28. Stew. Postnina pl&čana v jrotovini. Gelje, sobota 80. marca *3S8. Leto X. Stan* mesečno Din 7'— zn ipozemstvo Din 20*—. » Kin. f!U?un poStno-f.ekovneg* zavoda *trv. 10.666. 0r« Times« priobčujojo slo- det-e porocilo iz Beograda (korespon- dent sedi v prosbiro.ru našega zuna- n jega miniisUst va): Lahko se pricakuje, da bode mini- ster za zuinanje zadeve dr. Marinkovič kljub temu, da jo odsel na otlclili, opra- vil tudi nekatere poliitične posle. 8prcml.ja ga iiamreč set" njegovega ka- bineta in, v Žeiievi se tudi vrsi zaseda- nje Društva narodov. Težko bi tudi bi- 10 jugoslovenskemu mimistru za zuna- uje zadeve v sedian jew tremitku zapu- sli-ti njegov razor. Že ca.s sa,m pritiska n.a ureditev ra'zmer z Italijo, ker ako Narodna skupscina no odoibri nettun- ^kih konveneiji do 27. .iuilija, l)odo težko dobiti nov rok za podališanje. .Ray.noTTs.fcni razlogi innporativuo si- 11 jo Jugoslaviijo, da »ride v boljši od- nosaj z Italijo. Povoljno T'aznierje z njo je kljue do sporazuima z drugi'ini sosedami, osobito z Grško, Bulgarijo in Madžarsko. Tako je na pr. malo upanja, da se jzravna spor radi So- luna, dokler obstoji možnost sporn med Jugoslavijo in I laid jo. Nadalje so nekoliko neugodne razroore s sosedni- mi državiami tudi ovira za ekonomski napredek. Na vsak n.aici'n bodo olajša^- na pogajanja za prvi del posojila, ki je sklen j-on o z grupo Rotschiild, Kuhn in LoeboK aiko pride pogodilm z Ttalijo iz 1. 1924 do velja,ve. Prva sekcija po -ojila .se more floaiiirati šest mesecev po podpisu dogovora z bamkam/i, d ru- gae e poteče l-ok in Jugoslavija se ta- kemu'riziiku ne niiore iz>postaviitL Vitli so, da i-ma Jugoslavia velik in- k'res do spora'zuma z Italijo in so wsled tegtx more "nuisliiti, da je ne bcdo nič odvrnilo od toga cilja. RaUfikacija itelf/niskih knnvenvij up. l>reorov z Italijo tudi drugod. in da se ne bi ti spori reprodu- cii-ali iudi v zvezi z Bulgarijo in Gr- ško. to jo. da bi sporaizum z Italijo ob- srgul tudi splošno zava]'(.na.njo z ozi- rom na italijansko poliitiko na Bal- kan a. Toliko la brzojavka, ki je bila posla- m\t Ti'tnes« skoraj gotovö v spora- zunni z niaskn. zunaaijimi niinistroin. Ona je zelo važna z oziram na vesti, da zopot pričenjajo razgovori z Itali- jo. Jasino jo, da nisi no v najprijotnoj- šcm ])uložaju, \.sled ccsar bi bilo tudi nujjio ))C)!ro!>n.<), da bi so uredile raz- iiicrc v Narodni skinpšč^ni ~ tie quid delriuienli capiat res pnblica. Nemskutarsko-kleri- kalna idila v Ptuju. V Ptuju, (i. nvarca. Veeraj je bil za naše mesto pr.ez.na,- uieni.t dain: liajjemas dejndo papaaTi! Sam veliki župaji dr. Schaufoaoh je priisel za]>riisoč svojega somi.šljenika1 ki'ö.marja Mi ho Brenčica z>a žiipana sfarodaivnega Poetovida1. Vewelje \a kle- ronemiškutarj-em z malo radikaln.o za- belo si<-f\r malo poikvarila, aibstiinenca dcniokraitov im ,sa so pose-be-i radi tega ne, ker euitiijo naciijonailno sramoto, da je bid kot protikoncesiija z,a iz-volitev Mi- he Broncica izvoljen za podžupana Kern«', no, recimo ptuiski Nemec Pirich. In to desoto loto obstoja naše j nacijmialne diržaive in ob bližčtjoci, se dva.jsetlotn,ir/i zloglasni'h ])tii.jskiih so|V teniber.stkih dogodkov! . Po zaprisegi se je vr«U slavnostni komerz« dičnih zaveaiiitkav v Bronci- revi krčmi. Kako je moral hvaliti sroc- ne sedainjo case zjiauii Valerian Spru- st'hina, ki je sinel lami pod velikim žu- IKinoin dr. 8clwi.ubae-hotm. koroskim eojüiko'm, aigitiiraiti med — .SIovenci za sveto lu'iiuskuitarsko stvar kakor je-ho- f-el — dorian inu je to svoj ca.s dr. T'irk" iwayer sk:or z malo vljudniimi, ]^a ros- nicnimi liesedaimi rezko prepovedal! Zvca'i' pa »Fa^kelzug« do mostu! Kakor v Ornitgovih easih! Sicer so šli >ivet.i't tudi pod (Jena no\ega zupana in glaniižujoče ^krajnosti. kajiti Ijudjo sano tudi mi:! Poimagalo ni) nič: poli'tika. klerikalnega. vodistva. da so i.zrine s poinočjo mcniiskutarjev na- cijonalno SloveiK'e iiz meslnili zasto- pov nokdainje Spodnje Štaii^rske, je ob- veljala tudi za Ptwj im to neglede na dciiioralizaeijo Jjudi in rueiglode na oC-ividno ivaioijonailno, to se pra.vil tudi državno škodo. Klerikalna straaikai*- ska sebienast ne pozna nobenih niej. Za (toiSG^o njend'h ciljev so d'obri komu- n.isti., ncmz'kiitarji in srbijajvski kmcč- ki oderulits. Goviarioenje o »s]ovon^tvin« in o patrijotiiztiMi v klerikalnih li'stih je jezuitizein prvega reda. Zaio so ou- dirno, da dmiva ne paizi bolje, kaj so godi tu na severn.i n'jeni meji. Komaij smo zajeizili. renogalsivio in na.vadili l'judstvo vsaj na zumainje ,spo«tovanj,e našega nar-oda in naise države. že pri- luijajo dubovni in raKni streniuhi, da v.se to pod'irajo in — preganjajo ter owkodujejo nat> Jiaane.sto liüinÄkutarjiev! To .so dogodki, ki se bodo še grdo nmr- ščevali — tudi nad oniimi. ki v ,š\oji s'trankarski titra^ti in poblepu pozab- ljajo, da postiajajo s podpiranjein na- bHi vekovniJi narodniii sovraznikov saani — narodni iizdajalci! %,Divji lovec^. (K suoaiji predaiuci v celjskem Mest- neni gledališču.) Žal mi jo, da me topot skep.sa ni vai- rala. Narodni igrokazi, pa čeprav nisa samo draanatizacija, nego v tehrvicni zani.itf.li izvirnik, ,so, kakor se je pi-av snoei pakaizailo, dvorezen nož Nhnami jih rad1, kor so prenawiceni s tipiaanani. Predsia.vJjajo naj žiivljenje v naxodu, ali vloge naj igrajo oseix1, za katere je narodna psilia v dinaimiki in v ekepre- siiji 7. devetdnvi pečaiti zaiprta knji»ga. Sicer pa: prostavitev narodnega diha- nja, na oder ^>e tudi aivlorju le prerada ^premeni v »narodov blagor«, in uapeh jo sookus pogrete juiie, ki se celo, kar jo hiiijše, s Irudlam lovi pr^ed sanošnost- jo. Finžigarjev »Divji lovec«, mi pravi- jo, ima to »eniti'micntalno pose-bnost, da jo prvo slovensiko delo, ki. bi ne bilo že od rojstva govekarsoiina. Tedaj zgo- dovinwko. Godi so a ui-so skalo, aimipaik luc-loveceni agresi- zem. Pr&t, ki je postala meso in spre- inenila clovekme srce v kamen. Isli miotiiv torej, kxikor v »Verigi«, saimo z drugega konoa. Odurna stvaj", ki v nasem narodu tare srea miladim ioi ustva.rja prežiiviitkarski pekel .stairim. Finžgiar je sipletel i>otek zelo nosreč- Jio. Konec je taik, da zjiiaga pravza- prav luiiiparija. Ce je to vzgojno, dvo- iniiiL. Naiiniiig-o\-aiija, da rilutar ne dela pira.v, ko meri ženina po gruntii, nai- rod ne dounie, ko vidi, da pade ljubi- nwcvkocar, pod arguinentoon svitnca. Tisti strol, ki Janeza poikoplje, je da- riilo Majde. Drugo darilo, ker je s svo- jo prisego na, Janezove siroske — pi'ii- sega na luje straske je v naiših sodnib sipisMi kaj pogostai! — naipravila iz s^'o.io religiijiaznastii lnoansrtnnn brez s](»hernoga božansiva. Naj se mi ne zarniieiri, ce grajann obiJni balaist, ki odlikuje ta igroka^z — kakor mmogo drugih — kar se tiice ot-itno, poAdarjene in zaito antipaiiicJie pobožnosti. Religija je neka.j, o cemur Maurice Lebknw — B. R.: Modri demant. J (Dalje.) j Štirinajst dni jo prcšlo brez laiksne- j ga posebneg.a diogodka. Blek-heni je za- cel govoriti o .svojom odlliodu. Is-tbga dne je vJdžMa groiii'a. proti njornu tožbo radi tatvdme. Komisar se jo po- javil na njegovom stanova.nju in od- redil preisika.vo prtljafte. V niajbnein ročnem kovčogu, kat'orega kljuo jo no- siil konzud vedno pa'i sobi, so nasli ste- klenioo z milni'm prawkom, v njem pa je bil skrit ukraidcni prstan. Gosjpa Bilek'hen je i>adla v nezaves-t. Njen inož je bill a ret i rani. Znan je «e nacin .njegovega zago- \arja:nja. Trdil je, da si ne more raz.- higati, kako je prišel pr.sHan mod nje- govo prtljago. Da nnfeli, da je to ma- äcevaroje grofa de Crowon: »Grof jo brutalen in onesrečuje svot- jo soprogo«, je rekel. »Imel ,sem z n,jo daljši razgovor in sem ji svetoval, maj se loci odi njoga. Ko je grof to d'oznal, jo iz ma;ščeva:nja vzol pr.stan i.n ga v trenutkul majoga odhmla vtaknil v| mo j ročni kovčeg.« Grof in grofica do Crozon sta oner- gično zavračala te trdiiitve. Mod iizja- vami, ki sta jili dala in med izjasvo komizda — vse «o bile en ako verjetne — je morala izbirati publiika. Noben nov dogodok ni wprejiienil situaic'iiie. VTos mesofl se je k!ei>etal'(^ s'limilo,: iskalo, toda nobonega sledu gotovosti ni bilo najiti. Jpzna .na vise govioricemje in vend a r nozmožna dcprinesti viden doka^ na- sprot.'ni"kov« krivdo, sta. prasila grof in grofica de Crazon pa.riško policijo, nstj jiina pasljo dobroga dotektiva, ki bi mogel razmotaiti zaivozlane niti, najti krJAKMt i,n mm krLvdo tuidi dokazati. I/> Pariza je pri.šel (Janiinnard. Stiri dlni je iskal stari mojster, go- j voriil z raznimi ljudini, se sprekajal po parku, se pogovarjail s postreznico, s soferjem, z vrtna-rji, z uradniki naj- bliizje paste, pi^fe-kail stanovanje za- koaicefv Bleichen, grofovüi bratrancev, gospoda d'Andolle in gosipe de Real. Nato je nekega jintra iizginil, ne da bi sebil poslovil od svojiih gastiiteljev. Toda toden dlni kasneje sa dobila s-ledeco brzojavko: Prosim, pridke jutri, v potek, ob ]>otih lnopoldnc v japonsko kava-rao Buo Bofeisy d'Aniglas. Ganinnardi. * * * V petek towio oJj potiJi se je ustavil groiov avtömobil pred številko 9 Bue Boissy (F Anglas. Brez razlaganja ju jo odvcdol slari Inspektor, ki je eakal na triotoarju, v prvo nad^tropje ja<- ponske kavarne. V eni izmexl sob «o našlit dive osebi, ki jidi je predstavil¦Ganiunardigrofu in grofici: »Go«pod Gerbois — proses or na li«- ceju y V'crsaiilleÄU, katererau je, kar vain je gotovo znano, Arsene Lu])in ukrad'el pol milijona, gospod Loonio di' Hau tree, univerzalni d(vdic bar on a d' Haiutrec.