!tev. Z66.
V Ljubljani, v torek, dne 22. novembra 1910.
Leto XXXVIII.
s Velja po pošti: ==
Za oelo leto iiapre] . K 26'— za pol leta „ . „ 13'—
za četrt leta „ . „	6-50
za en meseo .....2*20
za Nemčijo oelolotno „	29'—
za ostalo inozemstvo „	35'—
== V upravništvn: ==
Za celo leto naprej . K 22*40 za pol leta „ . „ U'20 . „ 5-60 . „ 1'90
za četrt leta „ za en meseo „ S poilljanjcra na dom stane na mesec 2 K. Posamezne St. 10 v.
Inserat!:
Enostolpna polltvrsta (72 mm): aa enkrat . . . . po 15 t za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ za več ko trikrat . „ 9 „
V reklamnih notloab stane enostolpna garmondvrata 30 vinarjev. Pri večkratnen objavljanju primeren popnat.
=Izhaja: i
vsak dan, izvzemii nedelje In
praznike, ob 5. uri popoldne.
(fcsr Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi Stev. 6/11!. Rokopisi so ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona stev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi itev. 6. tuj = Sprejama naročnino, Inserate in reklamacije. = ===== Upravnlškega telefona itev. 1U8.	i
škandalu takega oderuškega podjetja v ravnokar anektiranih deželah.
A pridejo delegacije, kjer bi moral krivec baron Burian dajati odgovor — in načelnik »Zveze južnih S 1 a v e n a« se ne ženira, v odseku izreči istemu baronu Burianu svojo zahvalo in priznanje.
A prišlo je še boljše. Ivo je v skupščini delegacije voditelj V. L. S. predlagal, naj se baron Burian graja radi ustanovitve oderuške banke, je načelnik »Zveze južnih Slavo-n a « ta predlog pobijal, zoper je glasoval z ničevo in smešno utemeljitvijo tudi d e 1 e g a Dalmacije dr. D u š a n Bal j a k — a poslanec Ivan II riba r je z ozirom na posebne špekulacije brzojavil mladočeškemu delegatu dr. Kram aru, naj Čehi pomagajo Burianu! Kaj pomaga moška značajnost g. M a t k o M a n d i č a , ki ga spoštujemo kot doslednega moža, če tudi je naš politični nasprotnik, ko so nastopili tako žalostno načelnik In dva člana parlamentarne komisije »Z veze južnih S 1 a v e n a« — ravno tako, kakor so v vseučiliškem vprašanju b a š razni člani parlamentarne komisije te »Zveze« izvršili zahrbtni napad zoper tiste ki so se moško držali sklojiov »Narodne zveze« in »V s e u č i 1 i š k e g a klub a«.
Ni čuda, da ob takih pojavih oseb-neera intriganlstva in narodne nezavednosti, ki zapostavlja najvit,alne'Žje skupne narodne interese, skramo 4rpl narodna pnzicfa južnih Slovanov: Slovencev in Hrvatov.
In to je tisto, kar danes konstatu-jemo žalostnim srcem ob zori novega zasedanja državnega zbora!
Glasno kličemo tistim, ki so si ohranili še čut za skupni blagor Slovenstva in Hrvatstva: Gospodje, tako ne ore naprej! Pomislite, da vsneega izmed Vas zadene sokrivda, zgodovinska sokrivda, če nadalje trpite take razmere v jugoslovanskem taboru, če nimate toliko poguma, da se jih iznebite tako ali tako z odločnim činom., ki ga zahteva najvišji blagor naroda.
Ne mislite, da nam narekuje te resne besede katerikoli ozir na strankarske interese. Kar so teh tiče. v ožjem l>omenu besede, smo s sedanjim položajem lahko zadovoljni, kajti prinesel je ravno naši stranki uspeh za uspehom.
Pred očmi imamo le skupni interes naroda. In poglejte, vsi resnični slovenski in hrvatski narodnjaki, razvaline!
Na K o r o š k e ni je nemški teror izsilil imenovanje škofa, ki jezika tretjino svojih škofljanov ne razume, ki ni
v stanu moliti enega očenaša s svojimi ! slovenskimi verniki!
V Ljubljani zapostavljeni starejši in zasluženi slovenski sodniki, po-vdarjamo, liberalnega mišljenja, v korist mlajšemu nemškemu nacio-nalcu!
Na Š t a j e r s k e m in v I s t r i narodne slovenske in hrvatske manjšine prisiljene do najskrajnejšega boja v deželni hiši, da rešijo minimum narodnega življenja, in tako dalje in tako dalje.
Kdo zamore biti slep zoper vse to?
A sanacija zamore priti samo od tam, ocl koder je prišlo zlo — od »Z v e-z e južnih Slaven a«.
Prvič po odgoditvi državnega zbora pride ta »Zveza« oiicielno do besede. Na njej je, da zavzame jasno stališče.
Tako, kakor je šlo doslej, ne gre naprej. Ocl »Slovenskega k 1 u -b a«, ki se je vselej zvesto in lojalno držal onega, kar je bilo skupno sklenjeno od cele jugoslovanske delegacije, ne moremo in ne smemo zahtevati nadalj-nih žrtev, ki so neplodne, ako služijo le osebnemu intriijanstvu in znabiti cclo še zasebnim aspiracijam in špekulacijam posameznikov.
Daleko od nas, da bi vrgli celo »Zvezo južnih S 1 a v e n a« v en koš! Dobro vemo, da »Zvez a« ni h o-m o g e n n a , ker obstoja iz raznih načelno ločenih strank. Ravno radi tega je pa tem nujnejše potrebna enotna narodna politika celotne jugoslovanske delegacije. Drugače ne štejemo narod n o in služimo le našim narodnim nasprotnikom in njihovemu najnevarnejšemu, ker najvplivnejšemu repre-zentantu: dunajski birokraciji.
II a n n i b a 1 a n t c p o r t a s ! Že se dunajska birokracija peča z idejo, dve lepi jugoslovanski deželi, Bosno in Hercegovino, prodati Mažarom. Zadnji čas je, da jugoslovanstvo, obkoljeno od smrtnih sovražnikov, pokaže skupno, solidarno fronto napram skupnemu sovražniku.
In ravno zasedanje državnega zbora, ki se prične v četrtek, je največjega pomena v političnem, narodnem in gospodarskem oziru.
Parlamentarni dogodki teh treh tednov do božičnih počitnic utegnejo postati odločivni za marsikaj, kar bo globoko segalo v življenje našega naroda.
Noben zaveznik ne bo pomagal Hrvatom in Slovencem v odločilnem hipu — če Hrvati in Slovenci sami kažejo tako usodno sliko, ki se je pojavila po krivdi nekaterih članov »Z veze ju ž-n i h Slave n a« med zadnjim poletjem in ravnokar končanim zasedanjem delegacije.
I
J*'" Danaiina številka nbseca 4 stnni.
Jugoslovanska <b!soacl!a ¥ državnem zbm
V četrtek se snide državni zbor pod znamenji, ki niso baš ugodna, ne za državo, ne za vlado in tudi ne za skupne interese južnih Slovanov.
Praška pogajanja niso do-vedla do splošno zaželjenega uspeha. Čcško-nemška mora tlači dalje notra-nje-polilični položaj.
Vlada barona B i e n e r t h a je slej ko prej v neprijetnem položaju, da ne razpolaga z večino, ki bi bila zadostna za osiguranje breztožbenega delovanja parlamentarnega stroja. Tudi se po praškem fiasku ne more več smatrati Bienerthovo stališče na zgoraj tako močno, kakor poprej.
A tudi narodna pozicija južnih Slovanov se ne more smatrati kot posebno ugodna. Ne da se več prikrivati, da zeva prepad med obema jugoslovanskima strujama. »Zasluga« za to dejstvo, katerega se radujeta Teut in Izrael, gre izključno »Zvezi južni h Sla v en a«, t. j. tistim elementom iz te »Zveze«, ki so se polastili njene reprezentance in v njenem imenu, na njen račun in njeno nevarnost iščejo lavorike izključno v tem, da dosk-dno kompromitujejo jugoslovansko narodno politiko z nevrednim spletkarjenjem in zahrbtnimi potezami — v kričečem protislovju s skleni lastnega kluba in s slovesnimi soglasnimi sklepi cele jugoslovanske delegacije.
Med navdušenim odobravanjem celo hrvatske in slovenske javnosti so bili vsi jugoslovanski poslanci, združeni v »V s e u č i 1 i š k e m klubu «. soglasno sklenili napram vladni predlogi
0	laški pravni fakulteti tisto taktiko, katera se jo potem tudi dejansko zapo-čela in izvršila s popolnim taktičnim uspehom.
