Amerišk/i Domovi m /% um e r i e/% m—hom e No. 160 AM€MCAN IN SPIRIT FORC1GN IN LANGUAGC ONLY PTatiaiial and International Circulation CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 20, 1959 SLOV6NUN MORNING NCWSPAPGR STEV. Lvm.—VOL. Lvm. Rdeči Kitajci odpirajo oči indijski javnosti Postopek kitajskih rdečih o-blastnikov z Indijci v Tibetu je rodil javni odpor v Indiji tako pri vladi kot v ja vnosti. NEW DELHI, Ind. — Odkar Indija ne odobrava komunističnega režima v Tibetu, skušajo kitajski komunisti kar naprej je-2iti indijsko vlado. Sedaj so se kitajske komunistične oblasti v Tibetu spravile na tiste Indijce, ki živijo in trgujejb v Tibetu že | °d nekdaj. Dokler je Dalai La-fra upravljal deželo, so tibetan-Eke oblasti pustile pri miru vse Indijce, ki so hodili trgovat v Tibet ali se celo stalno tam na-Selili kot uvozniki in izvozniki. Tibetanske oblasti niso niti zahtevale od njih nobenih drugih dokumentov kot osebne izkazni-ce. v Tibetu je dalje študiralo *nnogo indijskih štučtentov, tja N prihajalo dosti romarjev iz Indije, vsem tem pa ni bilo treba hneti niti osebnih ozkaznic. Ko so prevzeli upravo kitajski onaunisti, so vse te privilegije Indijcev odpravili. Trgovce si-k'0, naj postanejo tibetanski dr-^vljani, češ da so s svojim stal-^na bivanjem jasno pokazali namero, da se vključijo med Tibe-lance. študentom in romarjem s° Pa naložili obvezo, da morajo Jheti redne potne dokumente. ‘t hujše je pa to, da tiste, ki jih N zajela komunistična uprava ^ Tibetu, ne pustijo domov v Inko, ne dovolijo jim tudi, da bi obrnili na indijski konzulat v hhasi. Indijska vlada je nekajkrat in-lerv, Piti niso 1 Novi grobovi Frank Germ Na svojem domu na 15714 Corsica Ave. je Frank Germ, po domače Spicov France, padel po stopnicah in se tako močno potolkel, da je včeraj v Euclid-Glenville bolnišnici umrl. Pokojni je bil že v pokoju. Dočakal je 78 let. Zapustil je soprogo Mary, roj. Černe, sinova Franka in An-thonya Pirc, brata Martina in Johna, sestre Mrs. Ano Pucel (Madison), Mrs. Jennie Kužnik in Mrs. Frances Skadel, pet vnukov in 4 pravnuke. Bil je član Društva Naprej SNPJ. Pogreb 'bo v soboto zjutraj ob 10:45 iz Mary A. Svetek pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebo-vzete ob 11:30, nato na All Souls pokopališče. Marko Kusonjič V torek popoldne je umrl med delom v Cleveland Sheraton hotelu v mestu zadet od srčne kapi 21 let stari sin Rt. Rev. Kusonji-ča, župnika pravoslavne cerkve sv. Save na E. 36 St., Marko Kusonjič. Poleg očeta in matere Povezava naših unij se je začela utrjevati i\FL-CIO je sklenila sprejeti nazaj v svoje vrste Unijo pristaniških delavcev, ki jo je pred leti izključila zaradi koruptnosti. WASHINGTON, D. C. — Ko je pred leti začel senatni odbor razkrivati gnile razmere v nekaterih unijah, vodstvo AFL-CIO ni držalo rok križem, ampak izključilo iz svojih vrst več vehkih unij, ki so jih upravičeno dolžili nerednega in nepoštenega poslovanja. Med izključenimi unijami je bila tudi Mednarodna zveza pristaniških delavcev, ki so o njenih poslovnih metodah svoje dni obširno pisali. Vodstvo AFL-CIO je na seji izvršilnega odbora sklenilo, da naj se omogoči ravnokar imenovani uniji vrnitev v unijisko zve-Stavilo bo primeren predlog na narodni konvenciji vseh unij, ki se bo vršila sredi septembra v ZVEZNI SENAT VSTRAJA ODLOČNO PRI SVOJEM! Zvezni senat je odobril nov zakon o podpori zvezne vlade pri gradnji stanovanj. V glavnem je ob- Baiincarsha tekma— Sestala se bosta menda tudi Hruščev in De Gaulle PARIZ, Fr. — V pariški politični javnosti so postali pozorni na dva osebna sestanka med generalom De Gaullom in ruskim poslanikom. De Gaulle le nerad sprejema tuje poslanike, ker “niso njemu ravni.” Ako je napravil izjemo za ruskega poslanika, mora biti ! že zainteresiran na razgovorih, j kar ne more pomeniti drugega, I kot da sta se general in poslaniki WASHINGTON, D. C. — Zvezni senat je sprejel z 71 razgovarjala, kako in kdaj naj proti 24 glasovom novi zakonski predlog o podpori iz zveznih se sestaneta oba dejanska drža- sredstev za gradnjo stanovanj. V ta namen je predvidel $1,-vna poglavarja. 1050,000,000, pa v bistvu ohranil vse določbe, zaradi katerih Ako je kaj resnice na teh go- je predsednik Eisenhower odklonil podpis podobnemu pred-voricah, potem se De Gaulle ne logu, ki ga mu je Kongres poslal pred dobrim mesecem, bo dosti menil z Eisenhowerjem o Predlog pojde sedaj v obravnavo v Predstavniški dom, ki pa Hruščevu, zadovoljil se bo zi ne kaže nobene volje, da bi se ga takoj lotil. Izgleda, da no-cpombo, da bo odnose med Fran- vi zakonski predlog ne bo predložen predsedniku dosti pred cijo in Sovjetijo uredil kar sam koncem zasedanja Kongresa, naravnost s Hruščevim. Iz Clevelanda in okolice držal vse, kar je bilo v zakonskem predlogu, ki mu je predsednik Eisenhower odklonil podpis-— Predstavniški dom tudi ne kaže nobene volje, da bi popustil predsedniku. Grški general Grivas je pokazal pravo barvo Milove, roj. Vukovojac, ki je še ®an Franciscu. Vodstvo AFL-vedno v stari domovini v Prije- ČHO trdi, da je Mednarodna zveza doru v Bosni, je zapustil brata !Pristaniških delavcev napravila Predraga in Djiiradja ter sestro j re ki nai pomagajo pri grad-pila slava v glavo, pa bo menda n'ji privatnih domov, takega sklepa, je precej odgovor-J šc drug razlog za njegovo akci- Poskusi sprememb zavrnjeni no tudi glasovanje o unijskem !jo: Mož bi rad postal vodilen po-1 Republikanskim senatorjem, zakonu v predstavniškem domu. jjtik v Grčiji sami, kar je brez kj 130 skušali črtati iz predloga Glasovanje v predstavniškem ovinkov povedal na nekem zbo- vsaj one določbe, ki jim je Eisen-domu je najbrže tudi dalo povod rcvanju v grški Macedoniji. Ves bower najbolj nasprotoval, so se AFL-CIO vodstvu, da se je na njegov govor je obstojal samo iz pridružili tudi nekateri južni se-predlog voditelja avtomobilskih kritike sedanje grške vlade pod rmtorji, toda bilo jih je premalo, delavcev Reutherja zelo zavzelo predsedstvom Karemanlisa. i^si spreminjevalni predlogi so za jeklarje in sklenilo, da jih , Da si pridobi ljudsko zaupanje, bdI poraženi, podpre po možnosti tudi z de- je obljubljal, da bo delal na tem,1 Posebno oster je bil boj o pred-narnimi sredstvi. ifda se združi z Grčijo ne samo I°§u za zvezno pomoč pn grad- otok Ciper, ampak tudi “severni njl visokih šol, kar je nekaj čisto Epir,” ki je sedaj del južne Al- novega. Doslej zvezna vldaa na banije ,tem polju ni storila nič. Predlog zvezne vlade za povišanje obresti bondov i1 Jasno je, da bo v vzhodnem ohijskih Vodo so “kradli”! v Cleveland, o. — Gasilci iz jQlk°ughby Hills menda že nad natskaj° vodo iz Cleveland-! ^manje zadeve v Washingtonu SVoega vodovoda in jo vozijo v ^trdijo, da je tako upanje jalovo, to v plavalni bazen, ne da bi za kajti Amerika je dala že toliko - Ogarkoli od mestne uprave izjav, da zasužnjeni narodi ne n^Isnda povprašali za dovo-,ieilje. *1 de0 Ietekli torek je Mark Mina- bodo nikoli pozabljeni, da bi bilo sedaj skoraj nemogoče, da administracija zagovarja ravno na- s;a Td rnestnega oddelka za vodo sprotno zunanjo politiko napram i2 vj*!110 opazil, ko so se gasilci srednji Evropi. Kdor si je že po, hloughby zopet podali na ta opekel prste, bo rajše molčal in jo ? ’ Izprašal jih je, če ima- čakal, kajti tudi v tajništvu za Vej a to dovoljenje od mesta Cie- 'zunanje zadeve vlečejo vetrovi dobil je odgovor, da so^v razne smeri, pj,. ,^ako dovoljenje dali domači lkl in to da je za nje dovolj. s- s Te^an(lska mestna uprava IVji]6 ai pripravlja, da predloži deSP?,U®bby Hills občini račun za da se dokoplje na vlado. Usoda novega zakona o unijah mora biti odločena do 25. avgusta WASHINGTON, D. C. — Se- proti njemu. senatorjev je propadel v odboru Doma WASHINGTON, D. C. — čilo Predsednik Eisenhower je pred časom zaprosil Kongres, naj dovoli vladi zvišanje obresti na njene bonde. Finančni odbor1 Predstavniškega doma je o tem razpravljal in s 14 proti 11 glasovom odklonil vsako nadaljne razpravljanje o njem do kraja tega zasedanja. Zakladni tajnki, ki ima precejšnje težave Indonezijski Sukamo spet grozi Nizozemski JAKARTA, Ind. — Indonezijski predsednik Sukamo je zopet nat in predstavniški dom sta iz- 'zagrozil Nizozemski da bonacijo-brala