« ktirje so .sedoli okoli niiize. Trenutek kasneje se je p.riključi-1 peti. Bil je šef varnost.no policije, Dudouis. Dudou'is. jo bil zelo .slabo voljo. Po- zdravij je in rekel: ;>Kaj je z vatmr, Ganimfl.rd? Na pre- fe-kturi sem dobil vase telefonično i>o- rccilo. Ali je res tnko vaiž.no?« »Zelo vaino. Predno pretece vim, bodo poja.snjeni zadaiji dogoki, pri1 ka- terih «em jaz pamagal z odJkritji. Vašo naivzoč,nost sniaitrajn za zelo umestno.« »In tudi navzočnost DieuKyja in Fo- Jonianta, ki .sem ju zapaziil pri vra>- tih?« »Da, gaspod šef!« »In xakaj? Bo kdo aretiran? Kakšne o'koliwine? To raj GaaimaTd:. da čuje- mo!« Gan imct.rd so jo obotavljal neka j tre- nuitkov, nato je rekel poeasi, z ociivid»- niiiru naanetnom, da preseneti poslnšal- ce: »Naj pro j vam zagotavljami, da Blei- chen nd v zvezi s tatvino dragocenega prstana.« »Oho«, je rekel Dudloui«, »vi pobi^- ivite trditve kar z neba.!« In grof je rekel: »Ali je to ves rezultat vašega tru- da?« »Ne, gospoti grof. Tri dini po tatvini so trije izmed vaisui gostov napravili iizlet z avlomobiloni proti trgu Grecy,. MedtoJii ko sta dva izmed/ n.iiili abiska- la znaaio bojišoe, se je podal tretji ne- niudoma na posto in od'dai maj'hno, zapecatono skatlj'ico z naznaceno vred- nostjo .100 fiunikovi.« (Crozon ga je prekinil: »To ni vendar Die T>osebnega.« »Morda se vam bo zdolo malo manj e.iulno, ee omeniim, da je dotični, na- mes'to da. bi ]>ovedal svoje pravo ime, odposlal posi'ljko pod imenom Bous- sea.u in da je preijenunik, neki v Pariizn bivajočii gaspod Betooux, še istega ve- čera, ko je prejel škfttljico, to se pravi prstan, sproinoniil svoje stanovanje.« »Tu gro niordct:«, je rekel grof, »za mojega bratrauwja d' An doll e?« "Ne gre za gospoda!« »Torej za gos/po de Beal?« »Da!« Gaspa grofica je Mzkliknila presen«- čena: »Vi oibdolžuijete mogo prija,teljico go- sd>o de Beal?« »kSainio majhno protdvfprašajije: Ali je biila gospa de B(vaJ prisotna na draabi modrega djeamanta?« »Da, toda udeležila se je je sama od Sunn 2. »NOVA DOBA. Stev. 26. splob no bi snieli briil.ii.iuii. Go pa zc storiimo iz rol,ig)i.i'ozrios-ti. karkolii, ivr. logično, če j>e to glupoM air celo kru- tost. Kor v lain hipu je vsa dwhovnost bins. Divji loveo« niidL vcliko blaga za nepristno podeželovanje, ima kulise, ka pol ice in strele i,z pušk. Tudl ]>etja no manjka. Vse skiupaj naj predoči neknvotom par ur poc-ittnä* na deželi sredi na.rada, ne da bi bilo troba zavpu- stiti sedieža v teaitru. Sr<:a naj se jinn zmeheajio, obrisej>o si naj solze, po- smejejo se naj Toncku. Morda gre to na deželi, kjer iigrajo avlobtoni ljud- je, ki niti ne vedo, da iigraijo same so be. V miestih to ne gre brez igralcov prve kvalitete, lvu'dožestven.ikov. Ni nainreč paradoksno, c-e trdinn, da je narodne igrokaze zelo težko doibro iizvesli. Od naivnosti do neinožnosti je samo en milimeter. In «e tega so bo- jim. da menda ninmanno iigrokaza iz globiri dežolo, ki bi bil sklepče.n iiii — prksten». Kralj na Bet.ajn.ovi morda. Da. toda to je Gankar! Od tod. skepsa. ko .^eia šel v gleda-liišče, radi tega. skep- sa-, ki je bila pri odhodu »taublieb«. Nacjlepsi, zado ker zmeren tip je bil Per<-ov Toneek. Izviren. izvlrnik. Sle- dita mm Pfeiffer kot rih.tar iin — glej vraga — Šeigula kot Gasper. Ritatar je bil morda mestoma preinalo podože.l- ski bkianiez, prokomipliciran in: bi v sa- lonn napraivLl toencjši vtiis. Segu-la. jo bil robusten kaikor jo prav. Mlada, dva, Majda (Šončeva) in Ja- nez (Vor derber) st a nihaki od dobrih most v slabša.. Naipaike. ki «mo jib ze videli, so so pomovile in biJe tern ocit- nejšo. ker jim knietska psiha ni znana. Izined ostalib hnajo večje vloge sa- nio še. Videtitč, Verdevber II., Hojkar, Marolt in Bole, Ti so držali svoj stain- dard. Drugi igrajo bolj s koslimi, ker 80 — narod. Sku»pna igra ni. bill a ra.v- iio posebna in v gotovoin -sogJa.sjai z za- sedbo gledaliišca. Stojitšcp je grozilo park rat postaiti t eater. Splošni vtis jo oslal niotlol kljul) stro- ljanju, \pitju in pretepovanju. Zadnja prijotnost jo biki za uses a draže-stna beseda Tončka: »kcrale«. Pri narodnih iigraJi bi želeli videli isto pa^ljivost, kakor sicer. če ne še vočjo, pasebno re iigra saiiTia ni zelo tvorna. . /. S. SCino Gaberje Kino Gaberje Nedelja II. marca ob 1/23., 4., 6, In 3*85 2 09 A O m Q b E 3 I O (A e 3 n Si r * 3 &} i o » e er oo 01 Narodna skupšcina. I'ouovrut huruu debula n (ilarnjdci — I kiirjciijc poMueya iiiwialeljstvii v LjubljCiSiiy V .sredo se je debata o r.iavnj.iči v Nai'ddni «kupščhii ponovih ler je do» šlo do novi'h hudih obtožb pi'ol. leo- yrajski policiji. Začetkom so.;.