinarju Pompeju Trogu, delo zgodovinarja Ammijana Marcellina, ki ga je priredil bolonjski lite- rat Petrus Castellus, Libro chiamato il Troiano in rima historiato in Ex gestis Romanorum Historiae. S pravnega področja je knjižnica vsebovala pravna besedila iz Corpus iuris civilis in Corpus iuris canonici – iz prvega Justinijanov kodeks, zbirko starejših ce- sarskih odredb od cesarja Hadrijana, tri knjige Digest s komentiranimi izvlečki iz del rimskih pravnikov in Authenticae ali Novellae ter zbirko Justinijanovih zakonov in odredb, iz drugega korpusa pa kanonska besedila po objavi Battista Tortija. V tem vsebinskem sklopu so številna dela razlagalcev raznih segmentov Codex iuris civilis: Balda Perusija de Ubaldis, Pavla de Castro, Angela de Aretino in Ioannesa Francisca Ozerija. Almerigo je imel med svojimi knjigami tudi pravni slovar (Vocabularium iuris) in Statuta Terrae Pirani – bodisi rokopis ali neznani zgodnji natis, saj je znana tiskana izdaja, ki jo je priredil Almerigov so- rodnik Nicolaus Petronius, izšla šele po Almerigovi smrti, 1606.30 30 http://hdl.handle.net/10077/20800. 63 DARJA MIHELIČ: H GENEALOGIJI PIRANSKEGA INTELEKTUALCA 16. STOLETJA, 59–762022 Zanimanje za jezik je botrovalo nabavi literature na temo jezikoslovja: slovarjev, slovnic (več je izvodov Donata, latinskega pisca iz 4. stoletja), številnih objav o latinskih jezikovnih pravilih, retoriki in govoru ter več del o načinu pisanja pisem. La libraria del Doni Fiorentino se ponaša s tem, da beleži vse (?) italijan- ske avtorje s sto razpravami o njih. Med literarnimi deli ne umanjkajo Homerje- va Iliada (Ilias) v latinskem prevodu Lorenza Valle, neznano delo pesnika Teokrita iz Sirakuz, pesmi Ti- bula, Katula, Properca s komentarjem, Virgilova Bu- colica v več izvodih, Georgica in Eneida (Aeneis), več izvodov Ovidovih Metamorfoz (Metamorphoseos), njegovo delo De arte amandi, Epistolarum heroidum, delo rimskega pesnika in satirika etruščanskega po- rekla Aula Persija Flacca, dve deli pesnika Lukana, komentirano delo Horacija in Boccacciove Genea- logije bogov. V knjižnici je bilo nekaj del Petrarke, Ariostove Satire, Orlando innamorato Mattea Maria Boiarda, Rinaldo Furioso Francesca Tromba, knjigi o Tristanu avtorja Nicolòja de Agostini, ep Morgante maggiore, nekaj zbirk pesmi Pietra Bemba, komedije Publija Terentia Afra, Tragicomedia Fernanda de Ro- jasa in Ezopove basni. Dve deli sta s področja glasbe: Magnificat za štiri glasove španskega renesančnega skladatelja Christóbala de Moralesa in tri knjige not za lutnjo skladatelja Gabriela Fallamera. Impozantna je bera medicinskih in farmacevtskih knjig, ki daje slutiti, da je bil Almerigo po poklicu zdravnik. V njegovi knjižnici so objave Hipokrato- vih Aforizmov (Aforismi) z Galenovimi komentarji, medicinska dela zdravnika Polibija in Aula Corne- lia Celsa, ki je vir glede diete, farmacije, zdravstva in zdravniškega znanja v rimskem svetu. Tu so izvleč- ki o mrzlici, ki jih je iz Hipokratovih in Galenovih knjig zbral Iacobus Sylvius ali Jacques Dubois, zbir celote Galenovih del in dela Avicenove knjige o zdravljenju. Dela številnih drugih avtorjev zadevajo Erazem Rotterdamski (http://zgodovina.si/erazem-rotterdamski/). 64 DARJA MIHELIČ: H GENEALOGIJI PIRANSKEGA INTELEKTUALCA 16. STOLETJA, 59–76 2022 medicino na splošno, teoretsko medicino, anatomijo, kirurgijo, interne bolezni, kužno mrzlico, sifilis (mal Francese, morbo Gallico), zdravljenje raznih delov te- lesa, bolezni glave, apotekarstvo, zdravila in zdravilne rastline, recepte za pripravo zdravil, odvajala in na- vodila glede uživanja hrane. Avtorji niso bili ozko usmerjeni v medicino, ampak so poznali tudi nara- voslovje, botaniko, alkimijo ter neredko filozofijo in teologijo, včasih so celó pesnili. Med njimi naj kot avtorje knjig iz inventarja izpostavimo prirejene ob- jave Paula Aeginete, bizantinsko-grškega zdravnika iz 7. stoletja, ki je sestavil medicinsko enciklopedijo, arabsko-sirskega zdravnika krščanskega porekla iz 8. in 9. stoletja Giovannia Mesueja, ki je pisal o odva- jalih, Iohannitija, prevajalca grških del o zdravilstvu v arabščino iz 9. stoletja, ter Dominica Gentilisa de Fulgineo, enega prvih evropskih zdravnikov, ki so se v prvi polovici 14. stoletja lotili seciranja. V knjižnem fondu se omenja Anatomia Jacopa Berengarija da Carpi, najpomembnejšega anatoma pred Andreasom Vesaliusom. Inventar našteva dela francoskega zdrav- nika, kirurga in anatoma prve polovice 16. stoletja Jeana Tagaulta, profesorja anatomije in kirurgije Pro- spera Borgaruzzija, francoskega profesorja medicine, Antonija Guainerija, zdravnika iz prve polovice 15. stoletja, ki je objavil traktat o boleznih glave, ugled- nega anatoma in naravoslovca Gillauma Rondeleta, zdravnika in anatoma Nicolausa Masse, ki je pisal o kužnih mrzlicah, Jeana Fernela, francoskega zdravni- ka, matematika in astronoma, ki je vpeljal pojem fizi- ologije, zdravnika in prevajalca iz grščine Pietra Ro- stinija, ki je pisal o sifilisu, Alfonsa Ferra, kirurga in specialista za venerične bolezni, zdravnika in alkimi- sta Donata Antonija Altomare, ki je vpeljal novosti, povezane s starimi arabskimi metodami zdravljenja, zdravnika in alkimista Leonarda Fioravantija, belgij- skega zdravnika, filozofa in literata Nicolausa Biesiu- sa, ki je umrl na Dunaju, ter matematika, astronoma, zdravnika, filozofa, fizika, astrologa in kockarja Hie- ronyma Castellioneja Cardana. Popis omenja dela o zdravilih in zeliščih slavnega italijanskega zdravnika Antonija Musa Brassavola, ki je zdravil slavne oseb- nosti, nemškega zdravnika in botanika Leonharta Fuchsa, avtorja velike knjige o rastlinah in njihovi uporabi v medicini, delo o zdravljenju delov člove- škega telesa od glave do peta nemškega zdravnika in botanika Valerija Corda, avtorja ene največjih farma- kopej, ter knjigo nemškega teologa in pomembnega botanika Otta Brunsfelsa, če omenimo le del fonda s tovrstno tematiko. S področja naravoslovja so v knjižnici našli mesto Plinijeva Naturalis historiae in njen prevod v floren- tinsko narečje ter Historia mundi istega avtorja. Med knjigami se omenja seznam poštnih postaj v Franci- ji, Španiji in Nemčiji ter sejmov po svetu. Almerigo je imel tudi zemljevid s starimi in sodobnimi imeni dežel, mest in gradov avtorja Carla Passija, literata iz Bergama. »Kratek« traktat opisuje imenitna mesta po svetu in v Italiji. Traktat o svatbah Sebastiana Fausta opisuje obrede, običaje in slovesnosti različnih starih ljudstev, dodani so tudi zakonski nauki iz Plutarha. Številna dela obravnavajo različne druge temati- ke, od vojaških do trgovskih, ter različne govore in pisma. Nekaj je tudi vzgojne literature, na primer dva izvoda Dvorjana Baldassara Castiglioneja, Trattato de Costumi Giovannija della Casa ter satira Lo Sco- lare izpod peresa koprskega pravnika in literata Ot- tonella de'Belli. Epulario o banketih, sestavi jedi in namizju je bilo delo gurmana in kuharja Christofora di Messisbugo, tu so še opisi ravnanja žensk, življe- njepisi, zbirke pregovorov in posvetila. Med njimi je zanimivo zlasti posvetilo Pavli ab Oberstain31 cesar- ju Maksimilijanu v pismu pravniku Carolu Ruinu iz 31 http://www.vace.si/Simoniti.htm. Seznam prepovedanih knjig Papeža Klementa