NOVI TEDNIK 40 LET Številka 49 • cena 120 din Celje, 11. decembra 1986 GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Ko le Obrtnik za nos vleče Malo cirkusa, pa tudi delavci, zapo- sleni pri obrtniku iz druge republike pridejo do svojih plač. Stran 12. Bodo upniki potrpežljivi? v LIK Savinja upajo, da bodo dobili priložnost za pri- pravo in izpeljavo sanacije. Stran 3. Po južnem Pacifiku Novi tedni pričenja nov feljton avtorice Milene Cerar- Domjan. Stran 17. Cestarji nalagajo sol na vozilo zimske službe v skladišču Cestnega podjetja. ^oto: EDI MASNEC Pripravljeni na sneg čeprav je te dni zapadlo le nekaj centimetrov snega v hribih, imata zimski služ- bi pri celjskem Cestnem po- djetju in komunalnem toz- du CE-KA polne roke dela; predvsem zaradi nevarne poledice na cestah. Sicer pa cestarji in komu- nalci poročajo, da so dobro pripravljeni na letošnjo zi- mo, obseg čiščenja snega pa bo približno takšen kot v pretekli zimi. Cestarji imajo na zalogi dovolj soli, letos pa so precej pomladili svoj voz- ni park, kar pomeni, da bo med akcijami zimske službe manj zastojev. Poleg tega so letos uvedli tudi takoimeno- vano mokro soljenje cest, ki je bolj učinkovito, poraba so- li pa manjša. Tako so tudi cestarji dodali pomemben prispevek k manjšemu ones- naženju okolja. Tudi komunalci imajo na zalogi dovolj soli za posipa- nje cest, tako kot običajno, pa so jo tudi pred to zimo delili hišnim svetom. Žal tu- di letos ni bil odziv takšen kot so pričakovali oziroma kot bi moral biti, kar pome- ni, da se občani še premalo zavedajo, da bodo morali tu- di sami poprijeti za lopate in očistiti pločnike in dvorišča pred hišami. Piazovi, vse dražje zio ¥ Šmarju imajo težave pri sanacijah v posebni študiji o plazovitosti Kozjanskega, ki so jo izdelali stro- kovnjaki ljubljanskega geološkega zavoda, je navedenih kar šeststo pla- zov, ki ogrožajo kmetijske površine, osemindvajset pa je takšnih, ki ogro- žajo celo človeška življenja. Gre torej za problematiko, ki je v občini Šmar- je pri Jelšah zelo pereča. Plazovi, ki ogrožajo človeška življe- nja so, razumljivo, najbolj zaskrbljujo- či, saj občina Šmarje pri Jelšah, kot ena manj razvitih občin v Sloveniji, nima dovolj sredstev, da bi te plazove v kratkem in učinkovito sanirala. Vsega pa vendarle ne gre naprtati na pleča šmarske nerazvitosti. Resnica je namreč tudi ta, da je bilo delo občin- skih komisij, ki so si občasno ogledo- vale posamezne plazove, v preteklosti premalo učinkovito in da so nekateri neposredno ogroženi občani pokazali premalo volje, da bi za sanacijo plazu tudi sami kaj prispevali. Poleg tega je bilo na plažo vi tih terenih zgrajenih kar nekaj stanovanjskih hiš in gospodar- skih objektov brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja, torej na črno. To pa na eni strani meče slabo luč na inšpekcijske službe, na drugi strani pa opozarja na samovoljo posameznih ob- čanov, taistih, ki danes od družbeno- politične skupnosti zahtevajo, naj jim zagotovi normalne življenjske pogoje. Problemov je torej več in več vrst, kopičijo se, obenem pa se stroški sana- cije iz dneva v dan večajo. Gre zlasti za osemindvajset najbolj perečih in ne- varnih plazov, katerih sanacija danes že presega 360 milijonov dinarjev. V tem znesku so vključene prestavitve objektov in stroški sanacije plazov, ni- so pa zajeti stroški geoloških raziskav, ki so prav tako visoki, tako da ni mo- goče začeti niti s prvo, najnujnejšo fa- zo pri sanaciji plazov. V občini Šmarje pri Jelšah bodo manjše zemeljske pla- zove lahko obvladovali sami, in to s sredstvi samoupravne cestno komu- nalne skupnosti, krajevnih skupnosti, delom sredstev občinske proračunske rezerve ter z lastnim delom občanov. Po poročilu komisije za plazove, je bilo spomladi leta 1984 v šmarski ob- čini 14 plazov, po predlogu delne sa- nacije pa bi bilo takrat treba za reši- tve zagotoviti preko dva in pol mili- jona dinarjev. Naslednje leto februarja je komisi- ja evidentirala 25 plazov, za sanacijo pa bi bilo potrebnih dobrih 28 milijo- nov dinarjev. Avgusta letos je komisija evidenti- rala 27 plazov, takšnih, ki ogrožajo stanovanjske hiše in gospodarske ob- jekte. Od teh jih je 20 novih. Po oceni komisije, bi za sanacijo vseh plazov potrebovali 495 milijonov dinarjev, kar predstavlja 4 odstotke celotnega lanskega družbenega proizvoda obči- ne Šmarje pri Jelšah. Pri sanaciji večjih je na Pomoč pri- skočila Ljubljanska banka SB Celje s posojili, ki so za občane izredno ugod- na, ter občina Šmarje s solidarnostni- mi sredstvi. MARJELA AGREŽ Nepoboljšljivemu nergaču in kritikastru pač pride vse prav. da lahko obrekuje oašo stvarnost. V času, ko je dober del naših občanov v posteljah in ko so pogo- vori prenapolnjeni z bese- dami kot so hongkonška gripa, španska, azijska gripa, se naš reakcionar- ček spomni in očitajoče dvigne prst: Tako na psu smo že, da še bolezni nima- mo svojih. I (Novi tednik, 17. 12.1969) , Zdravilišče Dobrna v Zdravilišču Dobrna so za vas pripravili predpraznični program očarljive donavske metropole DUNAJSKI VEČERI V restavraciji hotela Dobrna 12., 13., 19. in 20. decembra od 20. ure naprej plesni nastopi, glasba za ples, kulinarične specialitete in pestra ponudba sladic. Izvajalci kulturno-zabavnega programa: plesna skupina KUD Tine Rožanc in instrumentalni ansambel Venus. V kavarni hotela Dobrna od 14. do 27. decembra, izbor sladic dunajskih slaščičarjev - od 15.30 do 17. ure kavarniška glasba. Rezervacije - recepcija hotela Dobrna, telefon 778-000. S svojimi napori do čimveč lirane Vsekakor ne moremo pri- stajati na drobljenje inter- vencijskih sredstev za kme- tijske namene. To je praksa tudi doslej že kritizirala, zato je dolgoročna slovenska kmetijska politika za čim- večjo samooskrbo s hrano pametna. Pametna pa pod pogojem, da upoštevamo na- še pridelovalne zmogljivosti in prednosti - mogoče jih je na grobo označiti z mlekom in mesom - kjer moremo pri- delati in prirediti ne samo za lastne potrebe, ampak tudi za izvoz, kajti žitnica nikoli ne moremo postati. Kako pa bomo urejali vprašanja od- visnosti od pšenice, koruze, skratka moke in kruha, pa je, kot kaže, zaenkrat še manj jasno. Jasno je le-to, da s kmetijsko pridelovalno av- tarkijo gotovo ne. Več o vprašanjih, kaj in ka- ko spodbujati s sredstvi in- tervencijskih skladov v da- našnji temi tedna, na strani 10. MITJA UMNI K Teden solidarnosti Vsak december pripravljamo teden solidarnosti z osvobodilnimi gibanji in žrtvami agresije, hkrati pa tudi teden pionirske solidarnosti. V teh dneh so tudi v Celju pripravili številne priredi- tve, s katerimi želijo opozoriti na pomen tovrstne soli- darnosti, osvobodilnim gibanjem pa tudi finančno pomagati. Na Tehniški srednji šoli, osnovnih šolah na Dobrni, Hudinji, Polulah in celodnevni šoli Frana Roša so poslušali predavanja študentov-pripadnikov osvobodilnih gibanj, ki študirajo v Ljubljani. Učenci osnovne šole I. celjske čete pa so si ogledali film na temo osvobodilnih gibanj. V KLJUBu bo v soboto koncert Josepha Rakotorahalahyja, študenta z Mada- gaskarja, v Teku in knjigarni Mladinske knjige pa so še vedno na prodaj novoletne voščilnice na temo solidar- nosti. Koordinacijski odbor za razvijanje socialistične soli- darnosti pri OK SZDL v Celju, ki je vse te aktivnosti pripravil, načrtuje tudi pogovor družbenopolitičnih delavcev in gospodarstvenikov o solidarnosti v Slove- niji in sodelovanju z deželami v razvoju. TC 2. STRAN - NOVI TEDNIK mmm 11. DECEMBER 188t ^^^^^^^ «ečina glasovala za samoprispevek Udeležba na referentiumu ¥ laški občini le bila 95 odstotna . v laški občini so v nedeljo z referendumom izglasovali 4. občinski samoprispevek. Tako so se občani odločili, da bodo tudi naslednjih pet let solidarnostno združeva- li poldrugi odstotek od bru- to osebnega dohodka za uresničevanje programa sa- moprispevka. Ta mesec se izteka 3. ob- činski samoprispevek. Pro- gram tega so v celoti izpolni- li. Iz programa so izpadle le tiste naloge, ki jih ni bilo mo- goče uresničiti iz objektiv- nih vzrokov, kot naprimer televizijski pretvornik v Jur- kloštru. kjer so ugotovili, da ni primerne lokacije zanj. Nedeljski referendum je pokazal skupno voljo obča- nov za hitrejši razvoj krajev- nih skupnosti in občine v ce- loti. Program samoprispev- ka ni nič novega in nemogo- čega, saj gre zgolj za razreše- vanje najbolj perečih proble- mov, ki so si jih kot pred- nostne naloge zastavili tudi v razvojne načrte krajevnih skupnosti. Samoprispevek bo zato dragocen vir sred- stev, v marsikaterem prime- ru pomeni zgolj spodbudo za začetek akcije, ki jo navadno zaključijo še z dodatnim pri- dobivanjem sredstev in z udarniškim delom. V občini se trudijo, da bi osnovno potrebe očanov lah- ko reševali preko rednih oblik financiranja. Pa ne ta- ko, da bi občane in združeno delo dodatno obremenjevali z višanjem prispevnih sto- penj, marveč, da bi v repu- bliki spremenili sistem, fi- nanciranja interesnih skup- nosti, da bi te dobile dovolj denarja vsaj za zagotovljene programe. Zavzemajo se tu- di za spremembo sistema so- lidarnosti, ki naj bi v večji meri kot doslej upošteval ob- jektivno stanje občine, ki ni odvisno zgolj od bolj ali manj uspešnega gospodar- stva. »Prezgodaj je še za celovi- to in poglobljeno oceno refe- renduma,* pravi Zlatko Pavčnik, predsednik občin- ske konference socialistične zveze v Laškem. »Razmere danes niso naklonjene to- vrstnim akcijam, zato je za nas izid referenduma še toli- ko bolj pomemben. Tega se je udeležilo za poldrugi od- stotek več občanov kot leta 1981. Za samoprispevek je sicer glasovalo manj obča- nov, a še vednno za 10 od- stotkov več kot je potrebne večine. Izglasovanje samo- prispevka pomeni, da bomo v naslednjih petih letih lažje in hitreje reševali najbolj pe- reče, zlasti komunalne pro- bleme v občini. Z referendu- mom smo se odočili tudi za razbremenitev gospodar- stva, saj bi nam to moralo priskočiti na pomoč vsepov- sod tam, kjer gre za neodlož- ljive naloge, a zanje nimamo na razpolago dovolj denarja iz rednih oblik financiranja.« VIOLETA V. EINSPIELER Referenduma se je udele- žilo 95,5 odstotkov volilnih upravičencev, za samopri- spevek je glasovalo 8.297 občanov ali 60,5 odstotkov. Največ krajanov, ki so gla- sovali »za« je bilo v krajev- nih skupnostih Breze (75,19 odstotkov), Svibno (73,27 odstotkov). Vrh nad Laškim (72,15 odstotkov), Radeče (71,13 odstotkov), v krajev- ni skupnosti Marijagradec z 48,65 niso dosegli potrebne večine, komaj so jo dosegli v Rečici, kjer je »za« glaso- valo 50,51 odstotkov obča- nov. V preostalih sedmih krajevnih skupnostih je bil izid glasovanja med 55 in 70 odstotki. V Letušu za samoprispevek v krajevni skupnosti Letuš v žalski občini so se krajani v nedeljo od- ločili na referendumu za uvedbo krajevnega sa- moprispevka. Udeležba je bila 91 odstotna, za sa- moprispevek pa je glaso- valo 69,7 odstotka kra- janov. Samoprispevek bodo krajani Letuša plačevali pet let in z njim zbrali 72 milijonov dinarjev. Pora- bili jih bodo za razširitev osovne šole, kjer bo med drugim tudi oddelek vrt- ca, za razširitev telefon- skega omrežja in za sofi- nanciranje nove telefon- ske centrale v Šmartnem ob Paki, za modernizacijo in vzdrževanje cest ter objektov, ki so v upravlja- nju društev v krajevni skupnosti. Zaposleni bodo od 1. ja- nuarja 1987 plačevali 1,5 odstotka od neto osebne- ga dohodka, kmetje 5 od- stotkov od katastrskega dohodka m prodaje lesa, obrtniki 2 odstotka od ostanka čistega dohodka ter upokojenci 0,75 od- stotka od pokojnin. T. TAVČAR V ospredju kakovost življenla Za odprtost in demokraciio na programski konferenci socialistične zveze v Celju Prizadevanja za odprtost in demokracijo morajo biti vodilo pri delu socialistične zveze. Sama pripravljenost poslušati ljudi ni dovolj, je dejal na ponedeljkovi pro- gramski konferenci občin- ske konference SZDL Celje njen predsednik Drago Medved, član predsedstva republiške konference Jože Ostrman pa je dodal, da mo- ra socialistična zveza raz- misliti ne le o priznavanju manjšinskih mišljenj tem- več tudi o njihovi uporabi v nadaljnjih konkretnih ak- cijah. Za mišljenja, izražena o de- lu občinske konference in še zlasti o skupnem programu za naprej, ki so jih v ponede- ljek povedali delegati, ne moremo reči, da bi bila manjšinska. Njihovo osred- nje vodilo je bila kakovost življenja v vseh oblikah. Izrazit je bil prispevek celj- skih mladincev, ki je potrdil, da mladi poglobljeno razmi- šljajo o prihodnosti. Sprego- vorili so o malih proizvodnih organizacijah in predlagali, da se Celje vključi med ek- sperimetalne občine v Slove- niji za razvoj družbenega de- la drobnega go.spodarstva. Predlagali so večji poudarek mladim kadrom v projektu prestrukturiranja celjskega gospodarstva, saj se razvoj- no raziskovalni programi ustavljajo prav pri kadrih. Zaskrbljeni so zaradi ones- naženosti podtalne vode v Medlogu z nitriti in predla- gajo oceno uresničevanja sklepov problemske konfe- rence o pitni vodi v Celju ter višje cene pitne vode za in- dustrijo, saj jo bo le to preu- smerilo k uporabi industrij- ske vode, še zlasti iz Šmar- tinskega jezera. Številne razprave so se po- vezovale z uresničevanjem sedanjega in pripravo bodo- čega samoprispevka v obči- ni. Delegata iz Štor in Stmca sta ugotavljala, da samopri- spevki pomagajo k hitrejše- mu razvoju, vendar bodo lju- dje v bodoče zanje samo ta- krat, kadar bodo v njih videli razvoj svojega kraja, pri če- mer so še vedno na prvem mestu ceste m telefonija. De. legat občinskega sindikalne, ga sveta pa je predlagal, dg pripravijo o dosežkih dose. danjih samoprispevkov rax stavo. Med predlogi so bili še družbena akcija za žmanjše. vanje režije, ki zaenkrat ni dala rezultatov, povečanje kakovosti deli in življenja v obstoječih razmerah, ustrez. nejša politika osebnih do- hodkov, ki bi bila vezana na ugotavljanje uspešnosti po- slovanja na daljšo dobo in zahteva po ovrednotenju enote enostavnega dela. Predlog nekaterih krajevnih konferenc po združevanju delegatov temeljnih delega- cij z delegati stalnih območ- jih ni doživel podpore, saj bi s tem razvrednotili ali samo- upravljanje ali delo sociali- stične zveze. Sicer pa tudi združevanje delegacij oziro- ma zmanjševanje števila nji- hovih članov ni prineslo nič dobrega. Rešitev torej očitno ni v številkah, temveč v vse- bini. MILENA B. POKLiL Ponovna razprava o osnutku resolucije ¥ velenjski občini največ wir ^ /vezi z energetiko v gradivu, pripravljenem kot osnutek občinske reso- lucije za prihodnje leto, je še vedno preveč neznank, zato so delegati velenjske občinske skupščine razpra- vo o osnutku resolucije umaknili z dnevnega reda, ter določili, da bodo o njem razpravljali 26. decembra. Kljub temu pa so na zadnji skupščini o gradivu, ki ga je pripravil velenjski komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja razpravljali. Po številnih pripombah, ki so jih imeli v Velenju že na osnutek republiške resoluci- je, je bil tak razplet pričako- van, saj so nejasnosti v zvezi z energetiko in izvozom še vedno takšne, da občinskega planskega dokumenta pre- prosto ni mogoče skrpati. Ob sedaj znanih pogojih predvidena, štiri odstotna rast družbenega proizvoda ne zagotavlja financiranja potreb skupne porabe, saj bi morala biti rast, če bi hoteli pokriti najnujnejše potrebe, 17 odstotna. To je, ob že po- vedanem, osnovni razlog, da bodo o osnutku razpravljali tik pred koncem leta, do ta- krat pa bo mogoče razčistiti še ostala vprašanja, ki so jih imeli delegati v zvezi s pri- pravljenim gradivom. Pogrešajo namreč smelej- še načrtovanje infrastruktu- re (ceste, telefonija), vprašu- jejo ali bodo ob predvideni eno odstotni rasti zaposlova- nja v občini sposobni sami zagotoviti potrebne kadre, ob neizkoriščenih kmetij- skih površinah, (predvsem obrobnih predeUh doline in pašnikih na eni ter zaradi z rudarjenjem zgubljenih po- vršinah na drugi strani) pa tudi dvomijo v 3 odstotno rast kmetijske proizvodnje. Delegati Gorenja tudi zahte- vajo, da bi bilo potrebno opredeliti učinke predvide- nih nadaljnjih naložb v ener- getiko (približno 5 milijard din) in predvsem sprašujejo, kako bodo dodatna odkopna področja, ki jih morajo od- preti v rudniku, če hočejo slediti sedanjim načrtom od- kopa, vplivala na ekološko onesnaženje doline, ki vsaj do sedaj ni bilo izraženo tudi v ceni energije. Sploh so imeli tudi delegati v zvezi z energetiko največ pri- pomb, večina teh pa se nanaša na zahteve, ki so jih že izrazili v republiški skupščini. Več se jih je oglasilo tudi v zvezi z racionalno rabo energije in z zahtevami, da bi bili varčevalci z energijo deležni posebnih spodbud. Sicer pa je v zvezi z energetiko za sedaj jasno le to, da bodo v republiški skupščini 17. decembra razpravljali o predlogu zakona o pokrivanju izgub v energetiki, s čimer pa dilema o tem (tudi če bo zakon sprejet) kako v prihodnjem le- tu, ne bo rešena. Gre namreč le za reševanje trenutnega polo- žaja in pokrivanja letošnjih iz- gub, kar pa seveda pomeni, da bodo vprašanja in zahteve, ki jih postavljajo v Velenju, tik pred koncem leta, ko bodo do- končno razpravljali o osnutku resolucije, še vedno odprta.-~ R. PANTELiC Kako do dela? Delegati šenUurske skupščine razpravljali tudi o izgubah Delegati šentjurske ob- činske skupščine so na zad- nji seji sprejeli številne od- loke, obravnavali pa so tudi pregled uresničevanja le- tošnje resolucije. Ugotovili so, da od načrtov odstopa predvsem izvoz, ki zaostaja za resolucijskimi predvidevanji za 5 odstot- kov. Med vzroki so poudarja- li značaj industrije v občini, ki je predvsem predelovalna in nima pravega motiva za izvoz. Delegate pa je zanimalo zlasti odstopanje od resolu- cijskih ciljev v zaposlovanju. Ugotovili so namreč, da seje v celoti zaposlovanje pove- čalo za 0,7 odstotka, od tega v gospodarstvu 0,3, v nego- spodarstvu pa kar za 3,4 od- stotke. Podatki niso tako presenetljivi, če vemo, da v negospodarstvu to pomeni 16 novozaposlenih, ki so de- lo našli večinoma v šolstvu. Bolj zaskrbljujoč je podatek. da se je v gospodarstvu na novo zaposlilo le 24 delavcev in da tudi v prihodnje bistve- nih sprememb ne bo, kljub prizadevanjem za večja vla- ganja. V prihodnje lahko ra- čunajo le na Alposovo oro- djarno, bolj negotovi pa so načrti o programu nerjavnih izdelkov in v Bohorjevi to- varni stolov. Delegati so govorili tudi o izgubarjih v občini in ugoto- vili, da gre v Emo Kotli na bolje, saj izguba ne presega več celotnega prihodka. Drugače pa je v obeh Topro- vih temeljnih organizacijah, saj ugotavljajo, da program sanacije nima širše podpore in ga bodo zato težko uresni- čili. Delegati so zato sprejeli pobudo izvršnega sveta, da izdela analizo uresničevanja sklepov, ki so jih v občini pred meseci sprejeli za hi- trejše reševanje nastalih težav. TC Prekinitev dela v Savinji V Furnirnici Lesno in- dustrijskega kombinata Savinja iz Celja je bila prejšnji četrtek krajša prekinitev dela. Približ- no 70 delavcev tega Sa- vinjinega tozda se je od- ločilo za ta korak, ker ni- so bili zadovoljni s pla- čami. Delni vzrok za prekinitev dela pa je bila očitno tudi negotova usoda tega celj- skega kolektiva v zadnjih dneh. Delavci so namreč zahte- vali od predstavnikov celj- skega sindikata in partije, da jim pojasnijo kaj se bo zgodilo s Savinjo in kako bodo nadaljni dogodki vplivali na njihovo socialno varnost. Ko so jih predstav- niki sindikata in partije na- tančno seznanili s trenut- nim položajem Savinje in ko jim je vodstvo kolektiva zagotovilo, da pri plačah ni- so bili prikrajšani in da bo- do dobili natančnejša po- jasnila v petek, so se po dveh urah in pol vrnili na delo. Daje šlo pri plačah za ne- sporazum oziroma slabo in- formiranost delavcev, priča podatek, da so se na petko- vem izrednem zboru delav- ci in vodstvo kolektiva spo- razumeli v nekaj minutah in takoj zatem nemoteno nadaljevali z delom. V.E. Bodo upniki potrpežljivi? ¥ Savinji upajo, da bodo dobili priložnost za pripravo in Izpeljavo sanacijskega načrta Delegati družbenopolitič- nega in zbora združenega dela so na četrtkovem izrednem zasedanju soglas- no podprli predlog o uvedbi začasnih ukrepov družbene- ga varstva v Lesno indu- strijskem kombinatu Savi- nja in glasovali za predla- gano sestavo začasnega ko- lektivnega poslovodnega organa. Ukrep družbenega varstva je začel veljati v potek, na čelu sanacijske ekipe pa je Robert Ceglar iz celjskega Razvojnega centra, ki bo tu- di skrbel za učinkovito izva- janje sanacijskih ukrepov. Začasni kolektivni poslo- vodni organ mora do 15. de- cembra pripraviti dokončni sanacijski program in opre- deliti odgovornost doseda- njega vodstva Savinje za mo- rebitne napačne strokovne odločitve. Razčiščevanje moralne od- govornosti je naloga subjek- tivnih sil Savinje, materialno odgovornost za nastali polo- žaj pa bo ugotavljala Služba družbenega knjigovodstva. Delegati so ob tem menili, da je uvedba ukrepa družbene- ga varstva potrebna tudi v šempeterskem in obeh ptuj- skih tozdih Savinje. Sklenili so tudi, da mora začasni ko- lektivni poslovodni organ o rcizreševanju razmer v Savi- nji tekoče obveščati družbe- nega pravobranilca samo- upravljanja. Izvršni svet pa naj bi predlagal celjskemu združenemu delu, da vgradi v samoupravne akte takšne mehanizme, da bi lahko z njimi v bodoče preprečili prikrivanje slabih poslovnih rezultatov. Izrečenih je bilo tudi pre- cej kritičnih besed na račun sozda Slovenijales, katerega interna banka je umaknila svoja sredstva iz Savinje, ta- koj ko je ugotovila v kakšne težave je kolektiv zašel. O tem je Miloš Pešec, predsed- nik celjskega izvršnega sveta dejal, da od sozda, v katerem je precej izgubarjev oziroma kolektivov, ki poslujejo na robu rentabilnosti, ni mogo- če pričakovati finančne po- moči. So pa v sozdu priprav- ljeni nuditi začasnemu ko- lektivnemu poslovodnemu organu vso strokovno pomoč. Ta bo gotovo dobrodošla, saj čaka sanatorje Savinje težka naloga. Zlasti zato, ker gre pri dolgovih kolektiva za sredstva na poklic in ker upi- niki niso pripravljeni dolgo čakati, da bodo dobili poso- jeni denar nazaj. Tako sta prejšnji teden Metalna Mari- bor in Vegrad iz Titovega Velenja pri Službi družbene- ga knjigovodstva že vložila menice. Gre za več kot mili- jardo dinarjev, ki pa jih Služ- ba družbenega knjigovod- stva Metalni in Vegradu še ni izplačala, ker je račun Savi- nje blokiran. Zaenkrat to še ne pomeni stečaja Savinje, ker bodo morali upniki posojeni de- nar najprej sodno izterjati. V Savinji in celjski družbeno- politični skupnosti lahko ob tem le upajo, da bodo ostali upniki bolj potrpežljivi in da bodo dali začasnemu kolek- tivnemu poslovodnemu or- ganu priložnost, da pripravi učinkovit sanacijski pro- gram in ga začne uresniče- vati. VILI EINSPIELER Popravek! v prejšnji številki Novega tednika smo v članku »Ime- novali sanatorje Savinje« na- pačno zapisali ime Janeza Kuntariča, ki je član začas- nega kolektivnega poslovod- nega organa Savinje. Janezu Kuntariču in bralcem se opravičujemo za storjeno na- pako. 11. DECEIVIBER 1986 mmm NOVI TEDNIK - STRAN 3 Več za kakovost s selekcijo dobiti za najboljše več^ denarja v celjski občini ne smemo dovoliti, da bi razvoj kulture obstal na sedanji ravni, kar bi v nekem smislu pomenilo stagnaeijo, temveč se je treba zavzemati za kakovost dejav- nosti in ustvarjati ugodnejšo klimo za razvoj kulture. S se- lekcijo pa doseči, da bodo tam, kjer dobro delajo, dobili tudi več denarja za svojo de- javnost. To še posebej velja za kulturna dru.