vsak po sedem zastopnikov naliziral še ostanke nizozemskega ki so dobili nalogo, naj dosežejo kapitala v Indoneziji, ako rnu ne sporazum v besedilu novega za- ^odstopi svoje posesti na Novi I kona. Senat je povrhu naročil prodajo zveznih ovojim zastopnikom, da mu mo- Gvineji, Koliko je sedanja grožnja bondov, je v posebni izjavi dejal, I rajo o uspehu ah neuspehu po- vredna, je težko reči. Morda iz- da je odločitev odbora “vprašanje velike zaskrbljenosti.” Kongresnik R. Simpson iz Penna., republikanski član finančnega odbora, je obdolžil večino “neverjetne omejenosti.” ročati 25. avgusta. V Kongresu ni nobenih prerokov, ki bi hoteli napovedovati, Jvira samo iz težav, ki jih ima Sukamo s svojo dirigirano demokracijo v domači politiki in ki kakšen bo zakon, ako sploh pri- mu jih dela na drugi strani tudi de do njega, tako je zapleten po- njegovo lastno vojaštvo s prega-)]itičen položaj. njanjem komunistov. hje: etletn0' hega nezakonito uporabo Svet se zanima vedno bolj za državljansko vojno v Laosu KAJNOVEJšEVESTI WASHINGTON, D.C. — Delavski tajnik Mitchell je snoči razkril dejstva o zvišanju plač delavstva v jeklarski industriji in o zvišanju dobička jeklarn. Unija in vodstvo jeklarn trdijo, da je to utrdilo “njihovo stališče” v sporu. KANDY, Ceylon. — Pri veliki budistični verski slavnosti tod je zdivjal neki “sveti” slon, ko je stopil na goreče oglje, in pohodil do smrti 20 oseb, okoli 500 pa jih flažje ali lažje ranil. VANDERBERG AIR FORCE BASE, Calif. — Včeraj 20 minut čez poldne so poslali tod na pot okoli Z«mlje novo u-metno luno “Razkrivač VI” Nova umetna luna tehta 1,700 funtov in bo krožila okoli Zemlje najmanj 30 dni. Iz nje bo izstreljena danes popoldne posebna naprava z večino instrumentov, ki jo bodo skušala letala in ladje u-Wi, ko bo padala preti Zemlji. Podoben poskus pretekli teden se ni posreč:l. NEW YORK, N.Y. — Pogajanja za končanje jeklarske stavke so prišla v novo razdobje. Danes se jih bosta udeležila zopet predsednik Unije McDonald in vodja zastopstva jeklarn Cooper. Zvezni posredovalec Finnegan od tega srečanja še ne pričakuje dosti. ' CLEVELAND, O. — Uslužben-stvo East Ohio Gas Co. je pri volitvah svojemu Gospodinjski klub Slov. del. dvorane na 10814 Prince Ave. priredi v nedeljo 23. avgusta ob dveh popoldne na dvorišču Dvorane svojo letno balincarsko tekmo. Rojstni dan— , Jutri bo obhajala v krogu svoje družine Mrs. Johana Keršman z Aspinwall Ave. svoj 79. rojstni dan. V Ameriko je prišla pred 58 leti. Čestitamo in ji želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva! I Mrs. Mary Tomazin s 3692 E. 106 St. bo jutri praznovala svoj 94. rojstni dan Njen pok. mož Anton je pomagal uredniku prvega clevelandskega slovenskega lista “Nove Domovine”, prednice sedanje AD, g. Klincu. Rojakinji čestitamo in ji želimo zdravja in zadovoljstva! Pozdravi— Mary Line in Mary Cervan pošiljata svojim prijateljem ,in znancem pozdrave iz Lemonta. Veterani vabijo— Nocoj se prične štiridnevni karneval in bazar Katoliških veteranov Post 1655 na dvorišču šole sv. Vida. Ves dobiček je na menjen za' kritje stroškov za nabavo in preureditev Norwood kina na St. Clair Ave. Veterani ga hočejo preurediti v moderno dvorano. Seja— Društvo Baragov dvor št. 1317 Kat. borštnarjev ima jutri zvečer ob osmih v šoli sv. Vida redno sejo. Asesment bodo pobirali od 6:30 dalje. Frank Merhar vabi članstvo Društva sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ jutri, 21. avgusta, zvečer ob 7:30 na sejo v navadnih prostorih. Na seji bodo oddana tri darila. Po seji prosta zabava! CLEVELAND, O. — že par-krat smo poročali o začetku dr- vodovoda. Vsa reč ni žavljanske vojne v državi Laos. tfecjn iev» avečk°t “nekaj sto dolar-| Zadeva postaja zagonetnejša in ža ^ }oda Cleveland smatra to'nevarnejša, kot je bila v začetku. uaceln° vprašanje, ker mest-* Država Laos se nahaja med CibVoPfave o tem ni nihče nikdar Tajsko (Thailand) in obema Vietnama. Njen mednarodni položaj so uredili 1. 1954, ko je bilo dogovorjeno, da bodi Laos samo-etojna in neodvisna država, pri čemur naj ji prva leta pomaga Francija, ki jo je preje dejansko upravljala. S tem načrtom so se soglasili tudi komunisti, ki ga pa že v začetku niso hoteli izvajati. Komunistični vojni oddelki v severnem Laosu so se dali samo deloma vključiti v novo armado države Laos, velik del se je zgu- Vremensk prerok pravi: vetnPer soparno. Najvišja cihotnaa ,Ura 90, najnižja 70. Ve- bil v džungli in se od tam stalno Jasno in sončno. [upiral redni oblasti. Tako v se- vernem delu Laosa ni bilo nikoli pravega miru in radi tega tudi ne dogovorjene meje na terenu med Laosom, Vietnamom in Kitajsko. Vse to je tlelo nekaj let. Lani je prevzel vlado energični politik Sananikone. Napravil je najpreje red v južnem delu države, sedaj se je spravil na sever. Komunisti so začutili, da jim bo predla trda, in sklenili, da organizirajo povečan odpor proti redni Laoški armadi, ki šteje 25,000 mož, in jo vodijo francoski oficirji, orožje pa dobavljajo Ame-rikanci. pošljejo nazaj v laoške džungle, da od tam vodijo gverilsko vojno proti redni armadi. Pri tem jim pomaga prometna puščava, ki zapira dostop v džungle vsaki večji vojaški formaciji. Tako je znova vzplamtela državljanska voj- na. Sama po sebi ne bi bila nevarna, ako ne bi imeli svojih prstov vmes Sovjetija in rdeča Kitajska. Politični poglavar rdečega Vietnama Ho-či-Minh je bil še pred kratkim gost Hruščeva v Kremlju, gotovo ni šel v Kremelj samo na sprehod. Na drugi strani je značilno, da je peipinški radio Komunisti so na vietnamski začel veliko gonjo proti zakoniti strani državne meje organizirali laoški vladi. Dolži jo, da se je prave vojašnice, kjer vežbajo la- prodala Francozom in Amerikan«. oške komuniste in podobne pu- cem. Iz Vietnama pa prihaja po-stolovce. Ko so izvežbani, jih p očilo, da je tam kar več polkov “patriotov,” ki komaj čakajo, da gredo osvobojevat svojo domovino Laos. Kako daleč gredo komunisti- Za ljudske množice pri obisku Nikife Hruščeva bodo poskrbeli časnikarji WASHINGTON, D. C. — Naj gre tovariš Hruščev po Ameriki kamor hoče, za ljudske množice, ki ga bodo spremljale, je že po-včeraj izglasovalo skrbljen. Našemu državnemu zastopstvu polno- Mjništvu se je namreč že do se-moeje za oklicanje stavke. daj prijavilo nad 150 časnikarjev Prizadetih je okoli 2.800 oseb. m časnikarskih fotografov z že-CLEVELAND. O. — Snoči je jj0) (ja spremljajo tovariše Hru-okoli devetah padel na nek ščeva na vsakem koraku, ki ga bo voz CTS Rapid nek predmet, napravil v javnosti. Število bo ki je . povzročil kratek stik. ge narastJo, kajti za prijavo ni Električne iskre so pršele s dan noben rok. stropa voza na potnike v taki V tajništvu se že sedaj čudijo, meri, da je nastala prava pa- da so dobili toliko prijav. Dose-nikai, tekom katere je bilo šest daj ni spremljalo še nobenega tu-oseb od 51 potnikov ranjenih, jega odličnega gosta tako veliko ------------ število časnikarjev. London prosi Moskvo za Ameriškemu občinstvu je to-posredovanje v Laosu rei lahko Prihranjen vsak napor, LONDON, Vel. Brit. — Vel. da bi sPremliaIo Pot tovariša čni apetiti v severnem Laosu, še Britanija je predložila Sovjetski Hruščeva, saj bo vsak njegov ko-ni jasno; da jih pa komunisti'zvezi, s katero sta skupno nače- rak na airoko °pRan v časopisih imajo, o tem je težko dvomiti, saj lovali konferenci za premirje v se drugače ne bi zanimal za za- Ženevi 1. 1954, naj podpre njen devo sam tovariš Hruščev. Ako bi bile razmere normalne, in v radio poročilih. Prav imajo torej tisti, ki pravijo, da se za FIruščeva ni treba dosti meniti, za njegovo propagando je kar dosti, ako ga spremljajo trume ameriških časnikarjev, da zado-otijo naši radovednosti. predlog za odpošiljatev opazovalcev Združenih narodov v Laos, bi Washington najbrže preklical kjer so komunisti, koncem prete-povabilo Hruščevu, naj pride na klega meseca sprožili državljan-obisk, ali vsaj odložil obisk, do- sko vojno. kler ne bo miru v južni Aziji. | Angleški minister John Profu-' ^--------°------ Sedaj pa stoje stvari tako, da bo- mo se je o tem vprašanju razgo-1 Športno igrišče mo Hruščeva samo vprašali, kaj varjal s tukajšnjim sovjetskim Kongresna stavba v Nuern-misli o Laosu. Hruščev bo na poslanikom J. Malikom. bergu, kjer je Hitler prirejal tako vprašanje imel pripravlje- Laos je že sam predložil Zdru- vsakoletne orgije mas ovnih nih na ducate odgovorov in iz- ženim narodom, naj pošljejo kongresov nacionalistične stran-govorov. Eden izmed njih bo že opazovalce, ki bodo lahko ugoto- ke, bo prezidana v športno igri-zadovoljil našo diplomatsko biro- vili, da je bil vpad izvršen iz rde- šče, kjer bo prostora za 75,000 kracijo. |čega Sev. Vietnama. gledalcev. mm Ameriška Domoviiu » %•» » 1/ 1 < » v % 8117 St. CUlr Av*. HEnderson 1-0828 — Clevel*nd 3, Ohk National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week In July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav; $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. 