VIII. 65 DARJA MIHELIČ: H GENEALOGIJI PIRANSKEGA INTELEKTUALCA 16. STOLETJA, 59–762022 1513, objavljeno 1541. Za časovno orientacijo v letu sta služila koledarja Lunario astronoma in matema- tika Giovannija Batista Carella in Perpetual nuevo duhovnika iz Sevilje Salvadorja Romàna Matamo- rosa. V knjižnici pa ni bilo novega koledarja, ki ga je februarja 1582 razglasil papež Gregor XIII. (* 7. januar 1502, Bologna, † 10. april 1585) z bulo Inter gravissimas. Kje so popisane knjige končale, ne vemo, znana je le (predvidena) usoda devetih del Erazma Rotter- damskega, ki so v inventarju označena s križcem,32 ker so bila na seznamu prepovedanih knjig papeža Klementa VIII. (1592–1605), izdanem leta 1596;33 namenili so jih sežigu (pèči – furnus) in jih izročili piranskemu gvardijanu (predstojniku minoritskega samostana sv. Frančiška v Piranu). V zaključku popi- sa je zabeleženo: Nota, che li soprascritti libri al no di 9 segnati in margine con la + sono prohibiti dall'indice di N. S. P. Clemento Ottauo, et suò furno consegnati al Re- uerendo Padre Maestro Nicolò Sola guardiano di Pirano. 32 Označene knjige (navedbe iz rokopisa so ležeče, v oklepaju naslovi knjig, povzeti po spletu): Aldi Pii Manutii, et Erasmi Rotherodami opuscula de octo ortationis partium constructione (Aldi Pii Manutii institutionum grammaticarum libri quatu- or. Erasmi Roterodami opusculum de octo orationis partium constructione. Benetke, 1519); Polidori Virgilii Vrbinati de inuentoribus rerum (Polydori Vergilii De rerum inuentoribus libri octo. Benetke, 1499); Erasmi Roterodami de conscribendis epistolis (D. Erasmi Roterodami opus de conscribendis epi- stolis, quod quidam et mendosum, & mutilum aediderant, recognitum ab autore & locupletatum. Basel, 1522); Enchi- ridion militis Erasmi Rotherdami (Enchiridion militis chri- stiani, saluberrimis praeceptis refertum, autore Des. Erasmo Roterodamo. Benetke 1523); Operum Diui Cecilii Cipriani episcopi ex recognitione Erasmi Roterdami (Operum diui Cae- cilii Cypriani episcopi Carthaginensis volumen primum, ex recognitione D. Erasmi Roterodami. Köln, 1524; (volumen secundum. Köln, 1525)); M T C Tusculanae questiones per Erasmum Roterodamum (Marci Tullii Ciceronis Tuscula- nae quaestiones, per D. Erasmum Roterodamum diligenter emendatae, & scholiis illustratae. Basel, 1523); De contentu mundi epistola Erasmi Roterodami (D. Erasmi Roterodami de contemptu mundi epistola, quam conscripsit in gratiam ac nomine Theodorici Harlemei Canonici ordinis diui Augu- stini. Köln, 1523); Erasmi Roterodami opuscula, cui titulus est moria in stultitià in que pro contione loquitur (Erasmi Rotero- dami Opusculum, cui titulus est Moria, idest Stultitia, quae pro concione loquitur. Benetke, 1515); Erasmi Roterodami detectio prestigiarum cuiusdam libelli germanicae scripti ficto auctoris titulo con hac inscriptione Erasmi, et Luteri opiniones de Cena Domini. Deseta knjiga tega avtorja: Erasmi Rotherodami prouerbiorum chiliades (Erasmi Rotherodami Prouerbiorum chiliades tres, et totidem centuriae, additis quibusdam rebus optimis nouiter excussae plurimisque in locis diligentissime castigatae. Lectori Sal. Habes studiose lector adagiorum tria milia. Ferrara, 1514) v seznamu ni označena s križcem, samo s črtico. V oklepajih so navedene najstarejše znane izdaje z enakim začetkom naslova, kot je v popisu: iz Benetk, če delo ni izšlo tam, pa izdaje od drugod. 33 Index librorum prohibitorum, cum regulis confectis, per Patres à Tridentina Synodo delectos, auctoritate Pii IIII. primum editus, postea vero s Syxto V. auctus, et nunc demum S. D. N. Clementis PP. VIII. iussu, recognitus, & publicatus. Pragae: Typis Wenceslai Marini à Genczic, anno M. D. XCVI. Protagonisti v zapisu 29. novembra je piranski podestat določil varuhe, upravljavce in skrbnike za potomki pokojnega (quon- dam) Almeriga, sina pokojnega gospoda Nicolòja in njegove žene Catharine: za njuno mladoletno hčer- ko Marijo ter za imetje njene odrasle sestre gospe Fantine in njenega moža gospoda Piera Petronija, sina gospoda Marca. Skrbnika mladoletne Marije naj bi bila sestra Fantina in njen mož Piero. Imetje naj bi bilo podrobno popisano in ocenjeno v prisot- nosti enega štirih mestnih sodnikov,34 častitljivega gospoda Apollonija Vidalija, sina pokojnega gospoda Antonija, ter treh cenilcev – justiciarjev,35 kar naj bi zagotovilo, da bi mladoletna Maria ob svojem času (à suo tempo) prejela ustrezen delež premoženja. Za popisovalca je bil določen Nicolò Petronio, sin go- spoda Marca, ki je moral priseči, da bo opravil vse v skladu z zapisom in predložil obračun Marijini- ma varuhoma: zakoncema (svojemu bratu) Pieru in (svoji svakinji) Fantini. Nicolòju naj bi pri popisu pomagal gospod Pelegrin Petronio, sin pokojnega gospoda Marquarda. Fantina je smela od popisoval- ca premoženja gospoda Nicolòja Petronija zahtevati obračun upravljanja očetove zapuščine takò zanj kot za njegovega pokojnega tasta, gospoda Piera Petro- nija, sina pokojnega gospoda Domeniga, ki je bil prej Fantinin in Marijin varuh. Imetje je v svojem in v imenu ostalih dveh justiciarjev ocenil tretji justiciar, notar Hyeronymo Polloncinii, sin pokojnega gospo- da Stephana. Popis so začeli sestavljati 12. decembra 1599 v hiši dedinj pokojnega Almeriga Petronija in njegove pokojne žene Catharine v piranski četrti Campo, ki se je raztezala ob nekdanjem notranjem pristanišču, na obrobju današnjega Tartinijevega trga. Prisotna sta bila Pirančana gospod Piero Caldana, sin pokoj- nega gospoda Zuanneja, in gospod Zuan Paulo Fure- gon, sin pokojnega gospoda Piera. Priča in overova- telj zapisa je bil odlični gospod doktor obojega prava (cerkvenega in svetnega) Nicolò Caldana, vicedomin piranske skupnosti (eccelente D. Nicolò Caldana dottor, et vicedomino del conmun di questa terra). Inventar je zapisal javni notar gospod Antonius de Dardis. Da- tiral ga je z 20. decembrom 1600 (verjetno je prav: 1599).36 Zapuščinski inventar ponuja o sorodstvenih po- vezavah družine, ki je nabavljala in v svojih prosto- rih hranila raznovrstne knjige, ki so konec 15. in v 16. stoletju izhajale v evropskih kulturnih središčih, naslednje podatke: preminuli Almerigo Petronio je bil sin pokojnega gospoda Nicolòja Petronija. Bil je 34 O vsebini funkcije sodnika: Pahor, Oblastni in upravni organi Pirana, str. 113–115. 35 O njih: prav tam, str. 119–120. 36 Inventar so verjetno pisali od 12. do 20. decembra 1599, notar pa ga je v knjigo zapisal šele čez nekaj dni, po novem letu, zato je pomotoma dodal letnico 1600. 