štva. To so med drugim poudarili na seji sveta za kulturo pri predsedstvu občinske konfe- rence Socialistične zveze v Ce- lju, ki je bila prejšnjo sredo in na kateri so osrednjo pozor- nost namenili aktualnim pro- blemom v kulturi. Teh ni malo. Vsi pa se večinoma vrtijo, kot že nekaj let, okoli financiranja, kadrov in prostorov. Za vse dejavnosti je značil- no, da je stopnja razvoja že zdavnaj presegla kadrovske, prostorske in splošne gmotne okvire. Če odmevne in opazne rezultate dejavnosti merimo z razmerami v katerih kulturni- ki delajo, dobijo še posebno vrednost, so poudarili na seji sveta za kulturo. Opozoriti pa velja, da so že dolgo izčrpane rezerve, in da bo vsaj v drugem letu srednjeročnega obdobja treba kulturi nameniti. nekaj več družbene skrbi z zviševa- njem njenega deleža v družbe- nem proizvodu občine, če Ce- lje hoče obdržati status enega večjih slovenskih kulturnih središč. MATEJA PODJED Nočejo funkcij Žalski komite ZK o politično-vamostnih razmerah Politično-varnostne raz- mere v žalski občini niso najbolj ugodne v krajevnih skupnostih Andraž in Pre- bold. To so konec prejšnje- ga tedna ugotovili na seji predsedstva občinskega ko- miteja Zveze komunistov v Žalcu. V Andražu so že dlje časa slabi odnosi med Kmetijsko zadrugo Savinjska dolina in krajevno skupnostjo, ki bi rada s sredstvi krajevnega samoprispevka zgradila pri- zidek k tamkajšnjemu za- družnemu domu, zadružna enota na Polzeli pa za to ni- ma pravega posluha. Andra- žani pravijo, da bodo pripra- vili celo protestno zborova- nje, če stvari ne bodo razči- stih. V Preboldu pa se krajani otresajo prevzema različnih funkcij. Komunisti so na seji predsedstva menili, da je glavni razlog za to v nizkih osebnih dohodkih v tekstilni tovarni, ki negativno vpliva- jo na odnos do dela v krajev- ni skupnosti in delegacijah. V Preboldu tudi še vedno niso rešili problema telefon- ske centrale, saj se glede pro- storov nikakor ne morejo sporazumeti Savinjski ma- gazin. Kmetijska zadruga Savinjska dolina in PTT iz Celja, ki zadnje čase postav- lja vedno nove zahteve. Če- prav je nova telefonska cen- trala za Prebold že kupljena. Kritično so ocenili tudi de- lo mladincev, ki so med sabo premalo povezani. Za nič kaj dobro situacijo v Preboldu nekateri krivijo tudi referen- dum za samoprispevek, ki ni uspel, saj nekateri menijo, daje bil program bolj spisek želja posameznikov. Na seji so govorili tudi o položaju v Likovem tozdu Pohištvo v Šempetru. Če ob- činski izvršni svet ne bo na- šel sanatorja za ta tozd, naj bi uvedli ukrep družbenega varstva, člani predsedstva pa so menili, da je za vse odgo- vorne, ki so prikrivali podat- ke o izgubi, treba uvesti poli- tične ukrepe. JANEZ VEDENIK Delegati skupščine Medobčinske zdravstvene skupnosti Celje so v torek sklenili srednjeročne samoupravne sporazume o menjavi dela z Zdrav- stvenima centroma Celje in Brežice ter posebo delovno skupnostjo. Usklajevanja so se pričela že lani, v letošnjem prvem polletju pripravljeni predlog pa so morali ponovno usklajevati zaradi zaostrenih gospodarskih razmer in začasnega financiranja v prvem polletju, sprejetja zveznega in republiškega interventnega zakona o ome- jevanju splošne in skupne porabe ter omejitve naložb v družbenih dejavnostih. Širitev posteljnih zmogljivosti, zasedenost postelj, zaposlovanje specialistov v bolnišnični dejavnosti ter načrtovan obseg dela v bolnišnični in specialistični dejavnosti zdravstvenih centrov Celje in Brežice je bilo potrebno uskladiti tudi v republiki. V republiki je bila tudi dogovorjena prednost ambulantnega zdrav- ljenja, zmanjševaje bolnišničnega zdravljenja, smotr- nost porabe sredstev za zdravstveno varstvo, izenači- tev osebnih dohodkov delavcev v zdravstvu z delavci v združenem delu, humanejši odnos do bolnikov, tesno sodelovanje zdravnikov bolnišnično-specialistične dejavnosti z zdravniki osnovne zdravstvene službe in različne oblike nadzora. Vse to vključujejo sprejeti sporazumi. Pri financiranju delovnih programov so tokrat določene tudi spodbude zaradi zmanjšanja stroškov bolnišničnega varstva v korist osnovnega in specialističnega varstva. Za tiste, ki se te osnovne usmeritve ne bodo držali, pa so predvidena zmanjševanja sredstev. To določilo bo gotovo bolj kot vse dosedaje besede spodbudilo zdravstvene delovne organizacije k preusmerjanju v zmanjševanje bol- nišničnega zdravljenja. Temu sledi tudi načrtovano zapo- slovanje. Povprečno se bo število zaposlenih povečevalo letno za 0.4 odstotka, bolj pa se bo povečalo število speci- alistov oziroma specializantov - vendar ne v bolnišnični dejavnosti, temveč za potrebe osnovnega dispanzerskega zdravstvenega varstva. Predlagali so dodatne zaposlitve specializanta za bolezni ušes, nosu in grla, specialista za čelju.stno kirurgijo, treh specialistov rentgenologov ter dveh psihiatrov. MILENA B. POKLIC Dinar na dinar za zdravje KonjIčanI zbirajo z boni dodatna sredstva za bolnišnico Koordinacijski odbor za izgradnjo celjske bolnišnice pri skupščini občine Slo- venske Konjice je na svoji zadnji seji ugotovil, da ko- njiška občina izpolnjuje ob- veznosti iz dogovora, in da bodo do konca leta vse ob- veznosti poravnali. Odbor je spodbudil tudi akcijo za prodajo bonov prek različnih društev in organi- zacij. Na tak način naj bi do- datno zbrali še 3 milijone di- narjev za izgradnjo celjske bolnišnice, medtem ko znaša obveznost občine za letos 130 milijonov dinarjev. Z akcijo za prodajo bonov so v občini že pričeli, spod- buja pa jo občinski sindikal- ni svet prek osnovnih orga- nizacij in občinska konferen- ca socialistične zveze preko društev, prav tako tudi ob- činska organizacija Rdečega križa. Kmetijska zadruga pa za področje kmetijstva. Te- žava je v tem. ugotavlja koor- dinacijski odbor, ker so ti boni natisnjeni v visoki vrednosti, 5000 in 10.000 di- narjev. Po razrezu naj bi, na primer, občinska gasilska zveza zbrala 100 tisoč dinar- jev, turistična zveza za polo- vico manj, čebelarska zveza 40 tisoč, obrtno združenje 500 tisoč dinarjev, lovske družine 120 tisoč dinarjev in podobno. Da bi spodbudil akcijo, je konjiški izvršni svet že pri- speval 100 tisoč dinarjev. V delovni koledar za pri- hodnje leto so Konjičani že zapisali en delovni dan kot prispevek za modernizacijo bolnišnice v Celju (delali bo- do v mesecu marcu), v pr- vem tromesečju pa bodo vsi namenili enodnevmi zaslu- žek za bolnišnico. MATEJA PODJED Kdaj bodo nadaiievali obnovo? Bodo brigadirski dom v Šentvidu le obnovili? Predsedstvo zvezne mla- dinske delovne akcije Koz- jansko je še pred zaključ- kom letošnje akcije sprejelo sklep, da je treba z obnovo brigadiskega doma v Šen- tvidu nadaljevati takoj po končani akciji. S tem bi se izognili težavam, kakršne so nastale letos zaradi za- mude pri obnovi kuhinje in jedilnice. Doslej do uresničitve tega sklepa še ni prišlo, saj se niso uspeli dogovoriti o združitvi potrebnega denarja. V Šent- jurju, kjer morajo kot glavni organizatorji zbrani največji delež sicer pravijo, da to sploh ni problem, v isti sapi pa ugotavljajo, da morajo de- nar dati najprej ostale obči- ne, predvsem pa republiška konferenca mladine, nato pa bodo svoj delež zbrali tudi v Šentjurju. Mirko Čander, predsednik predsedstva akcije Kozjan- sko pravi, da bi morali do sredine maja obnoviti štiri spalnice, s čimer bi bistveno izboljšali pogoje bivanja v naselju. V ta namen bi potre- bovali približno 10 milijonov dinarjev, ki bi jih zbrali tudi z rebalansom interesnih skupnosti. >^Ker tega denarja zaenkrat še ni, to ne pomeni, da sedimo križem rok. Pred- sedstvo je namreč že pred meseci ustanovilo gradbeni odbor, ki sedaj s pomočjo delovnih organizacij v regiji nabavlja material in čaka, da se bodo odgovorni v občinah dogovorili, kao nadaljevati obnovo brigadirskega doma. Pri tem pa se mi zdi neummo, da se ne morejo dogovoriti, ampak še vedno vsak s svo- jega stališča gleda na te stvari.« Nerazčiščeni odnosi vlada- jo predvsem med šentjursko občino in republiško l^onfe- renco mladine. Sergej Šešer- ko, predsednik izvršnega sveta pravi: »Republiška konferenca mladine meni, da so občine organizatorice najbolj odgovorne za akcijo, mi pa menimo, da je to tudi širša stvar. Obveznosti, ki nastanejo z odločitvijo, da je v neki občini akcija, niso m.ajhne. Občine pa so pona- vadi kadrovsko in organiza- cijsko šibke in potrebne po- goje za delo brigadirjev tež- ko zagotovijo ali pa bi to ra- de storile po liniji najmanjše- ga odpora. Za šentjursko ob- čino to velja le deloma, saj smo doslej v akcijo ogromno vložili, samo lani smo za ob- novo dom.a dodatno zbrali 7 milijonov dinarjev.« Vse to so torej argumenti, ki jih postavljajo v občini Šentjur, medtem ko republi- ška konferenca mladine oči- ta, da so z zbranim denarjem lani premalo naredili. Še vedno vlečejo tako eni kot drugi na dan napake iz prete- klih let, čas. ki bi ga lahko izkoristili za nadaljnjo obno- vo doma, pa teče. Najprej so sicer govorili, da je rok za združitev sredstev novem- ber, po sklepu zaključne skupščine akcije Kozjansko, pa naj bi se to zgodilo ob koncu decembra. S tem so se predstavniki vseh občin in republiške konference stri- njali, verjetno pa ne gre za- nemariti podatka, da je na skupščini predstavnik repu- bliške mladine opozoril, da naj bi prihodnje leto v Slove- niji dve akciji ukinili. Ni še znano, kateri dve, vsekakor pa naj bi bilo tudi to nekakš- no opozorilo odgovornim, da je odlašanja konec in da gre tokrat zares. T. CVIRN Delo, ujeto v koiedar Občinski sindikalni svet Slovenske Konjice je izvrš- nemu svetu občine predložil v obravnavo delovni koledar za prihodnje leto. Iz predloga, ki so ga minulo sredo obravnavali na izvrš- nem svetu je razvidno, da naj bi v konjiški občini delali 274 dni in imeli 35 prostih sobot. Delovne naj bi bile tri sobote: ena za bolnišnico v Celju, z drugo naj bi nadomestili izgu- Ijene ure za različne sestanke, ki jih ni mogoče organizirati izven rednega delovnega časa, tretja pa bo zvezna solidar- nostna sobota. Koledar predvideva, da je 31. december dela prost dan. Obravnaval pa ga bo še zbor združenega dela skupščine občine na zadnji seji v tem letu, s priporočilom izvršnega sveta, da bi se ga držali v vseh delovnih okoljih, saj vsaka sprememba potegne za seboj kopico nevšečnosti s prevozi, otroškim varstvom in podobno. MP Javna razprava o zadnjem slovesu Po razpravi na izvršnem svetu skupščine občine Sloven- ske Konjice prihaja odlok o pokopališkem redu in pogreb- nih svečanostih v javno razpravo, v mesecu januarju pa ga bodo obravnavali še na seji skupščine občine. Spremembo pogrebnih slovesnosti terja razvoj naselij, pa tudi republiški zakon. V odloku je pogrebna svečanost opredeljena kot javna pietetna manifestacija. Od vsakega umrlega občana se mora posloviti krajevna skupnost ali katera druge družbeno-poli- tina organizacija, na željo pokojnika ali svojcev pa je niogoče opraviti tudi tako imenovani tihi pogreb, predvi- deva odlok. V času javne razprave o osnutku odloka, ki bodo organizirane po krajevnih skupnostih in krajevnih konferencah socialistične zveze, pa bo izvršni svet pridobil tudi stališča in mnenja upravljalcev pokopališč. POGLED V SVET Protisandinisti in denar Piše Mojca Drčar-Murko »Kakorkoli se bo že končala politična kriza v Washingtonu, nekaj je zaneslji- vo: sandinisti so zmagali v vojni, ki so jim jo napovedali kontraši z ameriško pomočjo. Boji se bodo nadaljevali. Umi- rali bodo vojaki in civilisti, rušili bodo šole in bolnišnice. Toda če je bil cilj protisandinistom zmaga, potem je s tem konec. Sanje o zmagi so se končale tisti dan, ko sta predsednik Reagan in mini- ster Meese prikorakala v konferenčno dvorano v Beli hiši, da bi povedala zgod- bo o čudnih poteh prelivanja denarja iz trgovine z orožjem v tajno pomoč tistim, ki se borijo proti nikaragovski vladi. Zanesljivo Reagan ne bo še enkrat tve- gal nadaljevanja dvoumne srednjeame- riške križarske vojne. Če pa bodo proti- sandinisti naslonjeni le nase, ne morejo zmagati Konec je«. Ta komentar poznavalca razmer, ki se je v teh dneh pojavil v New York Time- su, nam posreduje rahel vtis o fenome- nalnih spremembah v odnosu ameriške- ga predsednika vlade do tiska in s tem do široke javnosti. Toda, ali se kritiki Reaganove srednjeameriške politike - zrušene nikaragovske vlade z milo ali silo, s podporo ameriškega Kongresa ali brez nje - ne motijo? Kaj pomenijo novi- ce, da je ravno v trenutku, ko je začela zasedati posebna komisija, da bi prei- skala zakonitost prodaje orožja Iranu in pošiljanja orožja protisandinistom, uka- zal ameriškim helikopterskim enotam, da so prepeljale več tisoč honduraških vojakov na mejo z Nikaragvo, s čimer se je zelo povečala možnost resnih inciden- tov? Ali je tak ukrep podoben tistemu sklepu, s katerim je, brez vojaške potre- be, uvedel v oborožene sile novi bomb- nik in podrl eno najpomembnejših po-. godb s področja nadzorstva nad oboro- \ zevanjem (SALT 2), pa so komentatorji to imenovali "Ofenzivno prehitevanje« dogodkov in preusmerjanje pozornosti s krize o predsedništvu? Kakorkoli že, nikogar ni, ki bi verjel, da bi ameriško zakonodajno telo, ki ima velike pristojnosti v odločanju o tem, ali se bodo ZDA s četami ali denarjem ude- leževale spopadov po svetu, še namenilo sredstva protisandinističnim silam v Nikaragvi. To pa je odločilnega pomena, kajti, kot piše v že navedenem članku v New York Timesu, »protisandinisti in denar bodo skupaj zapustili bojišče«. Na žalost pa je malo tudi optimistov, ki menijo, da bi se hitro in odločno pre- nehalo z ubijanjem na meji, vdori na nikaragovsko ozemlje, sabotažami in te- roriziranjem prebivalstva na meji s Hondurasom. Pravijo, da imajo dovolj denarja, da nadaljujejo z napadi še kakš- no leto, in večina tistih 100 milijonov dolarjev, kolikor je denarja po zakoniti poti in po dolgem prepričevanju kon- gres odobril protisandinističnim silam, tudi še ni porabljena. Nihče tudi ni pre- klical temeljne usmeritve ameriške vla- de, da je aktivno na strani nasprotnikov nikaragovske vlade, in da zavrača poli- tične rešitve, ki so jih druge srednjeame- riške države ponujale v okviru načrta Contadora. Če je bila doslej politika pre- puščena fanatikom, ki so tradicionalno ameriško »politiko topovnjač« iz dvaj- setih let povezali z brezkompromisno protikomunistično prakso iz petdesetih let, bo najbrž trajalo dolgo časa, da se bodo v Washingtonu lotili diplomacije. Toda, samo diplomacija, da končamo z mislijo iz New York Timesa, »lahko po- maga Reaganu, da se umakne iz Nikara- gve s kolikor toliko nepoškodovanim slovesom«. a. STRAN - NOVI TEDNIK 11. DECEMBER 1986 Služba družbenega knji- govodstva je analizirala go- spodarska gibanja v zad- njih desetih letih v posa- meznih občinah celjskega območja in skušala na osno- vi kazalcev uspešnosti po- slovanja kot so: celotni pri- hodek na porabljena sred- stva, stopnja akumulativne sposobnosti, dohodek na de- lavca in povprečni mesečni čisti dohodek na delavca, oceniti v katero smer se raz- vija gospodarstvo posamez- nih občin. Podatki, ki jih je služba družbenega knjigovodstva zbrala iz zaključnih računov posameznih let, so ob tem nekoliko popačeni zaradi in- flacije, obračunske spre- membe in drugih zakonskih sprememb. Za celjsko gospodarstvo so ugotovili, daje celotni pri- hodek v vseh letih rastel hi- treje kot cene na drobno. Ob tem se je v njegovi notranji strukturi ugodno večal tudi delež prihodkov doseženih na tujem trgu. Dohodek je prav tako v vseh letih prehi- teval rast cen na drobno. Sredstvom za reprodukcijo m akumulaciji pa je celjsko združeno delo namenjalo premalo pozornosti. Delež sredstev za reprodukcijo je namreč v obravnavanem ob- dobju upadel, prav tako pa ni bilo večjih sprememb pri deležu porabe za naložbe v osnovna sredstva. V konjiškem gospodar- stvu je tako celotni prihodek kot delež prihodkov od pro- daje na tujih trgih in doho- dek rasel hitreje kot v po- prečju celjske regije. Regij- sko povprečje presegajo tudi sredstva za reprodukcijo. Struktura teh sredstev je ugodnejša kot v regiji in re- publiki, saj konjiško gospo- darstvo ustvarja skoraj peti- no akumulacije gospodar- stva celjske regije. V deset- letnem obdobju v konjiškem gospodarstvu tudi ni bilo po- membnejših izgub, tako da vsi glavni finančni kazalci kažejo, daje bilo gospodarje- nje v tem obdobju uspešnej- še kot v regiji in v republiki. Da konjiško gospodarstvo dobro gospodari priča tudi podatek, da je bil tudi delež sredstev za naložbe višji od regijskega povprečja. Žalsko gospodarstvo je v tem obdobju nenehno pove- čevalo rast celotnega prihod- ka, medtem ko je dohodek precej zaostajal za rastjo ce- lotnega prihodka, vendar je rastel hitreje kot v celjski re- giji. Ob močnem zaostajanju amortizacije za rastjo celot- nega prihodka in dohodka ter ob poslabšanju finančnih rezultatov nekaterih delov- nih organizacij pa so sred- stva za reprodukcijo porastla znatno manj kot v celjski re- giji. Izrazito so se v primerja- vi z letom 1976 povečale tudi izgube. Zato je znatno upad- la tudi akumulativna spo- sobnost gospodarstva, kar je vplivalo tudi na zmanjšanje naložb. V. E. KOMENTIRAMO Način, s katerim naj bi obvladali inflacijo, ki se ni povečala za 73 odstotkov kot to trdi uradna politika, temveč je približno 100 odstotna, postaja vse bolj skrivnosten. Sprejeti ukrepi po mnenju večine gospo- darstvenikov namreč niso v skladu z dolgoročnimi programi gospodarske stabilizacije. Narodna banka očitno verjame, da je inflacijo mogoče obvladati s povečano količino denarja, ki ima negativno ceno. Da bi bila takšna politika učinkovita, skuša zvezna administracija zagotoviti normalno obli- kovanje cen z administriranjem in kaznovanjem, kar razglaša za ekonomske ukrepe. Zahteve po resničnih ekonomskih ukrepih, ki bi preprečili naraščanje domačega povpraševanja, splošne in skupne porabe, zagotovili porast izvoza, preprečili povečanje uvozno nezahtevnega povpraševanja in onemogočili proizvod- njo na zaloge, so ob tem naletele na gluha ušesa. Najzanimivejše pri tem je, da vsaj za gospodarstvo inflacija ni tako velik problem, da bi si bilo vredno delati zaradi nje sive lase. V združenem delu lahko namreč še vedno ustvarjajo dohodek brez kakršnekoli proizvodnje. Proizvedejo lahko toliko dohodka koli- kor ga pač potrebujejo, da zadostijo svojim in širšim družbenim potrebam, ne da bi le-ta zavisel od kakovo- sti in od ustvarjene proizvodnje. Za to sta potrebna le dva pogoja, obdržati moramo sedanji gospodarski in obračunski sistem in obrestne mere morajo biti nižje od stopnje inflacije. Združeno delo celjskega območja mora biti ob tem še v dobrih odnosih z občinskimi in regijskimi politiki. Banka, po sodbi gospodarstva, namreč vse preveč sko- pari s posojili in naloga subjektivnih sil naj bi po istih mnenjih bila, da jo prepričajo, da se tako ne dela. Da ne bi bilo kakšnih neprijetnih presenečenj, mora zdru- ženo delo poleg tega nenehno opozarjati prek delegat- skega sistema, da ne prenese bremena realnih obresti. Regijsko združeno delo, z redkimi izjemami, to tudi nenehno počne. Z drugimi besedami: delegati se od občinske do zvezne ravni zavzemajo za učinkovit ekonomski sistem, občinski politiki pa si med tem prizadevajo, da bi celotno gospodarstvo, brez izjeme »preživelo«. VILI EINSPIELER Manlši izvoz z Szvozno-uvoznimi rezultati v žalski občini niso zadovoljni Tudi z izvozno-uvoznimi rezultati v devetih mesecih v žalski občini ne morejo bi- ti zadovoljni. Res je sicer, da je bila stopnja pokritja uvoza z izvozom 127 odstot- na, res pa je tudi to, da je bila v enakem lanskem ob- dobju kar 178 odstotna. Iz- voz, pa tudi uvoz sta bila v absolutnih zneskih manjša kot v lanskih devetih mese- cih. Izvoz za dobri dve mili- jardi dinarjev in uvoz za tri sto milijonov dinarjev. Gospodarstvo žalske obči- ne je v devetih mesecih izvo- zilo na konvertibilna tržišča za štiri milijarde in dvesto milijonov dinarjev izdelkov, uvozilo pa za skoraj štiri mi- lijarde štiristo milijonov di- narjev. Na klirinški trg so iz- vozili za milijardo 275 milijo- nov dinarjev, s tega trga pa so uvozili za 314 milijonov dinarjev izdelkov. Manj kot polovico lanskoletnega izvo- za so ustvarili v Inde na Vranskem, tovarni kmetij- skih strojev Sip v Šempetru, Likovem tozdu Pohištvo v Šempetru in polzelski tovar- ni nogavic, izvoz pa so pove- čali v Keramični industriji Liboje, preboldski tekstilni tovarni, inštitutu za hmeljar- stvo, poslovni skupnosti za hmeljarstvo, ter v Hmezado vih delovnih organizacijah Agrina, Strojna in Mlekarna. Največji izvoznik je bila tekstilna tovarna Prebold, ki je na tujem, pretežno konvertibilnem področju prodala za dobrih 910 mili- jonov dinarjev izdelkov. Sledita Hmezad Export-Im- port (894 milijonov dinar- jev) in Juteks (835 milijonov dinarjev). Večji uvozniki kot izvozni-" ki so Inde Vransko, tekstilr^a^ tovarna Prebold, LIK Pohi? štvo Šempeter, polzelska to-*^ varna nogavic, Aerov tozd Kemija v Šempetru, Gradnja iz Žalca in Zarja iz Petrovč. Močno je povečala uvoz mle- karna iz Arje vasi - kar za 245 odstotkov, medtem ko je sozd Hmezad v celoti vzeto večji izvoznik ko uvoznik. JANEZ VEDENIK Izvoz se manjša Mozirjani izvažajo izdelke z višjo stopnjo obdelave V devetih mesecih je go- spodarstvo mozirske občine izvozilo za dvaindvajset od- stotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. V Mozir- ju pravijo, da je glavni ra- zlog za to treba iskati v spremembi deviznega zako- na ter nestimulativnega de- viznega tečaja. Na tuje tr- žišče so izvozili za dobro milijardo dinarjev izdel- kov. Kljub manjšemu izvo- zu pa znaša stopnja pokri- vanja uvoza z izvozom še vedno 113 odstotkov. Večina izvoza je bila kon- vertibilnega. Največji izvoz- niki so bili Gorenje Glin, Go- renje MGA in Elkroj iz Mo- zirja. Ob tern je zaskrbljujoč podatek, da sta največja iz- voznika Gorenje Glin in Go- renje MGA zmanjšala izvoz v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Prvi za osemnajst odstotkov, tovarna malih go- spodinjskih aparatov pa kar za tretjino, povečal pa je svoj izvoz Elkroj iz Mozirja. Poh- valno je, da mozirske organi- zacije združenega dela izva- žajo predvsem izdelke z višjo stopnjo obdelave, po drugi strani pa so prav te organiza- cije v veliki meri vezane na uvoz s konvertibilnega po- dročja. Gre predvsem za iz- delke, ki jih na domačem tr- žišču ni ah pa so slabe kako- vosti. To velja denimo za po- sebna lepila, ki jih potrebu- jejo v Glinu in za plastične mase, ki jih potrebujejo v to- varni malih gospodinjskih aparatov. V mozirski občini pravijo, da bo treba prihodnje leto več storiti za oživitev izvoza, to pa bo mogoče le ob stimu- lativnejših ukrepih, ki bi ve- ljali za izvoznike. Le-te, kot kaže, večina tudi pričakuje, saj samo Gorenjeva tovarna malih gospodinjskih apara- tov načrtuje, da bo prihodnje leto na tujih tržiščih prodala 47 odstotkov vseh svojih iz- delkov. JANEZ VEDENIK Zemeljski plin zagotavlja tudi cenejšo proizvodnjo Prvi del plinifikacije v žalski občini so uspešno izvedli. Tu mishmo na izgrad- njo plinovoda od glavne- ga slovenskega plinovoda do regulacijske postaje na Ložnici in izgradnjo plinovoda od polzelske tovarne nogavic do Sipa in Aerovega tozda Kemija v Šempetru. Za to so po- rabili 210 milijonov dinar- jev, načrtovali pa so, da bodo dela veljala 310 mili- jonov. V Žalcu zatrjujejo, da ima glavne zasluge za prihranek dobro delo enote za zemeljski plin pri Petrolu. V drugi fazi bodo plino- vod razširili do Juteksa in Ferralita v Žalcu, regijske mlekarne v Arji vasi in li- bojske keramične indu- strije. Kot vse kaže bodo lahko ti uporabniki ze- meljski plin uporabljah že sredi prihodnjega leta. Druga faza plinifikacije naj bi veljala okrog šest sto milijonov dinarjev. Uporaba zemeljskega plina ima več prednosti. V prvi vrsti velja omeniti ekološki vidik, tudi z obratovanjem ne bo takš- .nih težav kot doslej, ko so bili uporabniki odvisni od dobav tekočih phnov, jpovrhu vsega pa je ze- meljski plin za petnajst lodstotkov cenejši od te- kočega. Vsekakor pa bi ;bilo na mestu, če bi v Žal- cu začeli razmišljati o uporabi zemeljskega pli- na tudi v gospodinjstvih. JANEZ VEDENIK Inovacija fe na sto zaposlenih Inventivna dejavnost v laški občini je slabo razvi- ta. To je glavna ugotovitev ankete, ki jo je letos napra- vila občinska raziskovalna skupnost v organizacijah združenega dela. Število inovacij sicer narašča, ven- dar je teh izredno malo, saj na sto zaposlenih ne pride niti ena inovacija. Iz ankete so tudi ugotoviU, da je ta dejavnost nasploh slabo organizirana in da so za slabo stanie krivi nredv- sem subjektivni vzroki. V pr- vi vrsti je to še vedno pre- majhen posluh vodilnih in vodstvenih delavcev za takš- no organizacijo dela in same- ga inoviranja (krožki, komi- sije, stimulacija), ki bi spod- budila najširši krog delavcev k ustvarjalnemu delu. Ni še dovolj zavesti o nujnosti pri- dobivanja in učinkovite po- rabe znanja pa tudi nagraje- vanja inventivnih kadrov. To se kaže tudi v politiki štipen- diranja, kjer sicer narašča število štipendij, a jih je še vedno premalo za četrto in nadaljnje stopnje izobraže- vanja. V zadnjem času opa- žajo tudi upadanje deleža strokovnih kadrov med no- vozaposlenimi kot tudi manj strokovnjakov v občini na sploh. To je le nekaj ugotovitev, ki naj bi jih obravnavah tudi delegati na zasedanju skup- ščine raziskovalne skupno- sti, ki bo prihodnjo sredo in tudi sprejela usmeritve za delo, za večjo učinkovitost pri razširjanju in uveljavlja- nju miselnosti, da je potreb- no za nadaljnji razvoj gospo- darstva in občine nasploh spremeniti v prvi vrsti odnos do inoviranja. VIOLETA V. EINSPIELER Prejšnji teden je bilo v Laškem predavanje o mož- nostih razvoja inventivne dejavnosti v občini. Organi- zirala ga je občinska razi- skovalna skupnost za vodil- ne in vodstvene delavce, predaval pa je priznani strokovnjak s tega področ- ja, dr. Matjaž Mulej z visoke ekonomske šole Maribor. V sodelovanju z njim in z ob- činsko raziskovalno skup- nostjo bodo podobna preda- vanja tudi v nekaterih de- lovnih oganizacijah. 