83 No. 160 Thurs., August 20, 1959 Jug se še vedno upira mešanim šolam Od kar je Zvezno vrhovno sodišče pred petimi leti odločilo, da “enake,” toda “ločene” šole ne odgovarjajo načelu zvezne ustave o enakosti vseh ras ver in narodnosti v deželi, se je začela v južnih državah borba za skupne šole, ki jo na pritisk črnske osrednje organizacije vodijo zvezne oblasti, med tem ko se ji upirajo državne in krajevne oblasti in belo prebivalstvo Juga. Največ posla od zveznih oblasti imajo sodišča. Ta zahtevajo vedno znova, da je treba “zakon dežele” spoštovati. V Little Rock, prestolnico države Arkansas, je poslal predsednik Eisenhower celo zvezno vojaštvo, da je čuvalo izvajanje “zakona dežele.” Guv. Faubus je naslednje leto, ko zveznega vojaštva ni bilo več v mestu, dal vse štiri višje šole raje zapreti, kot bi dovolil mešanje belih in črnih šolarjev v njih. Za bele šolarje so organizirali nato tri privatne višje šole, ki pa so sedaj zaradi pomanjkanja sredstev zaprle vrata. Zvezno sodišče je zakon, na temelju katerega je guverner Fubus zaprl šole, proglasilo neveljavnim, ker da je v nasprotju z zvezno ustavo. Novi šolski odbor, izvoljen na pritisk javnosti, je odločil, da bo šole letos odprl in se pokoril odločitvi zvezpega sodišča po mešanih šolah vsaj v besedi s tem, da bo v doslej čisto bele šole sprejel nekaj črncev. Pretekli teden so šole odprli in v znani Central High je bil med 1,080 učenci in učenkami tudi en črni šolar. V doslej tudi čisto belo Hall višjo šolo so sprejeli tri črne šolarke, med tem ko sta preostali dve višji šoli ostali: Horace Mann samo za črne šolarje, Technical pa samo za bele. Prvi dan pouka se je zbrala pred Central High precejšnja množica, ki je pretestirala proti mešanim šolam in pozivala guvernerja, naj reši “krščansko Ameriko.” Policija je s pomočjo gasilcev demonstrante končno razgnala, 24 oseb pa prijela. Naslednji dnevi so potekli mirneje,. Policija je zatrjevala, da naj bi bil dober del demonstrantov prišel v Little Rock s podeželja ali pa celo iz oddaljenih krajev. Nepopustljivi zagovorniki ločenih šol groze, da bodo črnce že pripravili do tega. da se ne bodo upali vpisati v bele šole. Guverner je izjavil, da bo poklical na pomoč narodno gardo, če bi bila mir in red v nevarnosti. Poveljnik policije v Little Rock je nato zatrjeval, da ima na razpolago dovolj sil za vsako slučajno potrebo. Integracija šol, kot so jo uvedli letos v Little Rock, se je začela uveljavljati tudi po nekaterih drugih državah na Jugu. Ta integracija je dejansko le tolikšna, da je zadoščeno črki zakona, ustvarja videz, da je prišel konec ločenih šol. Zvezna sodišča, ki so zatvoritev šol označila za nezakonito, so ‘omejeno” integracijo priznala kot nekaj prehodno sprejemljivega. Vrhovno zvezo sodišče je, namreč potrdilo pravico krajevnega šolskega odbora v Alabami odločati o tem, v katero šolo naj bo otrok odrejen v skladu z njegovimi sposobnostmi. V smislu tega načrta mora dejansko vsak črni šolar dokazati, zakaj naj bi bil sprejet med bele šolarje. Po mnenju predsednika šolskega odbora v Little Rock bo vedno manj črnih šolarjev voljnih iti skozi ta proces, kakor hitro bo sedanja borba mimo. Za letošnje šolsko leto predvidevajo, da bo na splošno glede mešanja učencev v šolah razlika sorazmerno mala. Tu in tam bo sprejet med bele učence po kak črni šolar, v glavnem bo pa ostalo vse pri starem. V Sev. Carolini bo število črnih šolarjev vsaj v mestu Charlotte manjše, kot je bilo lani. Od lanskih štirih črnih šolarjev v doslej belih šolah je eden graduiral, dva pa je šolski odbor poslal v črno šolo, ki je bližja njunemu stanovanju. Na novo integriran bo samo en šolski okraj v Craven okraju, kjer bodo doslej belo šolo odprli otrokom vojaškega osebja s Cherry Point letalskega oporišča. Integracija bo nekaj malega napredovala v Virginiji v Arlington okraju tik zraven prestolnice Washingtona in v Norfolku, kjer je glavno pomorsko oporišče in cela množica vojaškega osobja vseh vrst. Otroci, ki ne bodo marali v mešane šole, bodo šli lahko v privatne izključno bele šole; šolnino bo plačevala država na temelju posebnega načrta. Nerešeno je vprašanje višje šole v Front Royal, kjer so lani beli šolarji bojkotirali šolo, ko je bilo vanjo sprejetih 21 črncev. Za nje je bila nato ustanovljena posebna privatna čisto bela šola. V okraju Prince Edward v južni Virginiji so okrajni uradniki enostavno opustili naložitev doklade za vzdrževanje javne šole, ko je sodišče odredilo, da morajo doslej čisto bele šole sprejemati tudi črne šolarje. Privatni darovi so nato narasli na preko $300,000, s katerimi bo mogoče vzdrževati privatne šole za bele otroke. Nobenih bistvenih sprememb v pogledu uvajanja mešanih šo ni v državah Tennessee, Texas, Oklahoma, Florida, Louisiana in Georgia. V zadnjih dveh doslej še ni bila integracija nikjer uvedena. V Louisiani obstoje ločene šole vse od osnovne šole navzgor. V Georgiji je zvezno sodišče na- ročilo šolskemu odboru v Atlanti, na) pripravi načrt za integracijo šol, toda nihče ne sodi, da ga bo sodišče Skušalo začeti uvajati pred začetkom šolskega leta 1960-61. Med tem ko je v večini južnih držav zmagala misel, da je pametnejše vzeti v šole po enega ali dva črna otroka in s tem omogočiti njihovo redno delo, kot pa jih zapreti, so države Mississippi, Alabama in Južna Karolina odločene “nikoli” dovoliti mešanje črnih in belih otrok v istih učilnicah. Naj ima sicer kdo o guv. Faubusu kkršnokoli mnenje, vsekakor je pravilno ocenil položaj, ko je-nb otvoritvi šol v Little Rock dejal: “Ne mislite, da je to konec. To je šele prvi korak, prvi okus grenke kupe!” Za belo prebivalstvo Juga je ta kupa brez nadaljnega grenka, toda prej ali slej se bo navadilo iz nje piti. BESEDA IZ NARODA ¥ nedeljo na piknik! Cleveland, O. — že v ponedeljkovi A. D. smo poročali, da priredi prihodnjo nedeljo, 23. avgusta, Baragov dom svoj piknik, na Kaliopovi farmi. Tudi smo pov-darili zakaj je ta piknik potreben in kaj vse se je že napravilo v Baragovem domu v dobi, ko je prevzel pod isvojo streho razne kulturne in druge organizacije. To vedo one najbolje in se nam ne zdi umestno, da bi še enkrat vse to ponavljali. Za slehernega zavednega Slovenca in še prav posebno za no-vonaseljence, ki v naj večji meri uživajo ugodnosti B. D., naj velja nekako pravilo, da je njegova dolžnost, da podpre ta kulturni hram, kjer se uči, vadi in vzgaja naša mladina. Veliko dobrega je doprineslo k splošni kulturi naše mladine, to neznatno, a vendar izredno pomembno poslopje tam na Senklerju. še večje in težje naloge nas pa čakajo v bližnji bodočnosti, saj so vzgojne in kulturne potrebe slovenske mladine vedno večje, zahteve današnjega časa vedno višje. Da bo Baragov dom kos svoji veliki in odgovorni nalogi, ki si jo je začrtal za bližnjo prihod-njost, zato se obrača do vseh svojih prijateljev, iz znancev, da ga podpre v njegovih težnjah. Prepričani smo, da ni nikogar med nami, ki ne bi ljubil naše slovenske mladine in, ki ji ne bi želel dobro. In ker je tako, zato tudi upravičeno pričakujemo od vsakega zavednega Slovenca, da nas bo prihodnjo nedeljo obiskal na Kaliopovi farmi. Če bi bilo slučajno slabo vreme, se pa ves piknik prenese v same prostore Baragovega Doma na St. Clair, kjer bc v spodnjih in gornjih prostorih dovolj razvedrila in zabave za stare in mlade. Mladina se bo lahko zavrtela ob zvokih veselega orkestra ali na Kaliopovi farmi, ali pa v Baragovem Domu. Še enkrat vas vse lepo vabimo, da nas