66 DARJA MIHELIČ: H GENEALOGIJI PIRANSKEGA INTELEKTUALCA 16. STOLETJA, 59–76 2022 vdovec, njegova pokojna žena je bila gospa Catharina (Catherina). Njegovi potomki in dedinji njegovega impozantnega premoženja sta bili hčerki mladolet- na Maria in njena poročena sestra gospa Fantina. Mož slednje je bil Piero Petronio, sin gospoda Mar- ca Petronija. V vlogi skrbnika je Pierov brat gospod Nicolò Petronio, (tudi) sin gospoda Marca, nasledil svojega tasta (ženinega očeta) – pokojnega Piera Pe- tronija, sina pokojnega gospoda Domeniga Petronija, ki je bil pred Fantinino poroko varuh obeh sestrà.37 Poslovne račune naj bi kot Marijina tutorja preverjala Marijina sestra Fantina in njen mož Piero. Nicolòju je pri popisu pomagal gospod Pelegrin Petronio, sin pokojnega gospoda Marquarda. Petroniji kot družbena elita Družina Petrogna/Petronio je spadala v piransko družbeno smetano. Njene moške pripadnike srečuje- mo med člani elitnega Velikega sveta, kar beležijo pi- ranski statuti38 in knjige članov piranskega Velikega sveta Libri consiliariorum (LC). Almericus (sin Dominica) de Petrogna je kot kon- zul sodeloval, ko so 8. julija 1274 razglasili piranski zakonik (stattuta).39 Almericus de Petrogna (potomec Almericovega brata, Dominicovega sina Iohanesa) je bil član dvanajstčlanskega Malega sveta oziroma sve- ta modrecev,40 ki so pripravili novo redakcijo mestnih statutov, razglašeno 15. avgusta 1307.41 Ob redakciji statutov 1332 je med modreci pri- sostvoval Henricus, sin Iohanesa Petrogne.42 Slabih deset let kasneje (1358) se v redakciji piranskih sta- tutov kot modrec pojavi ser Iohanes, sin pokojnega ser Henrica Petrogne.43 Leta 1369 je bil Almericus, sin ser Dominica de Petrogna, eden dveh prosilcev za članstvo v Velikem svetu, kjer so bili že njegovi predniki.44 Ser Almericus de Petrogna se 1395 ome- nja med štirimi odgovornimi, ki naj bi preprečevali tihotapljenje soli.45 37 Družina Petronijev je bila zelo razvejana, tako sta mogla ime- ti ženin in nevesta enaka priimka. Vnuki so bili običajno ime- novani po dedu po očetovi strani. Marco je imel sina Piera in Nicolòja, verjetno je bil tudi Marcov oče Piero ali Nicolò. 38 Pahor in Šumrada, Statut piranskega komuna. 39 Prav tam, str. 3. 40 Pahor, Oblastni in upravni organi Pirana, str. 112. 41 Pahor in Šumrada, Statut piranskega komuna, str. 18. 42 Prav tam, str. 20. 43 Prav tam, str. 21. 44 Prav tam, str. 233. 45 Prav tam, str. 702–705. Leta 1378 je bil ser Marquardus, sin pokojnega ser Dominica de Petrogna – najbrž brat zgoraj omenje- nega Almerica, sina ser Dominici de Petrogna –, eden štirih mestnih sodnikov,46 1384 pa je ser Marquardus de Petrogna kot eden modrecev omenjen v uvodu nove redakcije piranskega statuta,47 enako (Marquar- dus de Petrogna oziroma Marguardo Petronio) tudi ob razglasitvi statutov 1401.48 Glede na to, da so bili v tem razdobju dejavni trije Marquardi iz družine Petrogna – poleg omenjenega Marquarda, sina po- kojnega ser Dominica, še ser Marquardus, sin pokoj- nega ser Iohanesa (LC 1, f(olio) 11), in ser Marquar- dus, sin (pokojnega) ser Petra (LC 1, f. 12v(erso)) –, ne vemo, za katerega od njih gre. Ser Henricus, sin pokojnega (!) ser Almerica de Petrogna, je bil ob pregledu in popravkih statutov 1384 eden štirih sodnikov,49 prisostvoval pa je tudi razglasitvi statutov 1401.50 Ta Almericus očitno ni identičen z zgoraj omenjenim nadzornikom nad ti- hotapljenjem soli, ki je bil 1395 še živ. Kot sodnik se 1395 omenja tudi ser Pretus de Petrogna.51 Tudi njegova sorodstvena linija ni jasna, lahko bi šlo za ser Preta, sina pokojnega ser Almerica (LC 1, f. 15), za ser Preta, sina pokojnega ser Dominica (LC 1, f. 13v), za ser Pretta, sina ser Henrica (LC 1, f. 12) ali za Preta, sina pokojnega ser Iohanesa (LC 1, f. 12) de Petrogna. Za Piran sta ohranjeni dve knjigi mestnih svetni- kov, Libri consiliariorum (LC 1, LC 2): prva od 1380 do 1405 in druga od 1408 do 1448. Vanju so najprej z razmiki zabeležili prvotne člane sveta. Ko je članstvo posameznika zaradi smrti ali (redko) zaradi drugega razloga ugasnilo, so sprožili postopek za imenovanje novega svetnika.52 V knjigo so nato ob imenu pred- hodnika včasih zapisali datum njegove smrti, nato pa ime in po navadi datum nastopa novega svetnika ter ime njegovega elektorja. V knjigah so tako zavede- na imena (nekdanjih) svetnikov, ki se jim je mandat iztekel, tistih, ki so bili v svetu aktivni in so nastopa- 46 Prav tam, str. 639. 47 Prav tam, str. 18. 48 http://hdl.handle.net/10077/20800, str. 1, 2. 49 Pahor in Šumrada, Statut piranskega komuna, str. 20. 50 http://hdl.handle.net/10077/20800, str. 142. 51 Pahor in Šumrada, Statut piranskega komuna, str. 705. 52 Izbor novih članov v svet je potekal tako, da so v klobuk po- ložili toliko kroglic, kolikor je bilo prisotnih članov. Med kro- glicami je bilo toliko pozlačenih, kolikor je bilo kandidatov. Član, ki je izvlekel pozlačeno kroglico, je postal elektor in je imenoval novega člana sveta, prim. Pahor, Oblastni in uprav- ni organi Pirana, str. 111. Tabela 1: Sorodstvo družine Petronio po inventarju (neposredni člani in potomci družine Petronio so pisani krepko). Nicolò + NN NN + NN Domenigo + NN NN + NN Almerigo + Catherina Marco + NN Piero + NN Marquardo + NN Fantina + Piero, Maria Piero + Fantina, Nicolò + NN NN + Nicolò Pelegrin 67 DARJA MIHELIČ: H GENEALOGIJI PIRANSKEGA INTELEKTUALCA 16. STOLETJA, 59–762022 li kot elektorji, ter tistih, ki so šele začenjali svetni- ško kariero. Novinci so se mogli v kratkem – če so ob postopku izbire novih članov iz klobuka izvlekli pozlačeno kroglico – pojaviti tudi v vlogi elektorjev. Člani družine Petrogna se med svetniki v vseh na- štetih vlogah pojavljajo zelo pogosto, žal pa njihova omemba ni vselej kronološko opredeljena. Težave pri identifikaciji sorodstvenih zvez povzroča ponavljanje imen v družini. Predstavniki starejše generacije, katere potomci se kot svetniki omenjajo v osemdesetih in devetdesetih letih 14. ter prvih letih 15. stoletja v starejši knjigi (LC 1), so: Almericus, Dominicus in Henricus, vsaj dva Iohanesa (Iohanes, sin pokojnega Almerica (LC 1, f. 4v, 17),53 in Iohanes Petii (LC 1, f. 4)), Nic(h) olaus (LC 1, f. 5, 11), Petrus (LC 1, f. 11, 13v, 14, 14v, 16v) in vsaj štirje člani družine z imenom Pretus (Pretus, sin Dominica (LC 1, f. 13v), Pret(t)us, sin Henrica ali Righa (LC 1, f. 12, 14), Pretus, sin Ioha- nesa (LC 1, f. 11v, 12, 16v), in Pretus, sin pokojnega Preta (LC 1, f. 17v)). V teh dobrih dveh desetletjih se omenjajo Alme- ricovi potomci: Catarinus (LC 1, f. 4v), Dominicus (LC 1, f. 6v), Facina (LC 1, f. 8), Iohanes (LC 1, f. 4v, 16v), Pretus (LC 1, f. 15) in Rigus (LC 1, f. 4). Dominicus je imel naslednike Almerica (LC 1, f. 15), Marquarda (LC 1, f. 12v), Preta (LC 1, f. 13v) in Riga54 (LC 1, f. 16v), Henricus (Rigus) pa Chri- stofora (LC 1, f. 6), Henrica (LC 1, f. 6v), Preta (LC 1, f. 12) in Iohanesa (sin Henrica Iohanis) (LC 1, f. 7v). Iohanesom(a) so sledili potomci Georgius (sin Iohanesa Petii) (LC 1, f. 4), Henricus (LC 1, f. 2, 8), Henricus, sin Iohanesa, sina pokojnega Almerica (LC 1, f. 17), Iohanes (LC 1, f. 6v), Lapus (LC 1, f. 14 v), Marquardus (LC 1, f. 11, 12v), Perius ali Pe- trus (LC 1, f. 12v, 14) in Pretus (LC 1, f. 14), Nic(h)o- lausu pa Andreas (LC 1, f 5, 11). Petrus je imel po- tomce Almerica (LC 1, f. 13v), Dominica (LC 1, f. 11), Iohanesa (Zannesa) (LC 1, f. 14, 14v) in Marc- huarda (LC 1, f. 167v). Svetnike z imenom Pretus so nasledili Almericus (LC 1, f. 17), Christoforus (LC 1, f. 12) in Pretus (LC 1, f. 15 verso). Potomec Pre- ta, sina pokojnega Dominica, je bil Mengolinus (LC 1, f. 13v), Preta, sina Henrica (Righa), sta nasledila Henricus (Rigus) (LC 1, f. 9, 14) in Petrogna (LC 1, f. 2, 17), naslednika Preta, sina Iohanesa, sta bila Georgius (LC 1, f. 16v) in Iohanes (LC 1, f. 11, 13v), Pretu, sinu pokojnega Preta, pa je sledil Nicolaus (LC 1, f. 2v, 17v). Potomstvo družine se v knjigah svetnikov v nadaljnjem razdobju nadaljuje in precej nepregledno prepleta. V drugi knjigi rokopisnih popisov članov pi- ranskega Velikega sveta (LC 2) je najstarejši datum 1. marec 1411 (LC 2, f. 8), ko je bil v svet namesto pokojnega ser Facina, sina ser Almerica de Petrogna, 53 Del zaznamka z imenom je prečrtan. 