} je pri ociobrenju zap'isnika redlog — .sprejet, ker ni bilo dovolj vladiniii i>oslanoev navzočih. Ker ni hotel radikalski j>redsedniik dr. Peru: tega izida vzeti na znanje, je dal glasovat.i so dv,akrat — \sclej z i'.stim l'ozulla.tom. (Zn;uMilno!) Na to je raz- : jarjoni predsednik odlognil vwoni po- ( slancem, ki niso bili o|/iavLcen.o od- j sot.ni, dijete. Ker jib ni bilo navzočih 135, se je vsaj nekaj prih.ranilo. JSTa. to je skupčsčina obraviui.vala uujni predlog posl. Vildorja (KDK) in ( (ovarisev, da naj da notranji ini;nister dr. Korosec poročilo, kaj je dognala. pi'oiska.va. o katori so govorjK poslanoi preis'kaiva o Ülaivnjan, ki jo je uvodel glasoni lasi'iie izjave. Pri razpraA'i. v kateri so govoriili poslanci Vildor. Ko- sanoivix;, Kcikamovie (si^bski zomljorad- n;th) in l^ivlo liadic-, so se z iinoni in drutpmi i.)(xla.1iki navajale nove gro- Lote, ki so se do'gaijalo. v beograjskih ]w- lioijs-kih zapcrih. Dr. Korosw je zn.ova za.trjeval, da bode krivce kaznoval, o rezAiHuUi napovedane preitükav« pa ni; povodnl niro^-ar. Tar pa poročajo da-' liašnji ca.sopisi, da, je bil odpu^ceai po- licijski koncep'ni uradnjk Stankovk-, ker jo \- neki kromi brez vzröka areti- ra.l postnoga iisliižibenca Vasiljeviča in ga: je iva to j)rotei>al v Glanijaoi. T*a to je so h> j<>den! Na drug! nujiivi predlog KDK, da v.l a da poroea., kaj j-o s i>reihrano pasivt- nili krajev. j(» porooal minister za. so- eijalno poli'tiko Radoviv*. da bade pri- čela vlaid.a. prihodnji teden razdoljovati te podipore. Proraruna. za vujsko in javna dola sla blla 0I3 alxilinicn:ci. KDK skoraj brez debato sprejeta. * Vceraj je Narodna skvi|xsoi;na obrav- naivala nujni. prodlog i>osila.nca dr. Gri" sehe. Niti govorMi n'itsvia dosti.« »All vaim je maiswtovala, da kupite prstan?« Grofiica jo raizmisljala: »Da ... v rcisniici . . . zdi se mi oolo, da mi je ona prva nasvetovala, naj ga kupim ...<¦< »Vaš odigovor Wjaimcm na znanje, giospa grofica. Drži torej, da va;m je gospa de Real prva gavorila o pr-stan-u in varn svetmiala,, da ga kupite.« »Toda . . . mojaj prijatcljiiL'a ni zanotž- na storiiti kaj takega ..." »Oi>raslite, opraslite! Gaspa de Real je samo vasa zinanika, ne i>a rasa in- tiiii'na priijateljiica, kakor jo .slalo \ &\- sopisiiih, in to jo je rcsiilo wsakega sn- ma. Dokciizati vaan hocean, da jc vse, kar veste 0 preteklosti gosiw de Real na leean iiziniišljeno, da gospa de Real, predno .ste prišli z n.jo pTvič v stik, sploil ni obstojala in da tiwli sodaj ne obsloja več.« »In clalje?« »Dalje?« jo rekel Ganiinard. ^>Da, cela povost je izredno o.udna. toda, kaj se to tiee nose .stvaiii? Ce je to re,««, da je gospa de Real vzela pr- stan, kar pa m dokazano, zakaj ga jo p-otem .sikrila v milni i>ra;seik ga^podia Bleichonia!? Za božjo volj-o, če se elovek potrudi, da vizame pr,slan, ga bo veai- dlar obdržal. Kaj boste odigovorili na to?« »Jaz nič, toda gospa de Real bo sa~ ma odgovorila!« »Toraj vendar obstoja?« »Obstoja iiii . . . n-e oJjstoja. Stvar je n.aiiiireö ta: Ko sem bral i>red Irami tedni 6a-so.pi;se — jaw jib Ixm*0111 vsak dan — .sein vddel na eelu lkste tujcev v Trouvilleu ^lede^e: Hotel Boauriva- ge. goApa de Real itd. RaizLime se, da sem bid šo itstega v-e.čera v Trouviilleu in izprasal sean ia.sin.ika botela, Po nv- kib ziM'kih in podrobnostili. katere mi jo piosikiil>el, so.in doguial, da je biila gospa de Real asoba, kii jo iščom, da pa JQ že odpotovala in pustila v hotelu svoj iMiriški naislov: Rue de Golisee. Predvčerajšnji.nii sem bil tarn in iizve- del sein, da ne stiainuje \- botelu gospa do Real, aiirnpak le neka dam a, ki se pise Real, da iana svojo sobo v drugeni nadstropju, da kupčuje z demanti in da j.e pogostckrat odisotna. Pred tremi dnevi se je sele vrniikii z daljšega po- tovanja. Včeraj scan potrkal na njena vrata in &e gosipeij Real pod izmiHljo- ndin i'jTDenonii prod staiväil kot posredo- viale.c pri nakiipu cbemantov. Zaradi prve kupcije imiaim da(ne,s z njo tuka.i sestaniek . . .« xKaj . . .? Vi jo pricakujoto?« »Ob pol sösiüi.« >ln «te gotovi?« j ». . . da je ona. gosrpa do Real z gra- • du Clrazon! Za to ionaim neizpodbitne j dokaÄC. Tada . . . cujto . . . Foleiiiauitov znak . . .« (Dalje pri'h.) sogona 0 ukinitvi pastnoga ravnatelj- slva v S]>lku. Po ostri dobati, v katori je stavil posl. dr. Pi.viko i>red.log. v ka- tere.m se pozhia vlada, naj zo|>et upo- stavi ukiiiijcii'0 postno raAiiaitelj^lvo v S|)litu„ jo bil la prodlog odklonjen. I,z- ja\il j>a jo postni minister, da. bo brez d.voma dnllo tudi do ukiimilve powtneiga ravna.toljstva v Ljubljani. Na to sta bila ob dosledni abstinon- ci KDK sprejeta tudi proracuna pio- nr:tnega in pcCslne.ua ministrstva. Iz Kovera prc'inotnega mi.ivisti'a je ome- niiti, da so luunora.via tako'zv. Jadran- .sko zoloznico gradiiti prtjko ^rbije i:n Crne gore v Kctor. Pi'ionola pa so šo lolos gradili prcgi Koc'evjo—Vrbovsko in >^t. Janz- -Sevnk'a. Drobne politicne vesti \i B^ngrada. Carina na moclrn (/alien j-c s sklo- ])om gcppodarsko-si nan Onega niinistr- skega küiiiiteta z due 5. t. m. zniža.na ad J2 na G zlalih dinarjev ya\ 100 kg. Znižanje velja do konca junija. 