PROLETAREC __Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze ŠTEV,—VOL. 714. CHICAGO, ILL., 19. maja (May 19th), 1921. LETO—VOL. XVI. Upravnifitvo (Office) 8689 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864. ^ m , - ——t: i i i i i i ........ K ' REAKCIJA V ITALIJI. V Italiji je bilo do nedavnega časa "vse zrelo za revolucijo". Treba je bilo le energične akcije, pa bi padla italijanska buržvazija s sedla. Ekstre-misti, ki so mislili, da bodo prišli na površje s silo, so izvali silo proti sebi. Ne samo proti sebi, ampak proti vsem delavskim organizacijam. Divjanje "fascistov" je prizadejalo delavskemu gibanju v Italiji ogromno škodo. Mnogi delavski domovi so uničeni, [komunistično časopisje zatrto, in sicer z istim sredstvom, kakor ga propagirajo komunisti, z akcijo mailt. Delo večih let je uničeno ,kakor vselej, kadar [igrajo faktorji razdejanja glavno vlogo. Nasilja najdejo vselej protinasil ja, zmaga pa tisti, ki je močnejši. In danes je italijanska reakcija močnejša, ka-tkor pa delavstvo, kljub temu, da je bila še pred nekaj meseci brez moči. Proti ekstremistom med delavstvom se je porodil odpor buržvazije, ki je organizirala po Italiji strahovlado s pomočjo fascistov, ki so "stoprocentni" Italijani in nastopajo stopro-' eentno za buržvazno, kapitalistično Italijo. Komunisti in socialisti niso varni življenja na ulicah italijanskih mest, dasiravno so bili še pred nekoliko meseci oni gospodarji ulic. V Florenci so uradi delavskih unij zaprti, ker se uradniki ne upajo izvrševati svoje službe v uradih, ki so vsako uro izpostavljeni napadom fascistov. In vlada? Ta jc sedaj na strani fascističnega terorja. Diktatura se lahko izvaja od dveh strani in v Italiji jo izvajajo faseisti v nepisanem sporazumu z vlado. Fascist! so oboroženi kakor navadne armade. Imajo tudi strojne puške, ki so najboljše orožje v pouličnih bojih. Pred tremi meseci so bili še majhna organizacija v Romagni in Tuscaniji, toda danes imajo svoje po-f stojanke po vseh italijanskih mestih in vaseh in šte-, jejo do dva miljona članov, izmed katerih je okoli I sto tisoč organiziranih za izvajanje terorja nad delavstvom. Glavni elementi fascistov sestoje iz di-' jaštva, bivših vojakov, trgovcev in malih obrtnikov. Vodijo jih "intelektualci" in "idealisti", ob enem pa so med njimi aktivni tudi razni notorični kriminalci in razgrajači najnižjega kalibra. Taki f ljudje se prislanjajo povsod, kjer so prilike za pro-vokacije, Posamezni oddelki fascistov, ki se imenujejo "akcijska krdela", napadajo delavske domove in jih zažigajo, uradnike unij pa pretepo ali pa po-strele. Iz delavskih kooperativ plenijo blago in ga ■ razdajajo svojim pristašem. Zelo veliko vlogo igra- jo pri njihovem početju tudi bombe, to tako priljubljeno bojno sredstvo Italijanov. Hiram K. Moderwell poroča iz Florence, da je sedaj v Italiji zelo težavno obdržavati javne shode socialistom, komunistom ali članstvu strokovnih u-nij. Kako se preprečujejo taki shodi, vedo tudi a-meriški socialisti, kajti za razbijanje njihovih shodov je zadostovalo nekaj članov ameriške legije, ker so bile na njihovi strani tudi lokalne oblasti in vlada. Enako se godi v Italiji, le, da je igra terorja mnogo hujša in obsežnejša. Ko je bilo revolucionarno razpoloženje italijanskega delavstva na vrhuncu, je bila vlada brez moči in tudi na vojaštvo se ni mogla zanesti. In danes je to vojaštvo na strani fascistov in mirno gleda, ko napadajo faseisti delavce, bodisi posameznike ali skupine, po ulicah. Edino v Rimu je vlada nastopila proti fascistom. Ko so enkrat hoteli navaliti na urad ruske sovjetske trgovske komisije, je nekaj desetin policistov napravilo red. Ko so faseisti spoznali, da misli policija resno in da bo streljala, so se razpršili. To dokazuje, da je vlada v stanu protektirati delavstvo, ako bi hotela. Sicer poročajo, da je Giolitti od početka molče odobraval početje fascistov in ga podpiral, toda sedaj bi že rad nastopil proti njim, toda so medtem zrasli preko njegove glave in so postali že celo sedanji vladi nevarni. Med njimi je baje mnogo republikancev s "socialističnimi" idejami, toda vsi so šovinisti in ta šovinizem jih goni v boj proti delavstvu, "ki izdaja mater Italijo". Vlada jim je dala dovoljenje nositi orožje in pravico izvrševati aretacije nad "nelojalnimi elementi". Mnogi kmetje, ki so bili preje za revolucijo, so postali faseisti, posebno oni v Romagni in Tuscaniji. Ker jim niso komunisti prinesli rešitve, jo pričakujejo od fascistov . . . Dolga je še pot, predno bo masa znala MISLITI zase. Danes še pričakuje rešitve od neke tretje sile, pa naj bo ta sila že karkoli in kjerkoli. Pred nekaj tedni so bile na Reki volitve, ki niso izpadle po volji fascistov, kajti zmagali so av-tonomisti proti nacionalcem. Faseisti so vsled tega navalili na volišča, zaplenili in zažgali glasovnice, proglasili volitve za neveljavne in proglasili vojaško diktaturo. Taki dogodki se lahko ponove po vsi Italiji. Diktatorji pa v tem slučaju ne bodo komunisti ampak faseisti, orodje buržvazije. Polagoma so se pričeli oglašati italijanski bur-žvazni politiki in visoki uradniki, ki so pričeli svariti pred divjanjem fascistov, češ, da škodujejo u-gledu Italije. Tudi v Ameriki smo čuli taka svarila, potem, ko je postalo divjanje " stoproeentnih" organizacij že neznosno. Ampak namen, četudi le začasno, je bil takrat že dosežen, in je dosežen, seveda začasno, tudi v Italiji. Delavske vrste so razrahljane, izgledi za proletarsko revolucijo razblinje-ni. Kako je nastala ta reakcija v Italiji? Ekstrem-ni radikalci (anarhisti, sindikalisti in komunisti) dolže socialistično stranko in njene voditelje, ker ni ob pravem času podvzela akcije za strmo glavi j en je sedanjega režima in uvedla sovjetsko diktaturo, med tem pa se je učvrstila reakcija. Socialisti pa zavračajo krivdo na ekstremne ra-dikalce (anarhiste, komuniste itd.), katerim očitajo odgovornost za sedanji položaj. Girolamo Valenti, tajnik italijanske socialistične federacije v Ameriki, izvaja ta očitanja sledeče: "Če bi vi (ekstrem-ni radikalci) ne razdirali naših vrst in ne povzročili medsebojnih bojev v času, ko je Delavska konfederacija končala svoj boj v kovinski industriji proti konkordatu kapitalistov in vladi ter priborila regulacijo plač in pridobila kontrolo nad industrijo; če bi bili vi zadovoljni s to veliko zmago in se ne Di zatekli k blatenju in smešenju delavske kontrole in jo imenovali za izdajstvo delavskih interesov; če ne bi nazivali voditeljev Delavske konfederacije z izdajalci delavskega razreda in stem uničili moralo italijanskega delavstva; in če bi moskovski sodrugi ne insistirali na razdvoj stranke, ne bi sedaj imeli te divjajoče reakcije napram nam vsem". Girolamo Valenti sklepa svoj članek, da bo pokazala zgodovina, ta najboljša učiteljica, kdo je največ odgovoren za sedanje divjanje buržvazne reakcije v Italiji, v deželi, ki sploh ni poznala desničarskega socializma v zapadno-evropskem smislu besede. Valenti nadalje izvaja, da je takoj po razkolu komunistična stranka pričela ljut boj proti socialistični strankin in to priliko je porabila vlada in bur-žvazija, da je šla v boj proti vsem delavskih stru-jam in je vse oslabila. Situacija v Italiji je dobra šola za delavstvo. Kdor buta z glavo ob zid, si razbije glavo. Ako ti je stena na poti, tedaj moraš rabiti druga orodja, da jo razdereš. Zadnjo nedeljo so se vršile volitve poslancev v italijanski parlament. Kampanja se je vršila v znamenju terorja od strani fašistov, kljub temu niso socialisti zamudili ničesar za svojo agitacijo. Dasi-ravno so riskirali svoja življenja, so širili svojo literaturo in v zadnjih dnevih obdržavali številne shode. Fascisti so s svojim divjanjem ubili mnogo oseb, toda socialistične ideje niso ubili. Ko pišemo ta članek, še niso znani natančni rezultati izida volitev. V Turinu, Florenci, v Bo-logni in mnogih drugih krajih so zmagali socialisti. Vendar pa bo število socialističnih poslancev v prihodnjem parlamentu manjše, kakor je bilo dosedaj. Komunisti v novem parlamentu ne bodo močna skupina, kljub temu, da tudi dni niso zanemarli agitacije v volilni kampanji. V raznih mestih so se nad socialisti in komunisti izvajala na dan volitev nasilaj in nekaj ljudi je bilo ubitih. Fascisti so vzdrževali "mir in red". Kljub vsem naporom italijanske buržvazije. kljub divjanju fascistov in d 'Annunziovih legijonar-jev je delavstvo v Italiji zadnjo nedeljo vendarle dobilo ■ bitko, četudi ni bila odločilna. Ampak delavstvo ni bilo poraženo, ker ne more biti poraženo. Boji med proletarijatom, katerih ne bi bilo treba, če bi bilo med zavednim delavstvom več treznega mišljenja, so pomagali italijanski reakciji, da je začasni zopet na površju. Ampak mlini evolucije meljejo tudi za Italijo. Sedanje divjanje bo ponehalo, dežela se bo