54 Del zaznamka z imenom je prečrtan. izvoljen ser Valterius, sin ser Nicolaya de Goyna. Kar tri člane družine so izločili iz sveta zaradi kazni izobčenja zaradi uboja (quare/quia est in bano pro morte hominis). To so bili (bratje?) ser Almericus, sin ser Petra de Petrogna (LC 2, f. 14v), ser Domi- nicus, sin pokojnega ser Petra de Petrogna (LC 2, f. 17), in Iohanes, sin Petra de Petrogna (LC 2, f. 17v). Zadnja omenjena sta bila v svetu zamenjana 25. februarja 1412. Ser Lapus, sin pokojnega ser Iohanesa de Petro- gna, je 1416 kot sodnik dal soglasje k izvolitvi piscev statutov in njihovega notarja.55 Leta 1488 je pretor- jev izbrani kancler, notar ser Nicolaus Petronius, sin pokojnega ser Ioannesa, zapisal razsodbo o plačilu in taksah, ki naj bi jih prejeli kanclerji in klicarji za prodajo zapadlih zastav, ki so jih judovski posojevalci dali na prodaj.56 V naslednjem stoletju se 1517 med sodniki ome- nja ser Petrus de Petrogna.57 Gospod Dominicus Petronio, ki je uporabljal novo obliko priimka, je bil 1528 priča ob sprejetju odloka o komunalnih davkih in dacarjih.58 Leto kasneje (1529) je bil Almerico Pe- tronio priča razglasu o čuvajih v Momjanu,59 1533 se omenja kot priča ob sprejetju sklepa o prodaji soli Kranjcem in Morlakom,60 1540 pa je bil mestni sin- dik.61 Ser Henricus Petronio je omenjen v odloku, sprejetem 1529,62 1539 pa je bil eden od sodnikov,63 medtem ko je bil tedaj gospod Marcus Petronio me- stni sindik.64 Sešitek Acta consiliariorum 1 za razdobje od pone- deljka, 14 aprila 1561, do torka, 31 marca 1562, na 50 listih beleži volitve in imenovanja svetnikov za raz- lične naloge in uradniške službe v zvezi s preskrbo in skladiščenjem žita, nadzorom nad soljo, vinom, oljč- nimi mlini, mesom, gozdovi, pašniki, obalami, vasmi, vinogradi, solinami in zdravstvom (sanitas), izborom kamerlengov, kataverjev, justiciarjev, sodnikov, pa tudi vicedominov, učitelja (profesor gramatice), zdrav- nika itd. ter predstavnikov – ambasadorjev, odvetni- kov in pôrokov. Izbor za nekatere naloge je potekal ob aktivnem glasovanju vseh prisotnih svetnikov, pri čemer je bil izbran tisti, ki je zbral največ glasov, za druge službe pa je pravica do imenovanja pripadla svetniku elektorju, ki je iz klobuka izvlekel pozla- 55 Pahor, Šumrada, Statut piranskega komuna, str. 21; ser Lapius oziroma Lappus se 1400 (LC 1, f. 13v) in 1424 (LC 2, f. 13) omenja v svetu kot elektor, 1434 (LC 2, f. 12) pa je bil na njegovo mesto izvoljen nov svetnik. 56 Pahor in Šumrada, Statut piranskega komuna, str. 769–771. 57 Prav tam, str. 773. 58 Prav tam, str. 658. 59 Prav tam, str. 781. 60 Prav tam, str. 685. 61 Nadzornik nad obračuni skladišč in komune, prim. Pahor, Oblastni in upravni organi Pirana, str. 115–116; Pahor in Šumrada, Statut piranskega komuna, str. 754. 62 Pahor in Šumrada, Statut piranskega komuna, str. 655. 63 Prav tam, str. 177. 64 Prav tam, str. 175. 68 DARJA MIHELIČ: H GENEALOGIJI PIRANSKEGA INTELEKTUALCA 16. STOLETJA, 59–76 2022 čeno kroglico.65 V sešitku se v različnih vlogah kot elektorji in – včasih uspešni, drugič ne – kandidati za različne naloge in službe pojavljajo naslednji svetni- ki, člani družine Petronio: ser Anbrosius Petronius, sin pokojnega ser Antonija (f. 33v),66 ser Anbrosius Petronius, sin pokojnega ser Petra (f. 18), ser Antoni- us Petronius, sin pokojnega ser Nicolausa (f. 19), ser Dominicus Petronius, sin pokojnega ser Hieronyma (f. 18), ser Dominicus Petronius, sin pokojnega ser Petra (f. 7v), ser Franciscus Petronius, sin pokojnega ser Nicolausa (f. 10v), Georgius Petronius, sin pokoj- nega ser Iohanesa (f. 13), gospod Georgius Petronius, sin gospoda Petra (f. 11), Iohanes Petronius, sin po- kojnega ser Mingolina (f. 7v), ser Iohanes Petronius, sin pokojnega ser Nicolausa (f. 33v), ser Marquardus Petronius, sin pokojnega ser Peregrina (f. 10v), ser Ni- colaus Petronius, sin pokojnega ser Almerica (f. 19), Nicolaus Petronio, sin pokojnega ser Iohanesa67 (f. 48), ser Nicolaus Petronius, sin ser Petra (f. 27v), ser Petrus Petronius, sin pokojnega ser Dominica (f. 45v), ser Petrus Petronius, sin pokojnega ser Georgija68 (f. 17v), Petrus Petronius, sin pokojnega ser Iohanesa (f. 48), ser Petrus Petronius, sin pokojnega ser Riga (f. 46), ser Petronius Petronius, sin pokojnega ser Ni- colausa (f. 19), ser Rigus Petronius, sin pokojnega ser Petra (f. 23), in ser Rigus Petronius, sin pokojnega ser Zorzija (Georgija) (f. 14). Raynaldo Petronio, sin pokojnega ser Ioannesa, pa ni bil član sveta, ampak se omenja kot dobavitelj žita za Piran (f. 40v, 41). 21 članov sveta iz družine Petronio je pomenilo kar 14 % 150-članskega piranskega Velikega sveta. Leta 1578 je bil gospod Dominicus Petronio, sin pokojnega gospoda Ioannesa, mestni sodnik, gospod Marchus Petronio, sin pokojnega gospoda Nicolausa, sindik in gospod Georgius Petronio, sin pokojnega gospoda Petra, eden dveh vicedominov.69 Ob vizi- taciji koprske škofije Agostina Valiera 1580 se kot eden od štirih sodnikov omenja nobilis Marquardus Petronius. Tedaj je imel 58 let.70 Marcus Petronio, sin pokojnega Nicolòja, je bil ob tej priložnosti izvoljen za enega od štirih odbornikov v svetu za gradnjo nove piranske cerkve.71 Tretji član družine Petronio, ki ga omenja vizitacijsko poročilo, je kanonik Simon Petronio, čigar očeta ne poznamo.72 65 Pahor, Oblastni in upravni organi Pirana, passim. 66 Navedena je le po ena omemba in ena (latinska) inačica ime- na za vsakega člana, upoštevano je originalno oštevilčenje listov. 67 Ime je prečrtano. 68 Ta se v tem sešitku od vseh Petronijev pojavlja daleč največ- krat. 69 Pahor in Šumrada, Statut piranskega komuna, str. 764–765. 70 Lavrič, Vizitacijsko poročilo Agostina Valiera, str. 19–21, 25. 71 Prav tam, str. 24, 26; Mihelič, Piranska razglednica; Kovač, Apostolski vizitator; Kovač, Župnijska cerkev. 72 Lavrič, Vizitacijsko poročilo Agostina Valiera, str. 21, 22, 125. Družina v zaznamkih matičnih knjig Številni podatki o družini73 so razvidni iz piran- skih matičnih knjig krščenih (ŠAK Ž Pir MKK 2, MKK 3) iz razdobja 1533–1610) in umrlih (ŠAK Ž Pir MKU 1, MKU 2a) iz razdobja 1509–1597, ki jih hrani škofijski arhiv v Kopru (ŠAK). V knjigah krščenih so zabeleženi datum krsta, ime duhovnika, ki je opravil obred, ime(ni), vera (katoliška) in spol krščenca/krščenke, ime in priimek staršev, zaznamek o njunem statusu (poročen), imena in priimka dveh botrov (botric), večkrat tudi ime babice, ki je poma- gala pri porodu, ter včasih kaka opomba. V knjigah umrlih je navedenih manj podatkov o pokojniku: da- tum, priimek in ime, spol in vera, včasih tudi cerkev (Sv. Jurij, Sv. Frančišek, Sv. Bernardin ipd.). Razen v enem snopiču (1571–1574) pokojnice skoraj niso na- vedene, občasno je ob moškem imenu omenjeno, da je pokojna njegova žena. Med letoma 1509 in 1597 je zaradi časovnih vrzeli v gradivu zabeleženih manj kot 70 umrlih članov družine, ugotavljanje povezav med njimi pa je nedokazljivo in