11. DECEMBER 1986 mmm NOVI TEDNIK - STRAN 5 Prvi rezultati naporov šele čez jitsi i^^i y šoštaniski termoelektrarni si prizatteuajo, da bi zmanjšali vse oblike onesnaževanje na razumno mejo v šoštanjski termoelektrarni, ki je ena največjih onesnaževalcev okolja na celjskem območju, resneje razmi- šljajo o ekoloških problemih šele do- bro leto in pol, kar tudi ni presenet- ljivo, saj je bilo pred tem varovanje okolja za širšo družbeno skupnost bolj kot ne postranskega pomena. Opravili so že vrsto raziskav, vendar, kot pravi Marjan Jedovnicki, vodja Termoelektrarne II, bodo prve rezul- tate sedanjih naporov poželi šele po letu 1990. Za izvedbo načrtovanih ekoloških programov bodo morali namreč nameniti po sedanji oceni 350 milijonov dolarjev. Tega denarja pa raenkrat nima niti šoštanjska termo- elektrarna niti slovensko elektrogo- spodarstvo. Šoštanjska termoelektrarna pred- stavlja širši ekološki problem predv- sem zaradi onesnaževanja zraka z žve- plovim dioksidom, saj v enem tednu spustijo v zrak toliko žveplovega diok- sida kot celotna celjska industrija v enem letu. Zato so v kolektivu letos opravili vrsto meritev in raziskav in ugotovili, da je odžveplovanje dimnih plinov možno po dveh metodah, s su- ho aditivno metodo in s pranjem dim- nih plinov. Pri tem so jim priskočili na pomoč strokovnjaki Elektrogospodarske skupnosti Slovenije. Inštituta Jožef Štefan, Inštituta Milan Vidmar, Hidro- metereološkega zavoda in avstrijski predstavniki ameriške firme Monitor Labs, kajti strokovni tim šoštanjske termoelektrarne sam ne bi bil kos zah- tevni nalogi. Hidrometereološki zavod iz Ljubljane, kije pred kratkim prido- bil sodobno opremo, je ob tem opravil doslej najnatančnejše meritve pri nas. Odžveplovanje dimnih plinov Pri suhi aditivni metodi gre za to, da se prah kalcijevega oksida ali karbona- ta vpihuje v kurišče. Na ta način se doseže, da se del žveplovega dioksida v dimnih plinih veže s prahom. S to metodo bi dosegli 30 do 40 odstotkov manjše onesnaževanje z žveplovim di- oksidom, kar pa je, po mnenju Marija- na Jevdonickega, premajhen učinek. Onesnaževanje v republiki bi namreč na ta način zmanjšali le za 15 odstot- kov, ker k celotnemu onesnaževanju elektrogospodarstvo prispeva le slabo polovico. Poleg tega pomeni uporaba suhe aditivne metode velike obratne in vzdrževalne stroške. Glede na to, da bi potrebovali na leto približno 300 tisoč ton apnenčevega prahu, bi bila zelo draga tudi naložba. Zgraditi bi namreč morali silose za apnenčev prah, napra- ve za doziranje, železniške zmogljivo- sti, ipd. Da to ni majhen zalogaj, priča že podatek, da bi potrebovali dnevno po 500 vagonov apnenčevega prahu. Zato se v šoštanjski termoelektrarni bolj nagibajo k drugi metodi in sicer k pranju dimnih plinov. Nenazadnje tu- di zato, ker bi z njo zmanjšali onesna- ževanje z žveplovim dioksidom za 85 odstotkov, če bi se za to metodo poleg Šoštanja odločili tudi v Trbovljah in Ljubljani. Pri tej metodi gre za to, da se v protismernem toku dimni plini perejo z apnenim mlekom. Žveplov di- oksid se izloča v obliki kalcijevega sul- fata, ki se zgosti in ga je mogoče odla- gati na posebna odlagališča. Leta je mogoče zgraditi tako, da ne onesnažu- jejo okolja. Problem pri tem je, da si v šoštanjski termoelektrarni ne morejo privoščiti nakupa drage tuje tehnologije. Zato jo razvijajo sami, skupaj z drugimi slo- venskimi strokovnjaki, kar zahteva določen čas. V kolektivu skušajo tre- nutno nabaviti pilotno napravo, kar bi potreben čas za osvojitev tehnologije znatno skrajšalo in računajo, da bodo lahko uporabili pranje dimnih plinov v redni proizvodnji najkasneje leta 1993. Avtomatske merilne postaje, ki bo- do v Šoštanju, Topolšici, Zavodnjah. Titovem Velenju, Velikem vrhu in na Graški gori, bodo merile imisije žve- plovega dioksida, dušikovih oksidov, metereološke podatke, radioaktivnost in druge parametre. Tako bodo v ljub- ljanskem dispečarskem centru takoj vedeli, ali šoštanjska termoelektrarna prekoračuje dovoljene meje onesnaže- vanja ali ne. Seveda pa to ne bo veliko koristilo, če se v republiki ne bomo hkrati sprijaznih s potrebnimi reduk- cijami oziroma če se ne bomo oprede- lili za racionalnejšo rabo energije. Šo- štanjska termoelektrarna namreč že zdaj ugotavlja, da občasno prekoraču- je dovoljene emisije, vendar se nihče ni pripravljen odpovedati električni energiji. Odločili so se za popolno odžveplo- vanje dimnih plinov, kar je sicer dražje, vendar znatno učinkovitejše za okolje. Precejšen problem je na- mreč tudi onesnaževanje z dušikovi- mi oksidi, čeprav v šoštanjski termo- elektrarni ne presegajo dovoljenih emisijskih koncentracij. In nenazad- nje izdelali so idejni projekt imeno- van Ekološko informacijski sistem, ki predvideva šest avtomatskih me- rilnih postaj. Onesnaževanje voda Drug velik problem, ki ima bolj kot ne lokalne razsežnosti, pa je onesnaže- vanje voda. Šoštanjska termoelektrar- na namreč odlaga približno milijon ton pepela letno v velenjsko jezero. Zaradi tega sta velenjsko jezero in re- ka Paka mrtvi, precejšen vpliv pa ima odlaganje pepela tudi na onesnaževa- nje Savinje. V šoštanjski termoelektrarni vidijo rešitev v spremembi tehnologije. Pe- pel nameravajo vezati v agregat oziro- ma v trdno netopno stanje in ga odla- gati na odlagališča. Le-ta naj bi bila na rudniških ugrezninah, ki bi jih na ta način zapolnili in kasneje rekultivirali. Na ta odlagališča bi odlagali tudi ostanke, ki bi ostali pri odžveplovanju dimnih plinov. Možni sta dve metodi in sicer tako imenovana emulgat metoda in vlaže- nje pepela. Ker bi vlaženje pepela zah- tevalo večje transportne, obratovalne in vzdrževalne stroške, so se odločili za pr\'o metodo. Pepel zmešajo s 30 do 40 odstotki vode in ga, ko se strdi, odvažajo na posebna odlagališča. Za- enkrat uspešno obratuje poskusna na- prava, v pripravi pa je tudi že projekti- ranje industrijske naprave. VILI EINSPIELER Celjski nalfit v Cankarjevem domu v preddverju Cankar- jevega doma v Ljubljani bodo danes opoldne od- prli razstavo Celjskih Zlatarn. V sedemdesetih vitri- nah bodo celjske Zlatar- ne predstavile kolekcijo nakita za prihodnje leto, pa tudi najbolj ekskluziv- ne modele unikatne pro- izvodnje in nakit, ki so ga oblikovali najboljši do- mači in priznani tuji obli- kovalci v mednarodni zla- tarski delavnici. Razstavo v Ljubljani, ki je tudi svojevrsten kul- turni dogodek, bodo spremljale še druge prire- ditve. Ob otvoritvi bo modna revija nakita, v Maksimarketu pa bodo v času razstave, ki bo odpr- ta do 16. decembra, nudili posebne usluge obča- nom: popravila, čiščenje in ocenitev nakita. Sicer pa je tudi ta zlatarska raz- stava predvsem komeci- alna prireditev, kje bodo predstavniki Celjskih Zlatarn sklepali kupčije s svojimi poslovnimi part- nerji in z njihovo pomoč- jo tudi oblikovali prodaj- ne kolekcije za prihodnje leto. VVE Zvečer pa na plesne vaje Mladinci na Sladki gori prizadevno delajo Okoli osemdeset mladin- cev iz šmarske krajevne skupnosti Sladka gora je združenih z mladimi iz so- sednje šentjurske krajevne skupnosti Dolga gora. Da osnovna organizacija mla- dih dobro dela, bi bilo težko reči, po drugi strani pa je tudi res, da mladi iz Sladke gore marsikaj počno. So na udarniških akcijah, kadar se v kraju kaj gradi, na proslavah in drugih priredi- tvah so mladi tisti, ki pripra- vijo kulturni in zabavni pro- gram, glavno besedo imajo, kadar medse povabijo starej- še krajane, največ pa jih je zagretih za šport. Društvo Partizan na Sladki gori je s sekcijami za odbojko, mali nogomet, namizni tenis in pikado, sploh eno najaktiv- nejših v kraju. Takšno bi bilo lahko tudi kulturno društvo Sladka gora, če bi sploh bilo. Dejstvo je, da je med mladi- mi veliko talentov, ki znajo pripraviti in izvesti odlične recitale, skeče, glasbene toč- ke in podobno. Ker kultur- nega društva ni, se pač dobi- vajo občasno: takrat, ko je treba pripraviti proslavo za Dan žena, za Prvi m^, za sre- čanje starejših občanov. No- vo leto in podobno. Pri tem dobro sodelujejo z osnovno šolo na Sladki gori. Ko se je treba za kaj dogo- voriti, se dobijo v domačem gasilskem domu. Zadnje ča- se jih zbližujejo plesne vaje, ki so dobro obiskane in kijih vodi Marta Pelko iz Rogaške Slatine. Da z družbenopoli- tičnimi organizacijami v kra- ju slabo sodelujejo, jim ni nerodno povedati, in dodati, da jih dostikrat niti ne pova- bijo na seje, sestanke in po- dobno. Radi se tudi pohvali- jo, da imajo odličen aktiv mladih zadružnikov, ki so vključeni v šmarski aktiv. Lani so, na/egijskem tekmo- vanju v Šentjurju, zasedli odlično drugo mesto. Vladavina je že dolgo žen- ska. Marija Grašič je že še- sto leto predsednica osnov- ne organizacije mladih na Sladki gori, ženska je bila tu- di njena predhodnica. »S fanti so sploh težave, težko Jih je pritegniti. Sploh pa- možnosti za zabavo, kulturo in razvedrilo pri nas ni. Po te dobrine je treba ali v Šmarje ali pa v Rogaško Slatino«, je povedala Marija Grašič, in dodala, da so mlajši mladinci v kraju bolj aktivni od starej- ših vrstnikov, da je bilo na Sladki gori nekoč zelo aktiv- no kulturno društvo, ki ga zdaj ni več, nekatere dejav- nosti pa so še živ^e, ter da je sodelovanje z občinsko kon- ferenco mladih v Šmarju za- dovoljivo. Kam pa zvečer, Marija? »Na plesne vaje, kam pa naj bi šla!« MATJAŽ AGREŽ li/IODERNIZACIJA BOLNIŠNICE V CEUU 66 I Enodnevni zaslužek, vplačan od 14. do 20. novembra OBČINA CELJE Zdrav, center Celje TOZD-26 12.606 Libela Celje, DSSS 94.409. Libela Celje, TOZD Finomehanika 130.053 SŽ Železarna Štore 409.856 Tami Celje 291.829 Aero Celje, TOZD Kemija Celje 2.979.937 Libela Celje, TOZD Tehtnic 83.333 Vulkanizacija Celje 132.740 Cinkarna Celje 1.226.340 Frajle-Maslo Tatjana. Stanetova 18 Celje 15.769 GOP Obnova Celje, DSSS 171.002 GOP Obnova Celje. TOZD Obratna dela 357.543 GOP Obnova Celje TOZD Gradb. operativa 349.387 GOP Obnova Celje, TOZD Montaža 339.422 EMO Celje 7.110.032. AUREA Celje 750.444 OGP REMONT Celje 500.000 Založba obzorja Maribor posl. Naša knjiga 68.589 Zlatarna Celje 2.013.567 Cestno podjetje Celje 2.343.028 OBČINA ŽALEC IGM Gradnja Žalec 384.565 DO Komunala Žalec 210.896 Sigma Zabukovica 627.292 OBČINA ŠMARJE Zdrav, center Celje TOZD Z. D. Šmarje 705.843 Steklarska šola Rogaška Slatina 1.221.109 Kors-Konfekcija oblačil R. Slatina 1.248.878 Integral DO Prevozništvo »Donat« R. Slatina 495.447 ŽG TTG Ljubljana TOZD Atomske toplice Podčetrtek 473.022 IKOM Šmarje pri Jelšah 295.311 OBČINA MOZIRJE DO Komunala Mozirje , cnrn^o Gozdno gospodarstvo Nazarje 1 .Mb.U4y OBČINA SLOVENSKE KONJICE OOS Gozdarstvo TOZD Vitanje 2.000 OOS SO Slovenske Konjice o.OOO j Prostovoljni prispevki, vplačani novembra Vplačano do 31. 10. 1986 8 981.383 Namesto venca za pokojnega Šlibar Dušana iz Slov. Konjic - prijatelji 15.000 Prim. dr. Eman Pertl, Štrossmayerjeva 28, Maribor 10.000 Bogdana in Gustav Grobelnik. Trubarjeva 13, Celje namesto cvetja na grob pok. Tilice Svetelšek 4.000 Šerifi Šaban. Stanetova 20. Celje 30.000 Delavci SDK eksp. Laško, namesto cvetja na grob Bouha Terezija iz Laškega 10.000 Zdravstvena postaja Rogatec 7.500 Adi Arzenšek, Dobriša vas 3. Petrovče 500.000 Arzenšek Ljudmila, Dobnša vas 26, namesto venca 15.000 Vipotnik Marije, Vušičeva 12, Celje, namesto cvetja za pokojnega Petra Šprajca 2.000 Zupančič Mila, Školja vas 35, namesto cvetja za pok. Sodin Stanka, Ljubečna 10.000 Emo Celje združena sredstva prispevek namesto venca pok. upokojenki Laznik Amaliji 8.000 Trbovc Franc prispevek - participacija 20.000 Kalafotič Silva, Migojnice 43, Griže, namesto venca na grob Petra Šprajca _ 15.000 Klampfer Jože. Marija Cesta na Lavo 7. Žalec, namesto venca ob smrti Kitakove - družine; Zagode. Kosec. Žibret, Plešnik 10.000 OOS Mizarstvo Skale Slov. Konjice 2.000 Vlatka Langus. Cankarjeva 2, Šoštanj, namesto cvetja za pok. Otilija Lužnik-Vrhovšek 10.000 OZ Malgos OO sindikata Slov. Konjice - priznanice 1.000 Vatovec Urška. Uranjek Mina - participacija 25.000 OO sindikata osnovne šole Nade Cilenšek, Griže, namesto venca za pok. Petra Šprajca 6.500 OO sindikata ZCC TOZD zdrav, dom Slov. Konjice 5.000 Planinšek Jože - prispevek 31.250 OOS COMET Zreče - priznanice 24.000 OOS pekarna-slaščičarna Rogla Slov. Konjice 2.000 Poračun SO Slov. Konjice - prispevek 100.000 Odbor sindikata PTT delavcev Slov. Konjice - priznanice 1.000 OOS SDK Slov. Konjice - priznanice 1.000 LB SB Celje ekspozitura Slov. Konjice 1.000 Rihtaršič Polde, Ul. H. Bračiča, Slov. Konjice, namesto cvetja za pok. Zorana Kovač 15.000 Občinski komite ZKS Žalec, namesto venca na grob pok. tov. Zorana Kovač 15.000 OO ZS DPO občine Slov. Konjice 2.000 OOS GIP Ingrad. Celje TOZD GO Slov. Konjice 20.000 Račečič Zdenka, Oton Bezenškova 29 Celje, namesto cvetja ob smrti Zorana Kovača 15.000 OS ZSS sklad skupne porabe 50.000 OOS elektro radio Slov. Konjice 20.000 Lip Konjice OOS DSSS Slov. Konjice 10.000 OOS IMP ISO Slov. Konjice 5.000 OOS Kovinar Vitanje 5.000 OK ZK Slov. Kor\iice sklad. skup. porabe 50.000 OOS Elektro radio Slov. Konjice 3.000 VIO TOZD OŠ Vere Šlander, Polzela, namesto venca za pok. tov. Kovač Zorana 15.000 Lambrechtov dom, sindikalna organizacija Slov. Konjice priznanice 2.000 Kmetijska zadruga Slov. Konjice OOS TOZD lastna proizv. priznanice 2.000 Kmetijska zadruga Slov. Konjice OOS TZO zadružništvo - priznanice 2.000 Kmetijska zadruga Slov. Koryice OOS DSS - priznanice 2.000 Kr^evna skupnost Center Gledališka 2, Celje, zbrana sredstva kr^anov 19.800 OOS Dravinjski dom. TOZD Jelen Slov. Konjice 2.000 OOS Dravinjski dom. TOZD Varnost Slov. Konjice 2.000 OOS Dravinjski dom, TOZD DOM Slov. Konjice 2.000 OOS PM Slov. Konjice_1.000 Skup^ vplačano do 28.11. 1986 10.107.433 6. STRAN - NOVI TEDNIK NAŠI KRAJI IN LJUDJE 11. DECEMBER 19Et llll — II ■ !■ ^Mll II Kostrivničanov sneg ne bo presenetil v šmarski krajevni skupnosti Kostrivnica prvi letošnji sneg ne bo presenetil, saj so se za zimsko sezono oziroma razmere pravočasno in dobro pripravili. Da bo- do vaške ceste vedno splužene, so nabavili na- pravo za pluženje snega in zadolžili traktorista, ki bo plužil glavne ceste in poti v Kostrivnici. Ker pa v bolj oddaljenih vaseh tega ne bo zmogel, bodo zimsko službo opravljali krajani sami po določe- nem razporedu. V krajev- ni skupnosti so se dogo- vorili, da jim bodo del stroškov povrnili. M.A. Nagrade šolam za lepa okolia Hortikulturno društvo Celje je tudi letos ocenilo in na zaključku ocenjevanja, ki je bilo v celjskem Pionir- skem domu tudi nagradilo šole in vrtce občine Celje, ki so imeli lani najbolj ureje- na okolja. Smisel ocenjevanja in na- grajevanja hortikulturnega društva ni le v tem, da oce- njujejo zunanji izgled šol- skih okolišev, temveč pri vrednotenju uspehov, ki jih dosegajo v posameznih šo- lah upoštevajo predvsem de- lovanje hortikulturnih pod- mladkov, mentorjev, ocenju- jejo, koliko različnih rastlin gojijo in razmnožijo sami, koliko zelenjave pridelajo na svojih vrtovih, kako zbirajo odpadne materiale itn. Pri tem so se letos med os- novnošolci najbolj odlikova- li v Storah, kjer več kot polo- vico zelenjave za šolsko ku- hinjo pridelajo sami, kjer sa- mi tudi razmnožujejo cvetli- ce in jih prodajajo, prideluje- jo dišavnice, letos pa so v okolici šole posadili tudi 88 dreves. Na drugo mesto seje uvrstila OŠ Franja Vrunča, na tretje pa Slavka Šlandra in OŠ Strmec. Med srednji- mi šolami je na prvem mestu Srednja kmetijsko-živilska šola, druga je Srednja peda- goška, tretja pa Srednja šola Borisa Kidriča in Tehniška šola. Hortikulturno društvo je iz svojih skromnih sred- stev šolam, podelilo za 150 ti- sočakov denarnih nagrad, s po pet tisoč din pa je nagra- dilo še vzgojno varstveno or- ganizacijo Tončke Čečeve, Anice Černejeve in Zarja. Ob zaključku ocenjevanja je bila smiselna tudi pripom- ba mentorjev, da bi nekako združili ocenjevanji šolskih okolij, kijih opravlja Celjska turistična zveza in hortikul- turno društvo. Zveza namreč vodi regijsko akcijo, kjer po- leg urejenosti dajejo pouda- rek delovanju šolskih turi- stičnih podmladkov, njihovi organiziranosti in poznava- nju krajev in so pri tem naju- spešnejši v Sloveniji, korak naprej pa bi bilo sodelovanje obeh komisij, saj jih pri nji- hovem delu druži isti cilj, vzgoja mladih za lepo ureje- no okolje. RP Novoletni utrip v Celju Koordinacijski odbor za prireditve pri celjski občinski konferenci SZDL je v torek razpravljal o delovnem programu za prihodnje leto, ob tem pa se je seznanil z novoletnimi prire- ditvami v Celju. Organizator vsakoletnega novolet- nega sejma zavod Golovec je pripravil sejem v času od 19. do 27. decembra, na SZDL pa so predlagali, da bi sejem podaljšali vsaj še za dva dneva in sicer do 30. decembra, da bi bolj poskrbeh za lepši izgled stojnic, sejemski utrip pa poudaril še s primerno glasbo. Komunalci so obljubili novoletno razsvetljavo ne samo v središču mesta, ampak tudi v glavnih krajevnih cen- trih občine, računajo pa v Celju tudi z novoletnim navdihom aranžerjev tr- govskih in drugih hiš v mestu. Po tra- diciji bodo obiski dedka Mraza njgpo- gostejši v vrtcih in šolah, živahno pa bo tudi v Pionirskem domu Cvetke Jerinove, saj je občinska zveza prijate- ljev mladine ponudila pester program igric, plesa in lutkovnih predstav. No- voletno darilo SLG Celje je gledališka predstava Razbojnik Rogovilež, ama- terski gledališčniki iz Štor so pripravi- li igro Ali slišiš Kekca, plesne predsta- ve pa bodo prispevali Plesni studio Celje, Plesno gledahšča in lutkarji Pi- onirskega doma. Kulturnih prireditev za Novo leto bodo deležni tudi cicibani, ki niso vključeni v vzgojno-varstvene organi- zacije, prav tako bodo v vsaki krajevni skupnosti tovarišice iz vrtcev pripravi- le lutkovne in druge igrice ob obdari- tvi Dedka Mraza. Dedek Mraz pa tudi ne bo pozabil na otroke, ki se zdravijo v celjski bolnišnici. UM Najmlalše društvo na Šmarsiiem Okoli petnajst ljubiteljev in zbira- teljev znamk, starih kovancev in drobnih starinskih predmetov je v Rogaški Slatini ustanovilo svoje dru- štvo. S tem so uresničili pobudo Zdravi- hšča iz Rogaške Slatine in izpolnili tu- di vse ostale formalnosti za delovanje novega društva. Člani filatehstično- numizmatičnega društva Donat Mg iz Rogaške Slatine pa se na ustanovnem občnem zboru dogovorili, da se bodo sestajali vsak drugi in četrti četrtek v mesecu, v programu dela pa so zaen- krat zapisali dve nalogi: sodelovanje z gosti Zdravilišča, ki bodo lahko enkrat tedensko s člani društva izmenjavali znamke in kovance ter sodelovanje z osnovnimi šolami v občini Šmarje pri Jelšah, da bi si zagotovih podmladek. Prvi predsednik novega društva je Bo- gdan Furst iz Šmarja. M.A. Znanstveni in strokovni filmi Letos spomladi je Zveza inženirjev in tehnikov Slo- venije organizirala v Can- karjevem domu v Ljubljani 14. mednarodni festival znanstvenega in strokovne- ga filma, na katerem so predstavili filme (večina teh je prejela najvišja naci- onalna in mednarodna film- ska in strokovna priznanja) z najaktualnejšimi proble- mi razvoja mnogih tehnič- nih, naravoslovnih in dru- gih področij. Kljub presenetljivo dobre- mu obisku večina javnosti teh kvalitetnih filmov, ki jih je mogoče študijsko obrav- navati v posameznih okoljih, ni vedela, zato je Zveza inže- nirjev skupno z RTV večino filmov posnela na videoka- sete, sedaj pa vabijo organi- zacije združenega dela, šole vseh stopenj, društva itn., da si filme izposodijo (brezplač- no) in uporabijo v svojih strokovnih in drugih izobra- ževalnih programih. Na Zve- zi inženirjev in tehnikov v Erjavčevi 15 (tel. 061 212- 139), si je mogoče sposoditi pet filmov s področja ekolo- gije in varstva okolja (Posve- tovanje s Cambridgom, Voj- na žuželk. Kisli dež. Francija in Bogastvo in motnje obal- nega ekosistema), štiri s po- dročja biotehnologije, biolo- gije, meteorologije in fizike (Nikoli ne reci nikoli. Ne- ulovljivo sevanje, Imobilizi- rani encimi, Merjenje odlo- čilni člen), tri iz medicine (Upanje za življenje. Laser v medicini. Umetna kri) štiri iz elektronike in robotike (Peta generacija računalnikov, Za leta ki prihajajo. Avtomatska proizvodnja. Industrijski ro- boti) ter osem filmov s po- dročja gradbeništva. OBHAZI Franc Toplak »Delo na bencinskih čr- palkah je bilo nekoč veli- ko bolj prijetno, več časa smo imeli in bolj smo se lahko posvetili kupcem«, se spominja šestdesetlet- ni Franc Toplak, ki je le- tos izpolnil 36 let dela pri Petrolu. Malce nostalgič- ni spomini, ki nikakor ne kažejo na to. da bi bilo delo na črpalki Francu se- daj odveč, so v dneh. ko se pripravlja na pokoj, kar pravšnji. Sam pravi, da mu bodo ostali spomini na dolgo- letno delo tudi v prihod- njem letu, ko se bo upo- kojil, še vedno živi. Ti spomini pa so kaj pestri in raznoliki. Od začetkov, ko je bil še član takratne industrijske milice v To- varni sadnih sokov in kasneje pri Žitarju, do pr- vega delovnega dne kot vratarja in čuvaja pri Pe- trolu. Kot mlad in zagnan delavec je hitro zapustil čuvajnico in pričel kot pomočnik opravljati šte- vilna dela na novoodprtih bencinskih ser\'isih. Naj- prej na Mariborski, pa Ljubljanski. Teharski in spet Ljubljanski cesti. Vmes je točil gorivo tudi v Izletnikovih garažah, zadnjih šest let pa dela na bencinskem servisu na Ljubljanski. Prav zaradi tega. ker to- či gorivo na Ljubljanski cesti le v avtobusne rezer- voarje, se tudi ne spomi- nja kakšnih posebnih te- žav iz časa bencinske kri- ze. »Hudo je, če s stranka- mi ne moreš biti prijazen. Najtežje pa je takrat, ko so vozniki neprijazni in nezadovoljni zaradi dra- gega goriva in dolgih vrst. Zato tudi ne ostaja dovolj časa, da bi lahko vozni- kom očistili vetrobranska stekla, preverili pritisk v zračnicah in opravili še vsa tista drobna dela, ki sicer niso naša naloga, je pa lepo, če jih ne pozabi- mo. Spominjam se časov, ko smo na črpalkah z vsa- kim voznikom malce po- kramljali, svetovali, če je bilo potrebno.« Franc ima doma lično urejeno vitrino, v kateri hrani priznanja in nagra- de, ki jih je dobil v času službovanja pri Petrolu. Pr\'o priznanje je bilo že za 10. obletnico, zadnje pa je prejel ob letošnjem Dnevu republike, ko je sindikalna organizacija Petrola pripravila sreča- nje svojih delavcev. V dneh, ko se bo Franc upo- kojil, bodo tudi priznanja lep spomin na njegovo delo. IVANA FIDLER Teritorialci, na mestu voljno! Pri občinskem štabu Teritorialne obrambe Sloven- ske Konjice ugotavljajo, da so naloge vojaško strokov- nega usposabljanja za letos v celoti uresničili. Pripad- niki teritorialne obrambe so pokazali veliko znanja in pripravljenosti, in da imajo dober odnos do vojaške opreme, za katero so del sredstev prispevale delovne organizacije. Na fotografiji: teritorialci po zaključku usposablja- nja v Ločah poslušajo analizo in oceno opravljenih nalog. MB 11. DECEMBER 1986 NOVI TEDNIK - STRAN 7 KOMENTIRAMO Rdeči peteiin na prepiliu Kakšen odnos imajo delovni ljudje in občani do druž- benega premoženja je pretežno odvisno od stopnje nji- hove zavesti o družbeni lastnini in njenem pomenu za razvoj socialističnega samoupravljanja. To iziiodiščno hipotezo potrjuje dejstvo, da imamo še vedno opravka s tradicionalističnim pojmovanjem druž- benega premoženja, na katerega pogosto gledamo kot na najvišjo obliko lastnine, na nekaj, kar je še odtujeno, kar pripada vsem in nikomur. V našo zavest še ni dovolj prodrlo mnenje o pomenu družbene lastnine, kakršnega si je ustvarila buržuazna družba v razmerju do zasebne last- nine. Zato se zavest o družbenem premoženju in potreb- nost njegovega zavarovanja pojavlja kot eden temeljnih virov njegovega ogrožanja. Malomaren odnos do družbenega premoženja je pri nas zelo razširjen in se kaže na več področjih, o čemer pričajo tudi različne raziskave. V tem prispevku se želim omejiti samo na problem požarnega varstva, ki spada v ta kom- pleks, ker v tem času intenzivno potekajo tudi razprave o tej problematiki v različnih organih celjske občine. Vsa poročila ugotavljajo povečano stopnjo požarno var- nostne ogroženosti, kar dokazujejo tudi s podatki, da se število požarov povečuje, povečuje pa se tudi nastala škoda, ki je največja na družbenem premoženju in se vrednoti že z desetinami milijard. Kaj to pomeni za našo družbo v tem trenutku, je odveč poudarjati. Že kot toliko- krat doslej pa se ponovno poudarja, da so vzroki požarov (80%) praviloma subjektivne narave. Najpogosteje gre za malomarnost, neodgovornost, neizvajanje predpisov, neu- streznost samozaščitnih ukrepov ipd. Za ilustracijo naj omenim antagonizem, ki se pojavlja v spreminjanju naše varnostne kulture. V zadnjih letih smo zelo veliko aktivnosti (in tudi sredstev) namenili organizi- ranosti družbene samozaščite, usposabljanju subjektov SLO in DS, izvajali akcijo požarno preventivnih pregledov (v Celju 4500). organizirali aktivnosti »Nič nas ne sme presenetiti« itd. Toda presenečenja se še dogajajo. Število požarov in s temi nastala škoda se povečuje. Pa ne gre za to, da presenečenj ne bi bilo. gre za to. da bi jih bilo vedno manj. Eden izmed razlogov neučinkovitega delovanja na tem 'področju je vsekakor tudi ta. kot ugotavlja poročilo občin- skega požarnega inšpektorja, da so »strokovni stiki služb v DO z nosilci razvoja požarnega varstva skromni«. Iz tega sledi, da večje samozaščite in varnosti ni mogoče doseči s predpisi in dekreti, resorsko uradniško politiko ali pa s suhoparnim naštevanjem statističnih podatkov in starimi oguljenimi ugotovitvami, ki jih vsebuje poročilo SIS za varstvo pred požari. Požarna varnost ni stvar zgolj državnih organov, vod- stev in specializiranih organizacij, čeprav je njihova vloga še kako pomembna in bi morala biti še bolj učinkovita. To je predvsem stvar zavesti slehernega posameznika in nas vseh skupaj tam, kjer delamo in živimo. Družbena samiozaščita je sestavni del samoupravljanja in gospodarjenja z družbenim premoženjem. Zato se ni mogoče sprijazniti med drugim z ugotovitvijo, da večina delovnih sredin nima izdelanih ocen požarnih nevarnosti, ki bi morale biti osnova za širšo družbeno akcijo in, da samoupravni organi po več let ne razpravljajo o samozaš- čitni problematiki v svojem okolju. Tako kot na drugih področjih je tudi pri požarnem var- stvu opaziti, da le-to še ni postalo stvar delavcev ter njiho- vega samoupravnega delovanja in odločanja. Delavcu v proizvodnji je vse bolj jasno, da je od njego- vega odnosa do dela pa tudi od odnosa drugih odvisen njegov materialni položaj. Tega pa še ne moremo trditi tudi za odnos nemajhnega števila delavcev do družbenega premoženja, ki se kaže skozi brezbrižnost do požarnega varstva. VARNOST - to smo ljudje. In v nadaljnjih prizadevanjih se bo potrebno angažirati predvsem na preventivno dejav- nost. Bitko za izboljšanje razmer na področju požarnega varstva ne bomo dobili le z materializacijo profesionalne tehnike, ki je namenjena odpravljanju posledic, temveč jo moramo dobiti v temeljnih okoljih. Tam se nesreče doga- jajo, tam morajo požarno varnostno problematiko najbolj poznati in tam tudi najlažje preventivno ukrepajo. Pri tem pa ni dovolj, da so dobro usposobljeni samo gasilci in enote civilne zaščite za odpravljanje in lajšanje posledic, temveč je potrebno usposobiti slehernega delovnega člo- veka in občana za delovanje in ukrepanje, da do požarov in drugih nesreč sploh ne bo prišlo. Čas je za akcijo, čas, da se razprave o dobrih ali slabih poročilih čimprej prenesejo iz forumov v temeljne delovne in življenjske sredine, kjer bodo ocenil dejansko stanje, čas za iskanje novih oblik in metod požarno varnostnega delovanja - primernih času katerega živimo, da bo klic NA POMOČ čimprej postal izjema. VIKI KRAJNC Mesec domačega fiima v Vojnilcu Kot že dve leti nazaj smo tudi letos Teden domačega filma razširili na ^] mesec in na ta način skušali pri- '^Hžati domači film obiskovalcem Ki- »»a Vojnik. Tako smo v mesecu oktobru in no- vembru predvajali dva slovenska fil- (Poletje v školjki in Kormoran) in filme s srbohrvaškega govornega Področja (Lepota greha, Za srečo so Potrebni trije in Prostovoljci). Slednji '^i bil opremljen s slovenskimi podna- pisi, kar je motilo nas in verjetno veči- •^0 obiskovalcev. Najbolj obiskan je bil slovenski mla- dinski film režiserja Tuga Štighca - Poletje v školjki, ki smo ga zaradi veli- kega interesa predvajali dvakrat. Prvič v okviru tradicionalnega petega sreča- nja z ustvarjalci omenjenega filma, drugič pa v redni nedeljski matineji. Pri obeh predstavah je bila vojniška dvorana premajhna. Po našem mnenju je bilo letošnje srečanje daleč najprisrčnejše, kar je dokazal zares pristen stik ustvarjalcev z mlado publiko. Uspešnost takšnih prireditev nas hkrati vzpodbuja k dvi- gu kvalitete predvajanja filmov. Zato smo tudi letos vložili precej de- narja in časa v posodobitev aparatur. Med drugim smo opravili naslednja dela: nabavili nov ojačevalec in kase- tofon, zamenjali poškodovano in uma- zano platneno platno (kar ni posledica predvajanja nekvalitetnih filmov) z novim plastičnim. Pred nami pa so še naslednja nujna opravila: obnova in posodobitev projektorjev, zamenjava dotrajane elektroinstalacije in monta- ža naprave za predv^anje diapozi- tivov. V naše zadovoljstvo je odziv Vojni- čanov vse večji, kar nam daje upanje, da bo nekoč tudi filmska dejavnost v tem koncu celjske regije priznana kot kultura. DANI MUHA S takole »okranclanim« vozom se Franc Pišek z veselo druščino rad popelje po šmar- skem asfaltu. iVied mladimi ga ni, ki 01 znal po starem »calge zrihtat« o Piškavi domačiji iz Jazbin in starih navadah Pravega starega »furma- na« srečamo v mestih in ur- banih naseljih bolj pored- ko, če pa je voz s konjsko vprego povrhu še ves okra- šen z zelenjem in pisanimi trakovi, je to lahko prava paša za oči. Seveda je pona- vadi na takšnem vozu vese- lo, saj druščina z vriska- njem in petjem opozarja, da gre za pomemben dogodek. Desetletja nazaj so bili takšni prizori in obredi po- gosti in nič kaj posebnega, da se to kdajpakdaj zgodi tu- di danes, pa je zasluga tistih, ki jim ohranjanje starih kmečkih običajev nekaj po- meni. Franc Pišek iz Jazbin pri Šmarju je že eden takšnih. Kmet in njega dni kovač, je vedno pripravljen vpreči ko- nje in se z veselo druščino na okrašenem vozu popeljati po šmarskem asfaltu. Tako je bilo. na primer letos septem- bra, ob praznovanju šmar- skega občinskega praznika, ko je z vozom in člani fol- klorne skupine na njem. za- peljal naravnost na osrednje prizorišče zborovanja. Tako je tudi vsakič, ko gredo šmarski fantje k vojakom. Takrat je vriskanja in vese- Ijačenja po stari šegi in nava- di na pretek. »Včasih je bilo tega veliko. Vozil sem na ohcetih, pa fan- te, ki so v vojsko anrikali. To rad počnem še danes. Fantje me pokličejo, jaz konje okra- sim, voz morajo pa oni. Vča- sih smo bili žalostni, ko je bilo treba k vojakom, danes pa je to bolj hec v primerjavi z mojimi fantovskimi časi«, rad pripoveduje o preteklo- sti, ki jo prepleta s sedanjost- jo. »Mnogi mislijo, da smo na vozu vsi pijani, pa to sploh ni res. Jaz se samo delam, kot da ga imam pod kapo. Fantje pa, kakor kdo, in kdo bi jim zameril, če so razposajeni in glasni.