obiščete ob lepem vremenu na Kaliopovi farmi, ob slabem vremenu pa kar v Baragovem domu. Prijetno bo povsod, najprijetnejša bo pa vaša zavest, da ste s tem pomagali slovenski katoliški mladini. Ivo Kermavner. Socijalizacija Ljubljane univerze Cleveland, O. — Ko je izšla lani pri Walter de Gruyter & Co. v Berlinu W. 30. dr. Slodnjakova Geshichte der slowenischen Literatur, je v komunistični javnosti v domovini počilo. Sicer je nekaj tlelo že dokaj dolgo; malone že od prvih dni komunističnega režima, toda na dan je planilo šele po izidu omenjene Slod-njakove knjige pozno v lanski jeseni. Najprej se je začela v dnevnem časopisju vse prej kot akademska gonja zoper univ. profesorja dr. Antona Slodnjaka, pisca omenjene v nemščini napisane ‘“Zgodovine slovenske književnosti.” Ko se je režimu zdelo, da je stvar že dozorela, se je gonja zoper njega prenesla na univerzo. Konec te gonje je bil, da je bil dr. Slodnjak sredi lanskega šolskega leta vpo-kojen, stolica za slovensko književnost na ljubljanski univerzi pa je ostala odtlej nezasedena. Dr. Anton Slodnjak je danes gotovo eden izmed najzmožnejših slovenskih literarnih zgodovinarjev. Med Slovenci danes, razen njega ni človeka, ki bi bil sposoben napisati celotno zgodovino slovenske književnosti. Stanko Janež je res v zadnjih letih izdal že dve izdaji svoje Zgodovine slovenske književnosti, toda ta njegova zgodovina je konec koncev samo kompilacija brez vsake literarne hrbtenice. Ljubljanska univerza je po svojem položaju slovenska univerza. Kot taka je gotovo v prvi vrsti poklicana, da goji na najvišji znanstveni ravni poleg.slovenske narodne zgodovine zlasti tudi slovenski jezik in slovensko književnost. Toda prav v letu, ko obhaja 40-letnico svojega obstanka, je po zaslugi komunističnega režima ostala brez rednega profesorja za slovensko književnost! Potem ko je komunistični režim v domovini ' vrgel čez- prag našega najvišjega znanstvenega zavoda profesorja dr. Slodnjaka, je ostala slovenska univerza brez enega svojih bistvenih atributov, a to je brez rednega profesar-ja za slovensko književnost. Profesor df. Marja Borštnik, ki je zdaj na univerzi predstojnik Instituta za slovansko filologijo, ima le tako imenovane univerzi-tetske — seminarje, profesor dr. Trne Logar pa predava zgodovino slovenskega jezika. To je pa tudi vse, kar danes vsebuje stolica za slovenistiko v Ljubljani. Nasprotno pa ima ljubljanska univerza danes kvalificiranega predavatelja za hrvaško in srbsko književnost profesorja dr. Štamparja; dalje predava na ljubljanski univerzi srbohrvatskega jezika profesor Jurančič; profesor Kalenič pa podaja kot lektor moderni srbo-hrvatski jezik. Ničesar nimamo zoper to; kakor nimamo tudi ničesar -zoper vse druge jezikovne in literarno zgodovinske znanstvene discipline drugih slovanskih narodov, ki jih danes goji ljubljanska univerza. Nasprotno, smo za to, da jih ima čim več, in to kar se da prvovrstnih. Pri vsem tem smo pa, in kot Slovenci to moramo biti, brezkompromisno za to, da ima slovenska univerza v Ljubljani kar se da popolno in znanstveno v najpopolnejši meri kvalifirano zasedbo stolice za slovenski jezik in književnost enako kot tudi stolico za slovensko narodno zgodovino. Vretje na ljubljanski univerzi, to dobro vemo, še daleč ni končano. Znamenja napovedujejo, da tudi profesor dr. Marja Borštnik ne bo dlogo ostala na svojem mestu. — Kaj bo butnilo na dan, ko bo po vsej verjetnosti že prihodnji mesec izšla nova knjiga velike matičine izdaje Zgodovine slovenskega slovstva, se da komaj kaj napovedati. Knjiga bo obsegala ■ okrog 400 brani. V njej bosta obdelani dve izmed najbolj važnih poglavij v zgodovini našega slovstva, to je obdobje romatike in obdobje realizma. Prvo obdobje je obdelal profesor dr. Slodnjak, drugo pa profesor dr. Lind Legiša. Ko‘ bb knjiga zunaj, je popolnoma integralno jugoslovenski smeri kovati usoda nadalnjega razvoja našega knjižnega jezika, smo svobodni Slovenci zunaj domovine upravičeno zaskrbljeni. Sicer pa smo močno zadeti že zaradi tega, ker že polnih deset let od slovenske univerze zaman pričakujemo novih disertacij mladih slovenskih slavistov. S skrbjo se vprašujemo, odkod to. Janez Sever. Zaročila se je . Cleveland, O. — Mrs. Margaret Hodnik z 20500 Westport Ave. sporoča, da se je njena hčerka Mary Rose Hodnik, ki je trenutno zaposlena v Državnem tajništvu v Washington, D.C., zaročila z Alvinom M. Bopst iz Frederick, Md. Dan poroke še ni določen. Čestitamo! Tudi v Venezueli presej slovenskih rojakov Caracas, Venez. — Spoštovani! Pošiljam Vam naročnino zopet za eno leto. Časopis kar v redu prejemam in ga z zadovoljstvom či-tam, potem ga dam še komu drugemu. Tako nam Ameriška Domovina krajša čas in nas seznanja z načinom življenja naših rojakov drugod po svetu. Spočetka je bilo tu v Venezueli Slovencev prav malo, zadnjih nekaj let jih je pa precej prišlo sem, tako da nas je sedaj že 120 družin. Žal sedanja nova vlada zabranjuje vsled brezposelnosti naseljevanje tukaj. Brezposelnost se zadnje čase tu precej občuteno pozna. Vlada sicer obeta, da bo brezposelnost zatrla z večjimi javnimi deli, namerava zgraditi več industrije, kot jo je bilo do sedaj. Slovenci imamo zdaj tu v Ca-zgodovino racasu tudi slovenskega duhovnika, ki je prišel lansko leto iz Argentine. Vsako nedeljo je sveta maša s slovensko pridigo in s slovenskim cerkvenim petjem, tako da vsaj malo občutimo tisto domačnost, ki smo jo doživljali včasih v domovini. Končno sprejmite mnogo pozdravov Vi in vsi čitatelji Ameriške Domovine. Vaš vdani Ciril Bartol. S počitnic Cleveland, O. — Letos sem se odločil iti na počitnice v St. Marys v Pennsylvaniji. Tja me je vleklo posebno zato, ker živi tam moja sestrična, ki ji je nedavno po hudem trpljenju umrl 74 let stari mož John Royc. Kako lepo udobno je potovanje v hladnih busih Greyhound družbe. Bus drvi kot veter, še bi se rad vozil, še skozi njegova ckna ogledoval mimo letečo pokrajino, pa je že obstal in treba je izstopiti. V St. Marys me je na postaji čakal Anton Celin, sin sestrične Lojze Royc. On vodi najbolj znano popravljalnico čevljev v St. Marys in okolici. Izdeluje tudi čevlje za invalide in za vsakovrstne pokvarjene ali nenormalne noge. V delavnici so zaposleni trije čevljarji. Zelo ljubeznivo so me sprejeli in mi postregli z vsem, kar člo-), je popolnoma go- ie potrebuje za svoje zado-tovo, da bo v komunistični jav-1 voljgtvo Hvala jim za VSo na. nosti doma nastal vlhar hujši od ;klonjenost in ljubeznivosti; ki so prvega ob nemškem Slodnjaku. Zaradi vseh teh dogodkov kakor tudi zaradi onega, kako se v naj novejšem času spet skuša v mi jih izkazali. Pozdrav vsem rojakom! Anton Jaksetich. Novice iz Jugoslavije Rekorden pridelek žita Jugoslavija računa letos z rekordnim pridelkom žita. Po zadnjih podatkih naj bi pridelek znašal 4 milijone ton žita, koruze pa računajo, da jo bo za 6 milijonov ton. V Vojvodini, ki je najbogatejša na žitnih poljih, bodo imeli letos ža 60,000 vagonov žita več kot lansko leto. Država je določila vsoto 2 milijardi za zgraditev potrebnih silosov. Pri vskla-diščanju žita pomaga tudi vojaštvo. Pred desetimi leti je znašal pridelek žita v Jugoslaviji 2,400,000 ton, pa čeravno je bil odstotek kmečkega prebivalstva mnogo višji kot danes in tudi površina posejane zemlje večja. Če država ne bo posegla vmes s svojimi zakoni in predpisi, bi letos ne smelo primanjkovati kruha v Jugoslaviji. Gradbena dejavnost v Novi Gorici V Novi Gorici je gradbena dejavnst zelo živahna. Že v Rožni dolini opažajo vedno več ličnih hičic, prav tako v Erjavčevem drevoredu in vzdolž Magistrale. V Prešernovi ulici gradijo sedaj devet stanovanjskih hiš z 71 stanovanji. Stroški bodo znašali 445 milijonov din. Do zime bodo stavbe dogradili do strehe, prihodnje leto pa že upajo, da se bodo lahko vanje vselili novi stanovalci. Zagrebški velesejem Za letošnji jubilejni zagrebški velesejem, ki bo od 5. do 20. septembra, vlada v trgovinskih krogih po svetu veliko zanimanja. Okrog 4000 podjetij iz 30 držav vseh petih kontinentov je že javilo svojo udeležbo. Poleg teh bo sodelovalo na velesejmu še okrog 1000 domačih podjetij. Ta podjetja bodo razstavila predvsem blago namenjeno izvozu) Poseben paviljon bo namenjen turizmu v