A po zaključenju državnega zbora so kmalu vstali člani »Zveze južnih SI a v e n a«, i. s. taki, ki so bili poprej sami glasovali za započeto taktiko, da so z efijaltsko zvestobo padli v hrbet svojim tovarišem., ki so izvršili
1	največjo osebno požrtvovalnostjo to, n kar so bili poprej glasovali vsi jugoslovanski poslanci! In prišlo je zasedanje delegacije. V spominu vseh jo orjaški boj, katerega je izvedla cela jugoslovanska delegacija lansko spomlad zoper oderuško bosensko kmečko banko, ustanovljeno po inici-jativi mažarskega skupnega finančnega ministra, barona Burian a. Cela Evropa se je začudila ob nečuvenern
LISTEK.
Iva» Vojnovlt: EkitoeKcij.
Vojnovič je znan dramatik in eden »lih redkih jugoslovanskih pisateljev, ki imajo res dramatičen talent. Kol dramaturg zagrebškega gledališča po-tudi vse, kar zahteva oder za "speli. Le talent, združen z scenično-l(,hničnim znanjem more na odru uspevati. In »Ekvinokcij« je delo, o katerem le Šel glas, da je najboljša jugoslovanska drama.
Jedro igre je trojna ljubezen. Erotična ljubezen, ljubezen staršev do °|rok in obratno in ljubezen do domovine in j-ešitve tega problema s pomočjo tujine. Drama nam nudi toliko Vpč zapletIjajev, in iz takih motivov Klora nastati dosti res dramatičnih ^cen. Uporaba toliko paralelnih in kri-«ijoCili se niti pa zahteva vešče roke ,pjlr<ika. In to ima Vojnovič, ki je zgra-1,1 tehnično ogrodje neprisiljeno z lp(Jno naraščujočo napetostjo.
šitov problema »tujina in domovina« je samo markirana, poglobljena ni in zato se je razrastla bolj v osebni hoj Nietzscbejevega človeka in pol (Niko) proti onim, ki so prikovani ob male razmere na domači obali, kakor pa v idejno razrešitev označenega problema. Vsi drugi motivi so razpleteni verjetno, rešeni simpatično in posegajo kot kolesje ure zob v zob.
V celoli nam je igra ugajala, ker ima bogato dejanje, res dramatično kri in prav dobro tehniko.
Tehnično je uprizoritev »Ekvinok-cija« silno težka in slavi na insccnacijo velike zahteve. Heči moram, da se je vršila za naša sredstva dostojno, častno. Pripomnil bi le nekaj svojih pomislekov, ki se dajo uresničiti. V prvem dejanju naj se uporabi zaoder, ker je prospekt odločno preblizu scene in tako ubije iluzijo veličasti morja. V zadnjem dejanju istotako in ladja »Svoboda« naj tudi res plava v ozadju. Menda se je predsinočnjem pri intermezzu nekaj pokvarilo, in je morda zato izostala ladja na koncu. Pri reprizi naj se uporabi zaoder, dasi vem, da ni ravno vzorno ziclan. Kipcnje morja, plus-
kanje valov ob bregove se pri nas ne da dobro uprizoriti, ker nam manjka aparatov. Drugače pa so bile oderske slike hvale vredne.
Z igranjem samim pa nisem tako zadovoljen, kot z igro kot tako in opremo. Najboljša je bila Jele (Danilova). Zašla je sicer mestoma v afekl, ki ni bil umesten; kriki so se prevečkrat ponavljali. V pretežni večini pa je našla za svojo vlogo vedno prav gorkih tonov. Trikratna gradacija klica obupane matere v tretjem dejanju je bila izbor-na, isto vsi prizori, v katerih je izražala pritajeno bol. — Za njo je prvi Boliuslav, ki je igral sicer epizodo, a vzorno v maski in igri. Niti črtice karikature ni bilo na njegovem duhovniku. — Slepec Vlaho (Verovšek) se je potrudil, da je ustvaril samonikel tip, okrog katerega je sicer glede posameznosti še tipal, a ga v celoti pogodil prav dobro. Njegov glas in kretnje so karakterizirale slepca povsem in docela. — Kapitan Dražič (Škrbinšek) je bil gotovo od vseh vlog, kar jih je igral letos, v tej najboljši. Mi smo si misl li lo vlogo sicer drugače, a klonimo se tudi njegovi kreaciji, ker je bila zamiš-
Fred državnozborskim zinrkim zasedaniem.
Bivši minister in voditelj krščan*. skosocialne stranke dr. Albert Gess« mann je z ozirom na otvoritev državno-zborskega zasedanja izjavil:
Prihodnji četrtek se zopet snide državni zbor. Vse je radovedno, kako da se razvijejo razmere. Politična predigra po raznih deželah ni zelo upapolna. Po več deželnih zborih je imela obstruk-cija prave orgije, a ra\ io to kaže, da se bodo izvojevala narodna nasprotja v deželnih zborih in da bo zato državni zbor nekoliko razbremenjen narodnih sporov.
Najvažnejša naloga, ki čaka državni zbor v bodočem kratkem zasedanju, je, rešiti poslovnik, ker sedanja preos-nova velja le do 31. decembra 1910. Če se ne posreči podaljšati velj,ave začasnega poslovnika, bodoče leto državni zbor ne bo deloval.
Druga važna stvar je začasni pro. račun, ki mora biti rešen do 31. decembra.
Ravno tako mora biti rešen statut »Avstro-ogrske banke«, ker velja sedanji statut zgolj do konca letošnjega leta in ne gre, da bi na tem polju zavladalo brezpravno stanje. Avstrijski in ogrski državni zbor bosta tudi sklepala o izplačevanju v gotovini, kar se pa šo ne ho tako kmalu uveljavilo.
Gessmann upa, da opozicija teh predmetov najbr^p ne bo onemogočila. Odseki in zbornica bo morala hitro delati, ker morajo biti rešene predloge vsaj do 19. decembra.. Med Božičem in novim letom namreč zborujejo delegacijo, da sklepajo o začasnem proračunu.
Nemška svobodomiselna glasila na-glašajo, da bo morala zbornica rešiti volitve v delegacijo, draginjsko vprašanje, začasni proračun, bančni statut in podaljšanje poslovnika. Z ozirom na laško fakulteto vladinovci še niso edini. Eni so za to, da se uduši slovenska obst rukcija, drugi pa za to, da se vprašanje odgodi.
ITALIJA PROTI AVSTRIJI. — IRE-DENTA.
Italijanska vlada zahteva 200 milijonov lir za nove trdnjave ob meji. Od
to vsote porabijo tri četrtine za utrdbe ob avstrijski meji. — Iredenta zahteva zdaj, naj se laška armada zavzame bolj kakor do zdaj za Italijane na Malti Iredenta glede na Malto je naperjena proti Angleški, a tudi z ozirom na Nizo in Savojsko pripravlja iredenta akcije.
ljena in dosledno igrano izdelana. Odločno pa je bil premlad. — Ivo (Nučič) nam ni ugajal. Imel je preteatralne poze in bil preveč retorično-pateUčen. Tudi s sekiro je preveč manevriral. V sceni z Anico pod drevesom (prvo dejanje) ni bil njegov Ivo ljubimec, kot jih najdemo v življenju, ampak prisiljen. — Niko (Danilo) je igral ciničnega Ame-rikanca, ki gre preko vsega, kar mu zastavlja pot do cilja, rutinirano, a no poglobljeno. Tudi vloge ni docela znal. Notranjosti v njegovi igri nismo našli, dasi radi priznamo, da je bil diskreten in ni podčrtava]. — Marc (Iličičeva) jo imela slabo masko in iz svoje vlogo iii mogla narediti bogvekaj. — Isto velja o Anici (VVinterovi), ki je kljub temu v drugem dejanju našla prav gorkih tonov. — Druge vloge so epizoclne. Kom-parzerija je bila v prvem dejanju mrtva in slaba, v četrtem pa živa in dobra.
Režija je bila vestna in dobra. Su-flerka včasih preglasna. V obče smo bili s predstavo prav zadovoljni.
d. d.
ODSTOP SRBSKEGA POSLANIKA NA DUNAJU.
Merodajni srbski krogi izjavljajo, da bo dunajski srbski poslanik Siinič vpokojen na svojo ponovno prošnjo in ne zato, ker je kritikovul govor srbskega zunanjega ministra Milovanoviča. Belgrajski dipiomatični krogi najod-ločnejše zatrjajo, da bo odpoklican tudi avstro-ogrski poslanik v Belgradu, grof Forgach.
TURČIJA IN AVSTRO-OGRSKA.
Z ozirom na poročila ruskih listov piše »Sabah«, tia tajne pogodbe mod Avstro-Ogrsko iii Turčijo ni. Zelo prijateljsko razmerje med Avstro-Ogrsko in Turčijo se ne more nazvati politična ententa. — V šteyerski tvornici orožja je naročila turška vlada 200.000 puškinih cevi, ki so vredne 2,000.000 kron.