« Milo se Francu Pisku pri srcu stori tudi takrat, ko pri- poveduje o svoji stari kova- čiji, o časih, ko je na veliko konje koval. To je počenjal z veliko veselja. »V tistih časih je bil to sila pomemben po- klic in ko so mi konja pripe- ljali v kovačnico, sem pustil se drugo delo. So pa bili ko- nji vsake sorte, tudi divji, pa sem jih znal vedno umiriti«, se spominja preteklih deset- letij. Sam ima danes v hlevu samo eno kobilo in nanjo je zelo ponosen. »Zadnjič meje obiskal kmet s Hrvaškega, ki meje vprašal, če mu prodam svojo kobilo. Pa sem mu re- kel, da ni naprodaj, da mu jo kar »šenkam«, vendar le pod pogojem, če si upa kobilino zadnjo nogo dvigniti in jo obdržati v rokah. To se mu kajpak ni posrečilo, reveža gaje z vso silo vrgla na tla in tako seveda kupčija ni bila sklenjena,« rad pove kakšno dogodivščino. Tudi to ne po- zabi povedati, da imajo pri Piškovih vsako leto žrebič- ka, ki ga potem prodajo. Njegovo kovačijo je prev- zel sin. In kot bi se nikakor ne mogel sprijazniti z njeno novo podobo, pripomni: »To sploh ni več takšna kovačija, kot je bila v mojih mlajših letih, ko sem delal vse na ro- ke. Pa tudi žebljev za konja podkovat smo imeli včasih dovolj, danes pa je sramota, da jih moramo ,prešvercat'. To je res prava sramota, da ni žebljev, pa tudi rezervnih delov ni dobiti«. Franc Pišek kdajpakdaj še danes podku- je kakšnega konja, za sosede, prijatelje. »Ga pa med mladi- mi ni več, ki bi znal po sta- rem voz okovati, pa ,cajge zrihtaf«, zamahne z roko in pogladi svojo kobilo. MARJELA AGREŽ Vrančani so zmagovalci televizijske oddaje že nekaj let pripravlja be- ograjska televizija kmetij- ske oddaje Znanje-imetje. V letošnjem krogu teh oddaj so Slovenijo zastopali tek- movalci z Vranskega. Na nedeljski zaključni od- daji so za najboljšo ekipo v vseh teh oddajah proglasih prav ekipo z Vranskega, ki se je po splošnih ocenah naj- bolje izkazala tako v znanju kot tudi pripravi pograma, ki so ga izvedli. Tekmovalci z Vranskega so v oddaji, ki je bila na sporedu septembra, na izviren način predstavili svojo okolico, hkrati s tem pa tudi nekaj slovenskih fol- klornih značilnosti. V okviru vsake oddaje je tudi kviz tek- movanje na teme iz kmetij- stva in tu so Vrančani osvoji- li največ točk. Pravzaprav se slovenskim predstavnikom niti ni bilo težko tako dobro predstaviti, saj so marsikaj, kar so pokazali v oddaji, pov- zeli tudi iz kmečkih iger, ki jih na Vranskem pripravljajo že deset let. To še zlasti velja za skorajda že pozabljene slovenske narodne jedi. Pri- kazali so jih tudi v televizij- ski oddaji. JANEZ VEDENIK V soboto bo brucovanje V soboto se v Narodnem domu v Celju, obeta velika razstava, ki bo gotovo za- senčila Plečnikovo razstavo v Ljubljani. Ob 20. uri bo namreč otvoritev razstave brucev in bruck oziroma brucovanje. Organizatorji, to je Klub celjskih študentov, vabijo študente in bruce naj se bru- covanja udeležijo v čim več- jem številu. Stare bajte zato, da si ogledajo letošnji pride- lek, zelenjavo (pardon, bru- ce) in da se vključijo v štu- dentske vrste. Smokingi in dolge obleke niso obvezni! Vstopnina za brucovanje bo 800 dinarjev, s seboj pa obvezno prinesite indeks, ki bo v soboto odpiral vsa vra- ta. Vstopnice bodo naprodaj uro pred pričetkom bruco- vanja. Za zabavo bo poskrbel an- sambel Plamen, ki je celj- skim študentom igral že lani. Organizatorji obljubljajo tu- di nekaj študentskih »for«, ki bodo pripomogle, da bo vzdušje v dvorani čim boljše. Seveda bodo volili tudi miss in mistra brucovanja. Pred- sednik kluba celjskih štu- dentov pa obljublja tisti, ki bo osvojila naslov Miss po- sebno nagrado! N. G 8. STRAN - NOVI TEDNIK mmm 11. DECEMBER 1986 Pokrajina v muzeju v Pokrajinskem muzeju v Celju so spet pripravili izjem- no zanimivo razstavo iz depo- niranih zbirk in jo naslovili Pokrajina na podobah celj- skega muzeja. 86 izbranih eksponatov - olj- nih slik, akvarelov, grafik in nekaterih kulturno zgodovin- skih predmetov, predstavlja li- kovno obravnavano pokrajin- sko tematiko kot samostojen motiv ali pa kot upodobitve značilnih dogajanj v gorskem, obmorskem ali vaškem krajin- skem svetu. Avtorji shk in grafik so bolj ali manj znani srednjeevropski mojstri. Zbrana dela so nastala v času od 16. do sredine 20. stoletja in prikazujejo slikar- sko zanimive likovne podobe, največkrat v realističnem nači- nu, zlasti v duhu romantike. Posebej je treba opozoriti na renesančne grafike »donavske šole«, potem na vedutne upo- dobitve vabljivih krajinskih predelov na Celjskem, na veli- ko panoramsko sliko Rima, katere avtor je Karel Lide- mann ter na pastoralne in dru- ge motive odhčnih grafikov. MM Večerja v vili P. v slovenskem ljudskem gledališču Celje Jutri, 12. decembra, bodo v SLG Celje uprizorili novo premiero v tej .sezoni. To- krat je to delo Miloša Mikel- na Večerja v vili P, Po besedah avtorja je to kronika, poročilo o nenavad- nem neresničnem dogodku. Vse osebe so gladko izmi- šljene in vsaka podobnost z znanimi ali neznanimi, živi- mi ali mrtvimi sodobniki, je čisto naključje. Delo so pripravili: režiser Franci Križaj, dramaturg Ja- nez Žmavc, lektorica Ljud- mila Kajtner, scenograf Niko Matul in kostumografinja Cveta Mirnik. Igrajo: Miro Podjed, Jože Pristov, Nada Božič, Bruno Baranovič, Stane Potisk, Janez Bermež, Milada Kalezič, Mi|a Mencej, Iztok VaUč, Jana Smid, Bo- rut Alujevič, Bojan Umek in Sava Subotič. MP Dnevi plesa 86 Jutri zvečer se bodo pričeli v Cankarjevem domu v Ljubljani Dnevi plesa 86. Gre za že tradicionalno prireditev katere namen je predstaviti sodobno plesno dejavnost na Slovenskem in najnovejše dosežke plesnih amaterskih skupin. Posebna komisija je v izbor uvrstila tudi skupino Akt in plesni studio iz Celja. Slednjega zastopata sku- pina Igen in Plesno gledališče. Skupina Igen nastopa z odlomkom. Ples tovarn iz Duma - Variacije 86, koreo- grafa Igorja Jelena, članica plesnega gledališča Kse- nija Stebovnik pa s solističnim plesom Spevi potovanj v notranjost, v koreografiji Gordane Stefanovič. Sku- pina Akt bo nastopila z novitetama Tehtanje duš in Kure, v koreografiji Ane Vovk-Pezdir. V sobotnih dveh celovečernih programih (od 18. do 20. ure in od 20.30 do 22.30) se bo predstavilo štirinajst ljubiteljskih plesnih skupin iz vse Slovenije. WE Razstava likovne kolonije Laško 86 V galeriji Laški dvorec bo do 20. decembra odprta raz stava likovnih del petih akademskih slikarjev, ki so S( udeležili likovne kolonije Laško 86. Na prvo tovrstno delovno srečanje likovnih umentikovi Laškem, ki je bilo avgusta, so prišh Jure Cihlaf, Roberti Faganel, Leon Koporc, Darinka Pavlotič in Janez Kovačič V različnih slikarskih tehnikah so na svoja platna ujel utrip sodobnega industrijskega mesta, še najbolj pa jih j( pritegnila raznolika in razgibana veduta Laškega in okolici s starožitno kmečko arhitekturo. Razstavljena dela so tud naprodaj. Idejo za likovno kolonijo v Laškem je dal slikar Kovačič ki se je pred leti zdravil v laškem zdravilišču in ga je to mal mesto ob Savinji in zlasti še njegova okolica, močno pre\ zelo. Dvakrat je že razstavljal v laškem zdravilišču, lani pa j imel samostojno razstavo v laški galeriji, ki sodi med bojš razstavne prostore v Sloveniji. VV Jubilej vztrajnosti Slavil MPZ IZ Ponikve Nabito polna dvorana na Ponikvi pri Grobelnem je bila simbol tridesetletnega vztrajanja moškega pevske- ga zbora, ki so ga ustanovili na pobudo krajevnih orga- nizacij in na posebno oseb- no prizadevanje že pokojne- ga Petra Hlasteca. Prvi je za taktirko prijel Maks Kova- čič, ravnatelj osnovne šole, za njim Julij Goric, danes pa so pevci zbrani pod diri- gentskim vodstvom profe- sorja Franca Klinarja. Številni domačmi, ki so s pozornostjo in hvaležnostjo spremljali koncertni spored, so slišali Vrabčevo Zdravico. Domovini Benjamina Ipa^ ca, Hajdrihovo Jadransh morje, Srebotnjakove Bofl Piu Jesu Domine Niča Vel hoeffa. neznanega avtorj Musico mirabilis. Posterji vega Starega Joea, Strunai Davorina Jenka in Josif Ipavca Imel sem ljubi dve. drugem delu koncerta pa i izvedli Slovenec sem Benj mina Ipavca, O mraku istej avtorja. Mihelčičevo Jut na Krasu, Simonittijevo B len mi leži, istega avtorja ča, Švikaršičevo Oj te m nar, Pregljevo Mam d fletn navajen ter Zepičc Slovenc" Slovenca vabi. So sti so bili Jože Palčnik ml; ši. Vili in Stanko Zatler. Po drugi pesmi je o zgoc vini in pomenu pevske zbora, ki je bil vmes v t svojih tridesetletjih obst( tudi oktet, govoril Vinko . godič. Prof Vid Marčen j< imenu področnega zdru: nja glasbenikov in preds{ stva ZKO Slovenije pod< bronasta, srebrna in zlata ( ličja, ki nosijo Galluse ime, najbolj zvestim pevct po stažu pa so podelili zl plakete domačega prosv nega društva Oton ^ pančič. Še nekaj misli k j ubile koncert so pevci izvedli steno in srčno. Glasb strokovnjaki bi našli napa brez dvoma - poznajo pevci sami in izkušen d gent prof Franc Klinar, k še s posebno ljubeznijo dela in strokovno gorečn( jo predaja zboru. Tu gre mreč za prepričanje v osr no poslanstvo pesmi, ki s jo ponkovški pevci tudi brali za svojo himno: Pes nas je ohranila, pesmi hv Ta vehčastna misel zao ma vso dobro voljo pa 1 odgovornost do kakovos ga razvoja, ki jo žlahtni a terizem vedno vsebuje. / so tri desetletja ponkov; ga moškega pevskega zl dragoceno kulturno pos stvo. današnje delo pa kaz, da bodo prepevali jutri in to s srcem in njem, ki ga dajejo drug gemu - dirigent zbori zbor dirigentu. DRAGO MED^ V Šmartnem ob Paki slavijo letos 80-letnico kulturne dejav- nosti in ta jubilej bodo obeležili z vrsto prireditev v tem in prihodnjem mesecu Hkrati bo to priložnost, da 10-letnico delovanja počasti tudi gledališče pod kozolcem, ki se pripravlja na novo premiero. Jubilej bodo v veselje gledalcem obeležili z že dolgo pogrešanim Veselim večerom, katerega avtorji so člani skupine sami. Prire- ditev bo v soboto ob 19. uri v kulturnem domu, ko bo najprej zapel moški pevski zbor, zatem pa bodo podelili Galusove in Linhartove značke n^zvestejšim pevcem in gledališčnikom. M. PODJED Značke za zvestobo s slavnostnim koncertom bo v soboto ob 19. uri v kulturnem domu v Slovenskih Konjicah ženski pevski zbor počastil 10-letnico obstoja in delovanja. Spored bo popestril še moški pevski zbor iz Vitanja. Oba zbora uspešno vodi Darinka Ivačič. Na slovesnosti bodo dolgoletne članice ženskega zbora prejele za zvestobo petju najvišja priznanja - Galusove značke. Konjiške pevke so se prvič zbrale za nastop k akciji Človeic-delo-kultura. Akcija je sicer zamrla, pevska kul- tura pa seje vse bolj razvijala. Že naslednje leto je pokrovi- teljstvo nad zborom prevzela delovna organizacija Dra- vinjski dom, ki še vedno kaže veliko razumevanja za pev- sko kulturo. MATEJA PODJED Čas brez pravljic Teden otroškega programa v SLG čas pred Novim letom za najmlajše ljubitelje gledališ- ča ne bo čas brez pravljic. Za to so se posebej potrudili v Slovenskem ljudskem gleda- lišču, ko so prvič pripravili Teden otroškega programa. Postal naj bi trajna oblika prikaza širše gledališke de- javnosti za otroke. Od 15. do 21. decembra bo na odru SLG, in seveda v dvorani, vseskozi živahno. S popular- nim mjuziklom Igrajmo se Cr- venkapice bo prvi dan nastopi- lo zagrebško gledališče, mla- dih, dva dni kasneje se bodo z Uspavanko in O velikem stra- hu Bohulinu predstavila ples- na skupina Igen in Pionirsko gledališče Pionirskega doma Cvetke Jerinve. Zanimiv dan se obeta mladim tudi v četrtek, ko bo s prirejenim programom za šolsko mladino nastopil pantomimik Andres Valdes. Dan kasneje bo mlade razvese- lil Ostržek, v izvedbi Sloven- skega mladinskega gledališča iz Ljubljane, sobota bo v zna- menju Čarovnika iz Oza, ki ga bodo pričarali Kranjčani. Zad- nji dan prvega tedna otroškega programa gledaliških predstav bo nastopilo domače gledališ- če z uspelo predstavo Razboj- nik Rogovilež, na katero bo s svojim spremstvom prišel tudi dedek Mraz. V Slovenskem ljudskem gle- dališču, kjer si veliko prizade- vajo, da bi mlado občinstvo vzljubilo oder in lepo besedo in kjer se zavzemajo, daje naj- boljše komaj dobro za otroke, so program skrbno pripravili, gmotno pa so jih podprli tudi v sozdu Merx Celje. Sicer pa vla- da za vse predstave že zdaj ve- liko zanimanje in skoraj tri če- trtine so jih že »odkupile« šole v Celju in okolici. MATEJA PODJED ^'•^vstveni vistnik Pred sto leti si je Celje (1886-1887) zgradilo za ta- kratni čas moderno bolniš- nično poslopje, po cesarjevi hčerki Gizeli imenovano Gizelina bolnišnica. Njen prvotni glavni trakt, do da- našnjih dni večkrat prede- lan in preurejen, skratka posodobljen, služi svojemu namenu še danes. Na pragu tega zdravstve- no-kulturnega jubileja se z dvojno številko (9-10) ZDRAVSTVENEGA VEST- NIKA, ob spremni besedi pobudnika in sourednika primarija prof dr. Janka Desničarja predstavlja krog predvsem mlajšega zdravni- škega kadra celjskega Zdravstvenega centra z vrsto svojih strokovnih referatov, raziskav in dognanj. Dr. Des- ničar uvaja izbor kot gradi- vo, iz katerega »je mogoče črpati pomembne zaključke, ki služijo pri vsakodnevnem delu bolnišničnim in ostalim zdravnikom, ki pa je tudi gradivo, ki lahko služi podi- plomskemu strokovnemu iz- popolnjevanju.« Kljub strogi strokovnosti besedil v številki, o kateri poročamo, pa so med njimi tudi besedila, ki so - lahko rečemo - dostopna tudi šir- šemu krogu bralstva. Reci- mo razprava mag. sc. dr. Franca Urlepa o terapevtski in psihosocialni vrednosti zdravnikovih hišnih obi- skov; in dalje - če se mimo uvodnega članka o celjski bolnišnici od nekdaj do da- nes izpod peresa njenega dolgoletnega direktorja prim. dr. Ivana Kopača, omejimo še na druge naše znance s strani Novega ted- nika, so to: Desničarjev zapis o osem^desetletnici infekcij- skega, sodobnim medicin- skim in epidemiološkim na- čelom ustrezno preureditev terjajočega oddelka; dve Če- tinovi poročili z mednarod- nih srečanj v Innsbrucku 1985, na katerih so zdravniki izmenjali poglede na današ- nje stanje in organizacijo gorske reševalne službe ter stanje in organizacijo nujne medicinske pomoči, nazad- nje pa Zaveršnikov nostal- gično intoniran podlistek o njegovem prijateljstvu z glasbo. V kratkem: tudi ta, že šesta celjska številka Zdravstve- nega vestnika utegne zane- sljivo služiti danes kot gradi- vo za strokovno izpopolnje- vanje, jutri pa kot kulturno zgodovinski dokument o vsestranskih prizadevanjih celjske medicine naših dni za sodobnejšo zdravstveno oskrbo. G. G. Zdravnik po sili z Brnce Kulturno umetniško dru- štvo Zarja Trovlje je pred leti spletlo pristne prijateljske vezi s slovenskim prosvet- nim društvom Dobrač z Brn- ce na avstrijskem Koro- škem. To društvo slavi letos HO-lctnico obstoja in delova- nji, .n ob tem jubileju se je znova ponudila priložnost, da se. tokrat že tretjič, pred- stavijo s slovensko besedo na odru Zarje v Trnovljah. Februarja so pripravili za domači oder Molierovo ko- medijo Zdravnik po sili, kije med tamkajšnjim sloven- stvom požela obilo priznanj, toplo pa so jo sprejeli tudi v Trnovljah. Delo je postavila na oder dolgoletna režiserka Slavica Kropiunik. »Pri na- šem delu bomo še vztrajali«, je dejal predsednik prosvet- nega društva Marjan Gallob »in ne b imo dovolili, da bi sloven"^ :a beseda v naši doli- ni umna. Toliko bolj smo ve- seli, da imamo tukaj prijate- lje, ki nas v našem boju pod- pirajo in razumejo.« MATEJA PODJED Gostje z Brnce na avstrijskem Koroškem v prijateljskem pomenku z Zarjani pred pričetkom predstave. 11. DECEMBER 1986 mmim NOVI TEDNIK - STRAN 9 Pivo - cvetje 1987 v Laškem se je že prejšnji teden sestal odbor za pripravo turistične prireditve Pivo in cvetje, ki bo od 11. do 19. julija prihodnje leto. Laški turistični delavci so tako med redkimi, ki zače- njajo priprave na tako veliko prireditev pravočasno, ostali žal še vedno o organizaciji posameznih priredi- tev na škodo kakovosti (odpovedi nastopajočih itn.) pričnejo razmišljati šele aprila ali celo maja. V Laškem so tako že sedaj razjasnili, kaj hočejo obiskovalcem drugo leto pripraviti, določili, kdo je za kaj odgovoren, ter planirali tudi roke zadolžitev. Poleg vseh že znanih prireditev v okviru Piva in cvetja bodo skušali drugo leto pripraviti koncert Avse- nikov in show Tereze Kesovije ter še nekaj presene- čenj, o katerih pa še molčijo. Tudi pri organizaciji so lahko torej Laščani za zgled ostalim prirediteljem. Enotnejši razvoj gostinstva in turizma KOMENTIRAMO Težak položaj delavcev v gostin- stvu in turizmu, nizka akumulativ- nosi in reproduktivna sposobnost go- stinstva ter neusklajen razvoj gostin- stva in turizma v regiji so bili glavni razlogi, da je medobčinski svet ZSS celjskega območja prejšnji teden v Rogaški Slatini sklical posvet delav- cev s področja gostinstva in turizma. Na njem so se dogovorili, da bodo v začetku prihodnjega leta na Celjskem ustanovili sindikat delavcem gostin- stva in turizma, ter tako vsaj na enem področju dosegli povezavo na medobčinskem nivoju. Rezultati gostinsko turističnih orga- nizacij niti niso tako slabi, posebej če jih primerjamo s slovenskimi, kjer so izgube v zadnjem letu narasle za več kot 600 odstotkov, vendar pa tudi niso takšni, da bi panogi omogočale kakr- šenkoli nadaljnji razvoj. Ob zameglje- nem pogledu v prihodnost pa gostince še najbolj moti neenakopraven položaj z ostalimi panogami gospodarstva, za- to tudi pobuda po bolj organiziranem pristopu in ustanovitvi medobčinske- ga odbora sindikalnih delavcev gostin- stva in turizma, v katerem se bodo zavzemali za enotnejši razvoj gostin- stva in turizma v regiji, kjer do danes nimamo niti ocen niti variantnih mož- nosti razvoja. Tudi Splošno združenje gostinstva in turizma ter Republiški komite za turizem premalo naredita za razvoj kontinentalnega dela turizma, odtod tudi pobude po ločeni obravnavi kon- tinentalnega in tako imenovanega »vi- sokega slovenskega turizma (obala, Gorenjska . . .). Pobud, kako zagotovi- ti gostinstvu in turizmu enakovrednej- ši položaj, je bilo v Rogaški še več. Od predloga za znižanje najemnin, pro- metnega davka, znižanje prispevnih stopenj za sise in združevanje sredstev za republiško infrastrukturo in ener- getiko, do tega, daje rešitev ob zmanj- šanju prispevkov le v znižanju stro- škov in kleščenju skupne in splošne porabe. Idej je veliko, skupna vsem pa je ta, da je ob sedanji razdrobljenosti gostinstva in turizma v regiji (številni nosilci, neenoten nastop itn.) potrebna boljša povezava. Usanovitev odbora sindikalnih delavcev, ki so jo v Roga- ški Slatini gostinci iz regije podprli soglasno, je zato morda tudi prvi res- nejši korak k temu cilju . . . R. PANTELIČ Pod Resico planino je prijetno Vedno več planincev in drugih gostov se odloča za obisk planinskega doma pre- boldskih planincev, kije pod Reško planino. Dom sta v oskrbništvo sedaj prevzela domačina Nanika in Slavko Artelj, ki prijazno sprejmeta vsakega gosta. Potrudila sta se in poskr- [| bela tudi za domačo hrano, { saj lahko gostje naročijo pe- ! čenice z zeljem, krvavice in 1 druge dobrote, kijih pridela- li ta kar na svoji kmetiji. Dom u pod Reško planino je sedaj 1 odprt v^sako soboto in nede- ^ Ijo ter ob praznikih, posa- mezne skupine pa se lahko li odločijo za obisk tudi v dru- j gih dneh med tednom, seve- e da če pred tem pokličete za- )| konca Artljeva po telefonu. I; V domu pod Reško planino ? je tudi 35 ležišč, do doma pa ; ^odi tudi cesta, tako da je dostop možen tudi z avtomo- bili. Vneti planinci se seveda raje odločajo za peš hojo, ki ni naporna. Iz Prebolda do doma ni več kot uro in pol hoda. Pod Reško planino bo zlasti veselo tudi ob novolet- nih praznikih, saj ne bo manjkalo niti žive glasbe. Na sliki: oskrbnika Nanika in Slavko Artelj s sinom, ki tudi rad priskoči na pomoč. JANEZ VEDENIK Več prireditev v koledarju kulturnih in turističnih prireditev, ki ga je pred kratkim objavil repu- bliški center za turistično in ekonomsko propagando, lahko med prireditvami na celjskem turističnem ob- močju zasledimo tudi nekaj novosti. Poleg vseh že zna- nih in tradicionalnih priredi- tev je spodbudno, da bo ne- kaj novih prireditev na celj- skem že maja, v času, ko se vsaj doslej ni veliko dogaja- lo. Tako v Slovenskih Konji- cah sredi maja pripravljajo turistično zabavno priredi- tev z nazivom Praznik po- mladi, v Titovem Velenju za- bavno, družabno in športno srečanje Mladost ob jezeru, v Mozirju pa po zgledu drugih krajev rajanje za najmlajše. Upamo lahko, da bo naslo- vom primerna tudi kakovost prireditev. Obširni so tudi programi prireditev v zdraviliščih, kjer za pestro kulturno in zabav- no življenje skrbijo vse leto. Med novostmi velja omeniti mednarodno srečanje filate- listov in numizmatikov, ki bo julija v Rogaški Slatini. REKLI SO Ivo Kos, predsednik Izvrš- nega sveta Skupščine občine Mozirje: »V Gornji Savinjski dolini smo imeli že najmanj deset ra- zličnih programov za nadaljnji razvoj turizma, pravih rezulta- tov pa niso dali. Izvršni svet je bil sedaj pobudnik za izdelavo celovite študije o možnostih nadaljnjega razvoja turizma in gostinstva, kjer dajemo pose- ben poudarek zlasti manj raz- vitima krajevnima skupnosti- ma Luče in Solčava. Ustanovili smo posebno skupino, ki jo sestavljajo stro- kovnjaki za to področje iz Slo- venije ter predstavniki mozir- skega izvršnega sveta, projekt- ni svet pa sestavljajo tudi vsi sedaj navzoči subjekti mozir- skega gostinstva in turizma, člani komiteja za turizem pri republiškem izvršnem svetu, splošnega združenja gostin- stva in turizma, poslovno in- formacijskega centra pri Go- spodarski zbornici Slovenije in drugi. Postaviti želimo pra- vilne znanstvene in teoretične osnove nadaljnjega razvoja tu- rizma ter dokončno opredeliti posamični obseg dejavnikov, ki se v našem prostoru že po- javljajo. Tu mislim zlasti na Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo. Turist, Izletnik, za- sebne gostince in druge. Ustanoviti želimo poslovno skupnost za nadaljnji razvoj turizma. Točno bi določili na- loge posameznih nosilcev tu- rizma in gostinstva, opredelili pa bi tudi povezovalne funkci- je. Nekdo v poslovni skupnosti bo moral skrbeti za trženje, po- zabiti pa ne gre tudi skupnih nalog na področju' izgradnje infrastrukturnih objektov, kar je pogoj za povečan obisk turi- stov na našem območju. Po- udaril bi rad, da je zasedenost zmogljivosti sedaj le enajstod- stotna. Z uresničitvijo zastavljenih nalog bi bila izkoriščenost se- danjih zmogljivosti veliko več- ja, spodbudno pa je tudi to, da nekateri že načrtujejo svoj raz- voj. Tako Turist načrtuje obno- vo solčavske Rinke, Izletnik pa obnovo planinskega doma v Logarski dolini in še bi lahko našteval. Z omenjeno študijo, pa žeUmo zagotoviti celovit razvoj tega dela gospodarstva v Gornje Savinjski dolini.