Jugoslaviji. V Zagrebu so odkrili skrivne točilnice V Zagrebu so v zadnjem času tržni nadzorniki odkrili nič manj kot 4257 skrivnih točilnic alkoholnih pijač, zlasti vina. V teh skrivnih točilnicah, takozvanih bunkarjih, je policija zaplenila nad 1000 hi vina in ga izlila v Savo. Za ljubitelje sladke kapljice je moralo biti v tistih dneh prijetno kopanje v “vinski” Savi. Haile Selasije na obisku Jugoslovansko časopisje poudarja “izredni pomen” obiska abesinskega cesarja Haile Sela-sija v Jugoslaviji. Sprejeli so ga z vsemi častmi. Prvenstveno o-biskuje kraje v Sloveniji in na Hrvaškem. Italijanski znanstveniki proti a-tomskemu preskusu v Sahari? Titovska uradna poročevalska služba “Tanjug” trdi, da vlada med italijanskimi atomskimi znanstveniki in radiobiol o g i precejšnja zaskrbljenost zaradi napovedanega preskusa francoske atomske bombe v Sahari. Oni dvomijo, da bi Francozom uspelo izdelati takozvano “čisto” bombo, katere radioaktivni prah je zelo omejen. Po poročilu socialno demokratske poročevalske službe Italia naj bi se znanstveniki bali, da bi radioaktivni prah utegnil padati na velik del Apeninskega polotoka, prav posebno pa na Sicilijo. V preteklosti so včasih vetrovi prinesli puščavski prah iz Sahare vse do Srednje Italije. Nič ne povedo v Beogradu, če se tudi oni kaj boje posledic napovedanega preskusa francoske atomske bombe v žahodni Sahari. Vsekakor pa beograjska “Politika” poziva atomske sile, naj končajo atomske preskuse za vselej. Jugoslovanska podjetja grade pristanišče v Abesiniji Podjetje “Pomgrad” iz Splita gradi že od lani pristaniške naprave v Assabu v južnem delu Abesinije ob Rdečem morju. Na novo urejeno pristanišče bo sposobno sprejeti na leto do pol milijona ton prometa. V njem bodo lahko pristajale tudi večje ladje. Vrednost celotnih del je preračunana na 10.5 milijona dolarjev. Mariborska tovarna “Metalna” bo za pristanišče izdelala sedem modernih žerjavov. Tovarno lepenke grade v Sudanu Jugoslavija jp na kapitalu revna dežela in je vezana na stalno gospodarsko pomoč zahodnih sil, posebno Združenih držav, kljub temu se skuša uveljavljati tudi drugod. Tako je podjetje Invest-Import zaključilo s Sudanom pogodbo, db bo postavilo v Kartumu ob Nila tovarno lepenke. V smislu pogodbe bodo skoro odšli jugoslovanski strokovnjaki ogledovat področje, kjer naj bi nova tovarna stala. Puljski filmski festival Na filmskem festivalu v Pulja v Istri je bil proglašen za najboljši jugoslovanski film “Vlak brez voznega reda”, nato pa “Tri četrtine sonca” in “Pet minut raja”. Kot najboljšo žensko igralko letošnjega leta so proglasili Olgo Spiridonovic, kot. najboljšega režiserja pa Tržačana Jožeta Babiča, ki sicer deluj6 pri Slov. nar. gledališču v TrstU' Je vnet pristaš jugoslovanske komunistične vlade. -----<> —--- Muhasta Gina Gina Lollobrigida bi imela nastopiti v glavni vlogi filma Jo' vanka in druge, ki bi ga. moral* snemati v Jugoslaviji. Prva s® je uprla Gina, češ da si ne bo pustila odrezati niti lasu. V N' mu nastopa namreč partizank9 Jovanka, katero so Nemci za k3' zen ostrigli na “baline”. Predstaviti bi se morala kot grobo, prostaško dekle, ki je zgubilo sleherno žensko milin° in poštenje. Ginin mož, Slovenec Milk0 j Škofič, bržkone razume bolj ko* Gina, kako bi taka vloga ne bi*3 v čast ne njemu ne njej. Gi^ je sodelovanje pri filmu od' povedale. ------o----- Potujoča ljubezen V človeški družbi so gotovfl' najbolj nesrečni ljudje gobav0'1 Kot živi mrliči so pri vseh stvih obsojeni živeti ločeno00! drugih, na kakem osamljen6,,1 otoku ali tudi na kakem prost0 ru, ki ga obkroža bodeča žič° , ograja. Danes štejejo teh bol0D kov okrog 15 milijonov. Sk°i j vsi zdravniki-specialisti so P: pričani, da je bolezen popolno*1^ ozdravljiva. Zdravila za ene^ bolnika stanejo okoli $2.00. Križarsko vojsko za osvoboJ0 nje gobavcev vodi že čez 25 plemenit mož Raoul Follera0^ ki ga imenujejo “potujoča lju^ zen.” Pred nekaj dnevi s6 ■ mudil v Assiijiju, v Italiji, kj^ so mu med filmskimi igralci ^ brali večjo vsoto denarja za ^ et2 f\ bavce. Prepotoval je ves sv£ \en 23-krat in ga gobavci pričakuj in objemajo kot svojega odreS nika. Raoul Follereau se je pisru6^ obrnil poleg drugih ustanov privatnikov tudi na dve yladi5 daj največjih vojaških sil s PL šnjo naj mu za oskrbo gobami j odstopijo denar, ki ga potrpS^ za gradnjo le dveh bombnik^ Ta vsota, pravi, bi zadostoval0^ ozdravljenje vseh gobavcev svetu. S Zbadljivo je ta mož v nekir. '1# I/ viji zapisal: “Z raznirpi sput*) in eksplorerji hočete priti na -A, no in druge planete; toda p1'6 r odpotujete tja, spravite v r610 j, či tu na zemlji. Med najbolj * } čeče potrebe za kulturne ljuu1 ^ je odpravljanje nepismeu0^. 'brezposelnosti in poleg' J nujnih zadev tudi skrb za ; t DOBITE VAŠE DRAGE V AMERIKO ☆ z največjimi svetovnimi veleladji Queen Elizabeth in Queen Mary CUNARDOYA PREDPLAčANA POSLUGA, v sodelovanju z Vašim potniškim agentom, oskrbi vozni listek, dokumente, prostor na vlaku - ladji - hotelu, prevoz prtljage, vodstvo skozi Imigracijo di končnega cilja. Potovanje s Cunardom so dodatne počitnice. Izvrstna hrana, zabava, postrežba, 275 funtov prtljage dovoljene . . . vse prosto z vsakim voznim listkom! ☆ Sorodniki ali prijatelji potujoči v Severno Amerko prihodnje leto kot stalni prebivalci, ki se morejo izkazati kot bona fide emigranti, morejo dobiti precejšnje znižanje na vseh Cunardovih potovanjih v U.S.A. in Kanado v 1960, razen v dobi med 1. julijem in 31. oktobrom. Turistični razred na Queen Elizabeth in Queen Mary iz Cherbourga stane tuai samo $181.50, z dodatkom takse, in iz Havre na Mauretaniji in drugih velikih Cunarderjih stane od $174.50 z dodatno takso. ZNIŽANE CENE ZA EMIGRANTE IZ EVROPE Obiščite Vašega potniškega agenta PREKO CUNARb. Pr. Milčinski: r ZLOČINCI NOVELA Požiral ga je, zamežal je, po- ke tolažilne besede, veš, je treba imeti vedno pri rokah, včasi več zaležejo kakor drobiž. Mož si je s prsti obrisal oči in nos, potem je steklenico zopet nastavil k ustom. Bil je konjak po deset kron, lahko mu je dišal! — Bog ve kaj imenitnega nisem rešil človeštvu, sem si mislil, ko je tako požiral. Zanimanje zanj mi je čim dalje bolj plahnelo,' stvar mi je postajala dolgočasna. Rad bi se ga bil odkrižal. Toda gost moj je sedel kakor priliman, bulil predse in poihte-val skozi nos, na levi strani nosu je imel velik mozolj, bel in zrel, oči so se mi pričele spotikati ob tem mozolju. Potem pa dvigne svojo desnico in mi pod nos pomoli svoj palec. Na palcu ni bilo videti nič posebnega, le nohet je bil rumen in zguban. “Tako sem pohabljen, vidite! Pa ne dobim od nobene strani nič podpore. Ves sem bolan. Ali tem pa rekel: “Še!” — No, torej! Spoznal sem, da utegnem o-praviti svoje rešilno delo brez Padarja. Natočil sem mu še ko-2arček, veselilo me je kako je z °čmi spremljal natakanje — skratka: vidno so se mu vračate telesne in duševne sile. Še en kozarček, pa je že razločno zaklel, — hvala Bogu! Pil je bolj majhne rasti, ma-to skrivljenih nog koščenega, golega obraza, kakih 45 let star, °klečen po meščansko — ali do-kro, ali slabo, se ni ločilo, ker je bil moker, da se je kar cedilo °d njega — in pa naroden znak je imel pripet na suknjo. 'Mislil sem, ali bi mu še sku-kal čaj; pa sem preudaril, da ne. Toliko se je že zopet okrepil da §a bo lahko odpraviti domov, hernia so morebiti v skrbeh — torej v voz z njim pa domov! Naj se še doma z njim malo po-Zabavajo! Jaz sem bil ves moker in v sobi so mi stale luže. Imel pa nisem nikogar, da ga Pošljem po voz — saj veš, sa-^ec sem imel le postrežkinjo Posteljo mi je prihajala postiljat in črevlje snažit in prah je vča-si malo pobrisala, če jo je bila v°ija. Stanoval sem v onem koncu hiše nad vodo sam, treba t°rej, da grem črez dvorišče v sPrednji konec ob cesti, tam že tfokim človeka, ki ga poprosim, ^ mi stopi po izvoščka. v Dedca mi nikdo ne ukrade,' ga pustim za hip samega,” si mislil, pa grem tak, ka-ršen sem bil, kar v copatah iz stanovanja. Ali ko pridem na dvorišče, se spomnim: Kam pa |Dj pelje izvošček dedca, more-, tti niti tukaj ni doma, ampak le tujec. v T'rnem se torej, da ga vpra-arn, kdo je in odkod, odprem — ali ti ne drži dedec ste-enice s konjakom pri ustih in J°žira in požira! ,živio!” sem rekel ^ islil; Temu niti ne bo „ 2a> ta peš tudi najde Pot _ 'verjamete, če malo zakašljam, pa me v mezincu zaboli. Ampak Slovenca nikjer ne poznajo in najmanj doma. Uglobil se je v misli. “Kaj pa kape, ali kape niste u-jeli? Čisto nova je bila, pet kron me je stala — no, pa je šla! Mene povsod nesreča preganja! — Vi, gospod, če bi me vi poznali, kakor me ne poznate, in če bi vse vedeli, kakor ne veste, razjokali bi se tako gotovo, kakor je Bog v nebesih, ako nimate kamena namesto srca. Poglejte me, štirinajst sem imel krstov, enajst pogrebov: to niso mačje solze! Enajst jih je Bog vzel k sebi, mojih otrok, — srečni so! Dva bi že bila soldata, če bi živela. Trije so mi še ostali in pa žena. Za stanovanje jim skrbim, za obleko, za hrano — koliko pojedo, draginja pa taka! Pa nič ne rečem — Bog jim blagoslovi — saj sem mož in oče. Ali spoštovati me morajo kakor očeta in moža! Kaj pravi božja zapoved? (Dalje prihodnjič.) — Plastične snovi so začeli v Združenih državah izdelovati 1. 