ČRNOGORSKEGA KRALJA ZADELA KAP ?
Iz Belgradu se poroča, da je pred kratkim zadel mrtvoud črnogorskega kralja Nikolaja in mu oslabil desni del telesa. Na kraljevo željo se to zakriva, vendar mora kralj ostati v postelji. Belgrajski list »Zvono« je objavil pisma, ki jih je pisal črnogorski prestolonaslednik Mirko neki igralki in ki ga zelo kompromitirajo. Kralj je hud na Mirkota, ki je iiil prej njegov ljubljenec in ga je baje obsodil v hišni zapor.
PORTUGALSKA SVOBODOMISELNA BLAMA4A.
»Allgem. Zeitung« (judovski list, skrajno »frajzinig«) poroša iz Lizbone, da razmere v novi republiki niso zadovoljive. Slaba uprava se je še poslabšala, ker morajo republičani dajati svojim pristašem dobre službe. Uradnikov ima republika že dvakrat več. kolikor jih jc imela monarhija. Pač pa republika izganja jezuite naprej in jih je zdaj izgnala iz vseh portugalskih naselbin. Naseliti se nameravajo izgnani jezuiti v Braziliji, C.ochinchini in v angleški Indiji.
NAPAD NA 3RIANDA.
Ko ho odkrili 20. t. m. v Parizu spomenik Fallieresu na čast, je po slav-nosti udaril Br.andn mizar Lacour in mu izbil klobuk v. r-lave. Lacour jc izjavil državnemu pravdniku, da ni veljal njegov udarec Briandovi osebi, marveč republikanskemu vladnemu »istemu.
Al &RH STIČNI IZGREDI 03 STAVKI
NA JUŽNEM ANGLEŠKEM.
Iz Tonypandyja poročajo, da so poizkušali davkujoči delavci vdreti v ravna :eljevo hišo, ki so jo mislili razstreliti. Neki policist jc razgnal napadalce. V Gilmch Gorbu, Clamorgan, so vrgli stavkiljoČi delavci nekega nepriljubljenega uradnika v kanal. V Tonv-pandyju so se stepli stavkujoči in ne-stavkujoči delavci. Več nevarno ranjenih delavcev so odvedli v bolnišnico. Stavkujoči delavci so napadli tudi transport ranjencev in vrgli enega ranjenca v kanal.
REVOLUCIJA V MEHIKI.
Vstaja 21. t. m. ni izbruhnila, kakor so pričakovali, ker je bila pripravljena . lada na njo. Pač so pa izbruhnili v soboto v Zacalecasu nemiri, pri katerih so streljali vojaki na vstaše. Ubitih jc Mio do 100 Jjudi. Zedinjene države so ukazale armadnemu povelj-ništvu v Teksasu, naj bodo vojaki pripravljeni. da 1)0 mogoče Zedinjenim državam vzdržati ob mehikanski moji nevtralnost.
BULGARSKI K^ALJ IN KRALJICA NA DUNAJU.
Sofijski »Dnevnik« poroča, da ob-lšScta meseca januarja btilgarski kralj Ferdinand in kraljica Eleonora na Dunaju našega cesarja, da mu čestitata ob osemdesetletnici.
OJAČENJEJAPONSKEGA BRO-DOVJA.
»Sun« poroča iz Tokija, da zahteva japonska vlada od parlamenta štiri nove vojne ladje in 7 križaric. Svojo zahtevo utemeljuje z ozirom na aneksijo Koreje.
t 6rol ln\mi
(Po brzojavnih poročilih.)
Zdravnik Tolstega, dr. Makovecki, pripoveduje, da jc umrli pisatelj v svojih zadnjih urah ves čas gibal z roko, kakor da bi hotel pisati. Družina Tolstega dobiva na tisoče sožalnih pisem iz vseh krajev sveta. Truplo velikega pisatelja je ostalo do včeraj popoldne na mrtvaškem odru v hiši železniškega postajenačelnika v Astapovem. Kropiti so ga hodile neprenehoma množice kmetov. Mnogi so glasno peli in molili ob mrtvaškem odru. Danes dopoldne je dospel posebni vlak s Tolstojevim truplom na posta io Sasoku, ki jc odda-
ljena tri kilometre od Jasne Poljane. V teku včerajšnjega dne so se začele zbirati ogromne množice ljudstva v Jasni Poljani, da prisostvujejo pokopu trupla Tolstega, ki se vrši danes popoldne. Udeležba od strani kmečkega prebivalstva in dijaštva bo naravnost ogromna. V Jasni Poljani bo Tolstoj pokopan na gričku v grobu, ki je obdan od hrastov, na lastno željo brez cerkvenih slovesnosti. Družina Tolstega je predvčerajšnjim izjavila škofu Parfeniju, da ne želi, da bi bil Tolstoj cerkveno pokopan. Vprašanje škofa, a ko je Tolstoj kazal v zadnjih urah kako kosanje, se je zanikalo, nakar je sveti sinod v Peterburgu pozno v večer sklenil v štiriurni seji, da se ekskomunikacija Tolstega iz pravoslavne cerkve vzdrži. Noben pravoslavni duhovnik ne sme brati za Tolstim maše posmrtnice. Knez Obolenski, rjezanski guverner, je brzo-javil ministrskemu predsedniku Stoly-pinu, da mu je izjavila Tolstojeva rodbina, da vsled želje umrlega n<j bo pripustila nobene cerkvene slovesnosti. V mnogih slučajih pa je bila duhovščina prevarjena. Tako se je n. pr. v cerkvi državnega zbora, kakor 'se poroča iz Peterburga, brala maša za »bojarja Leva«. Lev je namreč krstno ime Tolstega. Duhovnik seveda ni slutil, da se s tem misli Tolstega. V mnogih ruskih mestih so se že včeraj zvečer napovedane gledališke predstave odpovedale, a so se morale na povelje oblasti vršiti. Na tisoče letakov je bilo v Peterburgu nalepljenih po cerkvah s prošnjo na sveti sinod, naj dovoli brati za umrlim posmrtnice. O tem pa ne more biti govora, ker družina Tolstega sama ne zahteva tega.
Dnevne novice.
Odmev ljubljanskega shoda na deželi. Odbor »Slov. katol. izobraževalnega društva« v Trnovem je v svoji seji z dnem 20. novembra 1910 s posebnim veseljem vzel na znanje protestni shod katoličanov v Ljubljani zoper napade na vidnega poglavarja katoliške Cerkve in se navdušeno pridružuje vsem sklepom in ukrepom shoda. Pozdravlja vso odločne udeležence in kliče: Bog varuj katoliško Cerkev in njenega poglavarja vseh sovražnikov!
+ Ez Dalmacije. B a 1 j a k in Buri a n. Več kot čuden vtisek je napravil v D a 1 m a č i j i nastop dalmatinskega delegata dr. B a 1 j a k a v delegacij: za Buriana. Dr. B a 1 j a k je docela prezrl, da ni bil poslan v delegacijo kot agent sarajevskega multimilijonarja J e f t a n o v i č a , temveč kot zastopnik kraljevine Dal m a c i j e , ki je po ogromni večini hrvatska. Hrva-t o m je imel g. B a 1 j a k zahvaliti svoj delegacijski mandat, ne pa gosp. J e f t a n o v i c u! In kar je navedel g. Baljak v utemeljevanje svojega doslej še nerazumljivega postopanja, je več kot nesmiselno, otročje in smešno. Rekel jc, da ima B u r i a n veliko zaslugo, ker ni preganjal bosenskih Srbov radi veleizdaje. V tem oziru je pa mogoče le dvoje: Ali so bili med bosenski-ml Srbi res velcizdajci, potem je bila Burianova zaprisežena dolžnost preganjati jih — in Baljak o v a hvala je za B u r i a u a razžaljenje. Ali pa — in to je naše mneraje — veleizdajalstva sploh ni bilo. potem je spolnil Burian ravno tako le svojo dolžnost, da ni preganjal ljudi, ki niso ničesar zakrivili. Nasprotno: če bi bil Burian preganjal nedolžne ljudi, bi se bil težko pregrešil zoper svoje zaprisežene dolžnosti. Zaradi tega pa, ker Burian ni izvršil lopovščine, preganjati radi veleizdaje nedolžne ljudi, izkazovati mu ostenta-tivno hvaležnost in jo tirati celo tako daleč da se g 1 a s u j e zoper grajo u s t a n o v lj e n j a oderuške, b a n-k c — to je logika, koje tajnosti so znane trenotno samo dr. B a 1 j a k u in znabiti še bolje g. J e f t a n o v i č u.