tvegano. Drugače je s knjigami krščenih. Med letoma 1533 in 1599 je bilo krščenih okrog 340 otrok iz razveja- ne družine Petronio, med njimi tudi osrednja oseba, ki je s svojim inventarjem zbudila našo pozornost: 20. februarja 1544 je bil krščen Almerico Iohanis staršev Nicolòja Petronis in Fantine. Njegovi soro- jenki sta bili Antonia Maria, krščena 4. junija 1545, in Maria Lucia, krščena 6. oktobra 1546. Almerigo je svojo starejšo hčerko Fantino očitno poimenoval po svoji materi. Njegova hčerka Fantina (Fantina fiola di Almerigo Petronio quondam (pokojnega) Nicolò) je 24. avgusta 1599 omenjena kot krstna botra. Še več podatkov razkrivajo knjige o družini Fan- tininega moža Piera, čeprav datum njegovega kr- sta – enako kot Fantininega in njene sestre Marije – v razpoložljivem gradivu ni zaveden.74 Omenjata se zakonca Nicolò Petronio in Catarina, ki sta dala 11. decembra 1538 krstiti Antonija Andrea, 7. av- gusta 1541 Petronija Augusta, 6. marca 1544 Mar- ca Petronis (kasneje Fantininega tasta) ter 20. maja Perino Michielo. Družinski oče Nicolò je umrl pred 29. avgustom 1559, ko se kot boter omenja Anto- nius Petronio, sin pokojnega Nicolausa. Sin slednje- ga, Marcus, je imel v zakonu z ženo Antonijo po- leg Fantininega moža Piera še sedem otrok, enega sina in šest hčera. To so bili Nicolaus Petrus (krščen 18. februarja 1571), Maria Bortolamia (krščena 14. oktobra 1572), Cattarina Bortolamia (krščena 4. maja 1577), Petronia Madalena (krščena 7. av- gusta 1579), Camilla Isabella (krščena na svečnico 2. februarja 1582), Benvenuta Lucia (krščena 21. ju- nija 1593) in še ena Catarina Bartolomia (krščena 73 Priimek je zapisan v raznih niansah: Petronio, Petronis, Pe- tronius, Pitronio, Pitronis, Petrogna ipd. 74 Podatkov o krščenih v letih 1583 do vključno 1586 v knjigi ni. 69 DARJA MIHELIČ: H GENEALOGIJI PIRANSKEGA INTELEKTUALCA 16. STOLETJA, 59–762022 6. marca 1596). Če je bila Antonia ob rojstvu Nico- lausa Petra stara dvajset let, bi jih ob rojstvu Catarine Bartolomije štela že kakih petinštirideset. Poimeno- vanje zadnje hčerke z enakim imenom, kot ga je no- sila že ena prejšnjih hčera, gotovo pomeni, da je prva Cattarina Bortolamia najkasneje v prvih dneh marca 1596, ko je bila krščena njena sestra soimenjakinja, že umrla, in to pred devetnajstim rojstnim dnem, ki bi ga praznovala pred 4. majem 1596. Enajstletno časovno vrzel med krstoma Camille Isabelle in Ben- venute Lucije gre verjetno pripisati omenjeni časovni vrzeli v gradivu v osemdesetih letih. Manj verjetno je, da gre za dva para staršev enakega imena. Sicer pa sta bila glede števila otrok »heroja« Marquardus Petronio in Bart(h)ol(omi)a. Med leto- ma 1542 in 1556 sta dala krstiti sedemnajst otrok, enkrat dvojčka. To so bili Petro Iacomo (krščen 10. avgusta 1542), Maria Bartolomia (krščena 26. februarja 1543), Giralda Bartola (krščena 29. ju- nija 1544), Domenica Maria (krščena 17. februarja 1545), Domenica Margarita (krščena 11. maja 1546), Ioanna Bartola (krščena 27. februarja 1546), Pelle- grin Iacomo (krščen 4. maja 1547), Catarina An- driana (krščena 1. oktobra 1548), Hericolo Bartolo (krščen 14. septembra 1550), Maria Iulia (krščena 17. junija 1550), dvojčka75 Nicolo Bartolo in Simon Georgius (krščena 24. oktobra 1552, kot babica pri porodu je navedena Agnes Lapicida), Maria Mar- garita (krščena 25. januarja 1553), Georgius Bellon (krščen 8. novembra 1554), Maria Truita (krščena 28. aprila 1554), Lutia Helisabet (krščena 15. no- vembra 1556) in Catarina, za katero datum krsta ni naveden. Glede na to, da so v posameznih letih opravili po dva krsta, je očitno, da so se otroci roje- vali zelo na gosto, morda so bili nekateri rojeni pre- zgodaj. Tako pogosta spočetja pa tudi kažejo, da mati otrok ni redno dojila, kar bi preprečevalo zanositev. Marquardus, oče otrok, ni identičen z Marquardom, ki ga 1580 omenja Valierjeva vizitacija. Umrl je na- mreč že pred 31. marcem 1571, ko se omenja krst njegove vnukinje, hčerke njegovega prvorojenca Pe- tra: Bartolomea Maria, hčerka Pitri quondam (pokoj- nega) Marquardi Petronio. Iz družine Petronio je izhajalo več kanonikov in župnikov, ki so opravljali obred. To so bili Antonio, Bellono/Billonis, Iohanis Hedrico, Nicolò/Nicola- us in Simon, ki ga omenja tudi Valierjeva vizitacija. Matične knjige krščenih ponujajo množico podatkov tudi o drugih vejah družine, katerih ročna obdelava bi bila za pregled vseh družinskih povezav prezamu- dna. Za njihovo podrobno analizo bi bil potreben računalniški pristop. 75 V širši družini Petronio sta se tudi staršema Pieru Pitroniju in Luciji rodila dvojčka. To sta bila Zorzi Nicolo in Domenego Bortolamio, krščena 23. februarja 1578. Pri porodu je poma- gala babica Orsetta. Več podrobnosti o družini kot v matičnih knji- gah zasledimo v oporokah, ki predstavljajo bogato, neizčrpno bazo podatkov. V popisu piranskih opo- rok76 je za 16. stoletje (1500–1599) zabeleženih 2294 oporok, 123 so jih dali zapisati člani širše družine Petrogna oziroma Petronio.77 Celoten korpus (9777) piranskih oporok, ki zajema čas od 1296 do 1699,78 pa pomeni raziskovalni izziv, ki je za posameznika prezahteven in kliče po skupinskem pristopu. Skupna tabela podatkov o osebah skuša ponazo- riti drevo Petronijev od konca tridesetih let 16. sto- letja z vključitvijo Almerigove družine in potomstva, priteguje pa tudi nekatere podatke, do katerih se je prikopala oziroma jih zajela v izbranih objavljenih fragmentih piranskega gradiva Alja Brglez.79 Povezava dveh elitnih družin Družina Petronio se je proti koncu 16. stolet- ja rodbinsko povezala z ugledno družino Caldana. Tedaj so bila zastavljena dela za prezidavo piranske cerkve sv. Jurija, ki je v tridesetih letih 17. stoletja do- bila današnjo podobo.80 V zapisih o adaptaciji cerkve se 1593 kot član predsedstva gradbenih del omenja veličastni gospod vitez (magnifico signor … cauali- er) Apollonio d'Apollonio; morda mu je že tedaj v odboru delal družbo piranski doktor, odlični gospod (eccellente domino) Nicolò Caldana (!), ki se je pod do- kument iz 1595 podpisal kot Nicolò Petronio (!) siue Caldana, dottor di leggi da Pirano. V letih 1580–1612 je bil piranski vicedomin. Bil je sin Pietra Petroni- ja Caldana, upravitelja žitnega skladišča. Ta je imel ob Nicolòju še sina Zuaneja Petronija Caldana, ki je bil kataverski pisar in je imel sina Pietra, ki je bil Nicolòjev nečak (gl. spodaj). Nicolò je imel sinova Zuana in Dominica, čigar sin je bil (tudi) Zuan(n)e.81 Čez pet let (1600) se ob Nicolòju v zvezi z gradnjo podnožja za cerkveni zvonik omenjata še notar Piero Caldana, sin pokojnega Marca, in Marco Caldana, sin pokojnega Pettira. Člani predsedstva gradnje cer- 76 SI PAK PI, Seznam oporok. 77 SI PAK PI 9.3, Oporoke prebivalcev Pirana: 4431, 4438, 4450, 4524, 4659, 4705, 4706, 4727, 4730, 4770, 4818, 4824, 4835, 4862, 4873, 4847, 4889, 4890, 4895, 4905, 4941, 4960, 4963, 4997, 5074, 5107, 5108, 5129, 5136, 5141, 5142, 5172, 5173, 5206, 5239, 5261, 5275, 5316, 5320, 5331, 5338, 5355, 5412, 5436, 5455, 5465, 5492, 5503, 5504, 5522, 5529, 5532, 5553, 5600, 5633, 5658, 5659, 5699, 5721, 5722, 5724, 5743, 5772, 5785, 5787, 5826, 5841, 5843, 5886, 5945, 5952, 6040, 6043, 6055, 6076, 6081, 6083, 6084, 6085, 6101, 6105, 6106, 6121, 6127, 6128, 6135, 6140, 6141, 6153, 6178, 6181, 6197, 6221, 6230, 6260, 6271, 6272, 6279, 6294, 6295, 6305, 6309, 6336, 6370, 6392, 6395, 6415, 6422, 6448, 6462, 6464, 6465, 6473, 6482, 6514, 6520, 6618, 6622, 6624, 6625, 6650, 6663, 6665. 