1869, ko so izdelali tod prvi celuloid. Odkod potresi! Ko so se pretekli torek razširi- du naše dežele. in si treba svojo Moj gost na divanu je široko PVal ogi v me, ostavil pa ni ste-:ienice, še je predno 'Maj tekel; le po deželi vesti o hudem potresu, ki je prizadel toliko škode in zahteval več človeških žrtev na severozahodu naše dežele, se je prenekateri, ki se s tem vprašanjem ni nikdar preje ukvarjal, vprašal, odkod potresi, zakaj se ti ponavljajo vedno znova na približno istih prostorih? Potresi nastajajo iz različnih vzrokov, toda največkrat vsled napetosti v notranjosti zemeljske skorje. Te potrese imenujejo znanstveniki — tektonske. Potresi manjšega obsega nastopijo običajno tudi ob izbruhih ognjenikov ali pa ob zlomu in zrušitvi “streh” večjih podzemskih jam ali votlin. Naša Zemlja je planet srednje starosti. Merkur in Venera, ki krožita okoli Sonca znotraj zemeljske poti sta mlajša, Mars, Saturn, Jupiter, Neptun in Pluto pa so starejši. Ko se je Zemlja odtrgala od Sonca je bila , žareča plinska obla. Njen obseg je bil od današnjega obsega Zemlje veliko večji. Čim bolj se je žareča Zem- €>e je postal obok zemeljske skorje pretežak, se je zrušil, dokler ni obležal na tekočem jedru notranjosti Zemlje. Zemeljska skorja se je pri tem zdrobila v več kosov, ki so se narinili drug na drugega v takozvana — gru-dasta gorovja. Večji del omenjenega se je dogodilo v davni preteklosti naše Zemlje, delno pa se dogaja še tudi danes. Ne smemo namreč pozabiti, da je naša Zemlja še sorazmerno mlada, da njena skorja dejansko ni niti v takem razmerju do tekoče sredine kot je jabolčna lupina proti celi jabol- ki. Tenka skorja plava na površini kot pozimi led na površini našega Erie jezera. Kadar se led na jezeru dela ali tali se slišijo poki, ker se napetost v njem menja. Napetost v zemeljski skorji se tudi menja in povzroča poke in tresljaje — potrese. Potresi se ne pojavljajo po vseh delih sveta v enaki meri. Imamo predele, kjer potresov skoro ne poznajo — na primer Evropska Rusija in večji del Sibirije, dober del Afrike in Arabije, vzhodna dela obeh Amerik. Ti deli sveta so deli starih plošč, ki so se že davno umirili. Področje Skalnih gora pri nas in v Mehiki ter skozi vso Srednjo Ameriko, And v Južni Ameriki, Alp, Balkana, Karpatov in Pire-nejev v Evropi ter Himalaje v Aziji, ki je po svojem nastanku dosti mlajše, je po potresih češče obiskano. Čim kasneje se je kak del zemeljske skore “dokončno” uredil, tem nemirnejši je. Obroku gub in prelomnic najdemo ugasle ali celo še žive ognjenike in tople vrelce. Posebno znano področje potresov je Japonska in predel jugozahodno od nje vse tja v Indonezijo. V tem predelu je tudi največja morska globina. Pri nas v Ameriki so potresi najpogostejši v Kaliforniji in sosednjih državah. G. Kdo bi poslušal V Bury St. Edmunds na Angleškem je zasedala porota. Ko je sodnik videl pred sabo nenadno samo 11 porotnikov, si je prostor za nje natančnejše ogledal — 12 porotnik je mirno spal spanje pravičnega. MAU OGLASI 1048 E. 71 St. 3 sobe s kopalnico se oddajo odraslim, zgoraj. Pokličite EN 1-0989. (162) Hiša naprodaj Dvodružinska, 6 sob spodaj in 5 sob zgoraj, 3 garaže in 2 fur-neza. Blizu Superior. Na 1545 E. 47 St. Samo $13,000. (163) Ženske dobijo delo Dekletla in ženske 17 do 30 let stare za pregibanje rjuh in prevleke za blazine in likanje srajc in drugo. Vzamemo začetnice. MENK BROS. LAUNDRY 643 E. 103 St. _________________________(161) Delo dobi Iščem žensko, ki bi skrbela za enega otroka. Prosta soba, hrana in plača. Kličite po 7. uri zvečer KE 1-3911. (160) Stanovanje iščeta Zaposlena zakonca iščeta 4 ali 5-sobno stanovanje z garažo v bližini sv. Vida. Kličite HE 1-0628. (x) Blizu Marije Vnebovzete 6-sobna hiša, samo nekaj minut od cerkve Marije Vnebovzete, velika kuhinja, 3 spalnice, celo podkletena, plinski fur-nez in AUI vodni grelec. Ne bo dolgo naprodaj za $8800. PAGE REALTY 455 E. 200 St. KE 1-1030 Northeast Multiple Listing Vprašajte Za John Laurich D ' • (161) Sobe se odda Štiri sobe se odda v fari sv. Vida. Sprejme se enega otroka. Kličite EX 1-0089 po 5. uri. —(161) V najem Se odda 5 lepih sob, najraje odraslim1, plinski furnez, garaža. Prednost takim, ki bi pomagali z delom zunaj na 1010 E. 143 St. Vprašajte zgoraj ali kličite PO 1-8074 zvečer. (162) NAPRODAJ Dobroidoča trgovina z živili, pivo, vino, mesni izdelki, klobase. Zglasite se na 4110 St. Clair Avenue. -(164) $18,500 Prvič naprodaj. Blizu E. 222 St., idealni prostor, ena spalnica in stranišče spodaj, 2 spalnici in kopalnica zgoraj. Zaprta veranda. spredaj. Polno podkletena. Aluminijasta veterna okna in mreže. Dvojna garaža. $16,500 Blizu E. 250 St. 4 spalnice, velika kuhinja, trd pod, lot 50x150. Dvojna garaža. V prvovrstnem stanju. Samo 10 let stara. E. M. ROSS INC. 18051 Lake Shore Blvd. IV 1-4200 Gostilna in restavrant D 1-2-3, jedilnica in gostilna, 72 sedežev, vsa nova oprema. Gostilna prinaša dober denar že od 1933. Dosti prostora za par-kanje. Se mora prodati zaradi zdravja. Dajte ponudbo. Pomagamo financirati. Obiščite lastnika na Jo-Ev Restaurant, 37825 Vine St., Willouhby, Ohio. -(161) Sobe se odda 4 sobe in kopalnica se oddajo spodaj. Sprejme se enega ali dva otroka. Vprašajte na 961 Addison Rd. —(161) Zaprto 1 teden od 26. avgusta do 3. septembra Vsem prijateljem in odjemalcem najlepša hvala! MANDEL DRUG GO. 15702 Waterloo Rd. (163) Lastjnik prodaja — v Euclid 41/2 sobni bungalov, polna klet, panelasta razvedrilna soba, preproge, aluminijasta vetrovna okna, awnings, patio, ograjeno dvorišče, garaža. Na 21371 Morris Ave. (161) Pod $12,000 Enostanovanjska hiša naprodaj izpod $12,000. Štiri spalnice, poldruga kopalnica, dnevna soba, obednica, kuhinja, v celoti podkletena, 2 garaža, plinski o-grev. Kličite KE 1-3578. (160) Lastnik prodaja 556 E. 120 St. Moderna 8-sobna hiša za eno družino, stranišče, prostor za zajtrk, na prvem, poploščena kopalnica, plinski furnez, kvadratne cevi, garaža. SE LAHKO TAKOJ VSELITE MALO NAPLAČILO Prodamo pod FHA cenitev. — Dober kup za gotovino. — Lastnik PO 1-3056. ______________________(161) Stanovanje se odda Štiri neopremljene sobe s kopalnico se oddajo v najem na 1143 Addison Rd. —(160) Prodam lote — naredim hiše! Imam več lepih lotov, na katerih vam naredim hišo po vaši izbiri in okusu. Najboljši izdelek, cena zmerna. Prvi lot na Chardon Rd. 230, 60x145, dalje na E. 218 in Lake Shore Blvd., 3 loti za 2-družin-ske hiše, vsak 50x160, 1 lot za dvodružinsko na Grovewood E. 168 St., 44x130 in en lot na Pas-now Ave. za 2 družni. — Moj izdelek si lahko ogledate. Za pojasnila kličite GL 1-8586 od 7-10 zjutraj ter od 5. pop. do 11. zv. BUILDER (17, 20, 21,24, 27 avg) Sobe se odda 3 sobe blizu E. 222 St., peč in hladilnik v stanovanju. Za upokojen zakonski par ali zaposleno žensko. Zmerno. Blizu transpor-tacije. Kličite po 5. uri RE 2-8598. (160) Dobra investicija Apartment - 6 stanovanj, 5 trgovin in zidana popravljalnica za avte in garaža v St. Clairski slovenski okolici. Cena $67,000. AERO REALTY IV 6-5151 AN 1-0197 (160) Naprodaj Velik buffet, miza, 5 stolov, iz orehovega lesa v dobrem stanju. Tudi pohištvo za spalnico. Kličite KE 1-6296. (161) Naprodaj Dobroidoča restavracija in gostilna z licenco