+ Shod S. L. S, v št. Janžu. V nedeljo je bil izborno obiskan shod S. L. S. v št. Janžu. Govoril je na shodu deželni poslanec dr. Ivan Zaje c, ki je s svojimi izvajanji navdušil zborovalce. Liberalci so bili vsled sijajnega uspeha shoda popolnoma zbegani.
+ Liberalna vero. Prav ginljivo in spodbudno je seda j brati razne liberalne in židovske liste, ki prinašajo telegrame, v katerih ugibajo, ali se bodo brale za dušo pokojnega grofa Tolstega maše-zadušnice ali ne. Nekateri so celo hudi in se jeze, češ, da se ruska duhovščina proti Tolstemu sovražno obnaša, ker se brani za pokojnim grofom mrtvaške obrede in opravila izvrševati. Od kod neki ta vnema in zanimanje za cerkveno bogoslužje od strani listov, ki so drugače vsaki cerkvi tako rezki in so bogoslužje za praznoverje razkričali. To kaže, da tli v duši ljudstva vera v posmrtuost in večnost in se ne da vdu-
šiti kljub vsem klevetam liberalno-ju-dovskega časopisja.
+ Silno klavern shod so imelilibe-ralci v nedeljo v Sv. Križu na Tiori-škem. Ljudje so na shodu žvižgali. Štrekelj je govoril pet minut. Gabršček se je tolažil z novimi volitvami.
-f- Licemercl. Kakor je znano, so se v vas Ricmanje zopet vrnile redne razmere in ž njimi krščansko življenje. In na nedeljo, dne 20. t. m., jc prišel v Ricmanje goriški nadškof dr. Fr. Se-dej, ki'je pri tej priliki krstil več oseb in delil zakrament svete birme. To pa »Slov. Narodu« ni všeč in je zato danes napisal svoj komentar k tej spravi med Ricmanjci in katoliško cerkvijo ter ta-ko-le pravi: » . . . Ricmanjci, ki so se leta in leta držali tako junaško, so klonili duhom ter so se udali sirenskim glasom, ki so prihajali iz tržaškega škofijskega ordinariata in tržaškega namestništva. In v nedeljo, dne 20. t. mes., so se nekdanji riemanjski junaki skesano in ponižno vračali v naročje svete matere katoliške cerkve. Tako se je končala riemanjska epopeja. Nekoč tako junaške Ricmanjce obžalujemo, ne pride pa nam na misel, da bi jih obsojali.« Kakor se vidi, ta sprava »Na-rodovcem« ni po volji. Kadar pride dr. Triller v deželno zbornico in bo še de-klamiral o svojem globokem spoštovanju verstva, mu lahko naši poslanci to »Narodovo« »vernost« pod nos pomole.
+ »Edinosti n Rlcmanjih. »Edinost« piše: V našem lepem kraju, ki je dandanes znan po vsem omikanem svetu, so se v zadnjem času razmere korenito izpremenile. Ne da se t a -j i t i, da je ljudstvo v marsičem zaostalo, ko jc bil njegov pogled vprt samo v en cilj, ki je izrabljal vse njih sile. Končno pravi »Edinost«, da so Ricmanjci dobili v svojem župniku gospodu Ivanu Zegi voditelja, ki združuje v sebi vse lastnosti dobrega duhovnika in pristavlja: »V kratkem času svojega bivanja v Ricmanjih je mož dovršil čudesa. Stvari se razvijajo neprisiljeno in lahkotno. Dne 4. novembra je bila v naši cerkvi ginljiva slovesnost, prvo sv. obhajilo, pri katerem jc bilo 35 odraslih fantov in 41 odraslih deklic.«
-f Trž.aška hladilnica. Dne 21. t. m. je zborovala v Trstu prometna komisija. Razpravljala je o potrebi hladilnice v Trstu. Potrebna je ne toliko z ozirom na argentinsko meso, kolikor za to, ker upajo, da bodo izvažali in uvažali zdatne množine mesa čez Trst, Zdaj, ko nima Trst hladilnice, izvažajo n. pr. štajersko divjačino čez Marseillc v Egipt, dasi je pot čez Trst krajša in cenejša.
+ Novo društvo in Orel na Goriškem. V Medani pri Korminu v zepad-nih Brdih so ustanovili novo društvo z Orlom. Na shodu je bilo 250 ljudi. Govorili so: domači g. kurat Kurinčič, predsednik S. K. S. Z. clr. Ličan in ju-rist Vrtovec.
—	Aranitzky vpokojen. Načelnik pravosodnega oddelka hrvaške deželne vlade, Slavko Aranitzky, je bil s 16. novembrom t. 1. vpokojen, ne da bi bil kakorkoli odlikovan ali vsaj pohvaljen. Ban Tomašič pa se je jako uračunal v nadi, da se s tem činom prikupi koaliciji in spravi neljubo pragmatiko v ozadje. »Pokret« se čudi banovemu postopanju v zadevi Aranitzkega in se za slednjega naravnost poteza. Ob bana se je sedaj zahtevalo odgovora o železniški pragmatiki in pri tej zahtevi se ostane. — Za naslednika Ara-nitzkemu je imenovan Miroslav Bro-schan.
Nove smodke. C. kr. tobačna režija bo upeljala šest novih vrst smodk. Prve tri vrste, ki bodo narejene iz ha-vanskega tobaka, se bodo prodajale pod imeni »Ideales« (100 kosov 90 K), »Victorias« (100 smodk 60 K) in »Entreactos (100 smodk 45 K). Nove smodke se bodo prodajale v lepih zabojčkili po 25 kosov, in bodo imeli zabojčki smodk »Ideales« na pokrovu natisnjeno sliko Ilainburga, zabojčki »Victorias« bodo imeli sliko Opatije in zabojčki »Entreactos« sliko Vrbskega jezera na Koroškem. Ostale tri vrste novih smodk bodo prišle v promet pod imeni »Impc-ratores« za ceno 65 K 100 kosov, »Aromáticos« za 40 K in »Graciosas« za 30 K. Tudi te 3 vrste se bodo prodajale, v lepo opremljenih zabojčkih, kakor prve tri, ter bodo imele na pokrovih slike Dubrovnika, Hallstadta in Kloster-neuburga. Nove smodke bodo opremljene tudi z zlatimi papirnimi trakovi, v katere bo vtisnjen državni orel.
—	Nevarnost povodnji v Zagrebu. Zadnji čas je tudi na Hrvaškem silno mnogo deževalo, zlasti pa 18. t. m. Vsi potoki zagrebškega teritorija so silno narasli in se je bilo v Borongaju in Žitnjaku bati najhujšega. Zupan Hol-jac se je pozno zvečer peljal na lice mesta in odredil vse potrebno za pomoč
ob eventuelni sili. Proti polnoči pa j( začela voda upadati in ob 2. uri zjutra je bila vsaka nevarnost odvrnjena. No! sreč ni bilo.
—	Upeljava strelnih vaj na učitelji ščih. Naučno ministrstvo je poslalo de želnim šolskim oblastem sledeči odlok »V interesu pospeševanja telesne vzgo je šolske mladine se je že z odlokom od 13. aprila 1909. kol potrebno označila upeljava posebnih prostih igralnih po poldnevov na učiteljiščih ter se izrekle ministrstvo, da je pripravljeno primer, no subvencionirati tozadevne namene Z ozirom na veliki pomen, ki se ga jt za vzgojo moške mladine v začetku tega leta pripisovalo upeljavi strelnih vaj pri enketi za telesno vzgojo v mini. strstvu, je želeti, da bi se take strelne vaje upeljale s potrebnim upošteva njem varnostnih okolščin tudi za pro stovoljno javljene gojence zgornjih dveh letnikov, za kar bi se naj deloma porabilo proste ¡igralne popoldneve, Deželnemu šolskemu svetu se naroča istočasno z ozirom na, odlok z dne 8, maja 1910, naj obrača posebno pozor, nost. upeljavi strelnih vaj, in sicer na vseh srednjih šolah, kakor tudi na uči. teljiščih. Istočasno se izroča deželnemu šolskemu svetu sporazumno z ministr. stvom za deželno hrambo izdani »Pro. gram za fakultativni strelni pouk in zs strelne vaje na srednjih šolah ter so rodnih zavodih«, kakor tudi »Določili za strelni pouk«, ki naj se razdele m ravnateljstva srednjih šol in učiteljišč
—	Svarilo pred sleparjem. Iz Go rice: Te dni je bil v Gorici nekdo, ki se je izdajal za duhovnika iz družbe miši jonarjev za Afriko, po imenu H. Nabi. ral je za mašne štipendije ter se izka zoval z raznimi listinami, med drugin: tudi z dovoljenjem Kongregacije dt propaganda fide. Ker se je prosilec zdel sumljiv, so na merodajnem mestu -še predno so prošnji ugodili — vprašali v Rim glede pravilnosti dokumentov^ lz Rima je došlo poročilo, da je pooblai stilo kongregacije sleparsko in ponivrej jeno. Dotičnik hodi okrog s talarjem ima naočnike, je brez brade, suhljat iij srednje velikosti. Razume latinsko iij si prisvaja naslov: Doktor juris cano. niči. Svarimo pred sleparjem!