« JANEZ VEDENIK Karta - pomoč turistom Urbanistični inštitut Slovenije se je v dogovoru z geodetsko upravo pri skupščini občine Slovenske Konjice lotil izdelave občinske turistične karte, ki naj bi izšla v nakladi 50000 izvo- dov junija prihodnje leto. Turistična karta bo izredno dragocen pripomoček številnim turistom, pa tudi načrtovalcem turizma v občini in šolarjem. Na njej bodo označena vsa avtobusna postajališča, bencinske črpalke, pošte, banke, hoteli, turistične kmetije, spomeniki, kopališča, transverzale in drugi objekti. V konjiški občini se zavedajo, da postaja turizem vse bolj trdna veja gospodarstva in da je turistična karta za razvoj turizma nujno potreben pripomoček. Vsebinski del karte bo napisan v štirih jezikih: slovenskem, srbohrvaškem, nemškem in angleškem. Turistično karto bo mogoče kupiti v vseh turistič- nih prodajalnah in hotelih. M. PODJED V Velenju več nočitev V občini Velenje so v devetih mesecih letos dosegli 82 tisoč nočitev, kar je za 11 odstotkov več kot lani. V občini imajo pretežno domače goste, ki jih je bilo za 13 odstotkov več, za enako število odstotkov pa je bilo manj tujih nočitev. Večino vseh nočitev je imelo Zdravilišče Topolšica, kjer so lahko zadovoljni z doseženim, medtem ko pri ostalih nočitvah beležijo upadanje. t plugi nad prvi sneg zij Za koliko bodo letošnje cene oklestile obisk slovenskih smučišč je težko predvideti, dl^sekakor pa drži, da nekateri že nestrpno čakajo na sneg. Tega še ni, izjema na našem koncu i je Rogla, kjer ga je padlo od 25 do 30 centimetrov. Dovolj za tiste, ki so zeleh narediti Jnežaka, se sprehoditi s tekaškimi smučmi in ravno dovolj tudi za zimsko službo, kjer so že /^hko preverih svojo pripravljenost na zimsko sezono. Po naslednji snežni pošiljki pa se bodo verjetno lahko veselih tudi alpski smučarji. — R.P. - Foto: LJUBO KORBER 10. STRAN - NOVI TEDNIK 11. DECEMBER 1986 Kaj bomo v prihodnjem letu v kmetijstvu pospeše- vali, smo v Sloveniji prejš- nji mesec poskušali ugotav- ljati tudi na območnih po- svetih, ki jih je pripravilo slovensko kmetijsko mini- strstvo. Pripomb na progra- me pospeševanja družbeno organizirane tržne pridela- ve in prireje je bilo veliko, to pa pomeni, da bo potreb- no predvsem še dosti uskla- jevanja. Bistveno je, da pi- čle denarje ne smemo raz- trositi za kup namenov in, da je le z njihovo koncentra- cijo na ravni republike za- gotovljena smotrnost upo- rabe. Vsem pač ne bo mogoče ugoditi, saj intervencijski skladi niso vreče brez dna. Zaenkrat tudi še ni mogoče zanesljivo povedati, koliko denarja za pospeševanje pri- delave hrane bo na voljo. Go- vori se o 21 n\ilijardah, ki naj bi bile na voljo za republiške programe, to pa je dvakrat več kot lani. Od tega naj bi jih republiški sklad za inter- vencije v kmetijstvu zagoto- vil enajst, ostalih deset pa naj bi združili v občinah. Sicer pa v republiki pri in- tervencijskih skladih in dru- gih materialnih spodbudah za pospeševanje pridelave hrane in preskrbo pripravlja- mo temeljito reorganizacijo. Poslej naj bi imeli občinske sise in republiškega, medob- činski pa naj bi odmrli. V Ce- lju ugotavljajo, da jim je me- dobčinskega sisa sicer žal, kajti z njegovo pomočjo smo na Celjskem menda izrazito dobro pospeševali predelavo in prirejo ter skrbeli za pre- skrbo z osnovnimi prehram- benimi izdelki. Prav zato si prizadevajo, da bi nekakšno koordinacijsko telo na me- dobčinski ravni vendarle še ostalo. O vsem tem in predvsem o smotrnosti uporabe materi- alnih spodbud smo se pogo- varjali na tednikovi in radij- ski okrogli mizi, v kateri so sodelovali: Jože Gračner, podpredsednik izvršnega odbora regijskega sisa za proizvodnjo hrane in preskr- bo v Celju, Fanika Jugovič, predsednica izvršnega odbo- ra samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Celje, Stanko Lesnika, direktor Kmetijskega kombinata Šentjur in Andrej Preseč- nik, vodja pospeševalne službe Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje. Intervencije upravičile obstoj F. Jugovič: »Intervencij- ska sredstva oziroma spod- bude oblikujemo v celjski občini iz dveh virov: iz bruto osebnih dohodkov po stop- nji 0,7 za pospeševanje kme- tijske pridelave in za kmetij- ske naložbe ter po samou- pravnem sporazumu iz skla- dov skupne porabe v višini enega odstotka za spodbude v osnovni kmetijski pridela- vi in prireji v občini, regiji in republiki in za preskrbo z mlekom in mesom ter še ne- katerimi osnovnimi pre- hrambenimi izdelki.« S. Lesnika: »Kmetijci radi poudarjamo, da smo za čim več tržnih zakonitosti tudi v kmetijstvu, za prosto obliko- vanje cen in podobno, po drugi strani pa govorimo o intervencijah. Nepoučen člo- vek bi mislil, da gre za na- sprotni težnji. Vedeti mora- mo, da vsaka družba v svetu zaradi posebnosti kmetijstva leto vedno podpira in ima nad njim poseben vpliv, tudi dosti znatnejšega kot pri nas. V bistvu gre za to, s kakšni- mi ekonomskimi sredstvi vplivati na večjo kmetijsko družbeno proizvodnjo in po- trošnjo. Pri nas gre za tri temeljna področja, na katera želi in mora vplivati druža: za pri- delavo, za pridobivanje zem- ljišč, ki sta jih zapravili urba- nizacija in industrializacija in za preskrbo, pri kateri že- limo ublažiti prehuda niha- nja na trgu. Toliko v pojasni- lo o navideznem nasprotju med željami po intervenci- jah države, družbe in zavze- manjem za tržnost.« Rekviem za regijski sls J. Gračner: »Po moje je škoda, da se medobčinske- mu sisu za proizvodnjo hra- ne in preskrbo ne obeta več dolgo življenje, saj ocenjuje- mo, da je ta naš sis svojo vlo- go v zadnjih letih dobro opravil. Tako smo del denar- ja namenjali za pospeševanje pridelave hrane, del pa za za- gotavljanje preskrbe tistih osnovnih življenjskih izdel- kov, ki jih na Celjskem ni dovolj in jih nikdar tudi ne bo, so pa potrebni za popol- no oskrbo celotnega območ- ja. Mislim na pšenico in mo- ko, sladkor ter olje, da pose- bej ne omenjam cenovnih neskladij prav pri teh izdel- kih. Dejstvo je, da mnoge preskrbovalne organizacije niso bile finančno sposobne same zagotavljati preskrbe, brez rizika večjih izgub do- hodka in podobno. Kako bo v prihodnje s preoblikova- njem v sise občin in republi- ke, ne vem, vsekakor bi na regijski ravni nekako morali obdržati določeno koordina- cijo.« A. Presečnik: »Sem iz ob- čine, kije kmetijsko pridelo- valna in ne toliko potrošni- ška, kot je celjska. Pod inter- vencijskimi sredstvi razu- mem tista, ki jih namenjamo za usmerjanje kmetijske pri- delave v občini, regiji in šir- še; pričakujemo torej od teh sredstev, da jih želimo upo- rabiti pri nas zlasti za živino- rejsko prirejo, ki je bistveno dolgoročno naravnana. Mle- ko in meso, ki ga priredimo pri nas, ni namenjeno samo občinskim potrebam, ampak širšim območjem mleko n. pr. ljubljanskemu. Po mo- je so bila intervencijska sredstva prevečkrat »štuka- nje« cene oziroma smo z nji- mi lovili tisto tržno ceno, s katero so preskrbovalci zdr- žah.« F. Jugovič; »V Celju oce- njujemo, da bo letos zbranih 350 milijonov dinarjev, od te- ga bo 53 odstotkov združene- ga denarja za republiško ra- ven, za republiške programe pospeševanja pridelave hra- ne za premije pri mleku, go- veje in svinjsko meso. Lahko rečem, da to ni majhen denar in da deluje načelo solidar- nosti že sedaj, saj se praktič- no denar resnično namenja iz potrošniških središč v kmetijska območja. Za naš sklad je še ta značilnost, da smo se odprli tudi v regiji. Menda smo edini občinski sklad v Slovniji, ki je sklenil dolgoročne samoupravne sporazume s kmetijskimi or- ganizacijami v drugih obči- nah, na primer, laški, šmar- ski, šentjurski, konjiški, žal- ski in drugih občinah. S temi sporazumi smo si praktično zagotovili mleko in goveje ter svinjsko meso. Samo le- tos smo za te namene določi- li približno 90 milijonov di- narjev, kar pomeni 19,6 di- narja pri kilogramu govejega mesa in 2,8 dinarja pri litru mleka porabljenega v celjski občini.« S. Lesnika: »Tudi mi smo kot kmetijski kombinat skle- nili nekaj takšnih sporazu- mov, tudi s Celjem in z Ljub- ljano, s katero se dogovarja- mo, da bodo še letos viožiU 2 milijardi nepovratnih sred- stev za večje proizvodne enote pri nas. Na pospeševa- nje kmetijstva moramo gle- dati nekoliko širše in pri tem misliti na poslovno povezo- vanje, dolgoročno zagotav- ljanje trga. Morda se bomo morali navaditi tudi na mi- selnost, da ne bo problem sa- mo v pridelavi, ampak tudi v tem, kako kmetijske pridel- ke prodati. Vsekakor pa se nihanjem na zelenem trgu ne moremo povsem izogniti, za- to nam je potrebno sodelova- nje v vseh smereh.« Novosti ne bo veliko J. Gračner: »Če gledamo zgolj na pospeševanje kme- tijstva, ne bo v prihodnje ravno veliko novosti, saj še niso dokončno opredeljeni programi, kaj in koliko po- speševati. Razlika je v tem, da bo več intervencijskih sredstev združenih na ravni republike za urejanje zem- ljišč in za pospeševanje pri- delave in prireje, drugače pa bodo usmerjena sredstva za preskrbo s prehrambenimi proizvodi. Drugače, po moje bolje, bodo urejena tudi vprašanja občinskih in repu- bliških blagovnih tržnih re- zer\^ Prepričan pa sem, da bo problem še vedno pri pre- skrbovalnih organizacijah tr- govine, ki bodo morale imeti po novem izredno široko pa- leto stikov z občinskimi sisi, ki jih bomo po novem usta- novili. To seveda še ne bo prihodnje leto, ki je prdvide- no kot nekakšno prhodno obdobje, vendar bodo kmalu potrebna neverjetno številna dogovarjanja in prv to me skrbi, še posbej, če na to gle- dam kot prdstavnik velike preskrbovalne in trgovske organizacije, na primer soz- da Merx. Dejstvo je. da za prihodnje leto, ki je praktič- no pred nami, ni predvide- nih nobenih intei-vencijskih sredstev pri porabi hrane. Upati je, da pač ne bodo po- trebna.« MITJA UMNIK mm V torek so v celjskem sozdu Merx podpisali sa- moupravni sporazum o sovlaganju v pridelavo hrane in za preskrbo s pšenico, koruzo in slad- korjem s Kmetijsko or- ganizacijo Labudnjača- Bač iz AP Vojvodine. Sozd Merx bo skupaj z Mlinsko predelovalno in-, dustrijo po tem sporazu- mu vložil 150 milijonov dinarjev v dolgoročno po- slovno sodelovanje z Voj- vodinci, zato pa si bo za- gotovil na leto 2000 ton pšenice, 1000 ton koruze ter po 500 ton repnih re- zancev in lucernine mq-j ke, .„6i Pi-ve pošiljke po tem sporazumu bodo iz Vovo- dine prišle v Merxove si- lose v Celju že ta mesec. Merxovo sovlaganje v Vojvodini ne pomeni ne- povratnih sredstev, am- pak gre za posojilo, ki bo oba partnerja poslovno vezalo 15 let. pri čemer bodo Vojvodinci posojilo začeli vračati čez tri leta. Posojilo bodo v Baču ozi- roma v Vanjskem v Voj- vodini uporabili za uspo- sobitev večjih površin za pridelavo pšenice in ko- ruze. U M V Lisičnem niso za združitev Referendum o združitvi tozd KK naj bi bil še letos Ukrep družbenega var- stva, ki se v Hmezadovem Kmetijskem kombinatu v Šmarju izteka, daje ugodne rezultate v prid zmanjševa- nju izgube, ki seje vlekla in večala zadnja štiri leta pred ukrepom. Sanacijski pro- gram med drugim predvi- deva nekatere organizacij- ske spremembe, med kateri- mi je gotovo najpomemb- nejša združitev dveh kom- binatovih temeljnih organi- zacij: organizacije koope- rantov in tozda Kmetijska preskrba, ki zajema trgovi- no, turizem in obrtno ko- operacijo. Je ta predvidena novost tudi najbolj smo- trna? Kmetijski kombinat Šmar- je pri Jelšah je organizator široke in demokratične raz- prave glede združitve ome- njenih tozdov, ki se ta čas odvija na zborih kooperan- tov v posameznih združnih enotah. Na prvih treh so bili kmetje-kooperanti za združi- tev, v petek zvečer pa so bili v Lesičnem drugačnega mnenja. Moti jih, da bi mora- li pokrivati izgubo v kmetij- ski preskrbi, torej tudi v tr- govini in nerentabilnem go- stinstvu, medtem ko temelj- na organizacija kooperantov že vsa leta dobro gospodari. Zlasti jih moti, ker vidijo šte- vilne napake in nepravilno- sti v trgovinski, ter zgrešene naložbe in apake v gostin- sko-turistični dejavnosti. Mnenja so, da bi se dalo vse to odpraviti in rešiti na dru- gačen način, ne pa s združe- vanjem dveh temeljnih orga- nizacij. Najbolj pa jih skrbi, da bi se z novo organizira- nostjo njihov vpliv na odlo- čitve bistveno zmanjšal in da bi to pomenilo še večji od- mik kmetov-kooperantov od njihove kmetijske organiza- cije. Kmetijskega kombinata Šmarje pri Jelšah. Da gre za veliko otujenost že sedaj, je bilo iz razprave dovolj jasno razbrati. Po zagotovilu predstavni- ka šmarskega Kmetijskega kombinata, v tozdu Kmetij- ska preskrba izgube do kon- ca leta ne bo. Z združitvijo naj bi se bistveno izboljšala oskrba s kmetijskimi repro- materiali v prid večji proiz- vodnji, zmanjšali pa naj bi se visoki stroški poslovanja, zlasti bančnega. Tudi samo- upravljanje naj bi se v bodo- če pocenilo. Takšni so glavni kombinatovi argumenti za združitev. Po novem, torej z združitvijo, naj bi tudi samo- upravne pravice kmetov-ko- operantov ne bile prav nič okrnjene, zatrjujejo v KK Šmarje, kjer pa zaenkrat še ne vedo, kako naj bi se kmet- je, trgovci, gostinci in obrtni- ki med sabo samoupravno organizirali in odločali o naj- pomembnejših skupnih za- devah. Razprava o združitvi se v občini Šmarje pri Jelšah na- daljuje in v Kombinatu mo- rajo pohiteti, saj naj bi bil referendum še letos, kar je večino kmetov v Lesičnem motilo, češ, daje čas za teme- ljit in tehten premislek veli- ko prekratek. Sicer pa bo treba počakati na mnenje ostalih kooperantov na na- daljnjih zborih, predvsem pa na izid referenduma. MARJELA AGREŽ 11. DECEMBER 1986 mm mMm NOVI TEDNIK - STRAN 11 Demokracija na »krajevno običajen način« H komentarju na drugi stra- ni Novega tednika, z dne 27. novembra 1986, "Demokracija na krajevno običsgen način«, moram pridati svoja mnenja in vprašanja, saj sem bil navzoč na izredni seji delegatov Skupščine krajevne skupnosti Blagovna, zato ker ni korekten in na neobičajen način tov. T. Cvirn komentira prvo izredno skupščino KS Blagovna in tu- di nekaj trditev je v članku, ki niso resnične in bi lahko dobili bralci Novega tednika vtis, da je vodstvo KS Blagovna •> brez- obzirno« napadlo mladinsko organizacijo in z njo »obraču- nalo«. Tov. T. Cvirnova je bila na seji navzoča, po izgledu so- deč je še mlada in kot je dejal med drugim na izredni seji skupščine predstavnik izvrš- nega sveta Šentjur Drago Mac- kovšek. daje potrebno mladim pomagati, bom tov. T. Cvirno- vi »pomagal«, da bo objavljeni članek resnični odraz dogaja- nja na prvi izredni seji skupšči- ne krajevne skupnosti Bla- govna. Za svoje pripombe k nepisa- nemu komentarju sem upo- števal: - članek, objavljen v Delu, ko je poročala s te seje podpi- sana D. S., ki je dokaj korekt- no napisan, ne glede na priza- detost, upam da se ne motim, prisotne na seji tov. Damjane Stamejčič; - sklepe pn,'e izredne seje skupščine krajevne skupnosti Blagovna; - sklep sveta krajevne skup- nosti Blagovna o sklicu prve izredne seje skupščine; - zapisnike vseh sej v kra- jevni skupnosti zadnja tri leta, ki so se na takšen ali drugačen način dotikah izgradnje depo- nije sadre (so na razpolago v tajništvu KS Blagovna); - razgovore in svoje mnenje o nastali situaciji, za katero pa prevzemam odgovornost. Do sklica prve izredne seje skupščine KS Blagovna je pri- šlo po sklepu sveta krajevne skupnosti, kije svojo odločitev sprejel na podlagi ankete, ki jo je predsednica osnovne orga- nizacije mladine na Blagovni Marta Govedič na redni seji sveta dala članom v izpolnitev in govoric, ki jih je bilo zadnje čase slišati v šentjurski občini, da je vodstvo krajevne skup- nosti Blagovna sprejelo sklep o izgradni deponije sadre na nedemokratičen način in da je prodalo krajevno skupnost Blagovna za nekaj metrov as- falta in izgradnjo prizidka k os- novni šoli na Blagovni. Na seji je bila prisotna predsednica osnovne organizacije mladine Blagovna Marta Govedič in v razpravi pred sprejetjem skle- pa o sklicu izredne seje skupš- čine sem jo sam vprašal, kdaj in k^j je osnovna organizacija mladine zadnja tri leta na kate- remkoli sestanku do te seje karkoU vprašala ali izrazila po- mislek o nameravani gradnji deponije sadre. S tov. Marto sva večkrat se- dela skupaj na sejah v krajevni skupnosti, zato zatrdno vem in tudi tov. Marta na tej seji sveta to ni zanikala, da predstavniki mladinske organizacije ali tudi sama niso zadnja tri leta niti enkrat sprožili to vprašanje. Anketa, takšna kot je, »nespre- jemljiva, neobjektivna in z vnaprej predvidenimi odgovo- ri« ni poštena in kdorkoli za takšno anketo stoji, je nesra- men, neodgovoren in najbolj milo rečeno: ni pošten. Na sa- mi seji sveta pa ni nobeden od prisotnih rekel, da tov. Marta Govedič ali mladinska organi- zacija, ne sme izvesti ankete, vendar svet krajevne skupno- sti ne prevzema odgovornosti za anketo. Na seji smo se dogo- vorili, da o nastali situaciji ob- vestimo vodstvo občine Šent- jur, da je prav, če o tem raz- pravljajo in zavzemajo stališča do izredne seje skupščine tudi organizacije in društva v kra- jevni skupnosti, da se poda po- ročilo na skupščini prejšnjega in dosedanjega vodstva krajev- ne skupnosti Blagovna v zvezi z aktivnostmi o gradnji depo- nije sadre in da se oceni na skupščini, ali so vodstva delo opravljala v skladu z zahteva- mi sklepov zbora občanov in skupščine KS Blagovna zad- nja tri leta. V kolikor bi skupš- čina ocenila, da delo ni bilo do- bro, je dosedanje vodstvo pri- pravljeno prevzeti odgovor- nost in vse posledice, najmanj pa prositi za razrešnico, toda če bo skupščina ocenila, da je delo bilo dobro, je prav da od- govornost za nastalo situacijo prevzame tudi tisti, ki jo je povzročil. Je pač tako, da bo potrebno za svoje družbenopo- litično delo prevzemati odgo- vornost in posledice, ne glede na voluntersko ali profesional- no delo, ne glede na leta (šteti začnemo seveda s polnolet- nostjo). Izredna seja skupščine, dele- gatov krajevne skupnosti Bla- govna je potekala na sledeč na- čin: predsednik skupščine tov. Žnidar, ki je vodil sejo, je po- dal katko poročilo o doseda- njem delu, prav tako predsed- nik sveta tov. Zupane. Svoja mnenja so podali: predstavnik osnovne organizacije zveze ko- munistov Blagovna tov. Hinko Pap. predstavnik osnovne or- ganizacije mladine Primož (KS Blagovna ima dve osnovni or- ganizaciji mladine), predstav- nik gasilskega društva Lokarje in predsedniki vaških skupno- sti, ki so na »izzvano vpraša- nje« ali so ljudje imeli možnost informacije o nameravani gradnji deponije sadre in ah je prejšnje vodstvo KS Blagovna in sedanje vodstvo zapiralo in- formacije pred občani. Mimo- grede: prejšnje vodstvo KS Blagovna so sestavljali: pred- sednik skupščine KS tov. Franc Šumer. predsednik sve- ta KS tov. Jože Žnidar, pred- sednik osnovne organizacije mladine Blagovna tov. Marta Govedič, predsednik osnovne organizacije mladine tov. Pri- mož, Bračko, sekretar osnovne organizacije ZK tov. Hinko Pap, predsednik SZDL tov. Dani Markošek. Ti »izzvani« so podali mnenje, da so informa- cije bile podane na zborih ob- čanov, da se je o tej problema- tiki posebej govorilo na sklica- nem sestanku z neposredno prizadetimi občani, da skoraj- da ni bilo seje sveta, skupšči- ne, predsedstva SZDL in kon- ference SZDL v krajevni skup- nosti Blagovna v teh letih, ko problematika o nameravani gradnji deponijt- sadre v naši krajevni skupnosti ne bi bila na dnevnem redu. Poleg tega je mnenje podala tudi komisija za varstvo okolja v krajevni skupnosti Blagovna in pred- stavnik komisije je dejal, da je komisija od imenovanja spo- mladi letos obravnavala pro- blematiko izgradnje deponije, podala svoje mnenje in vsi predlogi komisije so bili upo- števani v svetu krajevne skup- nosti in delegaciji za zbor kra- jevnih skupnosti. Drugačno mnenje na skupš- čini je zastopala Marta Gove- dič, ki je to tudi »smela« reči na seji. Prav tako je drugačno mnenje zastopal sekretar ob- činske konference mladine Šentjur tov. Jani Kukovič, ki je še posebej poudaril, da ob- čani krajevne skupnosti Bla- govna in drugi v občini Šent- jur niso imeli možnosti, ali bili seznanjeni s problemi v zvezi z izgradnjo deponije sadre. Sam sem obvestil delegate na skupščini z delom delegacije za zbor krajevni skupnosti ob- čine Šentjur, kajti naš delegat v zboru je glasoval za osnutek odloka o izgradnji deponije sa- dre za Travnikom. To proble- matiko smo obravnavali na dveh sejah delegacije, seje pa so bile skupaj s komisijo var- stva okolja v KS Blagovna in svetom krajevne skupnosti Blagovna, ker smo menili v de- legaciji, da je potrebno o tej problemauki odločati na tak- šen način. Drugi delegati, ra- zen enega na skupščini, ki je dejal, da ni bil prisoten na ti- stem zboru občanov, ko je bila obravnavana ta problematika, ker ni dobil vabila, so podprli stališče vodstva krajevne skupnosti. Po »mučni« razpra- vi je bil sprejet sklep, da je vod.stvo krajevne skupnosti Blagovna na običajno krajevni način informiralo občane in da ni zapiralo informacij o name- ravani gradnji deponije. Na krajevno običajni način informiranja pa je bilo mišlje- no: zbori občanov, skupščino krajevne skupnosti in konfe- renco SZDL. Res pa je, vsaj tako mishm, da vodstvo kra- jevne skupnosti ni informiralo občane na krajevno »neobiča- jen« način. V razpravo se je vključil tudi sekretar občinske konference SZDL tov. Ferdo Žagar, ki je dejal, da je vodstvo krajevne skupnosti Blagovna informiralo občane, da pa žal zbori niso vedno dobro obiska- ni in da prav gotovo vsi občani v krajevni skupnosti niso in- formirani o nameravani grad- nji deponije in vodstvo krajev- ne skupnosti ne more nositi krivde za to. Po glasovanju so vsi delegati na skupščini z gla- sovanjem potrdili predlagani sklep, razen enega proti in ene- ga vzdržanega. Verjetno nisem zabeležil vsega, kar je bilo na skupščini povedano, vendar ne glede na to štejejo predv- sem sklepi skupščine in to, da je vsak imel na skupščini mož- nost povedati svoje in da je skupščina bila javna. Sam sem na skupščini med drugim rekel tudi to: »Vse lepo in prav, volk sit in koza cela, to ni prav. da nekaterim odgovar- ja tako, da nihče nič ne odgo- varja, ni pošteno do dosedanje- ga dela prejšnjega in sedanjega vodstva KS Blagovna in vseh tistih, ki so sodelovali pri pri- pravi osnutka odloka o izgrad- nji deponije. Ni prav, pa če- prav gre tudi za predstavnike mladinske organizacije, da lah- ko rečejo vse, kar ni res in da vendarle je za vsako delo in akcijo potrebno znanje, iznajd- ljivost, poštenost in odgovor- nost, še posebej tistih, ki so plačani za takšno delo.« »Ali ga bom s pogačo pital,, kadar se s kom kregam, kar ga bolj jezi, to mu zabelim?« bi še dejal, pa kar bo pa bo. In na koncu sprašujem tova- rišico Tatjano Cvirn: 1. K^ misli z naslovom član- ka »Demokracija na krčyevno običajen način«? 2. Ali meni, da je bila izred- na seja skupščine nedemokra- tična? 3. Kakšna farsa je to, če me- ni svet krajevne skupnosti, da je potrebno to problematiko obravnavati na izredni seji skupščine? 4. Ali je na podlagi ugotovi- tev mogoče trditi, da je pred- sednica mladine Marta Gove- dič ravnala odkrito in pošteno do sodelavcev v krajevni skup- nosti? 5. Za kakšno obračunavanje z mladimi je šlo na skupščini KS Blagovna? 