D-3, D-2, naprodaj v prometnem industrijskem središču. Zglasite se pri Kastelic, 1315 E. 53 St. -(162) Ija ohlajala, tem bolj se je tudi lok-lok-lok teklo krčila. Dokler je bila v žarečem stanju, je to šlo brez posebnih motenj. Ko se je pa na površini napravila trdna skorja, je prišlo v notranjosti do raznih napetosti. Trdna skorja se ni več krčila v enaki meri kot zareče tekoča notranjost. Med notranjostjo v tekočem stanju in trdo skorjo je ponekod nastal prazen prostor. "tbl> okoli sebe, po sobi in skozi !Dokler m blla skorJa Potežka, 0*110. _ jo je dal od ust. 1 se je globoko oddahnil in 1 1( “Prekleto je dober!” ^ Kako se počutite?” sem ga' 2UiaSa^ ZC^ me -*e Pr^eI° Je-t, ’ Ta sem si z njim onečistil v v° In zakaj ga nisem pustil v h 2l’ Pokore! “Ali naj pošljem P° v°2?? Kje pa Mokri stanujete?” prijatelj se je oziral po Potegnili ste me iz vode ! je ta viseia nad Praznin0> kot visi J 8k°raj sem gagnil . . .” Kimal je ^av°> zmigaval z njo, potem kav' rernzk obraz in rekel z jo--- glasom: “Ljubi moj gos-Vie ’ Za^osIno je, če človeka kri-v , .ln obup poženeta v vodo in te rMko smrt. Vi gotovo misli-Vev ' ’ ^oda iaz sem pošten člo-au ’ (,bkah človek — ich kann Pbch ^eu^ScI1, mein lieber Herr, verfolgt ein Ungluecks- zidan obok na stenah. Ta obok je tiščal na vse strani vzporedno s površino Zemlje, pa tudi navzdol proti njenemu središču. Če je bila sila, ki je delovala vzporedno s površino dovolj močna, se je zemeljska skorja zgubala, kot se zguba lupina jabolka, če ga pečemo na ognju ali j če hočete kot koža na .naših obra-|zih, ko ji leta vzamejo njeno j prožnost in napetost. V tem slu-se,” sem ga tolažil, [čaju so nastala takozvana nagu-SVe, Za vas bo kaj pomoči najbana gorovja, kot so na primer goto-' SaI B°g nad nami, Bog! A]pe v naši stari domovini ali V° M pozabil na vas!” — Ta- 'večji del Skalnih gora na Zabo- stern.,: omirit, Pričel je glasno ihteti. Z Eagle znamkami prihranite več v obeh May kletnih trgovinah Preko 5200 parov! NAŠA NAJVEČJA! za otroke in mladino! RAZPRODAJA ČEVLJEV znanih vrst Te priljubljene vrste: ® Domači čevlji Sandale Opanke Salonarji vezalkami Oxford čevlji Z nizko peto Gum Drops Smulcci Privlačne barve: Regularno od 5.50 do 9.99 vrednosti Rdeča Rjava Črna Lakasta Modra Siva Kozlovska Razne druge MERE Deške 3)4 do 8 Otroške 8V2 do 12, 32)4 do 3 Mladinske 4 do 10 AAA do E v skupinah TRPEŽNI MATERIAL: • Usnje ® Koziičevina • Semiš • Lak '• Gumijasti podplati ® Krep podplati ® Neolite podplati ® Usnjeni podplati Velik dogodek, na katerega ste že čakali! Sedaj imate priliko, da nakupite šolski obutev in prihranite od $1.50 do $7 pri paru! Pravi čevlji za vsaj-kega dečka in deklico. Ne moremo omeniti vrst izdelkov, toda prepoznali jih boste takoj. Na razprodaji preko 5200 parov, razvrščenih po mizah in urejenih po merah za hitrejšo izbiro. The May Co.’s kletni oddelek ' 1 otroških čevljev v mestu in na Heightsu KRIŠTOF KOLUMB Odkritje Amerike ZGODOVINSKA POVEST —Če tudi je priznano, da je zemlja okrogla, da morejo biti na drugi strani tudi naseljene dežele — pristavil je j eden učen menih, — a ne smete pozabiti, da stari modrijani, na katere se tako radi sklicujete, gospod Kolumb, trdijo, da tja ni mogoče priti zaradi neznanske vročine polutnikovega pasa! —Po Epikurovem mnenju — pristavil je drugi učenjak, — i-zemlja podobo krogle, ko ste torej mogli te pisatelje či-tati v izvirniku? — je nasmehlji-vo vprašal predsednik. — Aristotel in Strabon sta pa očeta zemljepisja. —Vendar sem ju prečital, — odgovoril je Kolumb ne brez hudomušnosti. — Aristotelova dela “O nebu,” “Vremenoslovje” in “Živalstvo” sq: mi dobro znana v latinskem prevodu iz arabščine iin v izvirniku. Moji učeni tovariši v samostanu La Rabida so mi zelo ustregli, ko so mi odprli To se ne pravi, vele- Z£!piacje svoje knjižnice, častiti oče obrnil se je k Fer- j Prirodoznanska in zemljepis vrstnikov. na dela Aristotelova — se je vmešal vmes Dijego de Deca — so jako razširjena v rokopisih. Latinski prevod Strabonov je izšel v Rimu 1467. leta. Plinij in dinandu de Talavera — voziti se ne na slepo srečo, to se ne pravi denar proč metati, temveč tukaj se gre za to, da se lotimo dobrega dela v slavo božjo in v korist človeštva. 'Seneka sta tudi že pred nekate- Navdušen v borbi za svojo rjmj Jeti izšla tiskana, in ni nič ljubljeno idejo, se je Kolumb čudnega in neverjetnega, če ju j ves premenil. Oči so se mu sve- je čital gospod Kolumb. .the in njegov glas je prešinjalo^ Predsednik je malo nejevolj-je.tako iskreno prepričanje, da so no p0giedal Kolumbovega zago-samo na severni strani obljude- vsi nehote bili prisiljeni udati se vornjka in nato se obrnil k Ko- ma na in samo na jedni strani obda- tej veliki osebnosti, na z zrakom, na drugi strani je 1 Zbor je molčal. Nikdo se ni lumbu —No, dobro, gospod! Na^ samo zmešnjava, propad in brez- več upal ugovarjati prostemu, 'vedite nam vaše dokaze mejno morje! neznanemu mornarju, katerega _Tako začnem z Aristotelom, —In če vi tudi pridete, gospod, mogočni duh je kot orel plaval __ spregovoril je Kolumb. ___ V res do teh deželi ali bregov In- v ozračju znanosti, ko se je bil drugem delu njegove knjige “O dije — vprašal je hudomušno osvobodil temnih predsodkov. jvesolstvu,” katerega je razložil tretji ugovarjalec, a vi se ne bo-! Nakrat je vstal dominikanec Avereos, je jasno povedano, da dete mogli vrniti, vas bodo ovi- Dijego de Deca. !se v nekaterih dneh pride po rala izbočenost zemlje, ki delaj —Jaz ne vem, gospod Kolumb, morju v Indijo z zapadnega bre-goro, na katero ne bodete mogli — začel je jako naklonjeno go- ga Afrike ali iz Kadiksa. tudi pri najugodnejšem vetru, [voriti — v koliko se zvezdoznan-j —Jaz moram opomniti gospo-Kolumb je vstal in svetlimi cj in zemljepisci vjemajo z vaši- du Kolumbu, — rekel je jeden očmi pogledal na zbrane. Čutil mi dokazi, a jedno čutim — da član junte, — da delo “O vesol-jo zopet pred seboj trdna tla in|se ta, ki je tako kakor vi pre- stvu” niti ni Aristotelovo, tem-zmožnost, da sijajno zavrne svetljen z božjo milostjo ne mo- več Posidonijevo, kakor so svoje protivnike, kateri zaprti v re podvrgavati navadnemu člo- kazale novejše preiskave, svojih samostanih niso vedeli za veškemu merilu. S tega stališča] —To, gospod, je še vprašanje, preiskave novega časa in za Se jaz čutim popolnoma prepri- — zaklical je Dijego de Deca, in zemljepisne uspehe. |čan< ga o resničnosti vaših idej —Preučeni gospodje — začel in smatram pretresovanja o je, — oprostite, ako vaših ugovo-] vprašanju o prirodi stvarij za rov ne zmatram za utemeljene, končano in predsednika junte kdo je to delo pisal. Proti sklicevanju na stare mo-'prosim, da dovoli nam, da pre-J —Zame to nima posebnega drijane, vam lahko navajam idemo k pojasnjevanju daljnih pomena, — rekel je Kolumb, — po- to vprašanje še daleč ni rešeno. Sicer pa mislim, da je v tem slučaju popolnoma brez pomena, mnenje drugih nič manj učenih dokazov, mož starega časa. Sam sveti Au- ] —Ima li od guštin pravi, da je tropični del kaj omeniti? -pač obljuden s pošastmi, —r kar pomenja, da je ondu življenje le mogoče. Janez Damaskin, Beda in drugi pretresajoč vprašanje o tem, kje se nahaja zemski raj, govore, da je bil v čudežni deželi na vzhodu, tako daleč od naših obljudenih dežel in tako vi- Izame je* le to važno, kar je v tem gospodov kdo še delu povedanega. V knjigi “O vprašal je Talavera. Nikdo se ni oglasil. —Sedaj proglašam pretresovanja o prvi točki za končano. Sedaj so na vrsti mnenja pisateljev. Prosim gospoda Kolumba, da preidemo k tej točki! . . . Kolumb je vstal in v zname- soko, da je skoro dosegel mesec nje soglasja prikimal z glavo. in ga niso mogli pokriti valovi vosolnega potopa; po njih zatr- —Prehajajoč k dokazom učenih pisateljev, — začel je, ko je jevanju je bil raj blizu polutni- nialo pomislil, pred vsem vas o-ka in je imel zdravo in milo pod- pozarjam na slovstvene podatke, nebje. In res, gospoda moja, ti zajete iz del starih grških in la- ni odri očetje svete cerkve so meli prav. Jaz sem bil že i- tinskih modrijanov in prirodo- pre- znancev I stopil polutnik, bil sem že v no-j —Znate li stare jezike? — mu voodkriti deželi Svetega Jurija je zbadljivo retrgal besedo Tala-dela Mina v Gvineji, katera leži vera. že daleč za črto vročega pasa, pa | —Malo, — odgovoril je govorne le, da sem se mogel vrniti,'nik, ki se ni mogel vzdržati lah-temveč našel sem ondu obilje kega smehljaja. — Srva sem pro-Ijudij, gromadne množine sadja, učeval klasike v italijanskih, žitnih rastlin in živil. Iz lastne španskih in portugalskih prevo-skušnje lahko zagotovljam, da dih, a s časom sem jih pa čital na polutniku ne pada ogenj z tudi v izvirniku, neba, morje ne kipi, in se ljudje j —Znanje jezikov še ničesa ne in živali počutijo tako dobro, da dokazuje, — rekel je zadeti vesolstvu” nahajamo ta le odstavek: Očividno je, da zemlja ni samo okrogla, temveč ima podo-! bo kroglei dfugačb bi na tako neznatnem obsegu ne kazala tolikega različja. Zato tisti nimajo tako napako, ki trdijo, da se del suhe zemlje, ki leži ob Her-kulesovih stebrih, drži Indije in se na vsej zemlji nahaja le jeden ocean. To se tudi lahko sklepa iz tega, da so v Afriki in Indiji sloni iste vrste.” Dalje se pravi v delu “Mirabilia auscul-tata,” katero tudi po pravici ali po krivici pripisujejo Aristotelu, se navaja v 84. poglavju ta le odstavek: ‘“Govori se, da so o-nostran Herkulusovih stebrov našli Kartaginci zapuščen otok, kateri ima mnogo gozdov, rek, raznovrstnih sadežev. Ta otok je od celine nekaj dnij vožnje po morju oddaljen. Ker so se nekateri Kartaginci naselili na tem otoku zaradi njegove rodovitnosti, je pod smrtno kaznijo prepovedano Kartagincem pripovedovati o tem otoku, da bi se bolje ne morejo. Ce tudi se predsednik; — a vi ste morali i- prebivalci tega otoka ne mogli valovi ob viharju vzdigujejo ka- meti pri rokah vam potrebna dekor gore, pa vendar ladije ondu la. A kje ste jih dobili?? če tu-plavajo, in se ne razbijejo. Za- di je tiskarstvo že precej razšir-radi tega smatram mnenje pre- jeno, a vendar je tiskano še jako častitih gospodov za neuteme- malo naučnih knjig, in so tako jjeno in mojo teorijo potrjujem drage, da je zanje treba jako s skušnjami in preiskavami so- mnogo trositi. CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE MELROSE PARK — Winston Home. 7 room bi-level, L-shaped, 3 full bedrooms, many extras, liv.-din. rm. Priced low, including 5 rms. carpeting and drapes. By owner. Call Fillmore 5-4S'80. (160) HILLSIDE — by owner. Year old spacious home, 3 bedrooms, l1^ baths, full basement, 2 car garage, many extras. 140 Orchard. Phone Linden 4-6154. ELMHURST — 3 bedroom, face brick ranch. living - dining combination, built-in oven and range, aluminum comb, storms, full basement, 3V2 yrs. old. G.I. 4J4 loan avail. Open Sat., Sun. 1-5. 761 Fairrfield. For evening appt. call TErrace 4-8237. —Poleg tega pa še mnogi pisatelji kakor Aristotel in Strabon, niso izdani v izvirniku, — je o-pazil jeden izmej učenih menihov. —Vidite, gospod Kolumb, ka- PITTSBURGH, PA. (SEAL ESTATE FOR SALE INDIANA Vicinity — Beautiful stone cottage, 4 rooms, bath, fireplace, furnace, in wooded area, 2 acres, landscaped grounds. Ideal summer home. $7500. Hopkins 5-6651. ______________________________(161) B,LO NOX — Nice location. Catholic church and school across the street. Home in excellent condition. Good income investment. Extra lot. Selling due to illness. Priced $15,500. Call owner Oakmont 3999. napraviti kake zarote proti Kar-taginiji in škodovati njenemu blagostanju” . . . Kolumb je prenehal. —Taki izreki sumljivih pisateljev, — je rekel hitro Tala vers, — nimajo hikakega pomena Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IV 1-2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL. NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV VAS MUCI REVMATIZEM? Mi imamo neka] posebnegi proti revmatizmu. Vpraiajtf nas. MANDEL DRUG SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Naročila sprejemamo in irvrfuj* mo no pnSti tudi ca Cleveland. Re-Nu Auto Body Cr, Popravimo vaš avto In prebarvamo da bo kot nov. Popravljamo body In fenderjc. Welding JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street in so šteti v ono vrsto pravljic, kakor pripovedke o zgubljeni Atlantiki, Hesperidskih vrtih, o Meroni in Otoku Blaženstva. Ne nadlegujte nas, gospod Kolumb s takimi stvarmi in navedite teh-tnješih dokazov. —Vi imate to za izmišljotine, velečasti gospod predsednik, — zaklical je Kolumb ne brez sar-] kazma, — in te izmišljotine niso druzega, kakor pojavi vsesvet-nega duha. Vera oživja, dvom j pa ubija. Največje stvari, ki so se kedaj zgodile na zemlji, izhajajo od vere. Po čem se je ravnal Andrej Bijanko, ki je na svojem zemljevidu, ki je izšel 1448.,' naznačil otoke Zelenega Nosa, predno so jih odkrili Portugalci? Bi vi to označenje Bijankovo tu- j di smatrali za prazno izmišljijo? In dobro se je obneslo v dejanju! . . . Peljalo je ves narod na pot odkritij novih dežel . . . —V obče vi utegnete imeti prav, — razlegel se je glas jed-nega svetnih zemljepiscev — ali Vendar človeška domišljija ne sme igrati prevelike vloge v življenju in v znanosti. Mnogi še dandanes verujejo, da se nahajajo otoka sv. Brandana in Anti-la in pa otok sedmih mest, nahajajo se zaznamovani celo na zemljevidih, a vendar je v novejšem času dokazano, da se ti otoki ne nahajajo. —Jaz se ne morem strinjati z velespoštovanim gospodom — odgovoril je Kolumb — poleg tega pa moram priznati, da so me taka zagonetna označenja na zemljevidih vedno vzpodbujala k preiskovanju, da najdem vir, iz katerega izvirajo. —K stvari, — gospod Kolumb, — mu je nepotrpežljivo pretrgal besedo predsednik, — na kakšne pisatelje opirate svoje mnenje, je li hočete povedati? —Sprva na Seneko, — odgo- voril je Kolumb, — kateri pravi tem zmernem pasu moreta biti v svojem delu “‘Vprašanja pri-!še dve ali celo tri obljudene de-rode,” to le: “Koliko mislite, da!žele blizu vstričnega kroga, ka- je zapadni španski del oddaljen cd Indije? Vsekako ne več, ka- teri drži čez vso zemljo preko Atlantskega morja kor nekaj dnij poti pri dobrem j —-Kolumb je umolknil, in vstal vetru.” Nič manje pozornosti, je neki učeni zemljepisec, da mu zaslužuje sledeče mesto v dra-' odgovori. mi “Mede‘ja”: “V novejšem času j —Če se opirate samo na ome-se zgodi, da ocean razbije svoje novane pisatelje, — začel je, — okove, da se preišče neznan kraj, ] vedeti morate, da je s tistega ča-Tetida odkrije nove dežele in sa minolo že 1450 let, kajti uče-Tule preneha biti krajišče zem- ni grški zemljepisec Strabon je Ije.” In potem še zanimivo me- umrl v 25. letu po Kristusu, in sto iz Strabona: “Mi imenujemo Seneka, rimski pisatelj in pes-obljudeno to deželo, katero po- nik pa v 65. letu po Kristusu, znamo in v kateri živimo. Pa v (Dalje prihodnjič) Dostojanstvo.... Deber okus in simpatično razumevanje vaših potreb MARY A. SVETEK pogrebni zavod 478 E. 152nd Street Velik prostor za parkiranje odzadaj KE 1-3177 Ambulančna posluga z oksigensko napravo dan in noč EUCLID POULTRY V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite! HOWARD BAKER 549 EAST 185 STREET, EUCLID KE 1-8187 FILMSKA ZVEZDA IN VOJAK—Znana zvezdnica Joan Crawford je nedavno obiskala glavmo poveljstvo ameriškega Strategičnega letalstva, v Omahi. Na sliki jo vidimo s podpoveljnikom gen. F. Griswoldom. . ffC£ Bum# ČAROVNIJA MODERNIZACIJE Naraščajoča družina? \ { \ ( Potrebujete več prostora? Potrebujete dodatne shrambe? POSVETUJTE SE S KRAMERJEM ON NAPRAVLJA ČUDEŽE Pokličite, da vam pošljemo našega izvedenca, ki bo napravil BREZPLAČEN PRORAČUN za PREDELAVO VAŠEGA DOMA • STREHE • GARAŽE • KOPALNICE • OMET • ŽLEBOVI PRIZIDKI Do 60 mesecev za odplačevanje • KUHINJE • VERANDE • SPALNICE F. H. A. CHAS. KRAMER and SONS PREDELAVA DOMOV 3690 East 93rd St. PODNEVI PONOČI BR 1-4800 SK 1-4429 ali ER 1-9665 i \ \ \ Za vaš pomembni dan! Drage neveste! Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil. Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime. Ogled je popolnoma neobvezen! AMERIŠKA DOMOVINA 5 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio HE 1-0628 ! naxxrr: SKORO PRIDEJO V PROMET — Na sliki vidimo nekaj novih voz za newyorsko podzemno železnico, ko jih na železniškem brodu peljejo skozi newyorsko pristanišče. Vozovi so bili izdelani v Berwicku, Pa., in od tam prepeljani delno po železnici delno po morju v Greenville, N. J. Novi vozovi bodo skoro prišli v promet.