morala posvetiti delu. Pri tem delu ia bojih pa bo zmagovalo delavstvo, kajti ono je tisto, ki ima v sebi kali življenja bodočnosti. Sedanja reakcija pa je ostanek prošlosti, ki vsepovsod umira in pri tem umiranju zadaja udarce v boju za življenje. Krvoses. Vsakdo pozna krvosesa militarizem. Iz male roparske živali se je razvil v orjaški nestvor in čepi z oteklim životom in iztegnjenimi sapami na hropečih narodih. Predvsem na kulturni! narodih, ki se tudi zato tako imenujejo, ker so tako lepo spitali bestijo, česar namreč nekulturni narodi ne morejo. Nešteto glav je v njegovi službi; o telesih, ki mu robotajo, niti ne govorimo. Vsi streme za tem, da odebele krvosesa še bolj, da ga napravijo še grizljivejšega — dve lastnosti, ki se drugače navadno izključujeta, ampak pri našem nestvoru n-spevata v najlepši harmoniji. Vse polno ljudi čuti njegovo težo kot neznosno breme; obrezujejo mu kremplje in bi mu radi za dlje časa ali pa za vedno odtegnili vso hrano. In drugi so, ki komaj še hrkajo pod moro in vendar kličejo z zamirajočim glasom: Hura! Hura! Te imenujejo domoljubne idealiste, ker imajo idejo, da sta odvisna sijaj in velikost domovine od sijaja gumbov in velikosti dreadnoughtov. Če zaslišijo strel iz topa, jim zatrepečejo srca od radosti ob misli, kako bi učinkovala granata v vojni. Radi bi videli, kako plešejo po zraku udje. seveda ne njihovi, temveč sovražnikovi. Ker velja tak strel lahko mnogo tisoč dolarjev, jih obhaja vpričo tega sveta groza in kvečjemu obžalujejo, da se izstreli tako bogastvo brez vidnih rezultatov. Idealisti ogledujejo parade, požirajo prah, du-hajo usnje in pot, z navdušenjem trpe, da jim stopajo na kurja očesa, in tako ohogate duševno, da so bolj pripravljeni na male žrtve. Če gledajo v bojnih lukah, kako plovejo mimo njih oklopne križar-ke, se čudijo potrpežljivi vodi, ki nosi navidezno tako lahko in brez truda te velikanske jeklene mase. Ali ne domislijo se, da so narodi še bolj po- trpežljivi od vode, ker prenašajo vdano ta in še večja bremena. Nič ne gane krvosesa, kar mu oporekajo sitne duše. On je samosvoj in brez vseh gospodarskih, političnih, etičnih pomislekov. Nič mu ni bolj tuje kakor lastna kritika; lastna kritika in vest sta civilni uredbi. Vsi poizkusi, da bi se mu prišlo od te strani do živega, se izjalovijo ob jeklenem čelu krvosesa, ki ščiti kulturne narode s tem, da tepta kulturo. Dandanes ima tehnika najboljše izglede — vojaška tehnika, ki dela s plamtečo častihlepnostjo v nočeh brez spanja, da izpopolni morilno orožje, in preskakuje pri tem takorekoč sama sebe; zakaj krvosesu je popolnoma nemogoče, da bi korakal s teorijo v enakem tempu. V začetku zadnje svetovne vojne so nam razni strokovnjaki pravili, da smo z dreadnoughti že o-pravili, češ, da jih v miru ne potrebujemo v vojni pa so zanič. Ampak nismo, kajti v ameriških, an-japonskih in francoskih ladjedelnicah se novi poleg velikega števila podmorskih čol-[nov, torpedov in letal. In nove iznajdbe prihajajo. Previdni ljudje bi iz tega nemara izvajali, da počakajmo, dokler ne pripleza vojaška tehnika na oni vrhunec, odkoder ne more više. Vse namreč kaže na to, da smo blizu temu cilju. Kar je pravil svječasno neki italijanski inženir o svojem sistemu, po katerem bi pognal iz Italije vse ladje na Jadranskem morju lahko v zrak, je bila sleparija. Toda zakaj ne bi blio sčasom tudi kaj podobnega mogoče? Električni čudeži so prinesli že marsikatero presenečenje. In to bi bil izgled! Zakaj pomislite, ljubi kristjani! Ne da bi videl cilj, pošljem v zrak električne valove. Kamor pridejo, zlete smodnišnice v zrak, se razpoči municija v vojakovem tornistru, se razsujejo municijski vozovi . . . brezdvomno zelo enostavno vojskovanje. Nobenemu narodu ne bo več treba hoditi na bojno polje. Ob mejah se razpostavijo aparati in pritisne se na gumb. Prav tako stori sovražnik. Puške in topovi so tedaj odveč, in to je že lep prihranek. Ali pa se morda tedaj prične zopet vojna moža proti možu kakor v starih časih, z mečem in ščitom ? Le nič strahu! Razvoj ne gre rakovo pot. Naprej, naprej, do vedno uspešnejše moritve! Zakaj naj se odrečemo upanju, da bo enkrat zadostovalo, če pritisnem doma pri kosilu na hlačni gumb, pa gre smrt in pogin v sovražnikovo deželo?... Jaz ne vem, kako bi se to dalo napraviti, zakaj če bi vedel, bi prodal to znanje vladam, postal bi miljarder in bi se odpeljal nekam, kjer ni nobenega smodnika, ki bi mogel eksplodirati. Ali pa bi se začel vojskovati na svojo pest. Pa ne vem. Torej naj premišljujej o tem vojaški tehniki. Zakaj tedaj bomo vendar tam, kjer moramo biti. Za vsak pritik s prstom en armadni zbor mrtev. Na vsak aparat ena opustošena krajina. 'Nobenih rekrutov več. Nobenih davkoplačevalcev več. Morda mislite, da bi potem krvoses kapituliral ? Kaj še! Potem bi najprej zahteval uniforme iz porcelana. Ropi in roparji. V Zedinjenih državah so ropi na dnevnem redu. Ne samo mali poulični ropi, ampak ropajo se banke, zlatarske trgovine, poštni uradi itd., s toliko drznostjo in ob belem dnevu, da ima dnevno časopisje obilo materijala za senzacionalna poročila. Vse varnostne naprave in straže ne izdajo mnogo, uiti ne obljube policijskih ^načelnikov, da bodo "do tega in tega časa izčistili to in to mesto vseh sumljivih karakterjev". Kolikorkrat se v Chicagi ali kakem drugem velikem mestu premeni policijski načelnik, tolikokrat tudi slišimo obljube, da se bo pod novim policijskim načelstvom "izčistilo iz mesta tatove in roparje". Tudi ječe in sodišča nič ne izdajo. Včasi se posreči, da pri spopadih roparjev s policijskimi organi oblasti dobe kakega roparja, kateremu se končno dokaže še par umorov. Sledi obravnava, tej pa obsodba, ki se glasi za dolgotrajni zapor ali pa tudi smrtna kazen. Pa ne ječe in ne smrtna kazen ne oplaši zločincev in nadaljuje s svojo obrtjo. Odpraviti zločine je nemogoče v sedanjem družabnem sistemu, kajti v njem so vzroki, ki povzročajo, da se vzgajajo roparji. Socialisti, ki imajo v svojem programu temeljita zdravila za družabne bolezni, uče, da je treba najprvo odpraviti vzroke, ki povzročajo družabne bolezni. Za odpravo ropov je pa treba odpraviti kapitalistični sistem sam. Kadar slišimo o tatvini miljonov dolarjev, par sto tisoč dolarjev manj ali več, tedaj so v take tatvine navadno zapleteni kaki "notranji" faktorji, seveda vseskozi ugledni ljudje. Na poštnih premisah v Toledu, O. je bilo dne 17. februarja ukradenih za $1,000,000 boudov vojnega posojila. Detektivi, ki so zelo spretni, kadar je treba najti kakega "rdečkarja", so to pot deloma zasledili tudi ljudi, ki so bili deležni sadov toledske-ga ropa. Pri katoliškem duhovniku Rev. Goreku v New Chicagi, Ind., so našli za $60.000.00 liberty bondov, ki imajo iste serij&lne številke, kakor bon-di, ukradeni v Toledu. Prečastitega duhovnika so seveda aretirali, ki je baje dal potem poštnim oblastim pojasnila, kje lahko najdejo še druge krivce. Poleg Goreka so bile aretirane tudi tri ženske v Chicagi, ker so baje tudi prizadete v tej tatvini. Zanimivo je, v kakem tonu piše časopisje o tem katoliškem duhovniku, katerega hoče prikazati bolj za mučenika, ki je postal žrtev človeških slabosti, kakor pa za tatu. Vse nekaj drugega bi bilo, ako bi osumljenec ne bil duhovnik, nego navaden zasebnik, pri kateremu bi našli še kak letak z radikalno vsebino. To bi bilo razkrivanja o boljševiških zarotah za ropanje na debelo! Župnik Gorek je kajpada človek s človešldmi slabosti. Mi to vemo in to tudi učimo in dopovedujemo tistim, ki mislijo, da so duhovniki nekakšni nadnaravni ljudje, katerim je nemogoče pasti "v greh". Da navajamo to dejstvo, je vzrok ta, da ni vseeno, kdo je zapleten v tatvine, rope, ali kake druge pikantne afere. Z "boljševikom", ki ga prisili glad, da vzame kos kruha ali mesa, se vse drugače postopa in tudi sodišča in časopisje nima nobenih obzirov do takega človeka. Postava s? mora proti njemu izvajati do zadnje pike. "Pod prste jim glejte!" Tako kliče Glas Naroda članstvu SDPZ. Pod prste komu? Seveda vsem tistim, ki se ne uklanja-jo volji newyorškega kameleona, ki med ameriškimi Slovenci slepomiši kot "list slovenskih delavcev v Ameriki". Newyorški slovenski dnevnik ni bil še nikoli glasilo slovenskih delavcev, pač pa se ga izdaja za privatne interese. "List slovenskih delavcev" ni bil še v nobenem boju na strani delavstva pač pa se je prodajal kompanijam in sploh vsakemu, od katerega se je pričakovalo kaj dobička. Neštetokrat je že povdaril, da je od vsega svojega počet-ka "Na strani republičanske stranke", torej stranke ameriških finančnih interesov. V vseh akcijah med Slovenci v Ameriki je "križkražil" semintja in po vsej pravici si je zaslužil ime "kameleon". Ni naša naloga braniti gl. odbornike SDPZ., niti jih ni potrebno braniti pred napadi v listu, ki ne zasluži nikakršnega spoštovanja. Namigavanje, da