0 zlorabah pri izvdjauju aqravnc re- forme r J'reknwrju jo vložil v skup- iscMii 7. t. m. interpela.cijo posl. dr. Pivko. Novi zakon <> hnieljarslvn izdelujo polj'odelsko min.Lstr.^tvo. V njem bodo navedoni tudi toeni prexlpLsi 0 signi- ranju hinelja. (Porct'ilo je tako, da bi so daio sklepaiti, da gre vendar za ob- vcv.no signiranje hmelja.) Djitbi DavhUwuvn jo umrl zadnji po- Uiiu.ec, vnnk Dužan. četrtošolec, Col Beogi-ad sočusivuje z nesročnim starč- kom, ki so mn uljili edinoga sina T3ul- g-ari. »ta mu umrla hčerka in zet, se- daj i>a so Mink. Splcžiiemu sožaj.jm se pridružuje tudi Slovenija. Davidovic si jo vzel dopuwt i,n je propiistil vod- sfvo demokralskega khi'l>a g. Ra.dovMu. Mestno gledaiišče. tXedelja. duo 1.1. marca. ob 4. uri ]>u- poldn-o: »Divji /orec«. Ljudska pred- stava pri znizanih cenaih. Rc}>ritza Fi:nigarje.ve narodue igre s petjom »Di.vji lovec« bo v nedeljo po- poldivi» ob žtiriih tor opazairjaiino na. to ]>red.sta:vo zkusli cenj. olx'i.nstvo izven Cc.lja, ker iima iiigod.no zveze z vsemi viaki. Cone vsem pra^orom so zai 25% znižain-o. Prcdprodiaja vstoimio v knji- garni Goricar &. Leskovšek. Srsjce cefir po Din ¦&, I 6s, i>0. Pique "<"'* H Din 44. 5V, M>, ¦ delavske Din M. B 3i\ 4.1 spo'Jnjt H hhite Din 21. 32, W 42, GO, ovrutnike a Pm 8, 9, 12, 3 tcpne robot inc. U 35, 53, 94, noga- S vice Din 8, 11, H 7^, dokolenke B Din 22. 34, 5f>, E naranwice Din B 20, 2i. 29, kra- I vale Din 12. 19, B ,W, črpice Din 9 ?8, 35, 44, klo- B buk: Din ,7), 06, 90, deinike Din t>2, <>5, /J5, K prodaja v sanio debri kvalitcti, dobavljeno iz m prvih svetovnih tovarn, pcrilo jr pa posobno W soiidno izdeUmo v tustr.ih dvlavnicah. Oglejte I si izloibe in ogromno zalogo v velcir^ovini E /^. Stermecki, Celje. I Celjske vesti. o Naroditi guslar Tnmisije Vncic pojo in svira da-nes ob 8. uri zvecer v mali dvorani Celjskega doma.. Pel bo »Ma.jko Jugovica«, »Kraljeviča Mar- kr i Ljutico Bogdama«, »Boj na, Kunin- novem« in. dr. Vstopnina 10 Din, za dijako in mladi'iio 5 J>j*n. To bodo za Coljano jirezanimiv večer! c Pecbki zbor nčiieljstm VJV priro- di \ nedeljo, due 18. marca ko.ncert tudi v Colju. Vrsil se bode ob 4. |>op. \- voli-ki dv»rani Celjsikega doana. Da b(xle ta koncert za Celje tudi pravi inncln.iiskL dogodek, ]«'ica.io kritike o za.gmb.:kem koncortu zbora. Tako piše >'Jut.airnji liV't« /z d.iiie 10. janiua,rj'a 11)28: »Pevski zbor učitoljslva UJU k Ljubljane pokazao je Zaigrebu svoj vi- suk tokmieki i uinäotniicki nivo. Zbor slew uciteljia odlilkujo se korskom i. iiMizii'kom disc'ij)linom, keda zadk'lju- jo i ko.ja JH.CÄC sluziti uzora.m. V. prvcm ri'du izbiijaju iz zbora «jajnl aili. ko.ji c:o svojinn sonornim. s»ocnim i ]>u;nim zvukom jodv.ai na,ci promca nicdju ostali-m na'Siun zboraviina. Alt I toga zbora, posoban jo odlomak. a, pleineni- tast i Jiitüli'kowi toga tona dlielujo ne- O'.loljivam snagom. (Xllicni su i sopra- ni, koji1 ni u najvkšim Doložinaarui ni- je.su naine.tljivi'. Oni su svladali svoju težku partiju u tako ukusnoj formi, da v(r i to ziaslužuje svako priiznanje. Ženski zbor toga drustva u .svojem so- lo nastupu ziA'o jti podls.Hicao na guda- lacki orkes-tair. Punoča i čiisitoča har- moniiijo, kratsan legato i. jasnooa into- naciije u puiiioj su mje-ri p-ojačavali ovu iuiLpi-es.iju. Mit ski '/hov idealno pcdupiire luinnondiu i riiaim, a sa žon- skim zboram .stapa sc u. jodinstvonu cji'li'iiu. Tenori su mt4a.ni i viitki. a ba~ si mas/ivni i snažni. TJki'aitko: »Zbor slcvoiLskii] uciitol.ja<'. spa da u prve re- dovo miisi'h pjovackib društava, a ima- dü s^•cl preduivJGte, da nais i .našu mii- ziku doliono repreaontnje u inazeni- Ktvu . . . Dirigent Sreeko Kumar iima- de zbor pctpun.o u .svojoj vkustr. Njo- govo kretnje slusa zbor naj'vex'oni pre- ciznošcu. Kumar izradio Jo svo zboro- ve vještom rukom i muzikalniin osjio- xlajem, te jo velik asijjeh v-ečeri i nje- gova ne.otpisin:a KasJuga. Zbor slov. licit, slokao jt1 svojim prvini iuistupom sliii])aitijo zagi'cbat'kog op-cimstva, a i veliik unijetnicki uspjoh. Bilo je vrlo nuRogo srd-aenoa povladjivaiija, le tii kiasna iovof vijenca. koja su darivala »Kolo«, > Balk aii i« i »Mr vat ski uci- telji«. Zbor slov. unit, va.zda nam do- bro dosao!« c Vtesiti večer »Celjskeya uodbeuegit drit-sttyi« so \rši v soboto, dn/o 17. mar- ac t. .1. ob 20. v .gornijilli lu-ostorih Na- i'(/,inega doma. Ta večer je naimenjon diuštvonirn clanofin ,i|n piMjaiteljeuii. (kU)or dtJuijo na to, da bo ta veeer brez *.\sake dobičkaželjnosti čiim lopši in pri- jotnej.ši — poln neprilsiljene zabave. Prodvsom bodo prikli plesalci na «v«.i racim. Vslopnlime na! Giedie riijače, je.stvin itd. je poskrbljeno, da lw> po zineniii ceni im v dobri kakovasiti go- stom pouseni usirezeno. Vai)ila se bo- do v prihod.njiih dneli raizpasiiljala. Ako bi se koga. pomotoitna prezrlo, pro- simo, da vai>ilo reklamiira pri družtve- ncm tajniiku Dolfetu Bcrvarju, pks. uradn. tuk. drž. praivdn. aili pa naana- ni svoj naslov drustvu. Vstop imajo k» va-bljeivi in ]>o nji'h v pel jam i gastjc! <: Klcktrilinavijsku akoija v Oij.ski okclk'L se prklno nadaliuje. V smislu ski op a ziulnjc o-bčinskc sojo jo posebna. komisija preglodala Polule in Spodjijo Hudinjo raidi razpeljave ck'kti'irn.?ga omrožja tudi v ta dva kraja. c Nazori »Oilier Zeitnn(i« o imiri- ¦jolicni vzgoji. V zadnji štovilki ^mo prijeli za u&esa tukitjenji nemški list radi drznih, pravzaprav že nesramnik naipaduv Jia C(Jioslo\iasko republiko. Je iitaik dovolj znaciLno in zalos-tnc tax na.se razmere, da na«e veliiko časopis- je in na«? oblasti take drznosti prazi- iajo in dopusčajo. Po nazori-h naöih iK-niiškutarjov bi pa naj molčali w- neke noblest» all (pac zelo na-pačne) lojal- uosti napraim naišim renegatorn tudi tiati, ki jasno vidijo v takiili in podob- lv/h ihznostih sis-tern. »Cillier Zeitung« se jo tokrat celo povxpela do trdifcve, da hi bilo smešno za.htevali od cenkMi Nomcev, med kateriinu je soveda tudi polovica renegailov, »čoško«, to je pa- trijotsko vzgojo mladine. Že swinpatije našik neiniBkutarjev do onih čeiikih Nemcev, ki so biili prod redn inn sodfi- ščem in po obstoječih državnib zako- Stev. 28 NOVA DOBA< StTan 3 PopFöuilo foto-aparalou, UM, pisalnih strop itd. po najnižji ceni v delavnici za ortopedijo in fino mehaniko Joško Aman, Celje, Gospoaka ulica 26. nth ths'üjeni na Ziiporne kazni ludi rovamija proU državi, so dovolj zna- •t-i'liu1. Njihori nazori o rzgoji mladlnc p(i šp holj. Kako pa sn1 naij v naši sko- i'ii.i eisto slova.n.S'ki drža.vi vzgojujo in huiina? All in ore mo dopitstiti, da se mladina naslh Nemrer in rei/egafor. in ,še lit ob nwjl, czgojnje iredentic.no. kakor io ekspressls rerbis zahl era dilier Zeitung« za česke Nenice in — nmlve za nase renepote? Tega naša dvžava že z ozirom ndunih zvcocr. Porotniki so zani- kali \prašan.jV .^U-ck» Iwickxldstva. po- žiga. potT'dili pa \ pra-sanje filede hiulo- del^tva goüjnfijp / 111011 iico. iJotocMiik jc hi] Cibsoj'on na. 4 nicscx'c tožkc jcce. \' kazcn so inn Vrstelf 2 ni-espcu i>reisko- v«!iu'Q,:i za.))ora. os-tala 2 ineseca pa bo oilseed )>oziii(\ie. S so i'ct.zpravo je bilo luiinf.-ida.iiMko zascd.-tnjc ccljskc poroto */.a-klj'UPi'i križn* nn Can,- k:n.;r\'i crsti. c Zhdo -poroko sta slavila na Tchar- jiih zako?i*-.ka Ivan in Mavija Ždior. c f-inrf je v sj-ckI'o x celj.ski bolnr.šnici poi-'ni iiiadnik gosap. Ivam Florjančič. Pokojnik jo bil zatveden naroclnjak i-n jc radi \cga tmli mnc^o pvcti-pel v ifa- lij«ui>ki ifliterv«rw.'ir.ji 1. 19H). llodlvmi našp iwkrem) sožaljc! c Iz Mezimke sliizbe. Prestavljen jü zvaiiirnik Karl FiJcj s pos.(aje Oeljc v Älctiiko. c Zadrnya korlnarjnc r Celjn je na ..svojein ncdclji-kem obenein zboru skle- nil-a. da so ndidlezi tudi ona razstaAe vajeniskiOi izdclkov v Celju. ki se vrši ob Rinkošiih. RazsLaiva bodo po dcse- danji.li dLsiwzicijah prirejena v Na- rodin©m> doinn, {locim se vrše zborova- n.pi obrtniikov v (^el.i>«kein dom.ii, i- Maribor.ska obhislna skupwina bo sklicajia, kakor so cnje, proti kon<-n inestra 111:1 rca. (.• Dijaikl knlunjl r Celju j<> inaklonil -gospcd odvK?tni(k Erluirtic 2 izvr«» tekom H dni. c Proslavoljna Qas'dno drustvo v Ce- lju. \sMan. št, 99. Dežurno «lužbo od 11. do 18. nmrea 1028 II. vod. povolj- nik Jasriip Pri.sto^wk. DaTiijte za pro- st ovoljno gawilno drustvo v Celju! c Pri župansivu Celjske okollce se nah-dja 10 let stara deklita, katera je brez sla:ri.šev in so odd a za svoja k po- Steniiin in treznini ljudein. NaJtančne i/nfonnait'ije se dobc pri zupanstvu v,sa.k ur.ad.ni dan v dopoldanski'h inrab. c Vzuiovlci na Joz'efovem hribu. Nocoj jo obiskal predrzen uzmovic pod" strasjc jedne od novili his na Jožefo- vein hribn. Vzel jc z bli.zn.iega «tavbi- sra. lestov im zloze.l skozi okno nu ])od»- •strešje, kjer si je izpasodiJ nekaj 1110- ških srajc in drugega jwrila. Blizu vis- sccllv klobas si ni niogcl voc nrivosčrti, kor ga je nekdo prep-oili:l. Varnostni orgami bi dobro s'.orili, ako bi to oko- lico veasi po Jioci iirebrska-li. c Učni nspehi na celjski realnl la,soin podroJjne'ga porocila. v >Jutrn» bolj^i ko v pr\cm tro-moser- ju. z ozii'om na to, da jo lined nepovolj- 110 red ova ni mi dijaki zelo veliko (9:j) takih, ki so izdela.li samo 7. jodnim nr- zadostniun redom. i-Ji se labko v zadnjcni Iroinesec.jn popra.vijo. Dobro je izdeJa- lo 250 nčencev, z dveniia ali več neza^ das-tniani pa 110 (25%) ucenoov in ncenk. — Ob tej i>riliki prif|>onin:iiino, dai se zad.nje Oase po inestu \x-ckrat govori o raizniiih neljuiMk dogodkib na gimnazijl Mmogo bo pretiravanja, in ninogo bo gostilniiškcga govoričenja, vendar pa nioram-o reči, da toga po- prej na nasi celjski Rimnaiziji nisnio bili na^ajeni. c Perska vaju inekweaa zbora Celj- skeaa perskef/a druMva se vrši dane- ob 20. uri v pe\'wki sobi Narodnega do- 111a. Ker so po veciini minnle pnstno pri reel it ve, upanio da bo cbisk sedaj bolj toct-ii in palnosfevilcn. Vaje so \ snko si'edo Ln petek ob 20. uri. (• Vm kinor/led'tiisca r državi bodo vs'cd sklcjia Ztc/.c kim.olaMnikov od 12. t. 111. naprei na nedokxVn cas za^prta.. La^lniki kir.ov bocejo na ta nac'in pro- test.' ra'ti iJi'oti pretiranini cta.vkom in taksann. Uteprne pa ta «kJep iineti tudi ta naüiion.. da se gospodar.slo slaibu in c-dvlšna. kinopodjetja nniei. — Zaprtih bo 340 kijiav; zashižek zgubi okorg 5.000 uslužbencev. c Celjska znamenHtml bode pasta'lo slikanje županov v — obrokih. Kako se to tlehu bade porocal olxsirnoje naš ur.neLniški referent. c Zveza pruvitnih niuneščencev pri- ced i v sobeo, dnie 10. niarca t. 1. ob 8. uri zvecer i)O.«!oviilni večer v restavrai- ciji Naiodnoga doina svojiim to\rari- šein. katei'i odklejo ]>rihodnje dni k vo- rakcjn. Tovarišvi in tovari.šico se lorn potoiu \abiijo k udeležbii. c Oiienj na hribn xc Jozefa. To dni sta zazga-Ia. 10- in 15-1 etna tovarnkskn (!ela.vca Franjo 11. in Stefan 0. iz Ga- berja ah ho tra.vo na hriibu s^-. Jozefa <:h poi'i, ki vocli k cerkvii. Ogenj se je hilro siri'l proti kozoleu kiustnlka vile Kris per. Ogenj je prvi opa'zil oskrbnik r.'ile in pokli.eal na. pcanoc Ijud'i, ki so cgenl [)ßffas-ili-. Storilea so prijdr. c »Mhid kolesar*. 13-letni Franc S\'arc iz Ivonce pri Vojniku je sol v sredo, dne 7. t. in. z matter jo v Žalec. S'potama ]>a je zaastal. Pri gostiilni Knišiič. na Lavi je opa'zil kolo, last g. Ivama Kozlja, in ga ukradeK Kolo je pot eon vodil, ker se ne žna voziti, do Ža.lca. Tarn ga je \idel g. lva.n Am^ek s St. Jungerti, ki se 11111 je zdela stvar sirmljiiva. Ko se je famt naipotil s kole- sam proti Celju, mm je g. Arn;šek sledil in pi v moss 11 izroc.il poltciji. c Naiel se je žen.ski snežni čevelj na cesti pred grajÄci'no ZaJos1 pri Petrov- caJ>. LastnLca ga dobi pri policijskem (»cldülku sczkega pcMlavarstva. v Gelju. Mestui kino. Potck 0., sobota 10. in ncdelja 11. ma rca: »V send grobov- Najveltfa.stiiejsi vdefilm iz Kkrivirost- no lndije v 8 ogromnih deja.njiih. X glavnih \'logaJi slovLti Bernhard Gölz- ke, znan iz velefihna Jndiij^ki n^- grebni spomenik«, in znana aaiiffloška lepoitica Regina Thn-tnm. Po sodii ev- ropskega časopisja. je voiefHm »V sen- ci grobov« eden naj-boljših in naij]ei>sih filinov svotovne produkciijc, Izdelait jc po znanieniitein romamu Jo.sie. Germai- ^ Stalna začepljenosl, katar debelega črevesa^ zg^oSc-evanje krvi', na.pftlmjo- iiiost, Älaila žila, bolečine v bokih se od- stranjuijejo s piitjem prirodnc Fra.nc- Jožefove Krenck'C /.jutraj iin zvecer po o.no nialo čaša Zdra\iniki-slrokovnja- ki potrjujejio, da Franc-Jožefova gren- eica tudi pri draiejiju crev izborno deluje. na in 1 I-]. Gueriiiiionia ;-La vcslalc du Ciangc'. --- Od pondcljka naprej velika senzacija »Hijene velemesta« (Ellen Uiehtor). Kino (Jaberjv. V sabot0 ob b\ uri se še predvaja Tom Mix »Med volkovi v Aljaski«. Putstolovseine v G dejanjib. Senzaicija.1! Kako se ubiija »s .solnčniiiin žarki? Moi'iil'ec pošlje nedožnega na. s'inrtno pot. Brezk-rajiiiO potovanje sko- zi pus'tin'je, sneg in led. Med volkovi, ki ra'ztrgajo drugove. Nepopisno lepi nara.vni snhnkii. — Od sobote ob 8K uri naip-roj se predvaja dunaj'ski film -V niestu Ij'inbavi iii pesmi«. Nadalje- vii'iije laiuskega filina 'Na lepi, simji Dojh'ivii*. (An der schönen, blauen Do- nau.) X glavnih vlogali Lva Mara vn l^en Lyon. 0 parlamentih in noslancib. Pari a mo ntari'zeni znači x modernem sinislu uiporabo d€niokrarejmo kržčatusko vero ali ne. Urugi stari parlament je an- yjeski. k;iitere,2vi je moral sklkati kral] Ivan brez zcmlje na podla^i »iiia-ffae charte« im trelji je sv;edski »riksdag«, ki >e ie prviic sešel \- Arboßi 0. jan-u- arja 1." 1435. Danes imajo parlalnente s-k-oraj vsi. narodi: Oelo v onih držatvaihl kjer vla- da diktalura ene osclx» ali jedne strain,- ke, se skusa v-aj ii'.-ka. oblika parla- mciila cvbi'iiivati. dani se pri volbtvah uporablja naisilje in falzifikat, da se dobi A'ecincs ki seveda predstavlja sa- 1110 skupjno ftlaÄOvak'ev, pokornik ob- st ojeci dliiktaturi'. Pri na/s in še niarsi- kjc driLgcd jo zepet parlamentarize-m oviran vwled uezadcss'tne kvaliiikaciije ogromiuega steviki poslancev. Parlaiment seslavljata navadno ena, vcasi tudi dx-o zbornk'i. jedna iz »pro- sftakov«, drugta pa jizvoljena in inieno- vana na podlaßi raznih določil. Naj- bolj kompliciü'an je parlamenit sovjet- stke Rusije. Tarn iniajo najprej sovjet- ski zvczni kongres, katoi'ega sestavlj-a. 2.276 poslaiicov oboh sipolo\- im ki se jiü seäel doslej sunio stirikrat. Pol eg te- ga obs'toja, iz njega iizvoljen. osredinji izvrševalni odbor, katerenui preds<<- duje Ka.lihjün, Toga siestavlja zopet Zvezni svet (pi'edscdniiv Kikov), obst.o- ječ iz 450 poskiau'ev in 200 najnestni- kov im Svet narodmosti, obstoječ iz 131 )ju.slancev in 53 naimestnikov. O^rednji iwrsevailni. odbor voli ininisire ali ta- koz\aaie lj.nd.ske komisarje. Sovjetski zvezni kongres bi pa bil .sličen nekfiki ustavodajni skuihseiiui.. Dviodomnii ali dvoiz/bornicni parla- men/tarni sistem imajo sledece drža^e (prva števMka pomenjia poslance se- wild n\\ p'ornjega domia, druga ljudske skup«čime ali spodnjega doma): Amglija 642 in 615, Italiija 381 im 400, Fr.a,ncoska 314 in 584, Kitaij.ska 274 in 506, Japan 260 in 46(5, Mad- /arskci 2A?) in 245. Runiuiiiija 201. in :-J69. Tlelgi'j-i 153 im 181. ^eh^lovaÄka 150 i-n 300. .Svedska 150 in 230. Egipt 1(0 in 214. Poljska 111 in 444. Grska. 10!) in 28(5, Zod;in.jen,e države 06 in 435. Damska 76 in 146, Portuigal 74 in 164. Normči.JTi 66 in 403. Rra,zilija 62 in 212, Irstka 60 in 153. Indija 60 i,.n 144. Avstrija 50 in 165, Nizczemska Stanovanje ! obstoječe iz sobe, ksblneta in kuhinje, se odda mirni stranki brez otrok. Po- nudbe na poštni prcdal 87 v Celju. V vili j se oddate dve meblovani sobi s hrano • 3Ü dve prazni sobi s souporabo ku- ! hinje in vrta. Vpraša se v Kersnikovi I ul. 5. lstotam se proda pisalna miza. i ______________________________ _ Iščenni posoji!» Kdor mi posodi Stiri tisoč dinarjev do 15. aprila 1°2S, dobi tisoč dinariev obresti. Garancijska vrednost 60.000 Din. Naslov v upravi Onj občinstvu vljudno naznanjam, da sem ppevzel kQSodwö»*eko trafifeo v CeLju ter bedem prodajal pole>; vseh tobač- nih izdeikov, kolkov in znamk tudi vse druge pripadajoče nredmete. Odprto dnevno od ^j2l- z). do 1/29. zv. Cenj. odjema'cem se vljudno pripo- roča fgnac SCadunc, traf kant. praktična pisalna miza in omara s predalom, vložena (antik). Mizarstvo Bec, Gosposka ul. 9. Stanovanje (l soba, kabinet in mala kuhinja) v pritličju se odda 1. aprila 1.1. stranki brez orok. Pismene ponudbe z na- vedbo rodbinskih članov na upravo 1 ista pod »Mirna stranka«. Umetna gnojila in vsakovrstna semena se dobe pri Gustav Stiger v Celju. Proda se 12 cel.h velikih okeo pri g. Žganku, Št. Pavel pri Preboldu. Mesarskega vajenca starega 14 do 16 let, sprejmem takoj. Viktor Hohnjec, mesar, Celje, 3 Dečkov trg 6. 3 Sostanoiralec v veliko, lepo solnčno sobo, v vili tik Glazije, se sprejme s 15. marcem. Klavir na razpolago. Naslov v upravi. Premog in tü.k sa äpm v siesii is M\(\ Franjo Jo&t, Celje» Aleksasldrora 0!. 4 Kdor preskrbi stanovanje eno sobo in kuhinio ali tudi eno samo pr^znn sobo, clobi lepo nagrado. 2 Naslov pove upiava. 2 Öelovni pr*osto>>- delavnica, garaža in suhi skladi§ornji. dam, ki bi bill sestaivljetii dru- glacanii? Skoro Vuse države plačujejo sedaj nuir- rod:ne po.sla.nco. Naš juRoslovanski na- rodni p-as'la,nec dobi dnevno 300 Din, kur znasa letno 10-9.000 Din. To je se- vedii samo oficijelni zasluiek. Pravisjo pa, dia ntvse jnamdait uekateriim več. Najbolj^o plaicaj'O svoje poslanice Zedi- njono drza.ve: na leto dobe lO.tKX) do- larjevi, tedaj več ko jiiROislovan.ski mi~ ndstri. Italija plača na leto 18.(X)0 lir, to je priilično 54.000 dinarjev aJi po- lovico manje ko v Jutfos'laviiji. Saj pa je tud'i delo po.slaaicev v rimskem par- lanientu se dasti manjc vredno kaikor ]iri na,s; iaim se gla.su.je samo po miigu diktatorja. Nemci dobe mesecno 619 miark (okrog 8.000 dinarjev), Avstrij- ci 612 šilinigov, Maidžari 800 pengov, Svedi 32 kron dneAino, Švioarji 20 frankov dlnevino; v stairi Avstriji je biflo 20 krmi dnwno. Na, Kitaliskem pa morajo placati po&lant'i — drza.vi za mandat gotovo vsoto. Reklamne objave* RevmaUzem (zaihvalnostna iy.java). Dr. med. I. Rahlejevu, BeograxL, Ko- sovskai 43. — Bkigorodni gospod dok- tor! Pred dvema Tnesecenui »em si dal doposlati iz Vašega ¦huboratori'ja eno steklenico Vasega leka Radio Balsami- ka, ker som boleliaJ z