—	Poročila se je včeraj gospodična F ran j a Rojina z gosp. Jakol] B a b n i k o m. Novoporočenca sta ii znanih velespoštovanih rodbin v Gor Šiški. Naše najiskrenejše čestitke!
—	Zagrebško društvo za prehrani šolskih dTiok prične z razdeljevanjen brezplačnih kosil revnim učencem s 1 decembrom. Lani je društvo razdelile 54.859 kosil ljudskošolskim učencem ii 1626 srednješolcem.
—	Aviatik Rusjan in pa njegov zagrebški tovariš Merčep, ki je financiral njegov aeroplan, sta sklenila, da se spomladi udeležita zrakoplovne tekme Dunaj - Berolin. V to svrho zgradita nov manjši aeroplan, za katerega izdela motor neka avstrijska tvrdka, kar je pogoj za vsakega udeleženca pri nave deni tekmi.	'
—	Premovanje goveje živine pri-redi deželni odbor kranjski dne 24. t m. v Šmartnem pri Litiji, dne 26. t. m v Št. Petru na Krasu in dne 28. t. m. i Ribnici.
—	Rokovnjačkl. K notici: Jakec Matevžek in Janezek, v št. 264. »Slovcn ca« z dne 19. novembra. 1910, se nam še poroča: Jakec Ris je v prisilni delav niči samo zato, ker preveč ljubi bližnje ga. in njegovo premoženje. Tudi 121etn Matevžek in lOlctni Janezek sta po svo jc razumna, pridna in ubogljiva dečka Šola ju seveda ne veseli, malokdaj j< prideta pogledat. Da bi se naučila bra ti, se jima pa zdi premalenkostno, kei znata Še vse bolj kunštne stvari. Kradle sta. že večkrat: denar, meso, vino, zajce kokoši itd. Napadla sta že tudi nekega dekleta, ko je nesla denar na pošto i£ sta jo hotela oropati; pa sta bila prepo dena. Bila sta kaznovana, pa se nista nič poboljšala. Meseca oktobra sta zo pet kradla vino in meso v Cerknici. Za to sta bila zaprta v občinskem zaP0^ Iz zapora pa sta ušla skozi peč dne 2. oktobra. Iskali so ju orožniki, pa ju ti.1 so dobili. Potikala sta se okrog ir kradla in slednjič prišla vsa nedolžni v Ljubljano oniskat svojega bratca pravzaprav pa gledat hišo, kjer se bo sta. učila delati, ko bosta dosti stara Ubogi Matevžek se jim je smilil v Ljub ljani in dali so mu spremljevalca <" Rakeka. Tu ga g. župan izroči vozniku da ga pelje v Cerknico. Ko prideta že 1 Cerknico, Matevžek uide in zbeži . Tako prost in vnet, bratovske ljubezni pojde zopet lahko obiskat, .Takraii iskat Janezka v Ljubljano. Nadebudni mladina!
—	Nevaren hleb. Na zagrebške" državnem kolodvoru so v nekem telet niškem vozu III. razreda našli vrečo razno ropotijo in hlebom koruzneg kruha. Kruh je bil nenavadno težf» zato so ga prerezali in našli v njcui
papir zavit revolver. O stvari so obvestili policijo.
—	Umrla je v nedeljo, dne 13. novembra na Dunaju mestna učiteljica v pok., gospa Terezija L u z a r , soproga nadrevidenta južne žel. v pok.,
?;ospoda Ivana Luzarja. Kako priljub-jena je bila pokojnica pri vseh, ki so jo poznali, je pokazal pogreb v torek popoldne. Poleg stanovskih tovariSic in nekdanjih učenk so se ga udeležili v velikem številu tudi skoro vsi odlični dunajski Slovenci. Ker je gospod nad-revident Luzar znan kot velik prijatelj dijakov, so se udeležila pogreba visoko" šolska društva po svojih zastopnikih. Pevski zbor »Zvezde«, pomnožen z nekaterimi drugimi pevci, je zapel v cerkvi dve krasni žalostinki. — Blaga pokojnica bode ostala gotovo vsem, ki so jo poznali, v trajnem spominu.
—	Poročil se je v Radovljici posestnik v Ljubnem g. Josip A mb roži 6, s hčerko radovljiškega posestnika gosp. Matije K a 1 a n a.
—	Častno svetinjo za 40-lctno zvesto službovanje je podelil deželni predsednik cerkovniku v Cirknici Mat. Turšiču. — Enako odlikovanje je dobil tudi preddelavec v kamniški tovarni smodnika Franc Gams.
—	Uboja svoje gospodinje obtoženi hlapec oproščen. (Izpred porotnega sodišča v Rudolfovem.) Na zatožni klopi sedi 18 let stari Savo M i r i č , hlapec, uslužben nazadnje pri Štefanu Kožarju v Črnomlju. Obtožen je radi hudodelstva uboja svoje gospodinje Ane Kožar. Savo Mirič služil je pri Kožarjevih za hlapca. Dne 14. avgusta t. 1. je peljal Mirič na postajo Stražo k popoldanskemu vlaku domačo hči .Tožefo, katero je spremljevala njena mati Ana Kožar. Jožefa Kožar se je odpeljala v Ljubljano, Ana Kožar pa s konji in hlapcem Savo Mirič domov v Črnomelj. Mož Ane Kožar pričakoval je še isti večer ženo in hlapca domov, a bilo je zaman — žene ni bilo, pač pa se je vrnil hlapec Savo Mirič sam v pozni uri ponoči domov. Drugi dan našli so Ano Kožar ob nekem cestnem jarku pri Blatniku, a bila je že mrtva. Savo Mirič bil je tnkoj sumljiv storilstva, aretovali so ga takoj in izročili sodišču. Mirič se izgovarja, da so se mu konji splašili, pri čemur je on padel raz voza, konji so pa divjali splašeni in z gospodinjo Ano Kožar na vozu po cesti naprej. Konje da je pozneje dobil v nekem cestnem jarku in pa brez gospodinje na vozu. Porotniki so na stavljeno vprašanje odgovorili zli glasovi »ne« in z enim glasom »da« — torej je Savo Mirič oproščen.
—	Nesreča v Tržiču. Včeraj popoldne se je v tovarni za. usnje gosp. Karla Mallyja v Tržiču primerila velika nezgoda. Nek stroj je namreč zgrabil 21 letnega Roka Kralja za levo podlakt-nico ter mu jo popolnoma stri in zmečkal. Ponesrečenca so nemud.oma prepeljali v Ljubljano ter ga oddali v deželno bolnico. Poškodbe so neki težke.
—	Ugodna prilika za nakup. Blisu dobro obiskanega jezera na Koroškem, na državni cesti in železniški postajici, se radovoljno proda lepa kmetija z vsemi nepremičninami. Hiša enonadstrop-na z vsemi gospodarskimi poslopji, od leta 1896. vse novo. V hiši je dobro idoča gostilna, pri hiši lep sadni vrt, 24 oralov gozda. 21 oralov pa oranice in travnikov itd. Cena je 36.000 kron. Vse podrobnosti se izvedo pri »Slovenski Straži«.
AMERIŠKI MESNI TRUST.
»Daily Chronicle« poroča iz Wa-shingtona, da se ustanovi trust velikih živinskih trgovcev v Argentiniji in Novi Zelandiji, ki se pridruži ameriškemu mesnemu trustu.