78 Tem oporokam je dodana še ena iz 1814, tako je dejansko število oporok v fondu 9778. 79 Brglez, Zrno soli, str. 99, 102, 104, 107, 108, 113, 124, 137, 184, 186–195, 197, 199, 204, 207. 80 Prim. op. 71. 81 Brglez, Zrno soli, str. 124, 125, 137, 208. 70 DARJA MIHELIČ: H GENEALOGIJI PIRANSKEGA INTELEKTUALCA 16. STOLETJA, 59–76 2022 Ta be la 2 : D ru ži ns ke po ve za ve od 1 53 8 (p od at ki iz in ve nt ar ja so p isa ni kr ep ko ). Io an ne s/ Z ua nn e + N N N ic ol ò + C at ar in a N ic ol ò + Fa nt in a Pe tru s + N N A nt on iu s Pe re gr in o + N N D om in icu s/ D om en ig o + N N D om in icu s s od ni k N ico lau s/ N ico lò vi ce do m in A nt on io A nd re a Pe tro ni us A ug us tu s Pe rin a M ich ie la M ar c( h) us si nd ik , od bo rn ik , n ot ar + A nt on ia A nt on ia M ar ia M ar ia L uc ia A lm er ig o/ A lm er ico Io ha ni s + C at ha rin a G eo rg iu s/ Z or zi n ot ar , vi ce do m in + N N Io an ne s Z ua nn e no ta r + N N Ia co bu s l in gv ist * N ico lau s/ N ico lò od bo rn ik Pe tru s M ar qu ar du s/ M ar qu ar du s + Ba rto la Io an ne s Pe tr us /P ie ro + M ar ia N ic ol ò/ N ico lau s P et ru s no ta r M ar ia B or to lam ia C at ta rin a B or to lam ia Pe tro ni a M ad ale na C am ill a I sa be lla Be nv en ut a L uc ia C at ar in a B ar to lo m ia Pi er o/ Pe tro + F an tin a Fa nt in a + Pi er o M ar ia Pe tru s N ico lò Pe tru s V ice nt iu s Fr an cis cu s + M ar ia M ar ia B ar to lo m ia G ira ld a B ar to la D om en ica M ar ia D om en ica M ar ga rit a Io an na B ar to la Pe re gr in o/ Pe l(l )e gr in Ia co m o C at ar in a A nd ria na H er ico lo B ar to lo M ar ia Iu lia N ico lo B ar to lo Si m on G eo rg iu s M ar ia M ar ga rit a G eo rg iu s B ell on M ar ia T ru ita Lu tia H eli sa be t C at ta rin a Pe tru s/ Pe tro Ia co m o + A gn is N N + N ico lò M ar qu ar do B ar to lo Ta be la 3 : D ru ži na P etr on io Ca ld an a. (iz : M ih eli č, Pi ra ns ka ra zg led ni ca , p as sim ; B rg lez , Z rn o s oli , s tr. 1 37 , 8 4 (p o P ah or , S oc ia ln i b oji , s tr. 1 44 ), 11 8, 1 20 , 1 24 , 1 25 , 2 08 , p o o br av na va ne m in ve nt ar ju in iz O ra tio a c m etr a) . Pi er o Pe tro ni o C ald an a, up ra vi te lj fo nt ik a + N N Z ua nn e C ald an a + N N M ar co C ald an a + N N Pe tti ro C ald an a + N N A nt on io P et ro ni o (C ald an a) + N N N ico lò P et ro ni o C ald an a v ice do m in , p re ds ed ni k v g ra db en em od bo ru , d ok to r o be h pr av + C at ha rin a Z ua ne P et ro ni o C ald an a k at a- ve rs ki p isa r + N N Pi er o C ald an a Pi er o C ald an a no ta r M ar co C ald an a N ico lò P et ro ni o (C ald an a) D om in ico P et ro ni o C ald an a + N N Z ua ne P et ro ni o C ald an a Pi et ro P et ro ni o C ald an a š tu de nt Z ua n Pe tro ni o C ald an a Lu cia * A vt or F lor es la tin ita tis Ja co bi A nt on ii Pe tr on ii Py ra ne ns is v i nv en ta rn em p op isu , v ice do m in sk a k nj ig a 1 53 , l ist 9 7. 71 DARJA MIHELIČ: H GENEALOGIJI PIRANSKEGA INTELEKTUALCA 16. STOLETJA, 59–762022 kve so bili v tem letu gospodje: doktor prava eccel- lente domino Nicollò Caldana, Appollonio Vidal, sin pokojnega Angela, Zanpaulo Furegon, sin pokojnega Pierra, in Agustin Veniero.82 Konec 1599 je pisànju zapuščinskega inventarja, ki je spodbudil raziskavo o družini, prisostvoval Pi- rančan, gospod Piero Caldana, sin pokojnega gospo- da Zuanneja, medtem ko je bil odlični gospod doktor obojega prava Nicolò Caldana, vicedomin piranske skupnosti, priča in overovatelj zapisa. Med člani mestnega sveta, ki so dve leti kasne- je (1602) uspešno nasprotovali starejšemu odloku o komunalnih dolžnikih, srečamo Nicolòja Petronia, sina pokojnega Antonija. Leta 1608 so na začetku besedila o izgradnji zvonika cerkve sv. Jurija kot čla- ni predsedstva navedeni Francesco dal Seno, dva (!) 82 Mihelič, Piranska razglednica, passim. Nicolòja: doktor prava Nicolò Petronio, imenovan Caldana, in Nicolò Caldana, ter Zuane Vidal. Med podpisniki na koncu zapisa se omenja član predsed- stva Nicollò Petronio, sin pokojnega Antonija. Ver- jetno je istoveten z uvodoma omenjenim Nicolòjem Caldana, ki ni bil doktor prava.83 Ser Nicolò Petronio Caldana, doktor prava in pi- ranski sindik, je prevedel in 1606 v Benetkah »in ver- nacula lingua« objavil piranske statute, ki so bili raz- glašeni junija 1401, o čemer govori besedilo na koncu izdaje.84 25. novembra 1624 je dal zapisati poslednjo voljo, iz katere je razvidno, da je imel v hiši pisarno – skriptorij. Dediča po njem sta bila žena Cathari- na in sin Zuane, drugi sin Dominico pa je umrl ne- kaj mesecev pred očetom, potem ko je 7. maja 1624 83 Prav tam. 84 http://hdl.handle.net/10077/20800. Veduta Pirana (izsek iz slike Domenico Tintoretto, Piranski mestni očetje, začetek 17. stoletja, reproducirano po risbi Giulia de Franceschija, povzeto iz knjige Giuseppe Caprin, L’Istria nobilissima, Trieste: F. H. Shimpff, str. 129). 72 DARJA MIHELIČ: H GENEALOGIJI PIRANSKEGA INTELEKTUALCA 16. STOLETJA, 59–76 2022 napisal oporoko.85 Nicolò je še ne 60-leten umrl 4. decembra istega leta. Ob tej priložnosti je Nicolòjev krščenec, gospod Hippolytus Boccius, doktor filozo- fije in svobodnih umetnosti, v čast pokojnemu odlič- niku sestavil ter v Benetkah 1625 objavil posmrtni govor in verze, Nicolòjev nečak, študent četrtega letnika Pietro Petronio Caldana, pa je v knjižico, pol- no slavospevov pokojniku, prispeval uvodne besede.86 Verjetno je identičen s Pierom Caldana, ki se omenja v dvajsetih letih, ko je znan tudi Zuane Caldana, sin pokojnega Domenega, sina doktorja prava Nicolòja Petronija Caldana.87 Na naslovnici knjige je v sredini upodobljen piranski grb z Jurijevim križem, na levi evangelist sv. Marko s knjigo in peresom v rokah ter levom pod seboj, na desni pa je sv. Jurij na konju z zmajem. Znan član družine Petronio (Caldana) v drugi polovici 17. stoletja je bil Koprčan Prospero Petro- nio, ki je napisal zgodovinski opis Istre (Delle memo- rie dell'Istria sacre e profane con la più essata topografia, ò sia descritione de' luoghi, che sino hora s' habbia veduto: il tutto tratto dall' opere de megliori scritti, et in spetie dalli scritti dell'eruditissimo Monsignor Giacomo Filip- 85 Brglez, Zrno soli, str. 84, 115, 118, 124, 125. 86 Oratio ac metra. 