so gl. odborniki preklicali konvencijo, ker se boje za stolčke, ne drži, kajti z združitvijo so njihovi stolčki že izgubljeni. Če bi delovali proti združitvi podpornih organizacij, potem bi bilo tako očitanje na mestu. "Načelo Glas Naroda je ščititi slovenske rojake pred izkoriščevalci, pa najsibodo ti izkoriščevalci židovskega pokolenja ali pa nevredni sinovi slovenske matere, katerih cilj je barantati z imetjem drugega ter živeti na tuje stroške". To je zapisal newyorski kameleon v svoji izdaji z dnem 13. maja t. 1. Torej njegovo načelo je "ščititi slovenske rojake pred izkoriščevalci . . ." Lumparsko namiguje, da se bo blagajna SDPZ. 19. maja "natihem premufala v Chicago, ki jo morda dobi Proletarec, kateremu je SDPZ. pomagala na noge". Vsakemu čitatelju je znano, da je med nekaterimi slovenskimi podpornimi organizacijami že več let gibanje za združitev v eno organizacijo. To delo se sedaj bliža uresničenju. Ampak list, ki je tukaj zato, "da ščiti interese slovenskih rojakov", tega ne ve, pa pripoveduje o barantanju "z imetjem drugih, da je tako nekaterim omogočeno živeti na tuje stroške". "Proletarca'' ni SDPZ. prav nič postavila "na noge". Res pa je, da je nas prostor, ki ga je za vzela v listu SDPZ., stal več, kakor smo prejeli za glasilo. Če se je kateri . list opomogel s pomočjo podpornih organizacij, je bil to ravno Glas Naroda in zato tudi tako bruha ogenj in žveplo psovk in nizkotnih sumničenj na tiste, ki jim je delavstvo več kakor pa privatni interesi newyorskega sloven skega dnevnika. Če ne bi bili karakterji v "teatru" na številki 82 Cortland Street tako pozabljivi, bi se morda spomnili, da so se že večkrat zelo opekli z napadi na eno ali drugo organizacijo slovenskega delavstva. Demagogija vleče pri nerazsodnih Čitateljim, ampak ti niso odločilen faktor. V svojem hujskanju proti združitvi SDPZ. s SNPJ. ter proti gl. odbornikom SDPZ. se Glas Naroda obreguje tudi ob Proletarca, in ob vse tiste ljudi, ki jim je ljudstvo več kakor pa dnevnik «9 kartaške "banke" . . "Naloga Glas Naroda je po možnosti skrbeti,da: se Slovencem y Združenih državah ne godi krivica .. ." Tudi ta stavek je zapisan v prej omenjeni izdaji. Kako pa skrbi Glas Naroda, "da se Slovencem v Združenih državah ne godi krivica"? Ali je odkril kaka velika poneverjenja? Ali je že kedaj rešil "mili svoj narod" pred kakšno katastrofo, ali pred kako drugo nevarnostjo? Ali navaja "slovenske rojake", naj se za obrambo svojih interesov or ganizirajo? Vse, kar Glas Naroda zmore, je napadati socialiste in pa semintja za nameček še kakšnega "farja", seveda na svoj način, ki so ga morda v stanu prebaviti tisti čitatelji, katerim so duševna hrana "zgagovi" klanfarski otrobi. Kdor že čit« "zgagatovo" kolono, naj ve, da je vse, kar ni v nji vulgarnega, pobrano in za silo prevedeno na slovenščino iz newyorških Hearstovih in drugih angleških listov. Kar je v nji "originalnega", prihaja iz bez-nic. Kdor eita tako gnojnico s slastjo, mu želimo dober tek, kajti pomoči ni za take ljudi. V svojem letnem poročilu svari eksekutiva A. F. of L. ameriško delavstvo, naj ne podvzema nobenih akcij, ki bi bile v prilog ali v pomoč sovjetski Rusiji, ksekutivni svet Ameriške federacije dela utemeljuje svoje svarilo s tem, da sovjetski režim ne reprezentira voljo večine ruskega ljudstva, in pa ker je sovražen unijskemu delavstvu. Časopisje, iz katerega posnemamo to vest, pojasnjuje, da je t» kritika naperjena proti socialistični stranki, ker podpira komunistične in druge radikalne elemente v tej deželi. Socialistično časopisje je trdnjava socialistične propagande in vir za pridobivanje socialističnega znanja. V Zedinjenih državah je slovenski socialistični list "Proletarec", katerega bi moral citati vsak delavec, ki se zaveda, da je delavec, ne pa navaden avtomat za delo in poslušno orodje gospodarjev. Črne zvezde. Če gledamo ob jasnem času nočno nebo, se nam kažejo, zlasti kadar je zrak prozoren, zvezde v takem ogromnem številu, da se človeku zavrti, ako jih poizkusi šteti. Astronomi pa so opravili tudi to delo. Razdelili so nebo v posamezne dele in so šteli zvezde .na vsakem takem kosu. Tako so našteli v Rimski cesti okrog 18 miljonov zvezd. Vse te zvezde so nepremičnice, to se pravi soln-ea. Vsaka žari v svoji lastni svetlobi, in zato jih vidimo. Mesec in planete našega osolnčja vidimo le zato, ker so nam dosti blizu, da prihaja k nam tudi tista svetloba., ki jo sprejemajo od solnca in se od njih odraža. Bilo pa je verjetno, da imajo tudi druga solnca svoje planete in taki planeti svoje trabante. Ali kako naj bi o njih kaj izvedeli, ko nimajo lastne svetlobe, s katero bi se mogli oglasiti pri nas? Neustalim naporom astronomije pa se je posrečilo posvetiti nekoliko tudi v to temo. Odkrila je razne "črne zvezde", katerih ni mogoče videti. Dognala pa se je njih eksistenca, njih položaj, njih velikost s pomočjo kombinirane metode fotografije in spektralne analize. Naša, zemlja je v primeri s temi novoodkritiini temnimi zvezdami taka, kakor majhen kamenček napram velikanski skali. Samoumevno je, da so življenski pogoji na teh velikanskih planetih drugih solne povsem drugačni kakor na naši zemlji. Celo planet Jupiter, ki spada v naše osolnčje, in ki je 1330-krat večji od naše zemlje, je neznaten, ako ga primerjamo z velikostjo planetov, ki krožijo krog zvezde Algol, miljonkrat večje od naše zemlje. Premer te nevidne zvezde, ki obkrožuje solnce Algol, meri najmanj 840,000 milj. Kako velikanska je ta zvezda, najlože razumemo, ako pomislimo, da bi v votlem prostoru njene velikosti bilo dovolj prostora za našo zemljo z luno vred in z onim prostorom, katerega rabi luna za svojo pot okrog naše zemlje. Površje tega planeta je desettisočkrat večje kakor ono naše zemlje. Ako računamo na podlagi tega razmerja, bi bile gore na tem planetu 400 do 500 milj visoke; največje globočine njenih oceanov bi merile od 200 do 600 milj; ljudje bi bili po 600 čevljev visoki in velikanska drevesa, ki rastejo v Cali-forniji, Ibi bila na oni zvezdi po 8 do 9 milj visoka. Čim večja je kaka zvezda, tem večja je njena privlačna sila in tem gostejši zrak, ki jo obdaja. Na površini naše zemlje proizvaja zračna plast na štiri-jaški palec prostora 15 funtov pritiska. Po tem razmerju računano, mora zračna plast, ki obdaja planet solnca Algol proizvajati na isti prostor tričetrt tone pritiska. Predmeti in telesa, kakršna je ustvarila narava na naši zemlji, bi v gostem zraku Algolovega planeta enostavno plavali, kakor plavajo pri nas na vodi, in vsako živo bitje, kakršno se nahaja na naši zemlji, bi tam po zraku ravno tako lahko plavalo, kakor plava pri nas na vodi. Pri tem pa moramo vpoštevati, da materija, iz katere je sestavljen oni velikanski planet, ni tako gosta, kakor ona naše zemlje. To moremo sklepati že iz tega, ker tudi naše soliice ni tako gosto, kakor zemlja. Naše solnce, ki je približno tako veliko kakor planet solnca Angola, je le četrtino tako gosto in trdno kakor zemlja. V tem slučaju bi bila gravitacija (privlačnost) onega planeta le 250,000-krat večja kakor ona naše zemlje. Po tem računano, mora biti torej teža vsakega predmeta na oni zvezdi 25-krat večja kakor teža predmetov iste veličine na naši zemlji. Toda tudi v tem slučaju mora znašati pritisk zraka na oni zvezdi po 375 funtov na vsak štiri-jaški palec in je torej mnogo večji in jačji, kakor ga morejo prenašati naši najmočnejši parni kotli. Iz velikosti in utežnega razmerja, katero vlada na onem planetu, moremo sklepati tudi o drugih razmerah, ki vladajo na oni velikanski zvezdi. Ako je tvarina, iz katere obstoji oni planet, le za četrtino tako gosta kakor tvarina naše zemlje, potem prebivalci onega planeta ne morejo biti velikani, temveč pritlikavci, ki so le eden ali dva čevlja visoki. Ako bi bili tako veliki kakor prebivalci naše zemlje, bi morali vsled svoje lastne teže umreti. Po tem računu znaša teža prebivalca one zvezde le 3750 funtov, ne pa 15,000 funtov, kolikor bi znašala, ako bi bila tvarina zvezde tako gosta, kakor ona, iz katere obstoji naša zemlja. Tak prebivalec onega planeta bi se pa ne razvijal v velikost, temveč v širino. Človek bi bil tamkaj le 2.5 in slon le 4 čevlje visok, kajti vsa bitja se morajo v tem slučaju razvijati nekako tako, kakor se razvijajo pri nas znane ploščate ribe, katere je dobiti v vsakem morju. Govorili smo le o enem nevidnem planetu, kateri spada k Algolovemu osolnčju, toda število teh planetov je neizmerno veliko. Planet osolnčja Algol meri v premeru 840.000 milj, dočim meri premer solnca Algol 1,125.000 milj. Oba se v vesoljnem prostoru gibljeta drug okrog drugega,, dasiravno sta oddaljena od skupnega središča v vesolju 3,320,000 milj. Planet, katerega so odkrili v osolnčju solnca Castor, je celo mnogo večji kakor njegovo solnce samo. Ako bi v sistemu naših planetov imeli tako velikansko zvezdo, bi morali vsi planeti našega solnca izpremeniti svojo pot. Tako napreduje naše spoznanje in se jača čut za neizmernost sveta. In tako padajo pravljice, ki so postavljale zemljo in človeka v središče vsega stvarstva. "Neki sodnik je dejal, da ne bo dal nikomur državljanskih pravic, če ne bo imel prosilec vsaj povprečnega znanja. Eno preiskušno vprašanje je bilo: "Kaj je razlika med kraljem in predsednikom?" Seveda, od kandidata za državljanstvo se ne pričakuje pravilen odgovor, ki bi bil: "Kralj je človek v Evropi, ki si domišlja, da vlada državo, ampak jo ne. Predsednik je glava ljudstva, ki misli, da se samo vlada, ampak se ne." — A. B." 6 PROLETAREC DEBATA O TRETJI INTERN AC I ON AL I. Proti tretji Internacionali. B. C. Vladeck. Glavna točka, okoli katere se suče filozofija tretje ali komunistične Internacionale, se lahko obrazloži z besedami: Svet je v tirih socialne revolucije, in ako ni, ga bomo napravili, da bo. Da je svet v dobi socialne revolucije, je zelo določno povedano v prvi točki deklaracije drugega kongresa nove Internacionale z oziram na vlogo komunistične stranke v revoluciji proletarijata. Kakor pravi ta dokument, " ... mi živimo v epohi civilne vojne. Kritična ura je prišla. V skoro vseh deželah, v katerih ima delavsko gibanje količkaj važnosti, stoji delavski razred, z orožjem v roki, v sredi ljutih, odločilnih bojev.'' Iz aparata, ki ga skuša zgraditi komunistična In-ternacionala, se jasno spoznava, da se mora revolucijo v tistih deželah, v katerih še ni izbruhnila, umetno pospešiti, brez obzira na aktualne razmere. Dejstvo, da je svet v stadiju socialne revolucije, je težavno zanikati. Gotovo ni bil še nikdar poprej v tako nestabilnem stanju kakor sedaj. Ampak revolucija gre nazaj ravno tako lahko kakor naprej. Gibanje velikih sil, kar imenujemo revolucija, ne samo ustvarja ampak tudi razdira svetove; in gotovo je, bilo nam to prav ali ne, da je mnogo revolucij, ki so prerahljale temelje svetovne družbe, prineslo porod, ampak tudi prezgodnji porod; prinesle so ponesrečene rezultate. Ogrska revolucija je mrtva in nobenih znamenj ni, ki bi kazala, da se bo kmalo prerodiila. Nemška revolucija se nahaja v svoji smrtni agoniji, razkol v neodvisni socialistični stranki ji je za-dejal novo rano v njeno telo. Za revolucijo v Avstriji ni nobenih izgledov, če se vzamejo v poštev razmere, v katerih se nahaja ta dežela. Prilike iza revolucijo v Italiji so se razblinile po ponesrečenem poiskusu zavzetja tovaren, ker se akcija ni razvila na širši, vsesplošni podlagi. Francija je utrujena in izčrpana. Anglija je brezdvomino na pragu revolucionarnih prememb, toda Delavska stranka, ki bo nosilka angleške revolucije, ne bo šla do konca svoje revolucionarne poti; v najboljšem slučaju bo zrevolucionizirala Anglijo, pustila pa bo velikanske kodonijalne teritorije v sedanjem stanju zatiranja. Smešno je govoriti o revolucionarnem stanju v Zedinjenih državah. Kapitalistični razred ni nikjer tako utrjen, nikjer tako predrzen v manifestaciji svoje moči, kakor je danes v Zedinjenih dravah. Edina revolucija, ki je socialna revolucija v pravem pomenu besede, je ruska revolucija. Edina dežela, kjer stoji delavski razred "z orožjem v roki, v sredi ljutih, odločilnih bojev", je Rusija. Nedovršena naloga. Ampak Rusija je dosedaj izvršila šele del svoje revolucionarne naloge. Na polju glavne produkcije v Rusiji "so kmetje ostali posestniki zemlje in to je ustvarilo nove kapitalistične odnošaje . . . Tako dolgo, dokler bodo obstajali kmečki posestniki in delavci, ne bo mogoče realizirati socializma. Bilo je primeroma lahko premagati rusko belo gardo ko so bili veliki zemljiški posestniki, kapitalisti in ■njihovi podporniki menjševiki; ampak to zmago (nad malimi kmečkimi posestniki) bo težko dobiti, kajti ekonomske tendence se ne morejo premagati z istimi načini kakor vojaške tendence. Pred nami leži dolga pot, ki si jo moramo podjarmiti korak za korakom ... te mase (kmečko prebivalstvo), ki štejejo miljone, so v stanu razumevati revolucijo le v toliko, v kolikor bodo dobivali izkušnje v vsakdanjem življenju ..." Tako je Lenin tolmačil situacijo v svojem govoru na kongresu strokovnih unij. Kmečki posestniki, ta veliki razred male buržvazije, predstavlja največjega notranjega sovražnika v Rusiji, katerega se more premagati, ne z oboroženo silo, ampak edino le z vzgojo, organizacijo in moderno agrikulturno tehniko. To pa zahteva mnogo dela in veliko časa. Nadalje, industri-alno delavstvo, ki ima sedanjo diktaturo v Rusiji v svojih rokah, si mora pridobiti več ekonomske neodvisnosti, predno se bo moglo uspešno lotiti problema ' pridobiti kmečko prebivalstvo za socializem. Ako Rusija ne dobi dovolj potrebnih strojev, orodja in gotove sirovine, katere nujno rabi, ji bo nemogoče uspešno nadaljevati z industrialno rekonstrukcijo. V tem slučaju se bodo mesta krčila, vpliv mest nad deželo se bo krčil, moč induct rial nega proletarijata v mestih bo postajala manjša, in mesto, da bi Rusija izšla kot odu-ševljajoča sila, kot vzor svetovnemu delavstvu, bo izšla kot demokracija male buržvazije, ki bo slonela ne zemljiški lastnini kmetov. In če delavstvo izven Rusije ne bo v kratkem sledilo vzgledu ruskega delavstva, bo rusko delavstvo prisiljeno naročiti raa-šinerijo in potrebno orodje od kapitalističnega svetn, kar pomeni trgovske pogodbe, koncesije, real-politiko. Svetovna revolucija ne bi trpela radi tega. Mnogo naših sodrugov misli, da že dejstvo delavske diktature v Rusiji vsebuje mogočno aigtatorično sredstvo za revolucijo v ostalih deželah. V tem pa se zelo motijo, dasiravno je to njihovo mišljenje povsem naravno. Toliko časa, dokler bo rusko delavstvo trpelo pomanjkanje in dokler ise bo desperatno borilo za eksistenco, ' so Čini ruskega delavstva vir za inspiracije le tistemu delavstvu, ki razume ta boj. šele, kadar bo rusko delavstvo v stanu pokazati, da je s svojo diktaturo ustvarilo iboljše življenske razmere, da imajo ruski delavci ' boljše ugodnosti, kakor pa njihovi razredni tovariši v kapitalističnih deželah, bo ruska revolucija mogoč- j no propagandističino sredstvo za revolucijo drugod. Za odkritosrčno prijateljstvo Rusiji ni treba samo vzhičevanja nad junaškimi napori ruskih mas, ampak je treba tej masi pomagati pri gradnji novega gospodarskega reda in kulture na socialistični podlagi. Vsled tega vzroka žele zmerni sovjetski voditelji in kongres sovjetov, da se prične čimprej z rekonstruk-cijskim delom in raditega so pripravljeni dati vse mo- ' goče koncesije kapitalističnemu svetu, kajti le če se zopet vspostavi mir, bo mogoče mirno gradbeno delo v prid Rusije. Tretja Internacionala nevarnost za Rusijo. Vsled te-h razlogov je s stališča ruske revolucije najnujnejša potreba, ne več vojen ampak več mini, in ce mir ne pride kot posledica svetovne revolucije bo prišel, četudi le začasno, kot posledica kompromisov s kapitalističnim svetom. Ampak ta kompromis ne bo nikdar dosežen v tem smislu, če bo tretja Internacionala vstrajala na svojem stališču, da izsili svetovno revolucjo, ne da bi pri tem vpoštevala dejanske razmere in neugodne okolščine. Iz naukov komunistične Internacionale je jasno, da ako revolucije ne pridejo same od sebe, spontano, se jih lahko vprizori, se jih lahko naredi, kakor n. pr zeleznico ali novo obleko. "Prvi upori francoskega proletarijata za časa pariške ' komune leta 1871 bi bili mnogo uspešnejši in mnogo napak m neprijetnih posledic bi se bilo preprečilo, če bi bila takrat obstajala komunistična stranka, neglede, kako maihaa ni hiln 11 Pariška komuna je torej padla, na podlagi tega mnenja, ne zato, ker ni imela močno organiziranega razredno zavednega delavstva, ampak zato, ker ni imela komunistične stranke. Torej za uspeh revolucionarnih pobun niso potrebne mase delavstva, ampak komunistična stranka, "neglede, kako je majhna" Utopistične reforme. Mučno se je pričkati, da li je ta ali ona teorija v soglasju z marksistično doktrino, ampak nazori komunistične Internacionale se nimajo opirati na ničesar, na nobeno trdno podlago in njene razlage nimajo primere od časa Blanquistov, anarhistov in morda svoječasno ruskih socialnih revolucionarjev. Moderno socialistično gibanje se opira na zavednost mase in na akcije take mase. Komunistični manifest konča s ponosnim kli.cem: "Delavci vsega sveta združite se!" Od Marksovih in Engelsovih časov pa do Plehanova in Lenina se je socialistično gibanje borilo proti vsem utopistom, ki so učili, da je mogoče uvesti socializem s hitrim prevratom, s coup, ki bi ga izvedle herojske, odločne, izolirane revolucionarne skupine. Komunistična Internacionala je v tem ozira povratek k utopističnemu socializmu. Ta povratek je tako jasen in očividen, da je Chas. Rappoport, eden prominent-nih voditeljev francoskih komunistov, zaključil svoj apel v prvi izdaji lista La Revue Communiste z besedami: "Komunisti vsega sveta, združite se!" Torej komunisti, ne delavci. S takim presojanjem delavskega gibanja je povsem naravno za "diktaturo proletarijata", da se premeni v "diktaturo komunistov5', in na taki diktaturi sloni vsa organizacija komunistične Internacionale. Zrušenje socialističnega gibanja med vojno ni povzročila slabost socialističnih organizacij ali poman-kanje duševne zavednosti med maso, ampak je bilo posledica izdajstva od strani voditeljev, mislijo komu nisti. Vse, kar je potrebno, da se odpravijo taka zla, je, da se postavijo na sramotilni steber renegati Kautsky, Longuet, Hillquit, Henderson, Ledebour in Fritz Ad-ler. Močnejše organizirana manjšina, "negilede kako je majhna", igra važnejšo vlogo, kakor pa zavednost mase. Prvič, socialna revolucija mora biti narejena — izobrazba delavstva pride pozneje. Vse, kar potrebuje komunistična Internacionala, je nekakšna mednarodna organizacija skupin, nekakšna bojevaja organizacija, po vzgledu svoječasnih socialnih revolucionarjev . . . Diktatura pred in po revoluciji. Revolucija pride potemtakem kot posledica naglega prevrata, coup, ki ga bodo izvedle "prednje straže" komunistične stranke, "neglede kako majhne," in ker je stvar taka, so naše naloge definitivno določene, naše dolžnosti jasne: mi moramo organizirati prednje straže. Masno gibanje lahko tolerira razlike mišljenj. Ne tako komunistična Internacionala. Njena mednarodna prednja straža mora biti vlita iz enega kosa. Vse sekcije te Internacionale morajo imeti enako ime, enak program do najmanjših podrobnosti. Masno gibanje se mora vršiti odprto, komunisti vseh dežel morajo delati sub rosa, po legalnih potih pa le v toliko, v kolikor to soglaša z njihovimi splošnimi načrti. Masno gibanje mora biti demokratično in avto-nomno-komunistična stranka mora biti centralizirana, unificirana in diktatorska. Komunist, ki je aktiven v delavski uniji, ali v kooperativi, ali v prosvetni organizaciji, mora sprejemati povelja od svoje stranke. ^ Ker v formi take organizacije individualci igrajo važne vloge, mora stranka od časa do časa čistiti svoje članstvo, da se iztrebi tiste, ki imajo samostojna mnenja in nazore o tem ali onem vprašanju. Struktura komunističnih strank vseh dežel mora biti podobna strukturi, kakršno ima vlada za časa revolucije. Enaindvajset točk. V splošnem prevladuje mnenje, da vsebuje 21 točk, katere je formulirala komunistična Internacionala za tiste socialistične stranke, ki se ji žele pridružiti, vse določbe za pridruženje. V resnici pa ni samo 21 ampak 161 točk, vse teze in statuti, sprejeti na njenem drugem kongresu. Skupaj predstavljajo celo vrsto predpisov in številne dogme, ne samo za stranke, ampak tudi za posamezne člane. S temeljnimi nauki se dajejo sporedno praktični nasveti, z deklaracijo prin- cipov se ob enem dajejo navodila v najmanjših podrobnostih. številne instrakcije določajo ne samo delovanje ampak tudi mišljenje komunistov. 21. točka izmed slovitih 21 točk določa, da "tisti člani stranke, ki odklonijo pogoje in teze tretje Internacionale, se izpostavijo izključenju iz stranke". Vse podrobnosti so predvidene. Kondicije delavskega boja v vsaki deželi so determinirane, specifira-ne in zaznamovane. Specifirana navodila so dana za vsak dogodek. Za vsak neuspeh se dajejo določna pojasnila. Tako n. pr. je padla ogrska revolucija vsled edinega vzroka, ker Bela Kun ni posvetil dovolj paž-nje, da bi preprečil koalicijo s centristi . . . Od kod tako čudni, tako naivni pojmi o borbi proletarijata po svetu? Kako je mogoče, da se voditelji, ki posedujejo precej izkušenj in poznajo zgodovino delavskih bojev, povračajo nazaj na davno zavržene "načrte" za revolucijo? Ruska revolucija — to je odgovor. Sile pred revolucijo. Ruski boljševiki, ali na vsak način veliko število izmed njih, razširjajo mnenje, da je ruska revolucija posledica njihove filozofije, njihove organizacije in njihovih naporov. Tako mnenje je človeško naravno. Boljševiki so imeli definitiven program, utrjeno in pogumno stranko, medtem ko druge stranke tega niso imele. Bilo bi nepravično in neresnično, če bi se zanikalo vpliv in uspehe boljševikov, bodisi njihove stranke ali posameznih voditeljev. Karkoli se še dogodi v Rusiji, imena Lenin, Trockj, Kalinin in drugi, bodo ostala trajno zapisana kot predstavniki revolucionarne Rusije. Njihovo samozatajevanje, njihovo plemeto, junaško kljubovanje, njihova sposobnost za organiziranje nima primere v zgodovini nobene politične stranke v nobeni epohi. Carski režim je izra-van in uničen bolj popolno, kakor dosedaj katerikoli dragi režim v zgodovini človeštva. Ampak tudi okolščine, razmere, ki so omogočile to uničenje, nimajo primere v zgodovini. Stoletja tiranije in despotizma; tlačeno, vedno razočarano kmečko ljudstvo, utrjen, politično pazen in revolucionaren delavski razred; dolga leta vojne in razdejanja; dežela brez srednjega razreda, izvzemši šibka, brez-močna intelegenca; in končno, medvojna revolucija, ki jo je vodila stranka ali stranke, ne da bi imele kak določen program ali načrte. Ogrska in nemška revolucija sta bili neuspešni, ne vsled neodločnosti ali izdajstva njihovih voditeljev. Mnoge okolščine so zakrivile njihov neuspeh; eden izmed glavnih vzrokov je dejstvo, da je bil na Ogrskem in posebno še v Nemčiji, aktiven, energičen in dobro organiziran srednji razred. Težje je podvze-ti operacijo na človeku kakor na zajcu, kajti človekova anatomija je bolj komplicirana. In težje je napraviti revolucijo v Nemčiji, ker ima visoko organizirano ekonomsko življenje, kakor pa v Rusiji, ki je še vedno v primitivnemu ekonomskemu stanju. Ampak celo Rusija se ne more ravnati po določbah komunistične Internacionale in se mora zatekati k politiki kakor tudi k "delavstvu z orožjem v roki". Skozi od brest-litovskega mira pa do poljskega mira se je morala Rusija zatekati h kompromisom, da je obvarovala revolucionarne pridobitve. Eksistenca posameznika ali pa države ni nič drugega kakor veriga kompromisov, sklenjenih s kruto realnostjo. Ker je ruska revolucija živa stvar, se tudi obrača po zakonih življenja. Ampak komunistična Internacionala ni tako živo bitje in vsled tega si lahko dovoli neupogljivost v svojem zadržanju napram razmeram kakršne so. Uspehi tretje Internacionale. Edino, kar je dosedaj še dosegla komunistična Internacionala, je razrahlanje socialističnega gibanja. Na tem polju so njeni uspehi ogromni. Ni uspela odstaviti ali premagati Lloyd Georga, ali Palmerja, Mil-leranda in Giolittija, ampak je uspela, da je odstavila ali premagala Kautskija, Ledebourja, Fritz Adlerja in Oto Bauerja, Longueta in Hillquita, Hendersona in McDonalda . . . Zanesla je razkol v socialistične stranke Francije, Italije, Amerike in Anglije in jih oslabila, kapitalistična reakcija pa divja neovirano naprej. Komunisti, ki v svoji gorečnosti niso hoteli oddati svojih glasov Debsu, so lahko ponosni na rezultate, in čim bolj se oslabi socialistična stranka, timvečje bodo zasluge in glorija tretje Internacionale. To seveda je šele začetek. Kadar bodo opravili s socialistično srtanko, pridejo na vrsto unije, posebno še radikalne unije v Zedinjenih državah. Tudi te so "izdane" od svojih voditeljev, prepojenimi z buržvaz-nim mišljenjem in v imenu socialne revolucije se jih mora razrušiti. Če to ni mnenje glavarjev tretje Internacionale, so pa takih nazorov njihovi fanatični učenci. Tako je socialistično gibanje razdejano na kose v sredi velike epohe. Socialistično gibanje je po svoji naturi internacionalno. Ampak tretja Internacionala je nezmožna, da bi obdržala socialistično gibanje v močni internacionalni obliki. Problemi delavskega gibanja v različnih deželah z raznoličnimi zgodovinskimi okolščinami se ne morejo umeriti in prilagoditi Procrusteanovi postelji 21. točk. Morda pade del graje za sedanje stanje tudi na socialistično gibanje. Mi smo precenjevali vrednost parlamentarizma in zanemarjali izobraževanje mase potom revolucionarnih manifestacij, kadar je bil čas zato. Ampak kazen je prevelika, mnogo večja, kakor pa grehi. Za tretjo Internacionalo. J. B. Salutsky. SODRUG VLADEGK obtožuje tretjo Internacionalo na treh točkah, ena splošna in dve specifirani. Splošna obtožitev je naperjena proti teoriji nove organizacije, ostale dve obsojate njene akcije. Na podlagi teh obtožb je tretja Internacionala: (1) nevarna ruski revoluciji sami; (2) škodljiva delavskemu in socialističnemu gibanju po vsem svetu; (3) pro-timarksistiona v svoji teoriji. Vse in vsaka izmed teh treh obdolžitev, če jih vzdrži sodišče socialističnega javnega mnenja, bi zadostovale, da se obtožence za vedno deportira iz naših prijateljskih bregov. Vse te obdolžitve kličejo nanje nic manj kot smrtno obsodbo. Kljub vsemu temu, tretja Internacionala ima še vedno mnogo življenja v sebi. Nevarnost Rusiji. Tretja Internacionala je nevarna Rusiji, tako se glasi prvi stavek obtožbe. Zdi se, da bi bilo že to dovolj. Mar nismo vsi z dušo in srcem za delavsko republiko, za sovjetsko Rusijo? Naše simpatije so na strani sinov in hčera te velike domovine svobode, ki se bore "z orožjem v roki v sredi ljutih, odločilnih bojev . In kljub temu, ta enfant terrible vseh časov, tretja Internacionala, ugroža golo življenje Rusije! Nakoc je David Lloyd George v angleškem parlamentu stavil nedolžno, začudeno vprašanje: "Kdo je Rusija?" Seveda, 130 miljonov njenih prebivalcev, kmetje, proletarci, vojaki, kontra-revolucionarji in tako naprej, ki se jih pri različnih slavnostih označuje kot "ljudstvo". In ko je Lloyd George vpraševal, kdo je Rusija, je seveda imel v mislih "ljudstvo", ampak kar je on hotel vedeti, ni bilo, katero "ljudstvo" je Rusija,, ampak kdo je priznana vlada v Rusiji, kajti, "po njihovi vladi jih boste spoznali." Kdo torej je Rusija? če ni Bakmetijev in naš prijatelj Sack s svojim "informacijskem birojem", potem mora izgledati kakor Lenin in Trockij. Ampak slednja sta podpisala teze in principe tretje Internacionale. In tako spoznamo, po pojasnilu tega newyorške-ga socialista, da Lenin, Trockij in drugi od tretje Internacionale, Izadajajo smrtne udarce s pomočjo tretje Internacionale - sovjetski Rusiji, to je, da jih zadajajo sami sebi. Tem ljudem se lahko predbaciva zločin samomora in to je grozno. Sreča, da so ti smešni Rusi pravočasno posvarjeni in sedaj je upati, da se bo zaustavijo protisovjetske voditelje pri njihovem škodljivem delu. Nevarna svetovnemu delavskemu gibanju. ^ Ampak tretja Internacionala se bo morala opravičiti in poravnati svoje prestopke še v eni drugi -točki. Delavskemu gibanju po vsem svetu prizadeva največjo škodo, kajti "na tem polju so njeni uspehi ogromni. Ni se ji posrečilo odstaviti ali premagati Lloyd Georga, Palmerja, Milleranda in Giolittija, toda posrečilo se ji odstaviti ali premagati Kautskija, iLedebourja, |Adlerja, (Oto Bauerja, Longueta, Hillquita, Hendersona in McDonalda . . . Zanesla je razkol v socialistične .stranke Francije, Italije, Amerike in Anglije in jih oslabila, kapitalistična reakcija pa divja neovirano naprej. Komunisti, ki v svoji gorečnosti niso hoteli oddati glasov Debsu, so lahko ponosni na rezultate. In čim bolj se oslabi socialistična stranka, timvečje bodo zasluge in glorija tretje internacionale." "To je seveda šele začetek. Kadar bodo opravili g socialistično stranko, pridejo Da vrsto unije, posebno še radikalne unije v Zedinjenih državah." čemu, o dragi Cassandra, vidiš vse črno? Čemu je zapečatena usoda ameriških radikalnih unij, teh izmed vseh drugih? če so radikalne, zakaj ne formirajo svet strokovnih unij in se priključijo tretji Internacionali, da s tem odvrnejo pretečo nevarnost? Veste, mi se vsi navdušujemo za delavske unije, v katerih delamo "od znotraj" tako nevtrudoma že toliko let in s tako velikimi uspehi! In posebno radikalne unije v Zedinjenih državah. Ali niso bile te radikalne unije zadnje čase tako radikalne, da so skoro vse radikalno odklonile svoj radikalizem? In ti brutalni Muskoviti nočejo prizanesti nobeni, vse hočejo pognati v razdejanje. Vladeck ve, kako rahločutni smo vsi v tem ozira in izigrava namerovane nakane napram našim unijam, katere grozi uničiti kruti Lenin. Ampak vsi napori so zastonj. Prerokovane nevarnosti ni opaziti. Tretja Internacionala ne namerava nič takega kakor "razbiti naše unije", kakor ne nameravajo socialisti razdreti družino". Res je, da se delavski svet strokovnih organizacij tretje organizacije bojuje proti amsterdamski Internacionali strokovnih organizacij, ker jo dolži, da je, morda nevede, orodje buržva-zije. Točka 10 izmed toliko strašečih 21. točk zelo določno naglaša razmerje do amsterdamske Internacionale: "Dolžnost strank, spadajočih v komunistično Internacionalo, je, da so v energičnem in brezobzirnem boju proti rumeni amsterdamski Internacionali strokovnih organizacij. . . ." Ni še tako dolgo tega, odkar je Mr. Gompers /. eksekutivo A. F. of L. povlekel njegovo organizacijo iz amsterdamske Internacionale, ker je ta Internacionala najrevolucionarnejša stvar na svetu. Ali se bo A. F. of L. obdolžilo,da -hoče uničiti strokovne organizacije? Nikakor ne. čemu potem toliko tanko-vestnosti napram tretji Internacionali in Leninu in dajati s tem simpatično zadoščenje Gompersu in njegovi A. F. of L.? Morda ho kdo sklepal, da tretja Internacionala ne misli prizanesti nobeni lokalni uniji. Ampak zopet je tu 9. točka izmed 21. pogojev v kateri se jasno določa stališče stranke napram takim unijam. Določa namreč, da morajo komunisti pristopiti k obstoječim unijam, kooperativam in drugim podobnim organizacijam in ustanoviti svoja "jedrci v vseh teh organizacijah. Ali je kaj napačnega v teh določilih? To je stara taktika za "propagiranje od znotraj", edino, da so ji še dodejani zobje; premenite besedo "komunist" s "socialist", pa imate glede te taktike isto stvar, kakor jo je sprejela v svoji resoluciji glede propagande v strokovnih organizacijah socialistična stranka na svoji konvenciji v Indianapolisu. Ali je kaj napačnega, če se skuša pridobiti strokovne unije za komunizem (ali socializem)? "Zobje" v tej resoluciji — točka 9 — so vidni v zahtevi, da se morajo strankini člani ravnati po njenih direktivah. Ali se naj ugovarja proti disciplini v stranki? Mi nismo — ozimma ne bi smeli biti — pšice, ki bi svobodno letale v kvar socializmu. Poleg tega, stranka smo mi. Ali ne bi smeli biti kolektivno odgovorni napram samim sebi? Z ozirom na namene razbiti socialistično gibanje, se lahko reče, da je bilo to gibanje v ožjem pomenu besede, razbito že pred postankom tretje Inter-nacionale. Druga Internacionale je umrla na večer 4. avgusta 1914, po dolgotrajni bolezni vsled oslabljeni a krvi. Kar sedaj paradira kot druga Internaciona-la, ni izvirna stvar, ampak le žalostna razvalina nekdanje veličastne zgradbe. In kar se tiče četrte, ali dve in pol, ali med dejanji, ali kakorkoli se že imenuje dunajski produkt, čim manj govorimo o njem tem bolje. Važnost tretje Internacionale. Na drugi strani ,tretja Internacionala je storila več kot katerikoli drugi faktor, razun sovjetske revolucije, za regeneracijo socialistične misli od početka vojne in od kar je padel pred in proti vojni socializem. Če ne bi bilo nje in njenih prednic .konferenc v Zimmerwaldu in Kienthalu, bi bili odnošaji za socialistično mednarodno solidarnost tako razrahljani, da bi bilo nemogoče vsako zedinjenje v doglednem času. In kar se tiče gibanja v posameznih deželah, je čisto navadno zavijanje, če se pravi, da nova Internacionala razdvaja isocialistično gibanje. Ravno tako lahko obdolžite pratiko odgovornosti, ker je prišla spomlad, ali pa vremenskega preroka za sneg na newyorskih ulicah. Edina krivda tretje Internacijo-nale je, da si je določno formulirala delo za rešitev problemov. In v odgovor nato so elementi, ki znajo čitati znamenja časa, vrgli od sebe vse duševne okove, prodrli prirojeno bojazljivost in korakajo naprej. Življenski elementi v gibanju so dolgo stremeli, da se rešijo apatičnega, za akcije mlačnega vodstva. Tretja Internacionala je izpolnila njihove potrebe in nade. Ali pomeni to razdejanje gibanja v raznih deželah? Ne, ampak ravno nasprotno. Zmešana, kon-fuzna zedinjenost ni v nobeno korist bojem, ki jih je postavil razvoj družbe pred nas. Zedinjenost je brezpomembna beseda, in brez vsakega smisla, ako ni strnjena v stranko z enotnim mišljenjem, pripravljena za odločilne akcije. In to je, kar ustvarja tretja Internacionala. Ce hočete, lahko smatrate, "da je to škodljivo gibanju." Tretja Internacionala in Marks. Najhujši napad na pozicijo tretje Internacionale je napravil Vladeck s tem, da jo je obdolžil izne-verjenja Marksu. Dolži jo, da je utopistična. Po njegovem mnenju "se drži utopistov vseh baž, ki verujejo, da je socializem mogoče uvesti s hitrim prevratom, s "coup", ki bi ga izvedle herojske, odločne, izolirane revolucionarne skupine." človek bi se končno že rad opiral na "hero-izem in determinacijo" po tolikih neplodoios-nih naporih, kjer se s tako okorelostjo drži "varen in pameten socializem". In kje je Vladeck odkril ljubezen tretje Internacionale za "izolirane skupine". Ali ni mogel spoznati, da so koncentracija in( centralizacija — in ne razrahljanost — najvažnejši elementi fundamentalne važnosti, na katerih sloni tretja Internacionala? Poskuša nam predočiti, da komunisti nočejo razumeti aktualnih razmer in hočejo forsirati svetovno revolucijo vkljub neugodnim okoliščinam. To bi bil zločin, ako bi bilo na stvari kaj resnice. Jeli resnično, da hoče tretja Internacionala izsiliti svetovne- revolucijo? In ali so pogoji neugodni? Vladeck je napravil kratek in hiter pregled čez svetovno situacijo in prišel do nekako obupnih zaključkov. Na Ogrskem, v Avstriji, v Italiji in Franciji imamo neuspehe, oslabljenje sil, razpadanje gibanja in nobenih znamenj ni, da se bo gibanje v bližnji bodočnosti obnovilo s potrebnimi življenskimi silami, Anglija je brezdvomno na pragu bistvene revolucije, ampak delavska stranka jo bo ustavljala. In kar se tiče Zedinjenih držav, seveda, kapitalistični razred ni nikjer tako dobro utrjen, nikjer tako aroganten v realiziranju svoje moči. Celo Rusija ni mogla rešiti svojih nalog in problemov, ki jih je imela pred seboj. Za realiziranje svojih ciljev potrebuje mir s kapitalistično Evropo in Ameriko in tu ji je na poti tretja Internacionala, ki skuša forsirati svetovno revolucijo. Vse to poiskusno analiziranje situacije je polno nesoglasij. V eni sapi se trdi, da je govorjenje o revoluciji smešno, ker so Zedinjene države močne (to je, kapitalistični razred je močan); in nobenega upanja ni na revolucijo v Franciji, ker je Francija (to je, njena buržvazija) izmučena in v stadiju propadanja. Nadalje izvemo, da so se prilike za revolucijo v Italiji razblinile po neuspehu zadnje leto, kar naj menda pomeni, da bodo prilike za revolucijo ugodne po uspešno zavrženi revoluciji. Avstrijska revolucija izgleda da je mrtva in nemška revolucija ie mrtva, menda vsled presilnega pritiska železne peto zavezniškega imperializma. In potem pride Se Ogrska s svojo brezupnostjo, kljub temu, da je ena najbolj "fa-voriziranih dežel" zavezniškega imperializma. Anglija je edina točka v Evropi, ki daje nekoliko upanja, ampak tu je zopet na poti delavska stranka, ki bo zaustavlja revolucijo. Ali vendar ima ravno ta delavska stranka Vladeckove simpatije. In da krona vso to njegovo mentalno strukturo, zaključuje svoje analiziranje s stavkom: ". . . dejstvo, da je svet v stadiju socialne revolucije je težavno zanikati ali oporekati.' Izsiljevanje svetovne revolucije. V pretres moramo vzeti še dve drugi točki, (U idejo o reformiranju svetovne revolucije in (2) diktaturo komunistov z diktaturo proletarijata. Kako forcira tretja Internacionala svetovno revolucijo vkljub neugodnim okoliščinam in razmeram? Opo-zicionalci ne morejo navesti ne enega slučaja, ki bi potrjeval njihove trditve, da hoče tretja Internacionala izsiliti svetovno revolucijo. Nič takega ne more napraviti. Boljše bi bilo trditi, da zavezniški imperializem aktualno pripravlja pota za • forciranje svetovne revolucije s svojim mednarodnim ropstvom in zatiranjem ter vsiljevanjem nizkotnega suženstva devet desetinam organiziraneh dežel. Tretji Internacionali ni treba forcirati svetovne revolucije. Taka revolucija je že v teku, kar Vladeck sam priznava. Tretja Internacionala kot organizacija in v svoji propagandi nasprotuje vsakim poizkusom forcirati svetovno revolucijo. Ona smatra, da je vsak tak poizkus, predčasno storjen, obsojen k neuspehu. Namen tretje Internacionale je pospešiti svetovno revolucijo, ampak nikakor ne stremi za tem, da se jo umetno provocira. To je večkrat poudarjano v slovitih, ali če hočete, v zloglasnih 21, ali v 161. točkah. Tretja Internacionala razvija svoj program na podlagi, da je skoro v vseh deželah splošna kriza, pa naj je že delavstvo pripravljeno, nepripravljeno ali nezadostno pripravljeno. In, če sploh kaj, skuša vzbuditi zaspane socialistične duhove iz letargije. Vežbanje v revolucionarnih mislih in za revolucionarne akcije je prva potreba za uspešno revolucijo. Zanemarjanje dela za take priprave je zločin. Tretja Internacionala nima nobenega potrpljenja s tistimi, ki ne izpolnjujejo svojih dolžnosti. Revolucije se ne delajo po naročilu. One se dogo-de. Ampak nikogar ne bi smele najti dreinajočega, kadar se dogode. Človek morda ne ve, kdaj bo izbru-hrtil vulkan, ampak neodpustljiv greh je, če se zanemari čuječnost, kadar se pripravlja družabni vulkan k izbruhom. Diktatura proletarijata. Diktatura proletarijata je glavna točka v teoriji revolucije, kakor jo razglaša tretja Internacionala. Socialna revolucija je v interesu proletarijata in ga navaja k diskuzijam za spoznavanje tega dejstva. Ponosni klic: "Delavci vseh dežel združite se!" je hrbtenica vse socialistične revolucionarne aktivnosti. Če bi Marx in Engels ne storila nič drugega kakor poslala ta klic v življenje delavskega boja, bi že to zadostovalo, da bi dobila njuna imena častno mesto v zgodovini proletarske revolucije. In kaj počne tretja Internacionala? Ona krši fundamentalni marksizem. Da se to dokaže, je bilo potrebno importirati v to diskuzijo francoskega komunističnega voditelja Ohas. Rappaporta. Seveda, Rappoport zaključuje svoj apel v prvi številki La Revue Communiste z besedami: "Komunisti vseh dežel zedinite sel" "Komunisti", ne "delavci", je Vladeckova za-smehljiva opazka. Mi želimo zagotoviti skrbipoln duh našega prijatelja, da tretja Internacionala še ni pre-menila svojega gesla. "Delavci vseh dežel" in ne "komunisti vseh dežel", je še vedno geslo tretje In-ternacionale. Morda ni ravno pravilno recti, da je črno črno, ampak zakaj ne vsaj priznati, da je res črno? Seveda, na vsak način, diktatura proletarijata; ampak, ali naj ne izvršuje te diktature tista stranka, ki jo je izvojevala, ki je zmagovita stranka proletarijata? Zmagovita ruska komunistična stranka dejansko izvaja diktaturo proletarijata in je raditega diktatura komunistične stranke. Kaj pa je v tem napačnega? Ali bi ameriška socialistična stranka delala drugače? Ali se sme stvar ilustrirati s primero notorične zadeve nekega George R. Lunna s socialistično stranko v Schenectadyu, N. Y.? Dogodilo se je, da je bil ta gentleman izvoljen za župana na socialistični listi. V zadevi imenovanja uradnikov v občinske oddelke ise je odločil postopati samostojno, to je proti socialistični organizaciji ampak v soglasju želj "publike", kar je drugo ime za delavstvo. On je želel, da mu diktira proletarijat, ampak socialistična stranka je insistirala, da se podvrže diktaturi stranke. V nekem drugem slučaju je bil pripravljen podvreči se volji večine članstva lokalne socialistične organizacije, ampak stranka ni bila pri volji popustiti niti toliko in je napravila vse korake, da je izključila župana Lunna iz stranke. Kar se mene tiče sem zadovoljen in smatram, da je stranka ravnala pravilno. Ali je Vladeck na strani "demokratičnega" socialističnega župana Lunna? Zabeležite si, da je socialistična stranka nasprotna diktaturi, toda je v času najbolj cvetoče demokracije v dnevih pred vojno, pred tretjo Internacionalo, izvajala teorijo komunistov v pogledu diktature. Drugače ne more biti. Razredi operirajo politično potom strank. Razredni interesi reprezentirajo stranke. Delavski razred je kot tak sicer enota, ampak politično ni nobena vezana celota, ako ni organiziran v stranko. Svojih političnih vplivov ne more izvajati po nobenih drugih potih in ker diktatura predstavlja politično voljo razreda, je diktatura razreda tudi izvajana z diktaturo stranke. Lahko govorite o delavski vladi, o delavski in kmečki vladi, ampak če ne substituirate razred s politično stranko, so vse besede o delavskih in kmečkih vladah brezpomembne. Samo predstavljajte si stari New York pod diktaturo proletarijata. Peter Brady, Hugh Frayne, Peter Brindell et tutti quanti bi logično tudi imeli svojo besedo v upravljanju diktature, ker so prole-tarci, ali pa bodo do tistega časa. In s temi gentleme-ni pridejo v poštev vsi dobri delavci, ki se prištevajo socialistom, komunistom, anarhistom, sin|gle-fta-xarjem, neodvisnim, svofoodomiselci, katoličani, go-drnjači in zabavljivci in vsi elementi, iz katerih obstoji družba. Ali ne bi bil to gloriozni konglomerat za izvajanje diktature nad proletarijatom? Pa so vendar vsi proletarci. Ali bi bil Vladeck pripravljen pod-vzeti volje in zahteve vse te pisane družbe in jo strniti v eno uniformirano celoto? Ali bi mogel vse različne zahteve tolikih elementov spraviti v eno soglasje? Vse te težave se bodo dogajale v civilni vojni, v zunanjih vojnah, v vrtincu smrtnih nevarnosti proletarski diktaturi. Gotovo je, da bi Mr. Vladeck ne prevzel vodstva pod takimi okolščinami, razun, ako bi imel v pomoč jako stranko s specificiranim programom, ki bi bila pravomočna izvesti svoj program. In ravno to je, kar pomeni diktatura proletarijata v Rusiji. In vsled tega je tretja Internacionala opustila izogibajočo, ohlapno, brezpomembno terminelogijo, ki je prevladovala v dnevih pred našo akcijo, ter se prijela definitivnosti in realnosti. Preciznost je povelje sedajnosti in te ne manjka v besedilu tretje Internacionale. In to je eden izmed mnogih razlogov, zakaj je tretja Internacionala neoporečno opravičena držati vodstvo proletarijata vseh dežel. Ker uvaja v revolucionarno socialistično gibanje elemente discipline, kon- centrirane akcije, realistično in fundamentalno marksistično propagando, pridobiva vsak dan na svojih vplivih in na priznanjih. Stranka za stranko se ji pridružuje, proč od nje pa so le nepomembni voditelji brez pristašev, pa tudi razne razstrešene skupine, ki so se otresle starega vodstva, novega pa še niso dobile in zato niso še prišle na novo pot. Ampak tudi te pridejo. (The Socialist Review.) Ferdo Plemič: O Klanj aci je vi sreči. Nekoč je živel oče, ki je imel sina in temu sinu je bilo ime Klanjacij. Ko je Klanjacij postal deček, je z drugimi vrstniki stregel gospodu župniku pri maši. Zato je vsakikrat prejel karan Chicago, 111. vsi KONCERT K, CA Slov.Del.Pevski Zbor NA v NEDELJO 22. MAJA PR,RED' ' < C AVA" y OB 2. POPOLDNE kJ JTSL T .tlSk- V c. s. p. s, dvorani, Po Ples. Vstopnina v predprodajl 50c - vratih 75c 1126-30 W. ISth Street, Chicago, 111. Program bogat. E>nstVU se priporočamo za obi,"° nI" \ Kdor odreka delavstvu boljši materielni položaj, mu brani višjo kulturo. Kapitalizem, ki peha delavstvo v materialno bedo, je torej protikulturen. 66 99 je edina slovenska revija v Ameriki. "Čas" prinaša lepe povesti, koristne gospodarske in gospodin ske nasvete, znanstvene zanimivosti, podučne in narodu potrebne razprave, mnogo mičnih slovenskih pesmic in poleg tega pa prinaša lepe in umetniške slike. List shaja mesečno na 44 straneh in stane samo $3.00 na leto, za pol leta $1.50. Naroča se pri "Čas", 1037 Addison Rd., Cleveland, Ohio. Knjig v vrednosti za $6 pošljemo samo za $5. Ci-tajte oglas na drugem mestu v tej izdaji. r Največja slovanska tiskarna v Ameriki JE Narodna Tiskarna 2142-2150 Blue Island Avenue CHICAGO, ILL. TV/fl tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni. J DEEJEE H0 Največja slovenska zlatarska trgovina Frank Černe 6033 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio Ure, verižice, prstane, broške, zaprstnice, medaljonžke, itd. Popravljamo ure po nizki ceni. Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč slovenskih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila. Pišite po cenik, kateri se Vam pošlje brezplačno. Najboljše blago. Najnižje cene. =1L an D BE] EC v FRANJO PUHARIC Prodajamo gramafone katere izdelujemo v lastni tovarni Naši stroji so okusno izdelani j, in dajemo zanje garancijo. Preje, predno kupite gramafon, (l pridite in si oglejte naše stroje. CHASE PHONOGRAPH 1332 West 18th St. Chicago, 111. NAROČITE! Za $5.00 pošljemo sledeče knjige: Anfisa, drama v štirih dejanjih, spisal Leonid Andrejev; cena 60e; Za staro pravdo, spisal Fran Erjavec, cena 60c; Svetovna vojna in odgovornost socializma, Et- bin Kristan, cena 80c; V novo deželo, Etbin Kristan, cena 30c; Katoliška cerkev in socializem, cena 30c; Don Correa, roman, cena 30c; Jug, zgodovinski roman, 616 strani, vezan v platno, cena $1.60; Vitez iz Rdeče hiše, zgodovinski roman, 504 strani, vezan v platno, cena $1.50; skupaj $6.00. Vse te knjige vam pošljemo za $5, poštnine prosto. Naročila pošljite Prole-tarcu. Izšla j« nova knjižica NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA ZEDINJENIH DRŽAV. Vsakdo, ki želi postati ameriški državljan, bo dobil v tej knjižici vse potrebne informacije. Poles slovenskega ima ta knjižica tudi angleško besedilo. Naročila pošljite Proletarcu. Oglašajte priredba vaših klubov in društev tudi v Proletarcu. Ako jih oglašate v drugih listih, zakaj jih ne bi tudi v Proletarcu, ki je glasilo in last slovenskega delavstva, organiziranega v J. S. Z.? Telefon Canal 4340 Jugoslovanska trgovina s cvetlicami V trgovini vedno sveže cvetlice za plese, svatbe, pogrebe itd. Imamo zaprte in odprte avtomobile za krste, poroke, pogrebe in za vse druge potrebe. VINKO ARBANAS 1320 W. 18th St., Chicago, III. Med Throop in Blue Island Ave. I Slovencem priporočamo v posečanje KAVARNO MERKUR i ........ lu 3551 W. — 26th St. (v bližini urada SNPJ., S R. Z. in Proletarca.) Dobra kuhinja :::::: :::::: Dobra postrežba. KARL GLASER, imeitelj. Občinstvu priporočamo v naklonjenost krojaško delavnico Božidar Knafl 1313 West 19th Street Chicago, 111. Cene zmerne delo trpežno In lično Popravljamo, čistimo in likamo nmmmmmmmmmmmm Kadar... Kadar mislite na potovanje t stari kraj; kadar želite poslati svojim sta rokrajskim sorodnikom, prijateljem ali znancem denar, ali kadar imate kak drug posel s starim krajem, obrnite se na tvrdko ZAKRAJSEK & CESAREK 70=9th AVE. NEW YORK, N. Y. JOSEPH C. WILIM0VSKY ^»nlirinri Klnorn nn 7mprni h rpnaVt 1840 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. Tel. Canal 60 Nai8tare[ža zlatar8ka trgovina Solidno blago po zmernih cenah :arejža zlatarska trgi na Blue Island Ave. V P1NET0WN, NORTH CAROLINA ZA POJASNILA PIŠITE.- A. H. SKUBIC & CO.. N. Carolina. Grand Furniture and Upholstering Co. 6018-20 W. 22nd St. Cicero, 111. Telephone Clyde 1300 Tovarna pohištva Zaloga vsakovrstnega pohištva, peči, preprog itd. Za vse pri nas kupljene izdelke jamčimo. Come irv now for thai* new Diriif\% Kooia Tumiiure Posebno pažnjo obračamo na skupine hišne oprave, ki bi jo morala imeti vsaka družina. Izdelujemo v lastni tovarni. Izdelki iz najboljšega materijala, lični in trpežni. Cene nizke. Postrežba točna. Pridite sami in se prepričajte. Predno kupite drugje, si oglejte našo zalogo. Frank Čuhna, poslovodja Severova zdravila vztirzujejo zdravje v družinah. Ozdravite svoje živce. 1 Kadar počutite, da ste utrujeni, zlo- g voljni, nervozni, ako se lahko razje- g zite, ako vas vznemirja šum in ro- ^ pot, nemorete storiti boljega, kakor || če vzamete ■ SEVERA'S NERVOTON (Severov Nervoton) pravilno zdra- m vilo in tonika. Namenjen je za take s slučaje. Umiri ter ublaži živce, pov- j zroči spanje, ki osvežuje in pojača s vaš živčni sistem. Cena $1.25. j| Dobite ga pri vašem lekarju. Vpra- j šajte za Severovega. Ne jemljite g drugega. ^ W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA John Plhak & Co. 1151-1153 W. 18th Street Chicago, Illinois. Modna trgovina. Velika zaloga moških! ženskih oblek, izde-1 a n i h po n a j modernejšem kroju. Cene nizke. CARL STROVER LAWYER and COUNSELLOR 133 W ; Washington Street. CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989. MODERNA KNJIGOVEZNICA. Okusno, hitro in trpežno dela za privatnike in društva. Sprejemamo naročila tudi izven mesta. Imamo moderne stroje, ne in poštena postrežba. Niske ce- (Adv.) BRATJE HOLAN, 1638 Blue Island At«., Chicago, III Ne odložite "Proletarca" preje, dokler ga temeljito ne prečitate. Ne izgovarajte se, da list ni zanimiv. Seveda, učenje je utrudljivo. Toda, če hočete pridobiti nekoliko globokejše znanje o socializmu, tedaj morate citati razprave in članke, kot jih prinaša "Proletarec" Čitanje šund romanov ni utrud Ijivo; toda tudi izobrazbe ne boste našli v njih. Naročite knjige "Za do" in "Don Correa". mo za 90c. staro prav-Obe pošlje- SLOVENCI pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI, JEDNOTI. Naročite si dnevnik "Prosve-ta". List stane za celo leto $5, pol leta pa $2.50. Vstanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za iiovo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 So. Lawn-dale Ave., Chicago, III. Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA. ® * Mi pošiljamo denar v vse kraje Slovenije, Hrvatske, Srbije, Dalmacije, in druge dele Jugoslavije. « « * © «t Vse denarne pošiljatve garantiramo. American State Bank 1825-1827 Blue Island Avenue, CHICAGO, ILL. J. F. Štepina, pred. A. J. Krasa, blagajnik. $ * $ ft * * * « Jugoslovanski pogrebnik in balzamovač Naša tvrdka je opremljena z vsemi potrebščinami, ki pridejo v poštev pri balza-miranju in ureditvi pogrebov. Za tiste, ki nimajo doma prostora za postavljanje mrtvaških odrov, imamo urejeno posebno kapelo. Na razpolago kočije in avtomobili ob vsakem času. JOSIP PA VLAK, lastnik, 1814 So. Throp St. Chicago, 111. Telefon Canal 5903. =imiimiimiimiiiiimiiimimiiiiiiiiimiiiiimiiiiiimimmm= tj Naznajam bratom = Slovencem, Hrva- E torn in Srbom, da § sem odprl moderno E KROJAŠKO 1 DELAVNICO [ Izdelujemo vsakovrstna E moška in ženska obla- E čila, čistimo, likamo in E popravljamo. Izdelujemo tudi sokolske E kroje in nabavljamo so- E kolske potrebščine. = Solidno delo, cene zmer- E ne. Slavnemu občinstvu E se priporočam v naklo- E njenost. • E i Frank Novosel I KROJAČ | | 1113 W. 18th St Chicago, Illinois | :illlllllllllliMMllllllllliiiiiiiiilllllllillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiE Franjo Halauš Moderna Krojaška Delavnica !l tu, Izdelujem obleke po meri, čistim in popravljam. DOBRA IN TOČNA POSTREŽBA. 1803 S. Throop St., Chicago, 111. TEL. CANAL 1395 ANTON KARA 1161 W. 18th St. CHICAGO, ILL. Trgovina s čevlji V zalogi potrebščine za čevljarje. CENE NIZKE POSTREŽBA TOČNA Slavnemu občinstvu se priporočam v naklonjenost ANTON KARA