Ljubljanske novice.
lj Kam pa danes zvečer? Nikomur ne bo žal, kdor pohiti danes zvečer k velikemu skioptičnemu predavanju prof. dr. Jeršeta v veliko dvorano hotela »Union«. Predavanje bo pojasnjevalo 60 sijajnih, velikih skioptičnih slik. — Sedeži po 1 K in 60 vinarjev se dobe do 6. ure zvečer v šoukalovi trafiki In od pol 7. do pol 8. uro zvečer pri blagajni. Stojišča 20 vinarjev.
lj Javno predavanje S. K. S. Z. Jutri v sredo predava v S. K. S. Z. gosp. tir. Juro Adlcšič. Začetek ob i/2 8. uri zvečer.
lj Podružnica »Slomškove zveze« v Ljubljani vabi svoje člane v četrtek, 24. t. m. popoldne ob Vs 3. uri k ogledovanju c. kr. tobačne tvornice. Zbirališče pred šolo na Zoisovi cesti.
lj Župan Hribar ni odložil predsed-ništva narodno - napredne stranke iz vzrokov, kakeršne navaja »Narod«: da bi izvršil svoje delo, združiti mladine in starine, ampak iz popolnoma drugih vzrokov. To naj za sedaj zadošča.
lj Potrata denarja. Piše se nam: Poslopje nove obrtne Šole na Mirju je dodelano. V zimskem času se ne izvršuje nobeno delo več, ki bi potrebovalo posebnega nadzorstva. Čemu se dopušča, da izplačuje mestna blagajna gosp. Duffetu še vedno po 200 kron na mesec za nič in zopet nič?
lj Otvoritev poučnega tečaja za zadružne funkcijonarje. Poučni tečaj, ki ga je priredila kranjska trgovska in obrtniška zbornica, se je včeraj otvo-ril. Otvoritve se je udeležil v imenu c. kr. ministrstva za javna dela dvorni svetnik gospod Viljem Haas, zadružni inštruktor gospod dr. II. Blodig in zbornična tajnika gg. dr. Viktor Mur-nik in dr. Fran Windischer. Tečaj je otvoril zbornični podpredsednik gosp. Ivan Kregar. Pozdravil je v imenu trgovske in obrtniške zbornice gospoda zastopnika ministrstva za javna dela ter zadružnega inštruktorja gospoda dr. Blodiga. Nato je pozdravil na tečaj došle funkcijonarje v presrčnih besedah ter želel, da si v tem tečaju pridobe informacije, ki jo dan na dan potrebujejo v zadružnem poslovanju. Povdarjal je važnost obrtnih zadrug v obrtni upravi in potrebo dobro iz-vežbanih zadružnih funkcijonarjev. Na to jo pozdravil udeležnike, ki so prišli iz vseh krajev kranjske dežele navzlic slabemu vremenu v imenu zavoda za obrtno pospeševanje ter povdarjajoč pomen tega zavoda polagal udeležni-kom na srce, da širijo med obrtniki, zlasti po deželi, zanimanje za ta važen zavod. Na to se je oglasil k besedi dvorni svetnik gospod Viljem Haas ter je v izbranih besedah očrtal pomen predmetnih tečajev ter namene, ki je vodilo c. kr. ministrstvo za javna dela pri pospeševanju teh kurzov. Zahva-livši se zborničnemu podpredsedniku gospodu Kregarju za pozdravni nagovor, je izrekel prepričanje, da bode imel tečaj izvrstne uspehe ter podal zagotovilo, da bode ministrstvo vedno podpiralo izobraževalna prizadevanja v kranjski deželi, ki morajo spričo njemu dobro znane nadarjenosti prebivalstva izvestno roditi najlepše uspehe. Gospod Ivan Kregar se je na to zahvalil gospodu zastopniku ministrstva za javna dela za njegova izvajanja ter ga prosil, da s svojo upliv-nostjo podpira v ministrstvu obrtne potrebe in stremljenja deželnega obrtnega pospeševalnega zavoda. Tečaj je bil s tem otvorjen in se je takoj nato pričelo redno predavanje. Udeležnikov je 20, od teh 15 iz dežele.
lj Občni zbor »Podpornega društva za učence c. kr. II. državne gimnazije v LJubljani« se bode vršil v nedeljo, dne 27. novembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v konferenčni sobi imenovane gimnazije.
lj Opozarjamo na občni zbor I. kranj. tov. mineralnih voda in sodavice, reg. zadruge v Ljubljani, za katerega se danes v inseratnem oddelku nahaja vabilo in kateri se vrši radi raznih ovir šele dne 9. decembra t. 1.
lj Preselitve v Ljubljani. V zadnjem selitvenem roku se je v Ljubljani preselilo 387 strank ozir. družin, ki so štele nad 1600 oseb. Na rtovo se je priselilo 24 družin, izselilo pa 18 strank, ker so bile prestavljene v druge kraje. — Stanovanjske razmere se počasi na-gibljojo na bolje, vzlic temu pa še vedno občutno primanjkuje takozvanih malih stanovanj. Najemnine so v splošnem visoke, često tudi neprimerne in pretirane.
lj Za Rokodelski dom v Ljubljani je daroval preč. g. dr. Alojzij M e r -h a r , stolni vikar in gimnazijski profesor, 10 K. — Bog povrni!
lj Slovensko deželno gledališče. Danes, v torek zvečer se igra prvič za n e p a r - abonente velika Vojnovičova drama »E k v i n o k c i j«. Pri predstavi sodeluje ves orkester Slovenske filharmonije ter dirigirata gg. kapelnika Ed. Czajanek in prof. Frid. Reiner: prvi Davorina Jenka overturo »Kosovo« in Mendelsohnov »Nocturno«. drugi pa Intermezzo Iv. pl. Zajca. — V četrtek se po daljšem premoru uprizori Loharjeva opereta »Grof L u k s e m h u r š k i« (za par). — V soboto prvič Croisset & Leblancova komedija »T a t v s e h t a -t o v (»Der Meisterdieb«).
lj Javni spomeniki v Ljubljani, kakor tudi sloveči Robbov vodnjak pred magistratnim poslopjem so dobili obi-
čajne zimske lesene oboje, da se obvarujejo pravkar nastopivšega mraza.
lj Za opeklinami je umrl v tukajšnji deželni bolnici petletni delavčev sin Gabrijel Oblak iz Železnikov. — Slične nezgode se dogajajo vodno bolj pogosto.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Marn, gostija, 82 let. — Barbara Kem-perle, kuharica, 27 let. — Anton Je-rina, bivši Čevljarski pomočnik, 53 let. — Gabriel Oblak, delavčev sin, 5 let. — Noža Lohak, posestnikova žena, 37 let. —■ Anton Kovačič, delavec, 28 let. — Anton Kastelie, posestnikov sin, 10 mesecev.
lj Zaradi biljarda. Sinoči so v neki gostilni štirje gostje igrali biljard za liter piva. Ker je eden zapazil, da ga hočejo opehariti, je vse skupaj popustil in odšel. Takoj so pa stekli za njim vsi trije soigralci ter ga hoteli na ulici prisiliti, da plača pivo. Da se jih je pa otresel, je potegnil iz žepa samokres in ustrelil* v tla, nakar so vsi trije zbežali. S tem pa biljardiranje še ni končano.
l j Vse pride na dan. Se meseca septembra je bilo poročano, da so ponočnjaki na Gradu napravili mestni občini precejšnjo škodo, ker so poruvali klopi, stebre z napisi in tudi poškodovali zemljemerski kamen. Nekaj teh junakov je policija že izsledila in bodo imeli obračun Svoj čas pri sodišču.
lj V past prišel. Včeraj se je zglasil na policiji 24-letni Franc Zupančič iz Brezovice pri Šmarjeti in prosil za prenočišče, ker je brez vseh sredstev. Ko so mu pa preiskali obisti, so našli, da ga zasleduje sodišče zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe. Oddali so ga sodišču.
PROSLAVA STOLETNICE ROJSTVA
STANKA VRAZA V ZAGREBU.
Društvo »Brača Hrvatskega Zmaja« razpošilja nitelednje vabilo: Letos je stoletnica rojstva hrvatskega pesnika Stanka Vraza, ki je bil po rodu Slovenec, a po srcu — Hrvat. To stoletnico proslavilo bo hrvaško glavno mesto Zagreb s tem, da »Braca Hrv. Zmaja« postavijo Vrazu spominsko ploščo na hiši, v kateri je Vraz leta 1851. umrl. Istodobno slavi hrv. deželno gledališče v Zagrebu 50 letnico vladanja hrvaškega jezika na njegovem odru. Ta skupna proslava se vrši po tem-le redu: 26. novembra ob 8. zvečer v hrv. dež. gledališču slavnostna predstava opere Iv. pl. Zajca: »Zrinjski«. 27. novembra ob 10. dopoldne slavnostna akademija v mestni.posvetovalnici: »Besedo o Vrazu« govori v imenu Matice Hrvatske, društva hrvaških pisateljev. društva Sv. .Teronima in Hrv. pedagoškega književnega zbora vseučili-ški prof. dr. Gjuro Šurmin. Ob 11. uri slavnostno odkritje spominske plošče na poslopju septemviralnega sodišča (Opatička ulica št. 18). Ob pol 3. uri popoldne slavnostna predstava: Jos. Freudenreich: »Graničari« po originalnem besedilu. Ob 7. zvečer v gledališčtt slavnostna predstava z naslednjim sporedom: 1. »Slava njima! Slava Vrazu!« 2. 24. november l. 1860. 3. Drugo dejanje opere Lisinskega »Porin«. Po predstavi prijateljski sestanek v hotelu »Royal«.
Telefonska In brzojavna poročila.