6. Kakšne duhove je pomiril sekretar občinske konference mladine Šentjur na seji skupš- čine? 7. Ali meni, da je članek oz. komentar »Demokracija na krajevno običajen način« ob- jektiven in prispeva k pomoči mladinski organizaciji in pred- stavnikom mladine? Tovarišico Tatjano Cvirnovo ne sprašujem zaradi tega, da bi morala na vprašanja odgovori- ti ali pa, da bi celo kdo pomi- slil, da komentarja ne bi »sme- la« napisati in objaviti, vendar bi mi bilo zelo všeč, če bi nanje odgovorila in jih podkrepila z dokazi. Zato takšen komentar je pač potrebno poznati probleme v celoti, ali pa se omejiti na ob- jektivno poročanje. MARJAN MASTNAK, Blagovna Tov. Marjanu Mastnaku sem za njegovo »pomoč« seveda ze- lo hvaležna, nekoliko pa me skrbi, ker iz njegovega pisanja ne izvem nič novega. V bistvu namreč povzema dognanje na omenjeni izredni seji delega- tov KS Blagovna, le da je on to storil na skoraj šestih straneh, sama pa sem se morala omejiti na stran in pol, z dodatki, ki so plod lastnih opažanj in ocen. Gre pa predvsem za oceno te- ga, kar seje dognalo na izredni seji. Očitno pa je prav to tisto, kar tov. Mastnaka moti in zato govori o nekorektnosti in pov- sem neresničnih trditvah, ne pove pa, katere s tem misli. Ce se povrnem k omenjeni seji in k vprašanjem, ki mi jih zastavlja, lahko k že zapisane- mu dodam le tole: ne vem, ka- ko sicer potekajo seje organov KS, vem pa, da za omenjeno sejo še zdaleč ne moremo trdi- ti, da je šlo za demokratičen dialog, prej za zasliševanje in iskanje krivcev za vsako ceno. Kako ncO sicer razumemo pri- pombe kot so tiste o nepošte- nosti do vodstva, o tem, da za anketo stoji nekdo drug m o tem daje treba ugotoviti odgo- vornost za to, da je anketa pri- šla na dan. Seveda ni nič naro- be, če svet KS meni, daje treba problematiko obravnavati na izredni seji. Nekoliko smešno pa je bilo videti, kako se funk- cionarji sami med seboj pre- pričujejo, da so storili vse za to, da so kr^ane o gradnji obve- stili. Vendar so na seji hkrati ugotovili, da so bili zbori veči- noma slabo obiskani in že iz tega sledi zaključek, da obveš- čenost ni mogla biti tako do- bra. Prav to so po mojem mne- nju želeli dokazati tudi mladin- ci, pa čeprav se sedaj prizade- tim v vodstvu zdi njihovo rav- nanje nepošteno do sode- lavcev. Kako pa je s poštenostjo do krajanov, tega se doslej še niso vprašali. Ali je res tako zelo narobe, če bi mladi radi neka- tere odločitve preverili med krajani? Vodstvo se očitno s tem ne strinjaj, drugače si na- mreč silnega razburjenja na se- ji ne znam razlagati. Od tod tu- di naslov prispevka, ki moti tov. Mastnaka. Občutek na- mreč dobiš, da v KS odloča peščica, ki svojih odločitev ne želi preverjati in dopuščati dvomov. To pa seveda ne po- meni, da je Blagovna pri tem kakšna posebnost, sai bi po- dobnih primerov še našli v krajevnih skupnostih. Sporni zapis s seje nima ni- kakršnega namena »pomaga- ti« mladinski organizaciji, kot to ves čas želi početi tov. Mast- nak. Skuša biti le razmišljanje ob določenem dogodku in je že po naravi z\'rsti subjektivno obarvan. Kot tak pa očitno ne- katere moti, pa čeprav tov. Mastnak zatrjuje, da nima nič proti Ajegovi objavi. T. CVIRN Praznik na tujem Javljamo se iz Zvezne re- publike Nemčije, iz mesta Radolfzell ob Bodenskem je- zeru. Smo člani Slovenskega društva Planinka. Tako kot vi v domovini, tudi mi praz- nujemo rojstni dan naše Ju- goslavije. Praznovati rojstni dan je vedno lepo in prijet- no, spominja nas na začetek življenja, na nekaj novega. Ob tem prazniku, 29. novem- bru se zlivajo naše želje z že- ljami milijonov naših ljudi. Dan republike je največji in najlepši praznik vseh Jugo- slovanov, tako v domovini kot tujini. Tudi naše društvo Planin- ka iz Radolfzella je pripravi- lo praznovanje nekaj dni prej in sicer 22. novembra v Markelfingenu. Udeležilo se ga je veliko ljudi tako, da ce- lo ni bilo prostora za vse. Slavja v čast Dneva republi- ke se je udeležilo veliko na- ših rojakov in delavcev iz Tuttlingena, Villingena, Schvveningena, Fraiburga in iz sosednje Švice. Najlepši del proslave so prispevali naši otroci, učenci dopolnilnega slovenskega pouka pod mentorstvom učitelja Vlada Viranta. Šo- pek recitacij in pesmi so zak- ljučili z jugoslovansko him- no. Za dobro razpoloženje je ves večer skrbel ansambel Toneta Kmetca iz Ptuja. Omenimo naj še tombolo, za katero je naša najstarejša članica društva Marija Vra- bec iz Konstanza spekla ve- lik hlebec domačega kruha, v last in za dober tek pa so ga dobili naši rojaki iz Tuttlin- gena. Denar, ki so ga zbrali na tej prireditvi so namenih za sklad za lačne otroke v Afriki. MARIJA PATH PRIREDITVE Slovensko ljudsko gledališče Celje: Petek, 12. decembra ob 19,30.: Miloš Mikeln: VEČERJA V VILI P. - premiera. Sobota, 13. decembra ob 19,30.; Miloš Mikeln: VEČERJA V VILI P., za abonma sobota večerni in izven. Nedelja, 14. decembra ob 15.00.: O. Preussler in S. Potisk: RAZBOJNIK ROGOVILEŽ. Zaključena predstava za SOZD Merx. Ponedeljek, 15. decembra ob 10,00.: Hansjorg Schneider: IGRAJMO SE CRVENOKAPICE, gostovanje Zagrebškega kazališta mladih. Ponedeljek, 15. decembra ob 13,00.: Hansjorg Schneider: IGRAJMO SE CRVENOKAPICE. Ponedeljek. 15. decembra ob 19.30.: Henrik Ibsen: STAVBE- NIK SOLNESS, gostovanje v Žalcu. Torek, 16. decembra ob 12,00.: Vinko Moderndorfer: PRI- LIKA O DOKTORJU JOSEFU MENGELEJU, za abonma VII. mladinski. Torek, 16. decembra ob 19,30.: Miloš Mikeln: VEČERJA V VILI P., za abonma torek in izven. Sreda, 17, decembra ob 9.00. in 11,00.: USPAVANKA in O VELIKEM STRAHU BOHULINU, skupna predstava Ples- nega studia Celje, Plesne skupine Igen, in Pionirskega dram- skega gledališča Pionirskega doma Cvetke Jerinove. Zavod ŠRC Golovec: V soboto, 13. decembra in v nedeljo, 14. decembra bodo nastopili plesalci Kazine. Predstavili se bodo na veliki prednovoleti plesni reviji -Zaplešite z nami.» Torek, 16. decembra ob 19. uri pa bo koncert ansambla Big Ben s pevcem Andrejem Šifrerjem. Knjižnica Titovo Velenje: Danes, 11. decembra ob 19. uri, se bodo predstavili člani kulturnega društva Skale. Nastopili bodo z recitalom, spletom slovenskih ljudskih pesmi, ki ga je režirala Ljerka Belak. Jutri, 12. decembra ob 19. uri pa se bo z avtorskimi filmi svojih članov predstavil Kino klub Gorenje, ki letos praznuje 15. obletnico delovanja. Glasbena šola Titovo Velenje: V dvorani velenjske glas- bene šole bo v petek, 12. decembra ob 19,30. un komorni koncert sovjetske pianistke Elise Virsaladze. Dom kulture Titovo Velenje: Od ponedeljka. 15. decembra do vključno četrtka. 18. decembra se bodo v velenjskem domu kulture zvrstile predstave Lewisa Carrolla ALICA V ČUDEŽNI DEŽELI. Predstave so namenjene učencem velenj- skih osnovnih šol. predstavili pa se bodo igralci Slovenskega mJadinskega gledališča iz Ljubljane. Kulturni dom Šentjur: V soboto. 13. decembra ob 19.00. uri pripravljajo v Šentjurju Ipavčev večer, koncert posvečen zbo- rovski glasbi šentjurskih rojakov skladateljev Ipavcev. Nasto- pili bodo mešani pevski zbor ŽPD France Prešeren iz Celja pod vodstvom Edija Goršiča, moški pevski zbor Zdravilišča Rogaška Slatina pod vodstvom Franca Plohla in moški pevski zbor skladateljev Ipavcev iz Šentjurja pod vodstvom Edija Goršiča. Športna dvorana Radeče: V petek, 12. decembra ob 18. uri bo v Radečah revija pop glasbe, po koncertu pa pripravljajo tudi okroglo mizo s predstavniki republiške Zveze kulturnih organizacij. Nastopili bodo Mateja Koležnik, Majda Petan, Roman Abram, ansambli Rdeča kapica, Prva linija in Teater mladih iz Griž. KLjUB Celje: V soboto, 13. decembra ob 20. uri bo v Celju nastopil pevec Joseph Rakotorahalahy, študent iz Madaga- skarja. Izkupiček bodo namenili v sklad za pomoč narodno- osvobodilnim gibanjem in žrtev agresije. Zdravilišče Rogaška Slatina: V petek, 12. decembra ob 19,30. uri bo v Zdraviliški dvorani večer jugoslovanske fol- klore, ki ga pripravlja folklorna skupina ŽPD France Prešeren iz Celja. Likovni salon Celje: Do 20. decembra je odprta prodajna razstava umetniških del Darilo za darilo. Galerija Kulturnega centra Ivan Napotnik: Novoletna pro- dajna razstava slik, grafik in plastik je v Titovem Velenju odprta do 17. decembra. Knjižnica Edvarda Kardelja: Vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa do 12. ure si lahko ogledate zanimivi razstavi Sakralni spomeniki srednjeveške Srbije in Turistični vodniki. Galerija KLjUBa: V KLjUBski galeriji pa si lahko še ta teden ogledate razstavo karikatur Miše Praprotnik »KLjUB- ske face«. Narodni dom Torek, 16. decembra ob 19.30 uri v Narodnem domu IV. abonmajski koncert in izven. Nastopila bosta violončelist Miloš Mlejnik in pianist Janko Šetinc. Golovec vas vabi na jubilejni prireditvi: VELIKO SILVESTROVANJE sreda, 31. 12. od 20. do 4. ure zjutraj. Zabavali vas bodo: - ansambel GU-GU - narodno zabavni ansambel Marela - disco in druga presenečenja Cena v predprodaji 2.500 din na osebo, na dan prireditve 3 500 din na osebo. NOVOLETNI PLES petek, 2. 1. 1987 od 20. do 4. ure zjutraj. Zabavah vas bodo: - ansambel Vitamin - gostja Tereza Kesovija - narodno zabavni ansambel Marela - disco in druga presenečenja. Cena v predprodaji 2.000 din na osebo, na dan prireditve 3.000 din na osebo. Gostinske usluge po svojih željah m zmožnostih. Predprodaja vstopnic pn blagajni bazena Golovec, Izletnik in Gloptour Celje. Vabljeni! 12. STRAN - NOVI TEDNIK iCo te obrtnik za nos vieče Malo cirkusa, pa tudi delavci, zaposleni pri obrtniku Iz druge republike pridejo do svojih plač Dan po »klicu v sili«, naj pogledamo, kako se godi trinajstim delavcem iz Ma- kedonije, Bosne in Kosova, ki jim delodajalec po po- godbi, Asan Zečiroski iz Makedonije dolguje osebne dohodke za opravljeno delo na Kongradovem delovišču, smo se napotili k njim pod Konjiško goro. Bilo je natanko pred ted- nom dni, v času kosila. Red- no zaposlene delavce na gradbišču novega bloka pov- prašam, če kaj vedo o njiho- vih sodelavcih, ki so se zna- šli v težavah. Problem jim ni bil tuj, zato so me ljubeznivo pospremili do bližnje ba- rake. Bila sem nepovabljen, a prijazno sprejet gost Niti za- čudil se ni nihče, da sem kar tako potrkala na vrata bara- ke. Nekakšna apatija, ki sem jo hitro zaznala, jih je družila tudi tisti dan m verjetno že vse tiste tri mtcsece, ko niso dobili plače, ko so iskali Asa- na po Zrečah. ko jim je ta obljubljal, da pride, da jih bo izplačal, ko se jim je spet iz- muznil z besedami »snadite se.« V majhni sobi z dvema po- steljama v kotu zavzema naj- več prostora star štedilnik, iz katerega uhaja dim po sobi- ci, ki je očitno kuhinja za vse. Neprijetno se zajeda v oči, da se solzijo. Na mizici pod oknom kos načetega kruha, sadni jogurt, čebula. V modri kožici vrela voda, v katero nekdo prav v tistem trenutku, ko vstopim, vku- hava kakšnega pol kilogra- ma špagetov. Potem jih ves čas skrbno meša. Mesne po- livke k špagetom danes ne bo. Tudi jutri ne, sklepam, in tudi včeraj je ni moglo biti, saj so ti delavci že dodobra izpraznili žepe. »Suhi so, izčrpani. Slabo jedo in tudi oblečeni niso kaj prida«, me je opozoril že vo- dič z gradbišča. »Seveda, ko pa nam denar za preživetje pošiljajo zdaj naše družine, namesto, da bi mi skrbeh za njih«, se je prvi razgovoril Nedeljko Gogič iz Tesliča, ki mu je prav prejšnji večer hčerka poslala dva petsto- taka. Potem razpredamo o nji- hovem položaju, ugibamo, na katero kljuko bi bilo po- trebno pritisniti, da bi dobili zasluženi denar, in da bi se lahko čimprej vrnili v doma- či kraj. Za istega obrtnika nekateri delajo tri, pet ali se- dem let, pa jih tako še ni po- tegnil za nos, izvem. Zato se jim ta zgodba zdi še toliko bolj neresnična, zato toliko manj verjamejo, da je to sploh mogoče in zato čak^o. V baraki. V sobici, Ki je kuhi- nja polna dima, po moško pospravljena, s potovalkami ob postelji, ki so že dneve pripravljene za odhod. Dra- gan Andelkovič s Priložja na Kosovem in Mustafa Abdo- ski iz Struge v Makedoniji potožita, da morata 16. de- cembra obleči vojaško suk- njo, a ta trenutek še ne vesta, kako bosta prišla domov. Tudi Sadiko Sadik iz Ma- kedonije že tri mesece ni do- bil plače. Tudi on je verjel »na lepe oči«, da bo dobil de- nar danes, jutri, pojutriš- njem. Tako se je nabralo okoli 42 starih milijonov - za vsakega. Nuredim Ibušoski potoži, da si njegova družina v Makedoniji denar za življe- nje izposoja ... Tako kramljamo tja v po- poldne, špageti v slani vodi so se medtem kljub ženski prisotnosti razkuhah, a še vedno dvomim, da so nasitili te delavce, ki pravzaprav, če povzamem vtise, niso niko- gar, razen Asana Žečiroske- ga, obsojali za njihov polo- žaj. Šele pred dnevi so se po- tožili milici. Najbrž niso zna- li odpreti še kakšnih vrat, pa smo jim z novinarsko belež- ko šli naproti. Zdaj so, upam, že vsi do- ma. Z veliko izkušnjo več. Za medčloveške odnose gre (ali poskus razmišljanja ob kronologiji dogodkov) Ne tako redko se dogega, da delavci, zaposleni pri obrtnikih, zaman čakajo na plačilo. Če je obrtnik iz obči- ne, kjer delavci delajo, se stvar hitro reši. Ali jo vzame v roko sindikat ali inšpektor dela ali kdo drug. Če pa so delavci zaposleni pri obrtni- ku, ki ima sedež v drugi re- publiki, je vse drugače. Proti njemu lahko ukrepajo le v občini, kjer so mu izdali obrtno dovoljenje in to po re- publiški zakonodaji. To velja za celotno področje delovnih razmerij. Kljub temu ne moremo re- či, da se ob problemu skupi- ne delavcev s Kongradovega gradbišča ni nihče zganil. Prej nasprotno. A potrebna je bila spodbuda. Zakaj se je klopci č začel odpletati šele po treh mesecih, je sedaj, ko so prizadeti delavci že odpo- tovali iz Slovenskih Konjic, nesmiselno ugotavljati. Bolj zgovorno je odpletanje samo. . ....__ V sredo 3. decembra so se delavci obrnili na konjiško Postajo milice, da jim poma- ga poiskati obrtnika z denar- jem. Kakšnega pravega od- govora niso dobili, ker nav- sezadnje iskanje obrtnikov ni stvar milice. Isti dan so obiskali inšpektorja dela v Celju in zvečer poklicali na pomoč še nas. Odzvali smo se in jih v četrtek jbiskali. Naslednji dan je Kongrad obiskal inšpektor dela Mar- jan Dojer. Delovna razmerja v tem primeru ne sodijo v njegovo pristojnost, o var- stvu pri delu in delovnih po- gojih pa se ni bilo več kaj pogovarjati. Obisk je bil to- rej sad njegove dobre volje in ne ravno službene dolžno- sti. Skupaj Kongradom, ki je skupini delavcev ves čas nudil streho nad glavo in to- plo malico, se je celo malce mimo zakonov s Kongradom zapisniško dogovoril, da Kongrad izplača delavcem denar, ki ga še niso izplačali obrtniku. istega dne smo obiskali občinski sindikalni svet v Slovenskih Konjicah, kjer o vsej zgodbi niso še nič slišali. Ne predsednik ne sekre- tarka nista vprašala, če so delavci člani sindikata, pač pa sta iskala pomoč. Kratko- ročno ni bilo videti druge, kot da Kongrad še skrbi za malico delavcev in izplača del denarja, v sindikatu pa so jim bili pripravljeni pri- makniti denar, ki ga imajo za nezaposlene. Malo, pa ven- dar. Tudi s postajo milice so vzpostavili stik in se dogovo- rili, da bo pomagala, če bo potrebno poiskati obrtnika. Kot po čudežu se je še isti dan »našel« namestnik obrt- nika z denarjemi. In delavce izplačal. OdpotovaU so. Ne- kateri isti dan. ostali do po- nedeljka. Nauk iz te zgodbe Delavci pri obrtnikih še vedno niso v enakem položa- ju kot delavci v združenem delu, še zlasti, če so zaposle- ni pri obrtniku, ki ima sedež v drugi republiki. A razmere se izboljšujejo. Vsaka delov- na organizacija, ki sklene ko- operacij sko p|Ogodbo z obrt- nikom, mora imeti poleg nje- govega obrtnega dovoljenja tudi delovne pogodbe za obrtnikove delavce. Kon- grad jih je imel, torej nihče izmed delavcev ni bil zapo- slen »na črno«, kar je bil ne še tako dolgo nazaj velik pro- blem delavcev iz drugih re- pubhk. Inšpektor dela je prepovedal Kongradu, da bi še sklepal kooperacijske po- godbe z obrtnikom, ki je vle- kel za nos svoje delavce. To- rej se to vsaj na celjskem ob- močju z istim obrtnikom ne bo ponovilo. Vsi, ki so za problem zve- deli, so ga poskušali razreše- vati, čeprav to ni bilo ravno obvezno. V Kongradu so, na primer, že prej dvakrat po- slali telegram obrtniku, naj že vendar pride v Slovenske Konjice, čeprav tako kot vsi ostali menijo, da je šlo za medsebojne odnose med obrtnikom in delavci. Kot je dejal Jože Zorko iz Kongra- da: »Mi se nimamo niti pra- vice vtikati v njihove odno- se. Dokler nimaš zakonskih možnosti, ni mogoče naredi- ti ničesar. V tem primeru smo jim pomagali na drugač- ni osnovi - na osnovi čistih medčloveških odnosov.« Pri vsem tem sta dve resni- ci žalostni. Prva, da števil- nim občinam ni mar. kako se godi delavcem pri obrtnikih, pač pa skrbijo toliko bolje za svoj delež pri obrtnikovem zaslužku in druga - da so se očitno vsi mlini zavrteli z največjo hitrostjo, ko je po- stalo jasno, da bo vsa reč pri- šla v javnost. Naključje ali pravilo? MATEJA PODJED MILENA B. POKLIC Skupina delavcev je v Kongradovi baraki v Slovenskih Konjicah zaman čakala obrtnika iz Makedonije, ki jim je dolgoval tri mesečne osebne dohodke. Ljudi moraš imeti rad To je moto Cveta Štefaniča Iz Zreč Pet let, natančno toliko kot je stara Emonina trgovska hiša ma- ximarket v Zrečah, ji je Cveto Šte- fanič zvest. Kot poslovodja samopostrežnega in prehrambenega dela trgovine se ves ta čas uspešno spoprijema z iz- zivom, ki ga je sprejel. Komercial- nemu tehniku, ki se je bil izučil v trgovini in pred tem delal v Dra- vinjskem domu, veliko pomeni de- lo z ljudmi. Na eni strani so to ku- pci, na drugi trgovci, predvsem pa kolektiv. »Zelo rnlad kolektiv smo«, pravi Cveto Štefanič, ki je tudi med tem pogovorom opravil nekaj obveznosti. Pred prazniki je v trgovini še bolj živahno. Treba je biti uren in iznajdljiv in izpeljati tudi kakšno ukano, samo da bo po- trošnik zadovoljen. »Zaupanje v tr- govca je največ kar lahko dosežeš pri potrošniku«, pravi Cveto, ki mu misel na ta ali oni izdelek, problem, pa čeprav majhen, cesto ne da spa- ti. Ure in ure prostega časa so vtka- ne v prizadevanja za zadovoljnega kupca. »Na našem trgu je zadnje čase dovolj kakovostnega blaga«, pravi Cveto Štefanič, »treba gaje le najti, odkriti, postaviti pred oči ku- pca in pol uspeha je že tu. Ne re- čem, pred leti je bilo za marsikateri izdelek hudo, a nam je cesto uspe- lo, da smo ga imeh.« Recept? Ga ni. Svoje delo moraš imeti rad, ga opravljati s srcem, znati tudi kaj žrtvovati, potem steče kot po maslu. MATEJA PODJED Roman Kragelj: »Za vsako ditk med di vožjo li Roman Kragelj Iz Tali Devetindvajsetletni Ron* Kragelj iz Tabora je svoj najv( ji uspeh v avto moto športu d segel lani, ko je v skupni uvrs tvi v gorsko hitrostnih tekmab republiškem prvenstvu osvo drugo mesto. Letos mu je za I ušlo prvo, pa še to po krivdi te nično slabše pripravljenega \ žila. V avto moto šport Je namr treba vlagati veliko svojega ( narja. To še zlasti velja za s venske tekmovalce, ki jih dn predvsem ljubezen to tega špi ta. Kakšnih bistvenih denarn pomoči nimajo, pa tudi { membnejših sponzorjev ne. Vse to velja tudi za Romj Kraglja ki sedaj tekmuje za A moto turing klub iz Titovega ^ lenja. Roman se je izučil za aV mehanika in bil nekaj let za slen pri Avtu Celje. Tam je opr Ijal različna strokovna dela in [ stal pravi strokovnjak za avton bile. To mu seveda precej pom{ v avto športu, saj si a\'tomobil dirke pripravlja kai sam. »Av mobili za dirke so povsem dru če urejeni kot standardna oset vozila. Potrebne so predelave vzmeteh in blažilcih in tudi r toiji morajo biti dodelani,« pri veduje Roman Kragelj. »Zl! pomembne so gume. To so U imenovne sUck gume, ki so b profila in se laže oprijemajo stišča. Spet so seveda potrel različne gume za suho in mol cesto. Zgodi se, daje na kakšn tekmovanju spremenljivo vre in je treba gume večkrat menj Za ilustracijo naj povem, da e guma stane okrog devetdeset sočakov. To pa še ni vse. Poseb prirejen mora biti tudi menjalr v avtomobilu, saj je večina start pri gorsko hitrostnih tekmo^ njih v hrib. V avtomobilih m( biti montiran tudi varnostni 1( ki zavaruje tekmovalca, kadar vozilo obrne na cesti.« strah pride pozneje Tekmovalci v tem športu prav gotovo pogumni, ob tem morajo biti tudi hladnokrvni. 1 man ne bo pozabil dogodka tekmi v Buzetu, ko mu je v ov ku odletelo kolo in se je ustž tik pred nekim prepadom, vendarle ne gre kar povprek ti ti, da tekmovalce ni tudi stra Zlasti napelo je na startu, toda po nekaj metrih vožnje strah ii ne in vsa koncentracija je usm jena v vožnjo. Ko je tekma kon na, se strah znova pojavi, toda ' to pride za mano. Na cilju š začnem spet razmišljati, kaj bi mi lahko zgodilo na kakšn Vozila Zastava 101 sploh ni več konkurenčna, pravi Romi Kragelj. Bolj primeren za t« movanje je Jugo. Zaradi manj teže, pa tudi bolj okreten je. F man tekmuje v tako imenova drugi klasi, ki zajema avtomol le do 1150 kubičnih centimetre R1986 NOVI TEDNIK - STRAN 13 nJem in hitro ellKa razlika fif/0 Z avtomobHom In dosega uspehe ;m odseku. Moram pa priz- la se doslej z avtomobilom še niti enkrat prevrnil, pa icer se na teh tekmovanjih kdaj zgodi kaj takšnega.« krat tekmiovalci rsizbijejo avtomobile. Na gorsko hi- em tekmovanju na Pohor- Heje za republiško in držav- 'enstvo, je Roman Končal le )žnjo, v drugi pa je odletel s zaradi preveč drzne vožnje, ii gume niso bile primerne »vanju. Svojo Zastavo, s ka- cer tekmuje, je kar precej Popraviti jo je seveda mo- lastne stroške. Ob tem je lobilsko zavarovanje za tek- na vozila drago, saj je treba i dvakratni kasko. I drag šport 'ški so izjemno visoki. Mla- e sicer takšen šport všeč, r si ga težko privoščijo. Ni Ifje torej, da se s takšnim portom na celjskem območ- ^arjajo le štiri posadke. Po- pridejo v poštev na rallyjih, 'ra biti zraven šoferja še so- t na gorsko hitrostnih dir- s je v tekmovalnem vozilu ''oznik, da težnostno razbre- 'ozilo. Pri gorsko hitrostnih {h dosežejo hitrost tudi do [ometrov na uro, pri rallyiih ,(ža hitrost od 60 do 100 kilo- i^' na uro. |ni z alkoholom p se Roman kot tekmovalec i v cestnem prometu? Člo- I si morda predstavljal, da ^ naših cestah. Je pač tek- ki ljubi hitrost. Sam pa da ni tako. Tudi njega jvidi na cestah prave divja- ^grožajo svoja in tuja življe- fazlika je med hitro vožnjo 'njem. Za hitro vožnjo mo- ra biti človek izkušen voznik, ki dodobra obvlada svoje vozilo. Ve- liko pa je voznikov, ki dobijo po- gum za Iiitro vožnjo šele pod vpli- vom alkohola. To so divjaki, kijih je treba prim.erno kaznovati. Veli- ko nesreč se zgodi tudi zaradi pre- hitevanja v škarje. Prepričan sem, da bi se večino takšnih nesreč da- lo preprečiti, če bi bili ljudje med vožnjo zbrani. Razumem, da se kdaj komu zgodi, da prehiteva v škarje. Ne razumem pa nasproti vozečih voznikov, ki začnejo hu- pati in prižigati luči, nam.esto da bi se umaknili bolj za cesto. Veči- na cest je dovolj širokih, da se to da storiti.« Kdaj spe! štajerski rally? Eden izmed glavnih vzrokov, da avtomobilski šport na našem območju ni dovolj razvit je, kot rečeno, pomanjkanje denarja. Po Romanovem mnenju bi bilo treba spet uvesti štajersko prvenstvo za amaterske voznike. Z uvedbo bencinskih bonov so ga ukinih. Udeležba na tem prvenstvu bi bi- la prav gotovo velika. To še zlasti velja za mlajše voznike. Roman sedaj poučuje praktični pouk bodoče mehanike, ki obi- skujejo srednješolski cente Boris Kidrič v Celju. Pri svojem delu opaža, da mladi želijo znanje, žal pa je premalo časa namenjenega praktičnemu pouku, saj je kot na dlani, da nihče ne more biti dober mehanik, če ne obvlada praktič- nih del. Roman Kragelj bo še tekmoval. Kakšnih večjih uspehov kot jih je dosegel doslej, ne pričakuje. Pri svojem klubu dobi letno sedem starih milijonov, kar je skoraj toli- ko kot nič. Več je moralne spod- bude. Nikakor pa se ne more pri- merjati s tekmovalci iz drugih re- publik, ki imajo močne sponzor- je, denimo Ino. Ti tekmovalci do- bijo za eno zmago po več kot 200.000 dinarjev nagrade, poskrb- ljeno pa imajo tudi za avtomobil- ske dele in vse ostalo, kar sodi zraven. Že sam prevoz avtomobi- la na tekmo precej stane. Romanu pomaga Raj ko Huš iz Latkove va- si, ki mu s tovornjakom brezplač- no vozi avtomobil, ki je priprav- ljen za tekmo, vse ostalo pa gre seveda iz Romanovega žepa. Še sreča, daje dober avtomehanik in da tudi s tem prihrani kakšen di- nar. Pa srečno vožnjo! JANEZ VEDENIK iko delov je treba kupiti v . Samo za amortizer je tre- šteti več kot štiristo zahod- inških mark, menjalnik z fo pa stane več kot 400.000 [jev. Ena vožnja v gorsko hitrostni tekmi traja približno štiri minu- te. V tem času dosežejo vozila hitrost tudi 160 kilometrov na uro in to na ovinkih, ki so mar- sikdaj speljani nad prepadi. Roman Kragelj: »Med gledalci je za takšne tekme veliko zani- manje. Zdi pa se mi, da so kar nekako razočarani, če ne vidijo kakšnega avtomobila, ki se pre- vrne ali kakšnega trčenja.« i avtomobil posebej pripravljen.« Ma obisku na tem sweiu Honywooil Je še vedno filmska prestolnica sveta Hollywood, ki še vedno velja za svetovno filmsko prestolnico, in se razteza od avenije Melrose, prek holi- vudskih hribov, do mest West Hollywood in Beverly Hills, je postal sestavni del Los Angelesa leta 191L V istem letu so začeli bratje Horsely v Hoolywoodu s filmsko proizvodnjo. Prvi studio so imeli na vogalu bulevarja Sunset in ulice Gower. V naslednjih letih se je filmska industrija raz- mahnila, na aveniji Melrose so zrasli Paramount Studi- os, na Prpspect Street ABC televizijski studii in v bliž- nji okolici vrsta neodvisnih studiov. Ustanovljene so bi- le še številne druge dejav- nosti, ki služijo filmski in- dustriji in zaokrožajo Hol- !ywood kot filmsko prestol- nico. Hollywood buri domišljijo vseh Zemljanov, ki so željni nepričakovanih in hitrih uspehov v življenju. Vzne- mirja vse, ki se v vsakda- njem življenju brzdajo, ne da bi kadarkoli dovolili svojim čustvom, da privrejo na dan z vso svojo silo. Privlači šte- vilne ljubitelje sedme um.et- nosti in filmskih zvezd, ki svojo nenadarjenost za umetnost premostijo tako, da se poistovetijo s svojimi filmskimi idoli. Privablja vse, ki SI želijo lahkega neod- govornega življenja; nesoje- ne umetnike, brezdelneže, seksualne iztirjence, daltoni- ste, bicikliste, otroke, voja- ke, težke invahde, profesor- je, grobarje, striptizete, psi- hopate, sprevodnike, mor- narje . .. Če se odločiš, da boš pod- legel medijski privlačnosti Hollywooda in da boš v njem videl vse svoje neuresničene želje in sanje, začutiš mrav- ljince po hrbtu že, ko meriš korak po sloviti »Walk of Fa- rne«. Izbereš si svojega idola, kar ti ne povzroča skoraj ni- kakršnih težav, saj je izbira več kot zadoovljiva; Clark Gable, Marilyn Monroe, Ma- ry Pickford, Mae West, Mic- hael Jackson, Raquel Welch, Mickey Rooney, Gene Kelly, Debbie Reynolds, Kirk Dou- glas, Charlton Heston, Burt Reynolds, Jack Lemon, Jo- an CoUins .. . Stopiš v njego- ve stopinje ali poljubiš zvez- do, ki utripa na >>V7alk of Fa- rne« in svet se ti prikaže v najbolj rožnatih barvah. Kaj se tudi ne bi, ob tako nepo- srednem stiku s tvojim ljub- ljencem. Za nameček se še fotografiraš s svojo zvezdo v rokah in očiščenje je neiz- bežno. Kavica za dva Da bi bila katarza popolna, kreneš v West Hollywood in po dolgem in počez prereše- taš Sunset Boulevard, ime- novan Sunset Strip, tradici- onalni center nočnega življe- nja, dom slavnih nočnih klu- bov kot sta Ciro's in Mocam- bo's. V želji, da bi povabil na kavico vsaj Jane Fondo, če že ne moreš Joan Collins, ki je ravno ta dan odpotovala v New York. da se udeleži »Noči stotih zvezd« v sloviti Radio City Music Hali, ne opaziš duhovne praznine, ki veje iz betonskih sten mega- lomenskih nebotičnikov in iz mrtvih oči mimoidočih, ki ne verjamejo v ničesar več, kar je tisočletja veljalo kot smisel življenja. Kot zakleto, Jane Fonde ni in ni nikjer videti, tako da ti ne preostane drugega, kot da vstopiš v enega izmed števil- nih nočnih klubov na aveniji Melrose in brezvoljno zliješ vase kavico za dva. Razpolo- ženja ti ne popravi niti spoz- nanje, da si v dobri družbi. Takrat se zaveš pogledov, ki si jih srečeval na aveniji Mel- rose, ki se vleče od razkošne- ga predmestja Beverly Hills (City of the Starš) vse do HoIlywooda. Vsa ta množica, ki seje pri- tepla v Holl>'wood iz vseh koncev sveta je kot kaže pre- pričana, da obleka naredi človeka in da je mogoče z oblačenjem izraziti svoje prepričanje in videnje sveta. Ne moreš se otresti občutka, da gre za ljudi, ki so na tem svetu samo na obisku. Prestolnica lahkomiselnega življenja Camden Benares, ki bo nekoč še vehka filmska zvez- da, je vsa vznemirjena: »V Hollywoodu ni nihče obre- menjen s preteklostjo. Niko- gar ne briga politika in sko- raj nihče si ne zastavlja vpra- šanj, kaj je prav in moralno in kaj ni, če ne gre za dogod- ke, ki neposredno zadevajo njih same. Vznemirjajo jih le novice iz filmskega sveta in zemeljske radosti življenja.« Hollywood ni le svetovna filmska prestolnica, temveč tudi zibelka prepričanja, da je vseeno, če živiš danes ne- spametno, saj za streznitev in življenje po ustaljenih družbenih normah nikoli ni prepozno. Najvažnejši je uspeh pri filmu in ker cilj posvečuje sredstva, so laž, zahrbtnost, prilizovanje in druge \Tednote nujni pripo- moček, ki vodi k uspehu. Holivudčani imajo najmanj dva obraza, enega za zasebno rabo in drugega, ki ga ponu- jajo producentom, režiser- jem, vplivnim biznismenom in drugim mogočnežem, ki jih lahko popeljejo na pot filmske slave ali jih pri teh njihovih željah onemogočijo. V ta svet navadni smrtniki, ki ne verujejo, da se svet vrti okoh filma, nimajo vstopa. Verujoče kakor tudi verujo- či, saj je samo v West Holly- woodu petintrideset odstot- kov vseh prebivalcev homu- seksualcev, so nemalokrat predmet filmske manipula- cije. V stik s filmskimi bo- žanstvi pridejo le prek zad- nje ali prednje plati, kjer se običajno njihova pot do film- ske slave tudi konča. Če komu uspe prodreti v to filmsko srenjo in na čude- žen način ohrani status ne- prizadetega opazovalca, je najbolje zanj. da se poistove- ti s filmsko druščino. Hank Stine iz Los Angelesa, ki se je prek zvez udeležil dveh treh gala filmskih spreje- mov, pravi: »Iz strahu, da ne bi zamudili kakšne priložno- sti oziroma da se ne bi komu zamerili in v prepričanju, da se takšnin sprejemov udele- žujejo le filmski ustvarjalci in navdušenci, vsi hvalijo drug drugega, čeprav se ve- čina med seboj ne pozna. Ta- ko mi je nazadnje nekdo po- laskal, češ kako enkraten sem bil v svojem zadnjem fil- mu. Če bi mu skušal razloži- ti, da nimam s filmom nobe- ne zveze, mi ne bi verjel. Če bi si hotel koga privoščiti, bi se lahko izdajal za producen- ta ali za kogarkoh drugega in radodarno obljubljal mamlji- ve filmske vloge. Ne bi jih bilo malo, ki bi z vsemi štiri- mi zagrabili enkratno prilož- nost.« Nederček Raquel Welch In kaj preostane vsem dru- gim, ki v ta čudoviti filmski svet nimajo vstopa, a ga želi- jo saj malo okusiti? Spreho- dijo se lahko po že omenjeni razvpiti poti slave, imenova- ni Hollywood's Walk of Fa- rne, ki se razteza po obeh straneh Hollyv;^ood Boule- vard od Gower do Sycamora Street in po obeh straneh Vi- ne Street od Sunset Boule- vard do Yucca Street. Svoje- ga ljubljenca si lahko izbere- jo med več kot 1700 slavnimi filmskimi imeni. Ogledajo si lahko Chinese Theater, ki je bil odprt 19. maja 1927 leta, s slavnostno premiero De Millesovega »Kralja kraljev« (De Mille's King of Kings). Na tej premi- eri je Norma Talmadge sto- pila v svež cement in tako začela s tradicionalnim po- četjem filmskih zvezd, ki puščajo svoje nožne in ročne odtise ter a\i.ograme na tleh pred gledališčem. Na vogalu avenije High- land je holivudski muzej voščenih lutk (Hollywood Wax Museum), ki je bil usta- novljen štirideset let kasne- je. Med približno 200 vošče- nimi figurami najbolj izstopa lutka Marilyn Monroe, ki še vedno privablja največ obi- skovalcev. Dogajanje okoli Marilyn živo spominja na film »Tommy«, ki gaje reži- ral Ken Russel po istoimen- ski operi skupine Who. Po lokalni legendi je neki dolgoprstnež zmaknil iz mu- zeja voščenih filmskih zvezd originalni nederček Raquel Welch, kot dragocen lovski suveneir, ki ga uprava muze- ja ni nadomestila. Brez ne- derčka ali hlačk katere iz- med filmskih zvezd, čeprav zmaknjenih iz voščene lutke, je spomin na Hollywood go- tovo manj vznemirljiv. VILI EINSPIELER V svež cement slavne hoUywoodske »Walk of farne« so odtise svojih cenjenih okončin odtisnile največje zvezde ameriške sedme umetnosti. 14. STRAN - NOVI TEDNIK msM mmm 11. DECEMBER eh' Dragi dopisnilci! Zdi se mi, da kar vem, kaj se vam v temle času najpogosteje mota po glavah. Vsi ste v pričakovanju prvega snega in dedka Mraza, kajne! No, le brez skrbi, oboje bo prišlo. Tačas pa - da ne boste preveč nestrpni - zapolnite čas s čim koristnim. Ne, saj vam ne mislim pridigati, da se morate kar naprej učiti. Malo učenja, malo pa igre in razvedrila - k^ti, tudi to je koristno. Mimogrede, ali ste že pripravili sani in smuči? Skoraj bi se pozabila zahvaliti za vse prisrčne čestitke, ki slojih meni in našemu urednišvu poslali ob dnevu republike. Kaže, da sem tudi sama že vsa nestrpna v zimsko-novoletnem pričakovanju. Hvala, torej in lep pozdrav! Nadja Moja domovina Moja domovina je zelo lepa. Je tudi srečna, ker je svobodna. Vedno pa ni bila takšna. Doživ- ljala je hude čase, morala je veli- ko pretrpeti med vojno. Rodila se je sredi vojne v bo- sanskem mestecu Jajcu. Tam so sklenili, da bo nova Jugoslavija demokratična, federativna drža- va. Josipu Brozu Titu pa so pode- lili naziv maršala. Po vojni se je domovina zelo razvila. Zgladili so moderne ceste, železnice, veli- ke tovarne . . . Poleg tega pa ima moja domo- vina mnogo lepot, ki jih lahko občudujemo: reke, jezera, slapo- ve, doline, gore .. . Zame je n^- lepša reka Soča, ker je čista in tako šumeča. Slovenija je moja najlepša do- movina, prav tako pa tudi moja širša domovina Jugoslavija. MATEJA PETELINŠEK, 4. a OŠ Dušana Jereba SLOVENSKE KONJICE Če ti kdo reče: Napiši spis o domovini, najprej pomisliš, da to sploh ni težko. Ampak ko posku- šaš to spraviti na papir, ugotoviš ravno obratno. To je pravzaprav neznano poznan pojem in prav zato sem se odločila, da o njem povprašam še sovrstnike iz ra- zličnih razredov, z namenom, da bi bili odgovori čimbolj zanimivi. Na koncu sem o tem vprašala še nekaj odraslih. In da vam čisto na tiho povem, pri vseh sem opa- zila zadrego. Pa začnimo pn prvošolčkih. Povedali so mi, da se bodo o do- movini sicer šele učili, vendar mi bodo vseeno poskušali povedati, kaj jim pomeni domovina. Seve- da so najprej omenili rojstni dan naše domovine, celo dan pionir- jev pa daje naša domovina Jugo- slavija. Nekateri so rekli, da je domovina narava, okolica, dom, kjer živimo, in da so v domovini srečni in veseli. Drugošolci in tretješolci so se o domovini že učili, vendar njihova razmišlja- nja pravzaprav niso bila veliko drugačna od razmišljanj prvošol- cev. Najprej so se spomnili na 29. november, pozneje pa so razmi- šljali takole: »Domovina je naše prelepo morje, obale, naše gore in doline. Domovina je najlepša dežela na svetu, ljudje v njej so enotni.« Četrtošolci so mi povedali, da se bodo z domovino srečevali vse leto, saj se pri spoznavanju druž- be podrobno učijo o Sloveniji. Za njih je domovina še dom in sreča. Petošolci temu dodajo še: »Do- movina je svoboda, naša mati, nekaj, kar imaš rad in nosiš v srcu.« Pa še izjave velikih in važnih šestošolcev sedmošolcev in osmošolcev. ki so mi, če lahko dodam, še najmanj pomagali, saj so se le zafrkavali ali pa mi na vprašanje niso hoteli dogovoriti. Ncgbrž zato, ker so se bali, da bo njihova izjava v Mladi misli ali po šolskem radiu s polnim imenom in priimkom. Torej sem jih mora- la prepričati, da potrebujem sa- mo njihove misli. Rezultat teh misli pa je tole; »Domovina je naš dom; sem se vračaš iz tujine, nanjo veliko mislijo tisti, ki so zdoma. Domovina je del življe- nja, sreče, ponosa, vse, kar si lah- ko zaželiš, najlepša dežela, svo- boda ..." In še odrasli. Njihove misli lahko izrazim takole; »Do- movina je nekaj lepega, najlepše- ga. Zlasti, če je svobodna.« In če sedaj še enkrat preletimo vse izjave, misli, poglede, prispo- dobe, vidimo, da so mi vsi od najmlajših do odraslih dali odgo- vor; »Domovina je naš dom, je nekaj zelo lepega in velikega.« MANICA JANEŽIČ, 8. a OŠ Peter Šprajc-Jur ŽALEC Smrkci v sredo smo si pri prvi uri po- uka ogledali film. Tovarišica nas je odpeljala v dvorano. Tam smo gledali Smrk- ce. Film mi je bil zelo všeč. Med gledanjem smo se smejali. S so- šolci smo se pogovarjali o filmu. Nato smo se vrnili v razred in nadaljevali s poukom. LUKA JENŠTERLE, 2. r OŠ Šmartno v Rožni dolini Moj nečak Lucijan Opisal bom svojega nečaka Lu- cijana Star je pet mesecev. Ima svetlo modre oči in svetlorjave lase. Je zelo majhen in vesel. Včasih pa joka, ker je lačen in zaspan. Kakar je lep sončen dan, gre- mo skupaj na sprehod. Na spre- hodu sedi v vozičku, ki ga je do- bil iz Italije. Je zelo radoveden, zato se ozira naokrog. Ima novo bundo, da ga ne zebe na spreho- du. Na nogah ima majhne če- veljčke številka nič. Doma ga kli- čemo Luc. ERVIN PEPEL, 4. b OŠ Ivan Farčnik-Buč VRANSKO Moj oče In jaz Okolico je pokrivala debela snežna odeja. Ura je bila že pol dveh, jaz pa sem že naredila nalo- go. Ker je bil petek, se mi ni bilo treba učiti. Učim se najraje ob nedeljah. Hodim po sobi gor in dol, se ustavim ob oknu in opa- zujem. Ptički niso videti veseli, le kos poskakuje pred hruško na dvorišču. Za seboj pušča sledove majhnih nožic. Na cestah se vidi- jo sledovi gum. Otipam radiator; »Brrr!« me strese. Čisto leden je. Prešine me misel. Lahko bi zaku- rila in bilo bi toplo. A to ni bilo lahko. Odprla sem majhna vratca, ki so bila na peči, ampak, kaj mo- ram najprej storiti? Saj res! Oči- stiti moram pepel, ki je ostal od prejšnjega dne. Vzamem lopato, jo porinem med pepel in poteg- nem ven. Vse se razsuje. Skočim po metlo in pometem. Čistila sem menda pol ure. Nato sem spodaj podložila papir. Nanj sem nadevala drva, ki so mi, seveda, padala na tla. Na vThu sem dala še malo dračja in papir. Zakurila sem spodaj in . . . goreč papir mi je padel na tla, h kupu papirja, ki sem ga imela pripravljenega, da ga odnesem v šolo. Vse skupaj se vžge. Jaz se ustrašim in hočem zbežati ven. nakar se zaletim v očka. On hitro steče po škropilno cev, odpre vodo in vse pogasi. Jaz stojim nema, po licu mi drsi- jo solze. Očka reče: »Je že dobro. Vsakemu se kaj zgodi, kadar dela prvič. »Sedaj se pojdi pa umit!« To je bilo res potrebno, saj sem bila vse s^asta. Odtlej sem bolj previdna pa tudi manj nerodna. LUČKA TOMAŽIN, 6. b OŠ Frana Kranjca CELJE Srečanje z Ladkom Korošcem Moja oma je že starejša ženska in ker ima lep glas, poje v zboru. V soboto so imeli koncert, na ka- terem so poleg njih peli še ženski zbor iz Ljubečne, kot gost pa je nastopil znani slovenski operni pevec Ladko Korošec. Pred kratkim sem ga gledala v televizijski oddaji EX libris in že tam mi je bilo njegovo petje zelo všeč. Nisem pa si mislila, da ga bom lahko tako kmalu tudi oseb- no videla in slišala ter se celo pogovarjala z njim. Bilo je takole: Po končanem koncertu sem ga vprašala, katera opera, v kateri je tudi sam pel, mu je bila najbolj všeč. Odgovoril mi je; »Več mi jih je bilo všeč, toda najraje sem pel Sancho Pansa!- Potem je še dodal, da naj. poleg zabavne glas- be, poslušam in pojem tudi na- rodne pesmi. Nisva imela več časa. ker so imeli v Dobrni še en koncert. Tam je poiskal mojo omo in jo vprašal za moje ime. Ker sta moji dve sestri prespali pri orni, sta mi lahko naslednji dan prinesli nje- govo sliko in na zadnji trani po- svetilo, ki ga je napisal Ladko Korošec. Slike sem bila zelo ve- sela, saj imam poleg zabavne glasbe rada tudi operno. Še pose- bej Verdijevo in Mozartovo. Tistega dne še dolgo ne bom pozabila, ker je bil zame enkrat- no doživetje in želela bi, da bi se še kdaj ponovil. ANDREJA SEVNIK. 8. c Pr\'a osnovna šola CELJE Ozimnica Moja mamica je kuhala ozimni- co: papriko, zmečkan paradiž- nik, domače kumare, fižolovo so- lato in gobe. Kozarce sva umivali s Tatjano. Čisti so morah biti. Ko je mamica vse vložila, sem ^jpo- skusila in ugotovila, daje dotft-o. Kozarce smo znosili v klet. Naj- bolj me je mikalo, da bi jedla pa- radižnikovo mezgo. Pomakala sem kruh v mezgo in se oblizova- la. Pozimi bomo jedli meso in razne dobrote iz ozimnice. MARINKA LAZNIK. 3. r OŠ STRANICE Moia najljubša iinjiga Pred dobrim mesecem dni smo vas povabili, da nam pomagate sestaviti lestvico najbolj priljubljenih mladin- skih knjig. Prvi bralci ste se nam že ogasili in tako je nastala tale lestvica, ki jo objavljamo spodaj in je seveda začasna. Upam, da se bo oglasilo še več mladih bralcev, saj v akciji ob koncu šolskega leta za vse, ki boste sodelovali v naši lestvici pripravljamo prijetno presenečenje. Vaša naloga je, da na spodaj narisani kupon vpišete naslov knjige in ime avtorja. Pripišite še svoje ime in naslov in nam kupon čimprej p>ošljite. 1. OSTRŽEK - Carlo Collodi 2. MARTIN KRPAN - Fran Levstik 3. GRIVARJEVI OTROCI - France Bevk 4. PESTRNA - France Bevk 5. LUKEC IN NJEGOV ŠKOREC - France Bevk Po nekaj glasov so dobile še knjige: Pet kužkov išče pravega (Polona Kovač), Deklica iz Mihovega mlina (Ivo Zorman), Oblaček Pohajaček (Smiljan Rozman), Tri botre hsičice (Ivo Zorman) in Kekčeve zgodbe (Josip Vandot). Pionirji fotografirajo Lani so v naši akciji pridno sodelovali in tudi dosegli zavidljive rezultate pionirji z osnovne šole Frana Roša v Celju. Za spodbudo, da bi nam tudi letos pokazali, kaj zn^o smo pobrskali po arhivu in našli zanimivo sliko, ki se lepo vklaplja z zdajšnjimi sivimi dnevi. Napravil jo je Simon Vodeb, poudarja pa čas kolin v meglenem dnevu. Zato tudi ni narobe, da se obrazi mesarjev ne vidijo, s^ je dim, ki prih^a od zaklanega prašička, bolj poudarjen. Poskusite kmečki praznik »ovekovečiti« tudi vi. Morda pa pripravljate novoletno čestitko z zimsko idiliko. Fotolik vas nagrajuje, mi pa vam z nasveti pomagamo ter seveda omogočimo z objavo, da vas spozn^o tudi drugi. Oglasite se čimprej. UREDNIK FOTOGRAFIJE NAGRAJUJE ATKINE IZŽREBANCE Atl(ina zanica - unaj sonce pojenjuje - n skriva se za sivi breg. - raz na okna rože kuje, - tka čaka prvi sneg. Spet ta škrat! Tokrat je ukradel vse prve črke v vrsticah. Ampak brez skrbi, saj imamo mlade reševalce, kijih bodo znali vstaviti. Če boš pravilno rešil uganko, ti bodo vstav- ljene črke dale geslo Atkine zanke. Tega napiši na dopisnico in jo do torka, 16. decembra, pošlji na NOVI TEDNIK. Trg V. kongresa 3a. 63000 CELJE. Na enega od reševalcev čaka v našem uredništvu privlačna nagrada AERA. V prejšnji številki ste morah sestaviti shčico, kar vam ni delalo težav. Nagrado pa dobi tokrat: Alekš Sedeljšak. Korpe 6, 61223 Blagovica. I. DECEMBER 1986 mmm NOVI TEDNIK - STRAN 15 MOČNE CVETKE • Kaže da je mraz prisilil •azgrajače, da se držijo do- fla. zato so intervencije mi- ličnikov v zadnjem času t)olj pogoste v stanovanjih. I/ ponedeljek zvečer so jih poklicali na Ljubljansko [lesto. kjer je v svojem sta- novanju razgrajal Behadil [I. Pred uniformiranimi [nožmi jo je še pravi čas po- pib.al, odmor pa ga ni ohla- (Jil. Nasprotno: sredi noči se je vrnil in znova začel razgrajati. Tokrat so ga mi- ličniki prestregli in pridrža- li v svojih prostorih. • Rajko M. pa je istega (Jnc na Otoku hudo prete- pal svojo ženo. Pomagali so -niličniki, Rajko pa je šel delat družbo zgoraj ome- njenemu Behadilu. • Tudi Ivan H. s Ceste v Lokrovec je v četrtek pri- Icolovratil domov vinsko razgret. Ni se mu še dalo iti v posteljo, zato je sam po- skrbel za zabavo z razgraja- njem v domači hiši. Milič- niki so mu dali na voljo za razbijanje svoje prostore, kjer pa Ivan ni bil več vo- ljan za zabavo. • Ferdo S. iz Okrogarje- ve ulice je v četrtek zvečer razgrajal v gostišču na Gričku. Razbijal je inven- tar pa še nesramen je bil do miličnikov. O pravilih lepe- ga vedenja ga bo poučil sodnik za prekrške. N. JL- Celjski javni tožilec je vložil obtožnico proti 27- letnemu pravniku iz Tito- vega Velenja Maksu J., ki je bil v letu 1983 in v prvi po- lovici leta 1984 zaposlen v Hmezadu, Kmetijski kom- binat Šmarje pri Jelšah kot referent za promet z nepre- mičninami. Maks J. je obto- žen za zlorabo položaja in pravic odgovorne osebe in za neupravičeno sprejema- nje daril. Septembra leta 1983 je kot referent v kombinatu prodal kmetijsko zemljišče Mihaelu Ž. za nekaj manj kot 170.000 dinarjev. Denar je dal v svoj žep, namesto, da bi ga odve- del v blagajno kombinata, poleg tega pa je ob tem poslu od Mihaela Ž. sprejel še 25.000 dinarjv, da bi čimprej naredil zemljiško knjižni prepis zemljišča. V prvem primeru je osumljen goljufi- je, za drugi primer pa za neu- pravičeno sprejemanje daril. Marca leta 1984 je Maks J. kupil za Kmetijski kombinat Šmarje pri Jelšah zemljišče, veliko 4241 kvadratnih me- trov, vendar je v pogodbo za- pisal, da je zemljišče veliko 8241 kvadratnih metrov. Na ta račun je dobil prodajalec od Kmetijskega kombinata preveč izplačanih 156.000 di- narjev. Cez nekaj dni je Maks J. poklical prodajalca in mu povedal, da je dobil za 100.000 dinarjev preveč iz- plačane kupnine. Prodajalec je ta znesek res vrnil, Maks J. pa ga je spravil v svoj žep. Tako je Maks J. Kmetijski kombinat Šmarje pri Jelšah ogoljufal skupaj za več kot 300.000 dinarjev, seveda pa je bila vrednost tega zneska pred dvema oziroma tremi leti precej večja kot danes. Goljufala sta Nivo Celjski javni tožilec je vlo- žil obtožnico proti 51-letne- mu Jožetu H. iz Drešinje va- si, obrtniku s težko mehani- zacijo in 23-letnem Zdravku V. iz Kompol pri Štorah, strojniku, zaposlenem pri obrtniku Jožetu H. Oba sta utemeljeno osumljena kaz- nivega dejanja ponarejanja listin, Jože H. pa še golju- fije. Obrtnik Jože H. je kot ko- operant celjskega Nivoja pred dvema letoma delal v Sodni vasi in v Vojniku. Oba, Jože H. in Zdravko V. sta obtožena, da sta ponare- dila poročilo o strojnem de- lu, ki je hkrati tudi podlaga za izstavitev računa. Zdrav- ko V. je takšno poročilo po- naredil trikrat, Jože H. pa en- krat, v vseh primerih pa sta v poročilo napisala več stroj- nih ur kot pa sta jih dejansko opravila. Na podlagi teh ponareje- nih poročil je Jože H. v maju in juniju leta 1984 izstavil Noviju dva računa v skupni višini 777.500 dinarjev, če- prav je bilo opravljenih del le za 482.000 dinarjev. Na ta način je ogoljufal Nivo za 295.000 dinarjev, prigoljufa- ni denar pa je že vrnil Ni- voju. Ta primer goljufije je zani- miv tudi zato, ker je eden redkih, ki ga je razkrila sa- moupravna delavska kontro- la. Sicer pa je samoupravna delavska kontrola takšne ne- pravilnosti ugotovila še pri enem obrtniku-kooperantu njihove delovne organizacije in ga tudi že ovadila, vendar preiskava še ni zaključena. Prav bi bilo, da bi bile tako prizadevne tudi samouprav- ne delavske kontrole v dru- gih delovnih organizacijah. Kdo je neznanka S celjske Uprave za notranje zadeve smo dobili tole obvestilo: V zadnjem času se je na območju Titovega Velenja, Šoštanja in Laškega pojavila neznana ženska, ki na različne načine goljufa predvsem starejše občane. Od njih si sposoja denar, češ daje imela prometno nesrečo in potuje v tujino ali pa da je doma pozabila denar. Neznanka je stara od 30 do 40 let, visoka 165 do 170 cm, vitke postave, ima kratke temne lase s svetlimi pra- meni. Oblečena je v sivo jakno in sivo vzorčasto krilo, obuta pa v temne usnjene škornje. S seboj nosi večjo rjavo torbo in plastično vrečko. Govori slovensko, občasno se predstavlja s priimkom Lipovšek. Uprava za notranje zadeve Celje prosi vsakogar, ki bi karkoli vedel o tej neznanki, da o tem obvesti najbližjo postajo milice ali pa celjsko Upravo za notranje zadeve. Bolj varna dvigala v vsa bodo vgradili notranja vrata Dvigala v celjskih stanovanjskih objektih bodo poslej varna. Z vgraditvijo dodatnih notranjih vrat v dvigalih ne bo več nevarnosti, da bi neprevidna roka segla v špranjo med dvigalom in steno. Žrtve dvigal so bili predvsem otroci, ki so med igro pozabih, da je lahko dvigalo tudi nevarna past. Res- nejše razmišljanje o tem, da bi morali odpraviti nevar- nost v dvigalih, pa je spodbudilo šele nekaj zaporednih nesreč v letu 1982. Ena med njimi, v Slovenskih Konji- cah, seje končala s smrtjo ll-letnega dečka. Že tedaj so sklenih, da morajo vsa na novo vgrajena dvigala v blokih imeti dodatna varovalna vrata. Letos aprila pa so sprejeli tudi zakon, ki predvideva, da morajo najkasneje v treh letih vsa doslej vgrajena dvi- gala opremiti s takšnimi vrati. V Celju so se podvizali in bodo nalogo izpeljali v znatno krajšem času. Rade Končar je vseh svojih 98 dvigal, kolikor jih je vgrajenih v Celju, že opremil z dodatnimi vrati. Z drugim proizvajalcem, IMP iz Ljub- ljane, ki je v celjskih objektih vgradil 22 dvigal brez notranjih vrat, pa se še niso uspeli dogovoriti, kako bi dela izpeljali. Vgradnja enih vrat stane približno 200.000 dinarjev, medtem ko je IMP ponudil znatno dražjo inačico. Predlagal je namreč, da bi zamenjali celotne kabine, kar nimajo izdelanega sistema za vgra- jevanje samih vrat. Samoupravna stanovanjska skupnost, ki krije stro- ške vgrajevanja iz sredstev amortizacije in vzdrževa- nja, seveda ni pristala na takšno rešitev, pač pa je IMP ponudila, da v dveh mesecih izdela drugačen projekt, sicer bodo tudi na njihovih dvigalih dela opravili stro- kovnjaki Rade Končarja. Pričakujejo, da bodo najkasneje junija prihodnje leto vsa dvigala opremljena v skladu z omenjenim zakonom. N. K. Avtobus ni potonil Celjski javni tožilec je vložil obtožnico proti 35- letnemu avtobusnemu pre- vozniku Mirku G. iz Laške- ga in 39-letnem Milanu Ž., avtobusnem sprevodniku iz Ivence pri Vojniku. Mirko G. je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja goljufije in krive ovadbe. Milan Ž. pa pomoči pri goljufiji in krive ovadbe. Gre za primer, o katerem smo že pisali pred časom, ko je Mirko G. poskušal ogolju- fati zavarovalnico, tako da sta skupaj z Milanom Ž. od- peljala že precej star avtobus v Bosno in ga med Mrkonjič gradom in Banja Luko spu- stila v akomulacijsko jezero v kanjonu Vrbasa. Še prej sta iz avtobusa odmontirala vse vredriejše rezervne dele. Milan Ž. je že tri mesece prej prijavil tatvino svojega avtobusa, ki so ga nato dva dni kasneje našli v Rimskih Toplicah. S tem sta hotela pri krim-inalistih vzbuditi vtis, da na našem območju neznani tatovi vlamljajo v avtobuse in jih kradejo. Tako sta tudi izginotje av- tobusa Mirka G. prijavila kot tatvino. Mirko G. je dobil za to izplačanih 11,5 milijonov dinarjev zavarovalnine, tako da si je lahko kupil nov av- tobus. Delavci UNZ Celje so že od vsega začetka sumili, da je v tem primeru nekaj naro- be s prijavo tatvine. Letos oktobra pa se je zaradi suše znižala gladina vode v ako- mulacijskem jezeru, tako da je iz vode pogledal avtobus Mirka G. Goljufija je bila ta- ko razkrita, Mirku G. pa so zaplenili avtobus. Te dni je Mirko G. zavaro- valnici že vrnil znesek, za ka- terega jo je poskušal ogolju- fati, tako da je dobil nazaj tudi svoj novi avtobus. PROMETNE NESREČE Usodno prečkanje Iz Dobovca proti Djurmancu je vozil z osebnim avtomobilom BRANKO TEPEŠ, 28, iz Dobov- ca. V blagem levem ovinku je do- hitel pešca JOSIPA CUČKA, 47, iz Lupinjaka, ki je nenadoma prečkal cestišče tik pred vozi- lom. Tepeš je pešca zbil, poškod- be pa so bile tako hude, da je Josip Čuček na kraju nesreče umrl. Med prehitevanjem zbil motorista Na Kidričevi cesti v Rogaški Slatini je voznik Izletnikovega avtobusa DJURO HOZJAN. 43, iz Čakovca dohitel motorista JA- NEZA BEKA, 56 iz Vel. Rodne in ga med prehitevanjem zbil po vo- zišču. Motorist se je pri padcu huje ranil - ima pretres možga- nov, poškodbe po glavi in zlom- ljeno ključnico. Poledenelo cestišče 18-letni ALOJZ MOČENIK iz Socke seje peljal z osebnim avto- mobilom iz Črnave proti T. Vele- nju. V Bevčah. v blagem desnem ovinku pa ga je na poledeneli ce- sti zaradi neprimerne hitrosti za- neslo v levo, kjer je silovito trčil v osebni avto, ki ga je nasproti pri- peljal ŠTEFAN RUDOLF, 37, iz Pake. Alojz Močenik je na kraju nesreče umrl, škodo pa so ocenili na milijon in 600 tisoč dinarjev. Izsiljevanje prednosti SANDI POLIČNIK. 23, iz Gor- njega grada je v Radmirju, takoj ko je pripeljal čez most nad Savi- njo, zavil v levo in s tem izsilil prednost tovornjaku, ki ga je na- sproti pripeljal FRANC LAZ- NIK, 43, iz Letuša. Ob trčenju je tovornjak zaneslo v levo. podrsal je ob mostno ograjo in se prevr- nil na desni bok. Nasproti je pri- peljal avlobus, ki je tudi trčil v prevrnjeni tovornjak. Pri nesreči se je huje ranil sopotnik v tovor- nem avtomobilu BLAGOJE BO- ŽINOVSKI, 44, iz Okonine, ki so ga prepeljali v celjsko bolniš- nico. Visoka škoda Na poledenelem in popeska- nem cestišču v Stranicah je zara- di neprimerne hitrosti zaneslo v levo voznika osebnega avtomo- bila MARJANA PELINA, 44, iz Frankolovega. Trčil je v tovor- njak, ki ga je nasproti pripeljal FRANC MLAKAR, 33, iz Draže vas in ki se je umikal na desno bankino, kjer se je tudi prevrnil na desni bok. Voznik Pelin se je huje ranil, škode pa je za 5 milijo- nov in 500 tisoč dinarjev. Nepravilno zavijanje v levo Iz smeri Rimskih Toplic je pri- peljal v Sevce voznik tovornjaka s priklopnikom HABID SUM- LJANOVIČ, 46, iz Prijedora in dohitel voznika kolesa na po- možni motor SILVESTRA VIDI- CA, 39. iz Sevc. Tovornjak je ko- lesarja prehiteval in ko je bilo vlečno vozilo že pred Vidicem, je le-ta zavil v levo ter se silovito zaletel v prikolico. Vidic je padel in obležal mrtev. Avtomobila je razpolovilo Po regionalni cesti v Gračnici sta drug za drugim vozila z oseb- nimi avtomobili voznika MIRKO PRIVŠEK iz Kostrivnice in MARJAN ŠMID iz Podpeči nad Marofom. Ko je Privšek pripeljal do vodnega propusta pri avto- v busni postaji v Gračnici gaje 7^,\ čelo zanašati in trčil je v ogrcOO.ij< Pri tem mu je z avtomobila odtr-v galo vrata, avto pa se je pri pr- vem sedežu prepolovil. V drugo polovico je trčil Šmid, ki mu je ob tem tudi prepolovilo avto pri prvem sedežu. Oba voznika so s težkimi poškodbami prepeljali v celjsko bolnišnico. TDO M-Jelša po sklepu del. sveta razpisuje dela in naloge vodje računovodsko-finančne službe delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še na- slednje posebne pogoje: - VII/1 oz. visoka šola ali VI/1 oz. višja šola ekonom- ske smeri - 3 oz. 4 leta delovnih izkušenj - smisel za organizacijo dela, delo z ljudmi in eko- nomiko poslovanja - družbenopolitična aktivnost Kandidati morajo predložiti razvojni program raču- novodsko-finančne službe za naslednja 4 leta in opredeliti svojo vlogo pri realizaciji programa. Kandidat bo izbran za opravljanje navedenih del in nalog za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave v roku 15 dni od dneva objave razpisa splošno-kadrovski službi z oznako »za komisijo za delovna razmerja«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri. 16. STRAN - NOVI TEDNIK gJItUJujL 11. DECEMBER Im KOMENTIRAMO Optimistično v novo pomiad Ko sem razmišljala še pred sobotno tekmo, rokometašev Aera z Mehaniko iz Metkoviča, kaj bom zapisala po koncu jesenskega dela prvenstva v II. zvezni rokometni ligi. sem sodila, da bodo moje besede precej trpke, da bo iz njih vela nostalgija po starih dobrih časih, ko smo v Celju gledali zares lep rokomet, ki ga je učil Tone Goršič. Sedaj roka nikakor noče zapisati teh besed, kajti po sobotni teiimi, ki so jo Celjani gladko dobili z rezultatom 29:26 (18:12) ter po razgovoru z igralci, trenerjem in pred- sednikom izvršnega odbora rokometnega kluba, zrem tudi sama optimistično v nadaljevanje pr\'enstva. Vsakdo, ki je obiskal sobotno tekmo, mi bo v mislih potrdil, da se nam v Celju ni bati za rokometni podmladek. Čeprav smo predvsem takrat, ko so Aerovci izgubljali, slišali marsikatero pikro na račun mladega trenerja Toneta Tislja, je ta dokazal, da se s požrtvovalnim in prizadevnim delom lahko odpravi tudi marsikatera slabost, ki jo prina- šata neizkušenost in mladost. Prijetno je bilo v soboto videti duhovite akcije in zares lepe zadetke, ki so Jih dosegah mladi igralci, lepo pa je bilo opazovati tudi kako uigrano mladi sodelujejo z Razgorjem in Klečem, ki še vedno neutrudno pomagata s svojo igro pomlajeni ekipi. Kdo ve, kako bi se sreča obrnila, če ne bi celjskih igral- cev v jesenskem delu pestile številne poškodbe. Že pred pričetkom prvenstva smo vedeli, da ne bo igral mladi in mnogo obetajoči vratar Aleš Anžič. kmalu pa so se med gledalce odpravili tudi Vito Selčan, Igor Doberšek in Miran Šeško. Občasno je zaradi poškodb m študijskih obveznosti izostal tudi Miran Kapitler. Vsi poškodovani igralci bodo nastopih že v spomladanskem delu prven- stva, razen Selčana, ki bo moral pred ponovnim nastopom na igrišču pozdraviti vse poškodbe, ki jih je v želji, da bi pomagal ekipi za boj za čimvišje mesto na lestvici, včasih tudi zanemarjal. Po nekajmesečni prekinitvi prvenstva, ki jo bodo roko- metaši izkoristili za trening, mladi igralci bodo nastopili tudi na državnem prvenstvu, nekateri pa tui v reprezen- tančnem dresu, se bo v spomladanskem delu prvenstva začel zopet oster boj za obstanek v ligi. Pr\'i tekmi bodo Aerovci igrali doma. NATAŠA GERKEŠ V soboto, 20. decembra, bo v hali Golovec zaključna proslava ob štiridesetletnici rokometa v Celju. Spored sklepne slovesnosti zajema finale prvenstva SRS za mla- dince, ki se bo pričelo ob 9. uri, ob 16. uri se bodo pomerili rokometaši ŽRK Celje in Slovenj Gradca (gene- raciji, ki sta igrali leta 1966), ob 17. uri pa bo na sporedu tekma med ŽRK Celje (v postavi iz leta 1976) in .^erom Celje. Po tekmah bo skupščina kluba, ob 20. uri pa so vabljeni vsi ljubitelji rokometa na ples s programom in srečolovom, kjer bosta za zabavo poskrbela ansambla Joker in Žabe. Prednosti smučarslie izlcaznice Smučarska zveza Slovenije se je v želji po še večji afirmaciji smučanja odločila poleg »be- lih koncertov« in - podarim - dobim« še za tretjo akcijo, to je smučarske izkaznice za se- zono 198687. Trenutno je v SZS oz. njenih društvih in ak- tivih okoli 45 tisoč aktivnih smučarjev, to število pa bi do konca sezone radi povečali na vsaj 90 tosoč. To veijetno ne bo pretežko, če vemo, da po neuradnih po- datkih v Sloveniji tako ali dru- gače smuča okoli 300 do 400 tisoč ljudi. Pri SZS so v sode- lovanju s petnajstimi delovni- mi organizacijami poskrbeli za vrsto ugodnosti, ki jih bodo lahko koristili le tisti, ki bodo člani enega izmed registriranih slovenskih smučarskih klu- bov, aktivov pri Partizanu ali v krajevni skupnosti, ter sindi- kalni organizaciji v delovni or- ganizaciji. SZS je torej sklenila s pet- najstimi delovnimi organizaci- jami (med njimi sta tudi SOZD Merx in Toper iz Celja) poseb- no pogodbo, da bo s kuponi možno kupiti ustrezno smu- čarsko opremo 10 odstotkov ceneje. Popust velja za en par smuči Elan, čevljev Alpina, ve- zi Marker, smučarskih palic Elan, smučarske konfekcije Toper, Univerzale in Vassa Va- raždin. Zajeto je vse od smuči do rokavic in kap. Ob tem pa člani dobijo še izkaznico, s ka- tero imajo na vseh večjih slo- venskih smučiščih 10 odstoten popust. Na našem območju so zajeta smučišča Golte, Rogla in Kope. TONE VRABL V nedeljo vabijo loltostreici Nekaj lokostrelskih navdušencev v Celju se pripravlja na ustanovitev lokostrelskega kluba. V nedeljo, 14. decembra bodo. ob 9. uri ob pomoči najmanj šestih lokostrelskih klubov iz' Slovenije v dvorani Golovec pripravili propagandno tekmova- nje v streljanju z lokom. Doslej se je prijavilo že več kot 50 aktivnih športnikov-lokostrelcev, ki se bodo pomerili po propo- zicijah Indoor fita v streljanju na 25 metrov. Tekmovali bodo v naslednjih kategorijah: člani, članice, mla- dinci, mladinke, pionirji in pionirke ter ekipno in sicer v pro- stem, instinktivnem in compaund streljanju z lokom. Organiza- torji so pripravili tudi pokale in medalje, kijih bodo dobili prvi trije v posamezni kategoriji. Prijave sprejema Ciril Pilih, Celje, Ulica 29. novembra. POD KOSI II. ZKL zahod: Košarka, Korsa-Rogaške so na doniač parketu lažje kot kaže rez^ ugnale ekipo Marles-Brani^j Maribora s 83:79 (41:40). Po. načenem prvem delu so do, črnke povedle za 20 točk in \ bene gostje jim niso več mc ogroziti zmage, razliko pa so čutno zmanjšale. Pri Korsu končno tudi v domači dvoi odlično zaigrala letošnja okn tev Mojca Ciglar, ki je tokrat] tudi najboljša strelka sreča. Rogaška: Pešič 11, Virant Brin 6, Čepelnik 3, Mlak;ir 2, glar 27, Polutn^k 8 in Čuje KoisRogaška vodi na lestvi v prihodnjem kolu gostuje zadnjeuvrščeni Mursi. SKL moški: Proti Iliriji in, ci si je Libela uspela zago zmago v zadnjih sekundah s nja. tokrat pa je to uspelo sprotniku. V Domžalah jo jo i magal Helios z 91:90 (42:50), tem ko so Celjani večji del tel vodili. Libela: Gole 26. Cer 16, Turk 10, Urbanija 12, Mec 8 in Kahvedžič 6. Ekipa Rogaške je težje k( bilo pričakovati premagala štvo kranjskega Triglava 10 (48:43). Tokrat sta večji delež ponavadi prispevala doma Kidrič in Unferdoben. Roga Trobiš 10. Sagadin 2, Sarajliji Kidrič 20, Petovar 4. Unfer ben 20 in Gospodnetič 19. Comet je gostoval pri Iliri Ljubljani. Čeprav so domačin Konjicam pa predzadnji na stvici, je bila razlika za Ilirijo meroma nizka, 88:79 (50:40), pa upoštevati dejstvo, da je t vadnica Ilirije prav majhna Konjičanom skoraj »domai Comet: Šmid 26, Nerat 19 in kom 14. Libela je na 2. mestu z i« številom točk kot vodeča Je tehna-Branik, Rogaška pa je porazom več. Comet je predz nji z eno zmago in to prav Heliosom. ki je Celjane pregr vrha. V soboto se nam v C obeta derbi, za katerega bodo skrbeli varovanci trenerjev J ča in M. Sagadina, pred čas odličnih celjskih košarkarjev daj pa tekmecev v vlogi v ekip Libele in Rogaške. Co bo gostil ekipo Postojne, k trenutno četrta. SKL ženske: Ekipa Metk premagala košarkarice Labo( Novega mesta z 68:60(36:25! prazni dvorani m ob nepni nem času, ko je bil na TV pn kakovostnejše košarke, je pri Ijankah kot običajno najbolje grala Juršetova. Metka : Jurš (2 X o), Obrovnik 5, Turnšeli Germ 2, Hajdinjak 11 in Stra 2. Košarkarice konjiškega Co ta so skoraj presenetile na g( vanju v Mengšu, saj so šelf podaljšku (tik pred končen gularnega dela je Šporarje trojko izenačila na 67) izpu točko iz rok, 75:72. Comet: t 22. Klančnik 14, Šporar 1 Zdovc 11. Metka je 6., Comet 9., v 8. Celjanke gostujejo pri Cer (10), Konjičanke pa gostijo K varja iz Zirov (4.) 2. SKL moški: Končan je del v obeh skupinah te lig< ne bo večjih presenečenj, bo republiški ligaš iz celjskegi močja, s^ v 1. skupini prepi vo vodi štorski Kovinar, v 2. pini pa si prvo mesto delita e šoštanjske Elektre in Pol Slednja je v tem kolu ugnala darja v Trbovljah 73:68 (3C čeprav je že zaostajala 25:10. zela: Poteko 6^ Polauder Turnšek M. 29, Skrabe 12, S in Vrček 4 ter Grobelnik 2. Kovinar je v Slovenj Gri po zavzeti igri nadigral doma kar 139:65 (64:38). Storčani s deli kar 15 trojk, sicer pa Bei 34(5), Jošt 25(5), Planko 16(4) bek 10(1), Šlatau 21, Lamu Ulaga 17 in Polak 2. Tudi Šentjurčani so imeli i lahko delo. S 126:70 (66:53) s pravili Podbočje. Šentjur: i janc 31(4), MartičZv. 25(6) ii lutnik 23. Ekipa Šentjurja d mesto s tremi ekipami in v s to v derbiju kola gosti Eleki SKL kadeti: Polzela : Si Olimpija 82:124. Za Pol Škrabe 34, Mlakar 25 Nov; Cizej 6, Hočevar 5 in Štrukl DEAN ŠUS NA KRATKO Hmezad premagal Prepelje Začelo se je tekmovanje v II. republiški ligi, kjer so kegljači Hmezada iz Žalca doma prema- gali Prepelje iz Maribora 5143 : 4894. Za Žalec so nastopili: Lešnik 857, Trost 841, Ramšak 864, Šon 832, Kompan 901 in Siv- ka 848. V 2. kolu. v soboto, 13. decembra, bo Hmezad nastopil doma proti Rudarju iz Trbovelj. Za uvod poraz In zmaga v moški republiški ligi je Sa- vinja iz Celja doma v 1. kolu izgubila proti eni najboljših ju- goslovanskih kegljaških ekip Gradisu iz Ljubljane 5198 : 5253. V 2. kolu bo Savinja v soboto, 13. decembra nastopila doma proti ljubljanskemu Slovanu, kije v 1. kolu za štiri keglje premagal Tek- stino. Ženska ekipa Savinje je doma premagala Triglav 2427 : 2367, edini ki sta podrli pri zmagoval- kah več kot 400 kegljev pa sta bili reprezentatki Gobec 428 in Pe- čovnik 430. V 2. kolu bodo nasto- pile doma proti Izoli. Karatelsti na turnirju v Zagorju člani Društva za borilne veš- čine Slavko Šlander iz Celja so nastopili na velikem tekmova- nju v Zagorju v semmi contac- tu, kjer so nastopili predstavni- ki 16 jugoslovanskih klubov. Dosegli so izjemno lep uspeh. Zmagala sta v kategoriji do 69 kg Andrej Kovačič in do 84 kg Želj- ko Dragosavac, drugi je bil v ka- tegoriji do 63 kg Vahid Drapič in četrti do 84 kg Božo Grujičič. Žalčani ostali v ligi Na Bledu se je končalo repu- bliško ekipno prvenstvo v šahu, kjer je nastopilo deset ekip, s celjskega območja pa samo ša- histi Žalca v pomlajeni postavi in samo z domačimi šahisti. Osvojili so 8. mesto in se tako obdržali med najboljšimi sloven- skimi šahovskimi ekipami. Pre- senetil je komaj 13 letni Andrej Kampuš, ki je zaradi dobre igre dosegel 1. kategorijo, nastopili pa so še Franc st., Franc ml. in Dušan Brinovec, Mitja in Suzana Urisek, Bojana in Jože Zorko, Darko Plahuta in Branko Pipal. strelci v žalski občini Startali so v občinski ligi s serijsko zračno puško, kjer na- stopa devet ekip iz petih strel- skih družin, ki bodo nastopili v šestih kolih na strelišču v Šem- petru. y 1. kolu so bili najboljši strelci Šempetra 1 pred Libojami I, Grižami, Šempetrom II, Polze- lo I, Libojami II, SIP I, Polzelo II in SIP II, med P9samezniki pa Vojko Škodnik iz Šempetra, Ber- nard Martinovič iz Liboj, Jože Tkavc iz Šempetra, Srečko Džu- darič iz Liboj in Ernest Zupane iz Griž. 2. kolo bo 20. decembra v Šem- petru. DRAGO GERŠAK Tretji del Frenkovega memoriala v tretjem delu XXII. Frenko- vega memoriala v namiznem te- nisu so se ves teden merili pred- stavniki Partizana Gaberje in dijaki srednje šole za gostinstvo in turizem ter kmetijske živil- ske šole. Tako je nastopilo 458 igralcev namiznega tenisa in 46 cicibanov, ki so se prvič srečali z igro z drobno belo žogico in lo- parjem. Po posameznih kategori- jah so zmagali Marko Štolfa. Klavdij Sotošek, Nina Šloser, Pe- tra Novak, Franjo Dolenc, Vivian Trebičnik, Darko Končan. Breda Jurčec, Ciril Trebičnik, Peter Hribernik, Zdenka Zimšek, Joži- ca Vrunč in Gabriel Mole. METOD TREBIČNIK Premagale Korotan Druga kegljaška ekipa Savi- nje Celje je v pripravah na start v II. republiški ženski ligi 20. decembra doma v prijateljskem dvoboju premagal Korotan 2365 : 2218. Za Savinjo II so na- stopile: Marta Zupane, Zdenka Zimšek. Lidija Krafl, Lojzka Baj- de, Tončka Vrečko in Breda Siv- ka. Najboljša je bila Zupančeva 409 kegljev. Celjani ob prvo mesto v soboto je bilo zadnje kolo v 1. B republiški namiznoteniški ligi, kjer so sicer favorizirani Celjani doma izgubili z Beltinci 6 : 3. Že v začetku srečanja se je poškodoval Sebastjan Leber, vse tri točke je osvojil Krešimir Ma- ras. nastopila pa sta še Božo Breznik in Igor Turk. Po jesen- skem delu prvenstva je ekipa In- grada na drugem mestu za Kemi- čarjem iz Hrastnika. Toni Štrlič šesti v Beltincih je bilo prvenstvo za posameznike severnozahod- ne regije v namiznem tenisu, kjer je nastopilo tudi pet pionir- jev Ingrada iz Celja. Med 78 na- stopajočimi je bil najboljši Toni Štrlič. ki je osvojil 6. mesto. Mali nogomet v Celju Ob 10 letnici ŠRC Golovec je bil v hali turnir v malem nogo- metu, kjer je nastopilo trinajst najboljših slovenskih ekip s predhodnih tekmovanj. Zmaga- la je ekipa Talcev iz Maribora, ki je v finalu premagala Manchester iz Žalca 4 : 2. Tretje mesto je osvojila ekipa Penala iz Celja. JK Najboljše Dremlje A Končan je jesenski del v ob- činski ligi A Šentjurja v malem nogometu, kjer je nastopilo de- vet ekip. Jesenski prvak je po- stala ekipa Dramlje A s 14. točka- mi, kolikor jih ima tudi Aero Lo- ka, sledijo pa Jakob, Veterani Dramlje, Blagovna, Panterji, Magnum, Generacija in Cosmos. Najboljši strelci: Pecelj 25, Z. Je- reb (oba Dramlje A) 20, Korat (Blagovna) 17 itd. Najboljši v Mariboru v Mariboru se je končalo re- publiško prvenstvo za slepe in slabovidne v igri z zvenečo žo- go. Nastopilo je osem ekip, zma- gali pa so Celjani v postavi Ivan in Franc Mlačnik ter Stane Spo- lenak, ki je v finalu premagala Ljubljano 9 : 6. Z zračno puško slabo v 4. kolu 1. republiške lige vzhod so strelci celjskega ob- močja doživeli tri ekipne pora- ze. Zalčani so izgubili v Hrastni- ku proti močni ekipi Rudnika. Nastopili so Jani Pukmajster, Franc Kotnik, Justin Smrkolj in Maden Melanšek. Kovinar Štore je gostoval pri vodilni ekipi Nor- šinci v Murski Soboti ter doživel tesen poraz z dvema krogoma ra- zlike. Za Kovinarja so nastopili Vili Dečman. Franc Hočevar, Ivan Kočevar in Branko Malec. Celjani so gostovali v Slovenj Gradcu in izgubili z domačini s tremi krogi razlike. Za Celje so nastopili Barbara in Tone Jager, Ervin Seršen in Jože Jeram. TJ. Zakaj domači sodniki? v nadaljevanju medrepubli- ške hokejske lige je Cinkarna Celje gostovala v pobratenem mestu Sisku in do 54. minute (šest minut pred koncem) igrala z domačo INO 3 : 3. Srečanje je bilo prekinjeno, ker so v tem tre- nutku domačini zaradi slabega sojenja Celjanov Belcerja in Šeti- nc zapustili ledeno ploskev. O odločitvi domačinov bo izrekla ustrezen ukrep disciphnska ko- misija, mi pa lahko pripišemo, da do tega naljubega primera med pobratenima mestoma ne bi pri- šlo, če bi komisija za delegiranje sodnikov ukrepala drugače, torej da bi sodili nevtralni sodniki. V soboto se bodo hokejisti Cinkar- ne v nadaljevanju medrepubli- ške lige srečali v Kranju s Trigla- vom. Se vedno pa kljub nesrečni tekmi z Ino vodijo brez poraza. Pionirji Cinkarne so na Jeseni- cah visoko z 21 : 2 premagali Kranjsko goro, strelci pa so bili Mavh 6, Ločnikar 5, Brankovič 3, Kelgar 3, Weber in Milidragoje- vič po dva. Mladinci Cinkarne v letošnjem prvenstvu še niso osvojili točke, saj jih je zdaj pre- magal še Triglav 5 : 2, strelca pa sta bila Jeram in Burger. V na- slednjem kolu bodo pionirji pro- sti, mladinci pa igrajo v nedeljo v Kranju ponovno s Triglavom. MARJAN SORŠAK Strelska liga v Laškem v laški občini so nadaljevali z občinsko strelsko ligo z zračno puško, kjer so odstreljali 5. ko- lo, nastopilo pa je sedem ekip. Tekmovanje je bilo na strelišču v Rečici pri Laškem. Zmagala je Pivovarna Laško pred Rečico I, Rečico II, T. Bostič Zidani most, S. Rozman Laško itd. Med posa- mezniki je bil najboljši Roman Matek, sledijo pa Janez Sašek, Damjan Pader, Marina Pokleka, Toni Kožar itd. 6. kolo bo 20. de- cembra prav tako v Rečici pri Laškem. Bufolinov memoria Kegljaški klub Obnova je letos pripavil Bufolinov mi rial v keglanju, kjer je nastc dvajset ekip. Zmagal je In pred Izletnikom, Cinkarno, mo. Obnovo itd. It. DECEMBER 1986 NOV! TEDNIK - STRAN 17 priznanje najuspešneišim športnikom f^a športnih igrah ¥ občini Žalec ie letos nastopilo 23U3 udeležencev s kulturno zabavno priredi- tvijo, v soboto v Preboldu, so se v žalski občini zaključile letošnje, 23. sindikalne šport- ne igre v občini Žalec. Naju- spešnejšim športnikom so po- belili priznanja in knjižne na- grade. Letos je na sindikalnih jportnih Igrah občine Žalec so- delovalo kar 2343 udeležencev, ki so se pomerili v dvanajstih jportnih panogah. Največ uspeha so imeli že tretje leto zapored predstavniki SIP Šempeter, ki so na sobotni pri- reditvi osvojili prehodni pokal v trajno last. Zbrane je najprej pozdravil predsednik Občin- skega sindikalnega sveta Ivan Vodlan, nato pa še v imenu po- krovitelja TT Prebold general- ni direktor Ivan Žagar. V kul- turnem programu so nastopili učenci osnovne šole Prebold, godba na pihala TT Preb^Jd, moški pevski zbor Svobode Prebold in ansambel Slove- nija. Pri množičnosti do 100 zapo- slenih je prvo mesto osvojil Zavod za načrtovanje Žalec, do 300 zaposlenih SO Žalec, do 500 zaposlenih Juteks Žalec in nad 500 zaposlenimi SIP Šem- peter. V tekmovalnem delu pa je pri mlajših članih zmagal SIP Šempeter pred VIO Žalec in OS Polzela; pri starejših člani- cah Tovarna nogavic Polzela, pred VVZ Žalec; pri starejših članih SIP Šempeter pred Ju- teksom Žalec in SO Žalec; pri veteranih Juteks Žalec ored OOS delavcev pn obrtnikin in pri starejših članih SIP pred Juteksom in SO Žalec. Na sobotni slovesnosti so podelili tudi priznanja za ak- tivno delo in za organizacijo sindikalnih športnih iger. Pre- jeli so jih Emil Brernec iz Za- voda za načrtovanje Žalec, Ire- na Glažar iz SO Žalec, Tomo Cvikl iz SIP Šernpetra in Moj- ca Jeraj iz VVŽ Žalec. TONE TAVČAR Najuspešnejšim športni- kom občine Žalec v letu 1986 so podelili pokale in knjižne nagrade. Prejeli so jih Franc Mesaric, član KK Gotovlje, za osvojitev tretjega mesta na državnem prvenstvu pri pre- skakovanju ovir; Marjan Cre- pan, član Šahovskega kluba Žalec, ki je letos na republi- škem prvenstvu osvojil drugo mesto, na turnirju v Vrnjački Banji pa prvo mesto; Mladen Melanšek, član Strelske dru- žine Žalec, ki je na republi- škem tekmovanju za zlato puščico osvojil šesto mesto, sedmo pa na državnem prven- stvu v streljanju z vojaško pu- ško ter Marko Škrabe, član Košarkarskega kluba Polzela, ki je član republiške kadetske reprezentance. Sajboljše rezultate na letošnjih sindikalnih športnih igrah žalske občine so dosegli delavci tovarne SIP Šempeter. Foto: EDI MASNEC Med najboljšimi v Sloveniji > Pred enajstimi leti so v Žalcu ustanovili karate klub, ki deluje pri Partizanu kot samostojna sekcija. Da so v teh letih dosegli mnoge lepe uspehe, gre zahvala prizadevnemu vadite- llju Silvu Mariču, ki je okoli sebe zbral ekipo predvsem mladih borcev, ki tudi v slovenskem in jugoslovanskem merilu dose- gajo lepe uspehe. Vadijo v telovadnici prejšnje osnovne šole, redno pa trenira okoli sto članov, kar jih uvršča med deset najmočnejših sloven- skih karate klubov, ki jih je sicer v Sloveniji 66. Dobra zastop- stva imajo v vseh kategorijah, to pa je zlasti pomembno za ekipna tekmovanja. Lani so v republiški ligi osvojili celo drugo mesto, letos pa so bili nekoliko slabši. Silvo Maric je vesel, da za Vse delo v klubu ni več sam, saj so se mu pridružili še mnogi drugi, tako da je delo s številnim članstvom lažje. 1 Sredstva dobijo preko TKS in Partizana, vendar ne zadoščajo vet. saj ne gre zgolj za rekreativno vadbo, ampak že za prvi tekmovalni duh. »Karate se po svetu izredno hitro razvija,« bripoveduje Silvo Maric, kije tudi član predsedstva karate zveze Slovenije. »Tako ni čudno, da ga želijo uvrstiti tudi v program olimpijskih iger in prva neuradna predstavitev bo že na olimpij- skih igrah v Seulu.« I Kmalu bodo svoje vrste povečali, saj vsako leto pripravijo po pva vpisa za nove člane. T. VRABL Med trenutno najboljšimi žalskimi športniki so karateisti, ki so združeni v sekciji pri Parti- zanu. Uspešno nastopajo v republiški ligi, kjer so opravili že pet kol. Sicer pa v ligi vodijo karateisti iz Titovega Velenja. Na posnetku je ekipa Žalca od leve stojijo Galič, Halitaj, Sorli, Leber in trener Silvo Maric, spredaj od leve Sredic, M. in J. Hudovernik. Foto: LJUBO KORBER NA KRATKO Remi šahistov v predzadnjem kolu sloven- ske šahovske lige vzhod so celj- ski šahisti doma igrali 3 :3 z Gradisom iz Maribora. SŠK Ve- lenje je doma gladko 6 : O izgubil z Rudarjem iz Trbovelj ter si za- pravil tretje mesto, medtem ko so Slovenske Konjice izgubile v Krškem 3,5 : 2,5. Celjani so kljub remiju ostali na drugem mestu brez upanja na pr\'o. Velenjčani so peti. Konjičani pa delijo 6-7 mesto. V zadnjem kolu, ki bo v nedeljo, 14. decembra, bo ŠŠK Velenje gostoval v Slov. Bistrici pri Impolu, v Slovenskih Konji- cah pa bo manjši derbi med do- mačini in Celjem. Obe srečanji sta nepomembni za končni vrst- ni red, kjer je že zmagala Raden- ska, naše ekipe pa so ostale v ligi. Šah v Šentjuriu Na odprtem hitropoteznem turnirju v Šentjurju je nastopi- lo 17 šahistov. Zmagal je Karli Janežič pred Ivanom Kolmanom in Marjanom Drobnetom. FRANC PEŠEC Najboljši iz Titovega Velenja šahovska sekcija pri Partiza- nu Vinska gora je pripravila ekipni hitropotezni turnir, kjer je nastopilo deset ekip. Zmagali so s točko prednosti šahisti ŠSK Velenje pred Celjem, REK T. Ve- lenje. Dl Žalec, medtem ko so domačini osvojili deveto mesto. Proglasili in nagradili so tudi naj- boljše igralce prvih štirih de-_^ skah: na prvi je bil najboljši Mar- jan Črepan, na ostalih treh pa Ve- lenjčani Matko, Goršek in Vede- nik. Pokrovitelj tekmovanja jje bilo Gorenje iz T. Velerya. JOŽE GROBELN^K Bervar najboljši v devetem mesečnem hitropo- teznem turnirju med celjskimi šahisti je zmagal Bervar pred Pertinačem in Djurkovičem. V skupnem seštevku vodi Bervar pred Studom, Črepanom, Petri- načem, Jazbecom, Mikcem, Bo- gadijem, Djurkovičem itd. JK Bervar v Štorah Celjski šahist Jano Bervar je oddigral simultanko v Štorah s štiridesetimi učenci tamkajšnje srednje metalurške kovinarske šole. Oddal je samo pol točke, vse ostale partije pa dobil. JK Tek v Topoišico v T. Velenju so pripravili za- nimiv tek izpred Rdeče dvorane do Topolšice v dolžini 14,5 kilo- metra. Zmagovalci: med člani do 30 let Sead Brušič. do 40 let Dra- gan Anic in nad 40 let Hinko Jer- Šič»,.v§.i Ppreiije.________^ , V malem nogometu prvi Aero Končano je tekmovanje v 1. ligi malega nogometa v celjski občini, kjer je nastopilo 12 ekip. Zmagal je Aero 32 točk pred Aškerčevo 30, Penalom 29, sledi- jo pa PGC, Skavti, Klateži, Kovi- notehna, Grofija. Zvezdaš, IGM, Železarna Štore in Gaberje. Zad- nji dve ekipi bosta v naslednji sezoni nastopili v 2. ligi. Najbolj- ši strelci: Savič (Skavti) 39, Mili- novič (PGC), 31, D. Kolenc, (Aškerčeva) 30, Marinček (Aero) 29, Simič (Klateži) 24 itd. Odlični Lavrinc in Bolta v Sarajevu je bilo prvo zvez- no pozivno tekmovanje, kjer so sodelovali najboljši jugoslovan- ski strelci z zračnim orožjem. Med m.ladinkami sta velik uspeh dosegh Helena Lavrinc iz Rečice pri Laškem in Denis Bola iz T. Velenja, ki sta med mladinkami osvojili prvo oz. drugo mesto s 363 krogi, peta pa je Leonida Gozdnikar iz Rečice 360 krogov. Piše MBlena Cerar>Domiafl PO JUŽNEM PAGinKV 1 I Z letalom potujemo proti Pžnopacifiškem otočju Fi- |ži. Ker je oblačno, pod se- >oj ne vidimo drugega, kot fblake. Sicer pa tudi v lepem jrenicnu ne bi videli kaj do- ni več kot morje. Po pribhž- ,0 štirih urah letenja, se zač- «^nio spuščati in pod seboj (Ogledamo zelen otok obdan ' koralnim grebenom. Z Bo- ■t^m skušava ugotoviti, s čim ^ poraščeni grički in seveda |e Uganeva, da so to borovci, .W bi človek v tropskih kra- ■p, kjer je večno poletje, pri- Moval palme, sladkorni trs »1 pa ananas. '^Kot v vseh krajih na tej ■^rani zemeljske oble, tudi '.^ mednarodnem letališču J 9ndi, na zahodni obali oto- ^- letalsko kabino pred iz- ^'"cavanjem poškropijo z in- ^kticidom proti morebit- eksotičnim boleznim. 'I^veda je v državo Fidži E