87 Brglez, Zrno soli, str. 137. po Tomasini fu Vescovo di Città Nova col parte seconda (1681)), ki pa ni bil natisnjen.88 Nicolò Antonio Petronio Caldana (pred 1610– 1670)89 je bil doktor obojega prava in sindik univerze v Padovi; služboval je na dvoru Leopolda I. Habsbur- škega in pridobil plemiški naslov, papež Aleksander VII. (1655–1667) pa ga je 1664 imenoval za pore- škega škofa. Leta 1667 so mu someščani postavili spomenik v prezbiteriju cerkve sv. Jurija v Piranu. Mojster peresa Marco Petronio Caldana (1651/55–1717),90 ki ga je brat Bartolomeo Giassi v Piranu učil humanistike in retorike, se je izpopol- njeval na univerzi v Bologni, nato pa živel na franco- skem dvoru. Ludviku XIV. (1638–1715) je posvetil pesnitev v 12 knjigah Clodiados.91 Zaključek Družinska linija Petronijev (sprva Petrogna) se je kontinuirano nadaljevala skozi stoletja. V njej se je ohranjala tradicija osebnih imen, ki so po običa- ju prehajala od deda na vnuka: Almericus/Almerigo, Dominicus, Henricus, Iohanes, Marquardus, Nico- laus, Petrus, Pretus itd. Stalnost je opazna tudi pri udejstvovanju članov družine v javnem življenju. Bili so člani piranskega Velikega sveta, kar jih umešča v vrste mestne elite, najdemo jih med modreci (sapi- entes) oziroma v 12-članskem sestavu modrih (Mali svet). Na njihov ugled kaže nastopanje v vlogah me- stnih uradnikov, konzulov, sodnikov, vicedominov, zastopnikov mesta itd. V 16. stoletju srečamo člane družine tudi med piransko duhovščino. Družina je bila zelo premožna. Vrednost njene- ga nepremičnega premoženja ponazarja popis ne- 88 Bertoša, Petronio, Prospero. 89 https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/petronio-ca- ldana-nicolo-antonio/ 90 https://www.treccani.it/enciclopedia/marco-petronio- -caldana_%28Dizionario-Biografico%29/; Bernardi, Petro- nio Caldana, Marco; Kamin-Kajfež in Pobežin, Pyrrhanensis poeta. 91 Clodiados libri XII; Zudič Antonič, Zgodovina in antologija, str. 119, 123. Naslovnica posmrtnega govora (http://www.dlib.si/ details/URN:NBN:SI:DOC-CQL3K9N0, str. 227). Grb družine Petronio v Kopru, Ulica stare pošte 2 (foto: Barbara Žabota). 73 DARJA MIHELIČ: H GENEALOGIJI PIRANSKEGA INTELEKTUALCA 16. STOLETJA, 59–762022 premičnin v Piranu in Kaštelu iz 1626.92 Iz njega je razvidno, da je bila mnogoštevilna družina Petronio, gledano v celoti, najpremožnejša v mestu. O življenjskem standardu, premoženju in družin- skih vezeh posameznika med ohranjenimi zapisi pri- čajo zlasti ženitni dogovori, oporoke in zapuščinski inventarji. Prvih, ki opisujejo premoženje, na kate- rem sta zakonca gradila skupno prihodnost, žal ni- smo imeli na razpolago. Oporoke in popisi zapuščine opisujejo imovinsko stanje proti oziroma ob koncu življenjske poti oporočitelja. Oporoke so zgovornejše od inventarjev glede družinskih vezi, ker ne omenjajo le ožjega, ampak tudi širše sorodstvo. Inventarni po- pisi pa povedo več o celotnem premoženju testatorja ter ga podrobno opredeljujejo, popisujejo in ocenju- jejo, medtem ko je v oporokah konkretno navedena le tista posest, ki je namenjena posameznim dedičem, ostalo premično in nepremično premoženje (alia bona mobilia et imobilia) pa prejme(jo) glavni dedič(i) kot celoto in ni posebej opisano. Značilen primer inventarja, ki ne opisuje le ne- premičnin, večjih premičnin in pohištva, ampak gre v izjemne podrobnosti tudi pri opisih drobne hišne opreme, je popis zapuščine Almeriga Petronija, sina pokojnega gospoda Nicolòja, čigar sorodstvo smo si dovolili brez njegovega dovoljenja raziskati. VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI SI PAK PI – Pokrajinski arhiv Koper, enota Piran LC 1: SI PAK PI 9. / Fond občine Piran / II. kodeksi (1282–1885) / 4/a Libri consiliariorum / knjiga št. 1 (1381–1405). LC 2: SI PAK PI 9. / Fond občine Piran / II. kodeksi (1282–1885) / 4/a Libri consiliariorum / knjiga št. 2 (1416–1448). Acta consiliariorum 1: SI PAK PI 9. / Fond ob- čine Piran / II. kodeksi (1282–1885) / 4/b Acta consiliariorum / knjiga št. 1 (1561–1562). SI PAK PI, Seznam oporok. SI PAK PI 9.3, Oporoke prebivalcev Pirana. SI PAK PI 9, vicedominska knjiga 153. 92 Bonin, Popis nepremičnin. ŠAK – Škofijski arhiv Koper ŠAK Ž PIR, MKK 2: Škofijski arhiv Koper, Ma- tična knjiga krščenih, zvezek II (1557–1583). ŠAK Ž PIR, MKK 3: Škofijski arhiv Koper, Ma- tična knjiga krščenih, zvezek III (1533–1556, 1586–1610). ŠAK Ž PIR, MKU 1: Škofijski arhiv Koper, Ma- tična knjiga umrlih, zvezek I (1509–1513). ŠAK Ž PIR, MKU 2a: Škofijski arhiv Koper, Matična knjiga umrlih, mapa IIa (1547–1549, 1549–1551, 1560–1561, 1563, 1564–1566, 1571– 1574, 1590–1591, 1591–1592, 1596–1597). LITERATURA Bertoša, Slaven: Petronio, Prospero. Istarska enciklo- pedija, 2005. Bonin, Flavio: Popis nepremičnin v Piranu in Kašte- lu leta 1626. Kronika 53, 2005, št. 2, str. 125–140. Brglez, Alja: Zrno soli za imperij. Piran 1579–1609. Materialna dediščina in kultura mesta. Koper: Za- ložba Annales, 2005. Budeč, Goran: Inventar dobara šibenskog patricija ser Jurja Kamenarića iz 1451. godine. Zbornik Odsjeka za povijesne znanosti Zavoda za povijesne i društvene znanosti Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti 28, 2010, str. 67–106. Cavazza, Silvano: Profilo di Giovanni Battista Goi- neo, umanista Piranese. Atti del Centro di ricerche storiche Rovigno 11, 1980–81, str. 135–170. Clodiados libri XII Marci Petronii co. Caldanae (ur. in prev. Gregor Pobežin, Peter Štoka). Koper: Osrednja knjižnica Srečka Vilharja = Capodi- stria: Biblioteca centrale Srečko Vilhar, 2019 (Bi- bliotheca iustinopolitana, 10). Darovec, Darko: Ruolo dei vicedomini istriani nella redazione degli atti notarili in rapporto ad uffici affini dell'area adriatica. Acta Histriae 18, 2010, št. 4, str. 798–822. Franceschi, Camillo, de (ur.): Chartularium Piranen- se. Raccolta dei documenti medievali di Pirano I. (1062–1300). Atti e memorie della Società istriana di archeologia e storia patria 36. Parenzo, 1924. Index librorum prohibitorum, cum regulis confectis, per Patres à Tridentina Synodo delectos, auctoritate Pii IIII. primum editus, postea vero s Syxto V. auctus, et nunc demum S. D. N. Clementis PP. VIII. iussu, re- Tabela 4: Premoženje najbogatejših piranskih družin 1626 (po: Bonin, Popis nepremičnin, str. 135-138. Vrednosti so izražene v dukatih). družina Piran Kaštel skupaj št. članov vrednost št. članov vrednost Petronio 26 27.697 14 10.520 38.217 Apollonio 8 21.600 3 7.300 28.900 Pretto de 16 28.848 – – 28.848 Caldana 5 17.600 1 3000 20.600 Venier 3 19.600 – – 19.600 74 DARJA MIHELIČ: H GENEALOGIJI PIRANSKEGA INTELEKTUALCA 16. STOLETJA, 59–76 2022 cognitus, & publicatus. Pragae: Typis Wenceslai Ma- rini à Genczic, anno M. D. XCVI. Ivančič, Damjana: Knjige iz 16. stoletja. Primer zbir- ke »Rara« v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru. Knjižnica. Revija za področje bibliotekar- stva in informacijske znanosti 45, 2001, str. 83–104. Kamin Kajfež, Vesna in Pobežin, Gregor: Pyrrha- nensis poeta – avtor napisa na sliki Čudež sv. Jurija Angela de Costerja v Piranu. Keria. Studia Latina et Graeca 14, 2012, št. 2, str. 75–88. Kovač, Mojca M.: Apostolski vizitator Agostino Va- lier – pobudnik obnove kompleksa cerkve Sv. Ju- rija v Piranu. Interpretacija historičnih virov kot izhodišče konservatorskih raziskav. Annales. Series historia et sociologia 17, 2007, št. 1, str. 47–64. Kovač, Mojca M.: Župnijska cerkev sv. Jurija v Pira- nu. Nova odkritja o obnovi ali novogradnji med letoma 1580 in 1637. Annales 20, 2010, št. 2, str. 385–408. Lavrič, Ana: Vizitacijsko poročilo Agostina Valiera o koprski škofiji iz leta 1579 = Istriae visitatio apo- stolica 1579, Visitatio iustinopolitana Augustini Valerii. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni cen- ter Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Stele- ta, 1986. Majer, Francesco: Inventario dell'antico archivio mu- nicipale di Capodistria. Capodistria, 1904. Mihelič, Darja: Apollonio: družina notarjev, vicedo- minov, konzulov, sodnikov, prokuratorjev … Acta Histriae 23, 2015, št. 4, str. 631–654. Mihelič, Darja: I quaderni dei vicedomini, i libri di conto e i manuali di mercatura come fonti per le ricerche sulla storia dei prezzi (prima metà del XVI secolo). Annales 28, 2018, št. 1, str. 91–118. Mihelič, Darja: Piranska razglednica iz prvih deset- letij 17. stoletja. Annales 2, 1992, str. 257–266. Mihelič, Darja: Piranski notar Dominik Petenarij – pričevalec časa. Acta Histriae 19, 2011, št. 4, str. 645–658. Mihelič, Darja: Podatki o cenah v prvi polovici 16. stoletja: Istra – Kranjska – Evropa = Podaci o ci- jenama u prvoj polovici 16. stoljeća: Istra – Kranj- ska – Evropa = Data on prices in the first half of the sixteenth century: Istria – Carniola – Euro- pe. Ekonomska i ekohistorija 13, 2017, št. 13, str. 96–119. Mihelič, Darja: Pristop k razpoznavanju članov elite. Obalna mesta Slovenije v srednjem veku. Mestne elite v srednjem in zgodnjem novem veku med Alpa- mi, Jadranom in Panonsko nižino (ur. Janez Mlinar in Bojan Balkovec). Ljubljana: Zveza zgodovin- skih društev Slovenije, 2011, str. 148–165 (Zbirka Zgodovinskega časopisa, 42). Mihelič, Darja: Življenje in poslovanje nekaterih Cavianijev v srednjeveškem Piranu. Kronika 34, 1986, št. 3, str. 125–136. Mihelič, Darja: Življenje in poslovanje nekaterih Pe- ronijev v srednjeveškem Piranu. Kronika 28, 1980, št. 1, str. 14–22. Oratio, ac metra D. Hippolyti Boccii Vlmensis Piceni, Artium Liberalium, ac Philosophiae Doctoris, In obi- tu Perillustris, ac Excellentiss. D. D. Nicolai Petronii Caldanae, Antiquissimi Patritii Pyrrhanensis, I. V. Consultissimi. In Venetia dal Pinelli, MDC XXV. Pahor, Miroslav in Šumrada, Janez: Statut piranskega komuna od 13. do 17. stoletja. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti 1987 (Viri za zgodovino Slovencev, knjiga 10). Pahor, Miroslav: Oblastni in upravni organi Pirana v dobi Beneške republike. Kronika 6, 1958, št. 3, str. 109–130. Pahor, Miroslav: Socialni boji v občini Piran od XV. do XVIII. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga; Pi- ran: Pomorski muzej »Sergej Mašera«, 1972. Peršič, Janez: Družina florentinskih bankirjev Solda- nieri in Piran. Kronika 25, 1977, št. 1, str. 12–18. Peršič, Janez: Florentinec Franciscus Benzini, bankir v Piranu (1338–1348). Kronika 23, 1975, št. 3, str. 138–148. Peršič, Janez: Židje in kreditno poslovanje v srednje- veškem Piranu. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 1999 (Historia. Znanstvena zbirka Oddelka za zgodovino Filozofske fakulte- te Univerze v Ljubljani, 3). Reisp, Branko: Prvi (protestantski) tiskar na Slo- venskem Janez Mandelc. Zgodovinski časopis 47, 1993, št. 4, str. 509–514. Seche, Giuseppe: Le fonti inventariali e gli studi sulla circolazione del libro. Problemi e risultati. Libri, lettori e biblioteche nella Sardegna medievale e della prima età moderna (secoli VI–XVI) (ur. Gio- vanni Fiesoli, Andrea Lai, Giuseppe Seche). Fi- renze: SISMEL–Edizioni del Galluzzo, 2016, str. 29–42 (Biblioteche e archivi, 30. Repertorio di Inventari e Cataloghi di Biblioteche Medievali. Texts and Studies, 2). Stipišić, Jakov (ur.): Inventar dobara Mihovila sukna- ra pokojnog Petra iz godine 1385. Zadar: Stalna iz- ložba crkvene umjetnosti u Zadru, 2000. Stipišić, Jakov: Inventar dobara zadarskog patricija Grizogona de Civalelis iz 1384. godine. Zbornik Historijskog zavoda JAZU u Zagrebu, vol. 8, 1977, str. 375–410. Viler, Meri: Družina Dapretto iz Pirana. Koper: Uni- verza na Primorskem. Fakulteta za humanistične študije. 2010 (zaključno delo). Visitatio Iustinopolitana: gl. Lavrič, Ana. Weyrauch, Erdmann: Nachlassverzeichnisse als Quellen der Bibliotheksgeschichte. Bücherka- taloge als buchgeschichtliche Quellen in der frühe Neuzeit (ur. Reinhard Wittmann). Wiesbaden: Harrassowitz, 1985, str. 299–312 (Wolfenbütte- ler Schriften zur Geschichte des Buchwesens 10). Zudič Antonič, Nives: Zgodovina in antologija itali- janske književnosti Kopra, Izole in Pirana di Capo- 75 DARJA MIHELIČ: H GENEALOGIJI PIRANSKEGA INTELEKTUALCA 16. STOLETJA, 59–762022 distria, Isola e Pirano. Capodistria = Koper: Unio- ne italiana = Italijanska unija, 2014. SPLETNE STRANI Enciclopedia Treccani: https://www.treccani.it/enciclopedia/francesco- -datini_%28Dizionario-Biografico%29/ https://www.treccani.it/enciclopedia/giovanni- -battista-goineo_(Dizionario-Biografico)/ https://www.treccani.it/enciclopedia/marco-pe- tronio-caldana_%28Dizionario-Biografico%29/ Obrazi slovenskih pokrajin: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/ petronio-caldana-nicolo-antonio/ Slovenska biografija: Bernardi, Karin: Petronio Caldana, Marco, grof (1651/1655–1717): http://www.slovenska-biografija.si/oseba/ sbi1023180 Università degli Studi di Trieste: http://hdl.handle.net/10077/20800 http://www.vace.si/Simoniti.htm S U M M A R Y A contribution to the genealogy of a sixte- enth-century intellectual from Piran. Almerigo Petronio and his family The contribution presents the eminent Petronio family from Piran. The idea to write this article was inspired by a chance find of a probate inventory of impressive movable and immovable property owned by one of its members, Almerigo Petronio from the end of the sixteenth century. His legacy also com- prised over 360 manuscript and printed books with highly varied contents, ranging from theology, phi- losophy, history, and law to linguistics, grammar, literature, as well as medicine, natural sciences, and education, written either as interpretations of classi- cal authors or as works of contemporary erudite men. Because such a list (catalogue) of units from a private library represents a unique specimen for Slovenian Littoral towns, it aroused curiosity about the family origins of the library’s holder, who can be considered a representative of the intellectual elite of his time. The Petronio family – the earlier form of the sur- name was Petrogna – can be continuously followed throughout centuries since its first mention in the thirteenth century. Where direct family relations are not indicated in the materials examined, they may be inferred from personal names that repeated from one generation to another, having been ordinari- ly passed on from the grandfather to the grandson: Almericus/Almerigo, Dominicus, Facina, Henricus, Iohanes, Marcus, Marquardus, Nicolaus, Petrus, and so on. Another constant feature was the family’s en- gagement in public life. Whereas membership in the Grand Council of Piran automatically ranked them among the town elite, the Petronios were also among the wise men (sapientes) sitting in the twelve-mem- ber Council of Sages (Minor Council). Their prom- inence is further attested by their holding positions of town officials, consuls, judges, vicedomini, town representatives, and so on. In the sixteenth century, a few Petronios also joined the Piran clergy. By the first half of the seventeenth century, the Petronio family had accumulated enough property to assume primacy over Piran. 76 DARJA MIHELIČ: H GENEALOGIJI PIRANSKEGA INTELEKTUALCA 16. STOLETJA, 59–76 2022 Grb rodbine Petronio (Aldo Cherini in Paolo Grio: Le famiglie di Capodistria. Trieste, 1998, str. 171).