ČEŠKI DEŽELNI ZBOR ODGODEN. Praga, 22. novembra. Češki deželni zbor je danes odgoden. Nameravalo se je, da bi »zasedanje« trajalo tudi med delom državnega zbora, a to se je opustilo, ker se je tudi višji deželni maršal izrazil proti. Tudi vsi odločilni poslanci deželnozborskih strank so se izjavili proti.
PREPOVEDANO PLAKATIRANJE SVOBODOMISELNEGA SHODA. Praga, 22. novembra. Tukajšnji svobodomisleci so nameravali prirediti shod, na katerem bi slavili rimskega župana Nathana ter protestirali proti dunajskemu podžupanu dr. Porzerju. Policija pa ni dovolila plakatirati shoda, pač pa jc sklicatelje povabila za danes v urad.
TAJNA POGODBA MED AVSTRO- .
OGRSKO IN ITALIJO. Berolin, 22. novembra. Tukajšnji zastopnik pariškega »Matina« zagotavlja, da je zvedel iz brezpogojno zanesljivega vira, da se je pred dvema mesecema pri sestanku zunanjega ministra Aehrenthala z italijanskim zunanjim ministrom San Giuliano podpisala nova zvezna pogodba med Italijo, Nemčijo in Avstro-Ogrsko. V tej pogodbi so
se določile meje političnega in gospodarskega vpliva Avstro - Ogrske ir Italije na Balkanu. Tozadevno si pridržuje Italija Črno goro in Albanijo Macedonijo do Soluna pa Avstro Ogrska.
Berolin, ¿2. novembra. »Vossisclu, Zeitung« priobčuje sledečo brzojavko s Dunaja: Pri iskanju po tajnih pogod bab, ki jih jo baje Avstro-Ogrska skic nila v zadnjem času, je dospel sedal »Matin« na Italijo. Avstro-Ogrska j( baje sedaj sklonila tajno pogodbo t Italijo. S tem hoče menda »Matin« utemeljevati dejstvo, da so se v zadnjem delegacijskcni zasedanju zastopniki skoro vseh avstrijskih in ogrskih strank izrekli za okrepitev zveze med Avstro-Ogrsko in Italijo. To dejstvo jc napravilo v Francoski globok vtis. Raz pravam v avstrijski in ogrski delegaciji pa jo bilo povod spoznanje, da je prisrčno razmerje z Italijo v interesu habsburške monarhije, v kateri vsi po litični krogi smatrajo za resne pred leti potom trozveze prevzete zvezne dolžnosti napram Italiji. Posamezno določbe trozvezne pogodbe, ki se tičejo Italije so soveda tajne, kakor znano. V tolike obstoji v resnici »tajna pogodba« z Italijo. Toda ta »tajna pogodba« je ravne trozveza, ki zagotavlja Italiji popolno svobodno postopanje in varstvo njene integritete. Trozveza vsebuje vse, kat potrebuje Italija, da vzdrži svoje stališče kot velevlast. Zato so jo doslej še vsak italijanski državnik, kakor hitre je prišel do vlade in jo zvedel o sklopih glede na trozvezo, priznal kot njen pristaš, ako tudi prej nikoli ni bil. Tajno pogodbo, ki naj bi se sklonila preko trozveze, pa. no potrebuje niti Avstro-Ogrska, niti Italija, bodisi v slučaju vojske ali miru.
NATHAN ZOPET GOVORI.
Rim, 22. novembra. V včerajšnji seji občinskega sveta je župan Nathan izročal ruskemu narodu povodom smrti Tolstega sočutje Rima. Dalje je rekel, da se no mara (!) vračati na svoj govor 20. septembra, ki je »nezasluže-no« dobil mednaroden pomen ter je pozival liberalce, naj složno nadaljujejo »delo kulturnega napredka«.
NOVI RUSKI ZUNANJI MINISTER.
Peterburg, 22. novembra. Upravitelj zunanjega ministrstva Sassanov je imenovan za ruskega zunanjega ministra.
HAECKEL IZSTOPIL IZ PROTESTANTSKE CERKVE.
Berolin, 22. novembra. Ilaeckel jei izstopil iz protestantske cerkve, češ, da s tem manifestira za ločitev cerkve od države in za ločitev cerkve od šole, »ki je vedno večja kulturna potreba«, krega se v svoji izjavi nad katoličani in protestanti, češ, da so mu združeno predbacivali (roeto dokazali!) znane falzifikacije ombryonov.
PO SMRTI TOLSTEGA.
Moskva, 22. novembra. Tu bodo židje, mohaniodanci in luteranci imeli cerkvena opravila po Tolstem.
Peterburg, 22. novembra. Na vseučiliščih v Moskvi, Kievu in Peter-burgu so prekinili predavanja. Železniško ministrstvo je odredilo, da hiša, v kateri je Tolstoj umrl, postane muzej,
VELIKA VREMENSKA KATASTROFA.
Saigan, 22. novembra. Vsled silnega deževja so nastala v provinci Kvan-gugai katastrofalna opustošenja. Vi Anamu je preko 1000 mrtvih, 400 ladij se jc potopilo.	. ' ,
Razne stvari.
Nova bojna ladja. Dne Iti. t. m. je bila uvrščena v našo bojno mornarico rapidna križarica »Admiral Spaun«, ki sicer ni nikak dreadnought, a vendar prva križarica s turbino v naši mornarici. Nova bojna ladja je velikega pomena za poizvedovalno službo, ker prevozi na uro 26 7 morskih milj. Ton nosi 3500. Fregatni kapitan Aleksander Hansa, ki je bil dosodaj v mornariškem ministrstvu, je prevzel poveljstvo nove bojne ladjo.
Preosnova francoske mornarice. Mornariški odsek francoske poslanske zbornico jo odobril vladni mornariški program z vsemi glasovi proti dvema. Po tem načrtu bo obstojalo francoska brodovje iz 28 oklopnic, ki bodo razdeljene v štiri oddelke po 6 oklopnic in v štiri nadomestne oklopnicc.
Tajna poroka bivšega portugalskega kralja. V Parizu se namerava bivši portugalski kralj Manuel tajno
mg) 1 .£) H.SUTTNERurar-ra.nte^a ?Tača JKO" a J
) asa m J --exportna tvrdka ur,zlatnine	'	•
Z. k^ana Mestni trg in srebrnine. bastna tovarna ur v Švici. M
poročiti s pevko Gabi Doslys, ki jo Že odpovedala vse svojo pogodbo. Manuel so poroči proti volji svoje matere.
Zgorelo je v charleroiški okolficii (Belgija) 10 delavcev, ker se je vnel in jih podsul plavž.
Dr. Crlppcn ni pomiloščcn. Angleški notranji minister jo zavrnil dr. Crippenovo prošnjo za pomiloščenje. Crippena usmrte 23. t. m.
Kolera na Ogrskem. V stolioi Bacz Bodrojr so zopet obolele štiri osebe na koleri.
Podrt železniški most. Na progi Varšava-Dunaj se jo podrl neki most čez Vislo, ko jo vozil čez most neki tovorni vlak. Štiri vagoni so se prekucnili v Vislo. Trije železničarji so mrtvi.
Štajerske novice.
š Siidmarka na zatožni klopi. — Kako se naseljuje v Št. Ilju. Tri cele dni trajajoča pravda v zadevi posest-nice gospe Potthast iz Št. ilja proti Sudmarki jo razkrila čudne stvari. Do-tična posestnica si jo izposodila od Sudmarke 1500 K. Morala je zato podpisati dolžno pismo in se v njem zavezati, da bo plačevala obresti, zamudne obresti in da bo posojilo vrnila; zastaviti je morala svoja zemljišča in so zavezati, da bo £>ri volitvah volila z Siid-marko, ker mora drugače posojilo takoj vrniti; dovoliti pa je morala SUd-marki tudi predkupno pravico. Posojilo se ji je dovolilo res samo proti 4od-stotnim obrestim. Zato pa je zahtevala Siidmarka pri obračunu iz neznanih vzrokov naenkrat okoli 300 Iv več. Ko je gospa Potthast hotela svoje posestvo prodati, plačala jo najpoprej Sudmarki vse terjatve in je zahtevala izbrisno pobotnico in vračilo dolžnih pisem. Siidmarka je po dolgom zavlačevanju izdala izbrisno pobotnico, ni pa hotela vrniti dolžnih pisem in pripoznati, da je z vračilom dolga ugasnila predkupna pravica. Ponudila jo posestvo torej Sudmarki za isto ceno, ki ga ji jo ponujal drugi kupec. Siidmarka na ponudbo ni odgovorila. Pač pa je šel dobro znani g. Fraifi h kupcu in ga napeljeval, naj skleneta neko tej posest-nici škodljivo pogodbo. Vrli naš mož in poštenjak gospod Ehrlich, ki je bil kupec, je ponudbo z ogorčenjem zavrnil. Prišlo jo nato do pravde. Tožitoljičin zastopnik jo povdarjal, da jc v dolžnem pismu dovoljena predkupna pravica ugasnila, s poplačilom dolga. Siidmarka je to odločno zanikala. Nato jc tožitoljičin zastopnik utemeljeval, da je dovolilo predkupne pravice v dolžnem pismu izsiljeno, to pa glavno z ozirom na to, ker se je v istem dolžnem pismu morala zavezati, da bo pri volitvah volila z Sudmarko, kar je po § 3. in 5. vo-livnoga zakona kaznjivo. Siidmarka še ni uvidela svoje kr.ivice. Nato je tožite-Ijičin zastopnik povdarjal, da je Siidmarka svojo predkupno pravico zgubila. tudi za slučaj, če jc bila pravno-veljavno dogovorjena. FraiB je tudi vse tozadevne dokaze zanikal in se je toži-teljici lo z velikim trudom posrečilo Sudmarki dokazati, da ni hotela toliko plačati, kakor kupec gospod Ehrlich. Fraifi k zadnji obravnavi ni več prišel, da bi slišal iz ust priče gospoda Ehr-licha, da se mu je nagovarjanje na sejmu v Arnovžu studilo.
Proda se
Mftifan Šare LMbi*atia
Selenbargoua ulica Sten. 5
na vogalu Knaflove ulice (nasproti
—	glavne poŠte).	:
Znano najboljše platno za rjuhe, bombaževina. brisalVe td. — Švicarske vezenine. — Znano najboljše perilo. Na;cenejSi nakup.
—	Opreme za neveste! —
leteorologično poročilo.
Višina n. moriem 306-2 m, sred. iračni tlak 7Vt Umm
22
Cas opazovanja	Slanic barometra v mm	temperatura po Celziju	VetroTl	Nebo
9 zveč.	7339 | -1 1		si. jvzh. j oblačno	
2. pop
7324 —1 9 si. vzjvzh. jasno
n	JZ
SI §
9	« t — >
30
Srednja včerajšnja temp. 1'7J. norm 2 3'. Proda se pod jako ugodnimi pogoji nova
s hiša
z obširnim vrtom v središču Ljubljane pod zelo ugodnimi 3326 : pogoji. :
Pojasnila daje dr. F R. VOK, c. kr. notar v Ljubljani.
Kurzi efektov in menjic.
dne 21. novembra 1910.
Skupna 4% konv. renta, maj—november ...........
Skupna 4°/0 konv. renta, januvar
—julij...........
Skupna 4-20/0 papirna renta, februar—avgust ........
Skupna 4-2% srebrna renta, april
—oktober.........
Avstrijska zlata renta ... Avstrijska kronska renta 4°/0 . . Avstrijska investic renta 3i/2°/0 . Ogrska zlata renta 4°/0 . . . . Ogrska kronska renta 4°/0 . . . Ogrska investicijska renta 3 V2 % Delnice avstrijsko-ogrske banke
Kreditne delnice...... .
London vista........
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark..........
20 frankov.........
Italijanski bankovci......
Rublji...........
9315
9315
9075
9675 11580 9310 8270 11125 9155 b095 1891 66540 24077'/2 11755 2351 19181/2 95 254
a prodal le
150 tatoi»
od 20 — 50 cm v premsru. Hrasti stoje ob lepi vozni cesti, eno uro od kolodvora v obližju Celja. Več se poizve pri stavbni tvrdki
Ivan Ogrin v Ljubljani,
Gruberjevo nabrežje 8.	3420
Vabilo
na
3416
izvanredni občni zbor
Hrani. tov. miner, ^oda, sodevice in brozaiHoli. pi:ač
reg. zadruge z omejenim por. v Ljubljani,"
ki se vrši
dne 9. decembra ob pol 3. uri popoldne v v vrtnem salonu restavracije pri „Zvezdi" na Ces. Jožela trgu (pri Ferlincu).
DNEVNI RED:
1.	Citanje zapisnika.
2.	Popolnitev načelstva.
3.	Poročilo poslovanja.
4.	Upeljava novih izdelkov.
5.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi uljudno
Odbor.
1» nekaj gozda z vsemi gospodarskimi poslopji. Kje pove upravništvo.	3371
m
M
Zlatnino
v najraznovrstnejših, priznano okusnih vzorcih in po nizkih cenah za darila o priliki
Su. IKIiklauža
se dobi pri zlatarju
I. Vecchiet
Ljubljana, naspr. glavne pošte.
2711
Stavbišča na prodaj!
Še nekaj krasnih stavnih parcel, v sredini mesta, na vogalu Kuhnove in dr. Valentin Zarnikove uiice.
Opozori se, da imajo stavbišča vsled suhega peščenega terena, solnčnate lege ter vremenskega zavetja najbolj ugodno stavbno lego.
Poizve se pri lastniku Kutinova cesla štev. 5.	3377
^ožl^o £et>sfel^ c. v . Haučni asistcnl
Katinl^a £et>sfel^ roj. 3pat>ec
poročena
^ 3411
33rija eine 22. nov. 1010 Šl^ofja £ol^a
TliZX 10 O KIN 1'j.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 22. novembra.
Pšenica za april 1911.....1135
Rž za april 1911.......7 93
Oves za april 1911......8 34
Koruza za maj 1911......5 68
Efektiv trdneje.
pletene srajce
hlače, jopice in nogavice za moške, ženske in otroke v veliki izberi pri filiklav n, lijnaljana, Isdarska uiica. 2799
Sostlfno,
Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem odprl v lastni hiši na trgu Tabor št. 4 (poprej ::: Škofja ulica):
kjer bom točil najboljša vina; na razpolago bodo tudi vedno mrzla in gorka jedila, vse po najnižji ceni. Ko se odstranijo še nekatere ovire, otvorim tudi prenočišče za tujce.
Za obilen poset se najvljudneje priporoča Bo!e, gostilničar in posestnik. 3406	_
Št. 8301 V. u.
vojaški taksi zavezanim osebam, naj se 7glasč.
Po zakonu z dne 10. februara 1907.1. (drž. z a k. št. 30) se morajo vse vojaški taksi zavezane osebe dotlej, da prestane njihova dolžnost vojaške takse, zglasiti vsako leto v mesecu januarju na tisti občini, v kateri imajo 1. dne januarja tega leta svoje bivališče.
Oprostitev osebne dohodnine ali nadomestilne takse za službo, ki se pričakuje ali ki je nastopila v prejšnjem letu zaradi tega, ker dohodek ne presega 1200 K, ali iz drugih vzrokov, ne odvezuje dolžnosti zglasiti se.
Zglašati se je moči ali pismeno ali ustno.
Pismene zglasitve se morajo opraviti tako, da se vpošljeta občini dva v vseh razpredelkih z razločno pisavo popolno in resnično izpolnjena zglasilna obrazca. Zglasilni obrazci se dobivajo brezplačno v mestnem vojaškem uradu v „Mestnem domu". Zglasila se vpošiljajo v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, poštnine prosto.
Zglasilni obrazci so tako urejeni, da se lahko, skupaj zloženi in naslovljeni, oddajo na pošto, ne da bi se uporabil poseben ovitek.
Ustne zglasitve vpisuje občina v oba zglasilna obrazca.
Zglasitve, ki se podajo po kakem posredniku, ne odvezujejo zglasil-nega zavezanca odgovornosti za izpolnjevanje naložene mu dolžnosti.
Zglasilnim zavezancem, ki predpisane zglasitve ne podajo pravočasno ali ki jo podajo v bistvenih točkah nepopolno, se lahko naloži do 50 K denarne kazni. Vojaški taksi zavezane osebe, ki v svojih zglasilih vedoma kaj zamolče ali se zakrivijo neresničnih napovedi, zapadejo — ako dejanje ne osnuje učina kaznivega dejanja, ki se naj kaznuje po občem kazenskem zakonu — denarnim kaznim do 500 K, če so dane posebne ob-težilne okolnosti, do 1000 K. Naložene denarne kazni se izpremene v zaporne kazni, ako se ne dado izterjati.
Vrhutega je tedaj, če se zglasitev ni podala pravočasno ali če se je podala nepopolno, političnemu oblastvu dano na voljo na podstavi znanih podatkov ali pa takih, ki se poizvedo uradoma, brez obotavljanja prirediti vojaško takso.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 11. novembra 1910.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik
3392	Laschan 1. r.
XXXXmXXXXXKKXXKmKKXXXKXKXXXXX
XX X X X X X X X X X X X X X XX
ZIMSKO PERILO
za gospode, dame in otroke, bluze, spodnja krila, hišne hai/e, nočne čevlje, vse v največji izbiri in najboljši kakovosti v modni in športni trgovini
P. Magdič
Ljubljana, nasproti glavne pošte.
X X X X X
3012
X X X X X XX
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX