//. tečaj 1849.' V četertik 22. svečana. 8. lisi I. polovice. Cfoelica izgled mladei&ca. \^veleča planina Se lepo razširil, U njo se izliva Tok hladniga vira. Tu pisane lepe Cvetlice cvedejo, '7j njih žejne čebeloe Sladkočo pijejo, Donašajo hipno U svoje domove, Se vernejo brali Na rožice nove. Ker delajo pridno, Jim hilro dan mine, U v.ednimii trudu Življenje jim zgine. Planina prelepa Je nam domovina, Opira se ona Na svojiga sina. Cvetlice so šole, Preljubi mladčnčekl In mčd je uk zate, O verli uččnček! Nevtruduo prebiraj Podučne ti knjige, Si s pridani razdiraj Taniote verige. Le uci se, ljubi! MladrisL je čas. setve; Xe vstraši se truda, lu mnogo bo želva. Andrej Likar. Slepec s platnico, $) al i nehvaležni sin. (Prestavil iz ilirskiga jezika Andrej Likar. Pri kraljevskim svetovavcu Redovicu v nekim glavnim mestu je bilo izbrano društvo. Ravno so se holli vsesli, de bi si dolgi zimski večer z igro o kraj- *) V lun le a ali harpa (Harfe). Vr. 58 šali, ko lepa kočija pred vratmi obstane, in kmalo potim Zlob o vi č, mlad pravdoznanec (Advokat) v sobo stopi. Celo družtvo se je radovalo nad njegovim pri— hodam; zakaj zavoljo svojiga lepiga ponašanja, in posebniga načina*) druge razveseljevati, je bil povsod po volji in prijeten. Verh tega je bil učen, in hvale vrednih lastnost. Vprašan od svetovavca, zakaj de ni popied prišel, odgovori: Neki slepi oče je bil pri meni, in mi je pravdo ziočil, ktero ima s svojim si-nam. Ta nehvaležni sin neče svojimu nesrečnimi! in s(a-rimu očeta letniga živeža dati, kteriga mu je obe-čal, ko je gospodarstvo od očeta prevzel. V revšini živi zdaj oče, nehvaležni sin pa v vsi obilnosli. Jez pa, reče on, bom tega hudodelnika osramotil, in rev-nimu očetu ne samo pravico, ampak tudi osveto (ma-ševanje) pridobil. Celo družtvo ga je hvalilo zavoljo lepiga sklepa. Svetovavec pak je stisnil serčno njegovo roko, in mu skazal vse spoštovanje. „Gorje", reče on, „gorje vsakimu sinu, kteri svoje stariše za-metuje. Poprej, ali poznej ga bo zadela božja osveta, in zaničvanje ljudi." Sedli so zatim zopet k igri. Veliko denarja je ležalo na mizi. Zlo bo v i 6 pa je bil jako (zlo) sre-čin. — Na enkrat se zasliši na dvoru plunka, in mož-ki glas je pel zraven nje žalostno pesem, ktera je revšino slepote izrazila, in čutljivo serce na milost gibala. Ko je bila pesem končana, reče igrač z milim glasam: Podajte nesrečnimi! slepimu starcu kakšin dar za božjo voljo. „Ta človek zna dobro na plunko igrati, reče svetovavec, pokličimo ga noter. On nas bo razveseljeval, in mi bi imeli priliko mu miloserčnost skazati. Vi, gospod Zlo bo vi č, dobivate danes. Vem, de se zna samo od vas ta ubogi človek kakšin toljer nadjati, zakaj vi ste varli slepih." Družlvu je to dopadlo, in slepca so poklicali. — On pride, starček s snežnobelo glavo, peljau za roko od eniga dečka. Na njegovim obrazu se je vidila dobrota in žalost. Vsi so milo pre- *) Način ali v i ž a. 59 mišljevali, in željno poslušali žalostno pesem. Serca ganjen svetovavec stopi k njemu, prime ga za roko, in vpraša, če jev že več časa slep. Slepec: Že dve leti, dobri gospod! Ah jez iiisim mislil, de bom moral kterikrat pomilovanje družili iskali. Dati je bolje kakor prejeti, sini vedno mislil. Delal sim neWrudljivo, in Bog je blagoslovil (jiožegnal) mojo marljivost tako', de sim za-mogel še kterimu nesrečnima solze posušiti. Oh, zdaj je pa drugači! Bog je hotel tako imeti, naj bo češe-no njegovo ime. Svetovavec: Kteriga rokodelstva ste pa bili? Slepec: Prav koristniga. — Bil sim čevljar v neki vasi, in ker sim si prizadeval pošten in zdu-šin biti, in ker sim k (emu še dobro delal, sim imel dovoljno zaslužbo, in čez nektere leta sim za-niogpl majhno premoženje kupiti. Vse mi je šlo srečno od rok; zakaj nikoli nisem kaj počel, kar bi ne bil razumel. In ko sim že nekoliko blaga spravil, sim živel tako varčno, kakor poprej, ko še nisim razun na pol poderte hišice in verta druziga na svetu imel. Ko so bili moji sosedje v kerčmi, sim vzel plunko v roke, ali sim pa bral kakšne koristne bukve. Svetovavec: Kdo pa vas je vergel v tako nesrečo? Slepec: Kdo? — Ah Bog! — moj lastni sin, De, moj lastni, edini sin. — On zdaj po gosposko in v obilnosti živi, ko jez vsaki, meni iz miloserčno-sli podani košček hrulia s kervavimi solzami močim. Svetovavec: Tako, je li mogoče! vaš lastni sin? on pa v obiljnosti živi, pravite? Slepec: Tako je; z odgojenjem (jzrejenjem}, ktero sini mu dal, sini mu pot do bogastva in časti odperl. — Zdaj ima on korist od tega, kar sim mu jez daroval. Ah! — zdaj pa on mene, svojiga očeta zametu je. Svetovavec: Strašno, strašno! Slepec: De bi bil njega na vseučilišu #) izder- *) Vseučilišč (Univcrsilal) je z eno besedo sedma in osma, deseta, prar-doznanska in zdravnioarska šola. Vr. 60 žati zamogel, sim sam sebi vse odtegnil, — vse kar si človek odtegniti more. — On je nakupil mnogo izbranih knjig (bnkev), in jez sim prodal eno njivo, de sim jih plačal. — On si je napravil drage oblačila, zašel je v roke goljufnih igravcov, zakopal se v dolge; in jez sim prodal dva lepa travnika, de njegove dolge poplačam. On je želel pravdoznanec postati, in po tim v glavnim mestu živeti; in jez sim prodal vse drugo premoženje, verh tega še hišo, in denarje njemu izročil. — Ah mislil sim, kader moj sin srečen postane, de bom jez pri njem tudi srečno živel. Na rokah, sim mislil, me bo nosil, hranil, spoštoval, in enkrat s solzami moje oči zatisnil. Tako sim mislil, in vse, kar sim storil, sim rad. — Pa, o Bog! kako sim se goljfal. ¦— CKonec sledi.) Kako se dajo gosesice končati? Za mladost na kmetih. V sadjoreji kaj znajdeni gosp. Franc Pire, zdaj ozna-uovavec katolike vere v Ameriki, so spisali v lelu 1835, ko so bili še fajmošter pri sv. Jerneji v Pečah na Krn j tisk i m bukvice: ,,Krajnski vertnar." Iz teh zlata vrednih in iz drugih bukvic bomo slovenski mladosti na kmetih večkrat kaj zaslran sadjoreje povedali. Sadje kmetovavcu veliko veliko verze. Ali sadjoreja je pri nas v nekterih krajih še zlo zanemarjena. Zakaj? Zato ker so ljudje dosihmal še premalo v te reči podučile bukve brali. — Berite, pridni mlad unči! kar vam bo Vedež od sadjoreje pravil, prav pazljivo. Ne bo vam žal. Vam primerjene opravila pa z dovoljenjem stn-rišev že zdej opravljajte. Postavim gosence vsaj na nižjim drevji 10, 13 let stari sinek namesto očeta lahko olrcbi. Pa se več druziga lahko opravi, in tako k zboljšanju premoženja pripomore, ki bo morde pozneje njegovo. Zdej je ravno čas gosenec trebiti, ki drevju strašno veliko škode napravijo. Kako se to stori? De bi to škodljivo žival končati ali s;ij kaj zmanjšati zamogli. je treba saj nekoliko njih plemena poznati, ktc-rih je več ko 40. Nar hujši gosence zaležejo v veliki o-bilnosti nekaki neleteči metulji, kteri okoli vsili svetih iz zemlje pridejo, po deblu v drevje zlezejo, in po cvet- 61 nih popkih po samic zalego spravijo, iz ktere se v pomlad majhni červiči izrede in cvetje nfir pred končajo, potlej pa se po perji na milijone razlezejo. Drugi metulji svojo zalego v jeseni v perje zapredejo, iz ktere se go-senčice izležejo, kader je drevje že zeleno. Se drugi metulji narede zalego v jeseni po mladikah na drevji, de se vidi kakor srebern perstan s svitlimi jagodami, ktere se okoli sv. Ju rja ožive. Nar več metuljev pa stori mlado zalego za kožo in po spoknjah ali špranjah starih dreves, ali pa med rogo-vilami po vejah. Veliko je metuljev, kferi svojo zalego izrede v zemlji. Veliko pa je tudi tacih, de če v pomladi po perji svoj zarod nastavijo, in sadju zlo škodvajo. De boš, kar je mogoče drevje pred takimi škodljivimi živalimi obvaroval, moreš: 1) Vsako leto drevje v pomladi čisto otrebiti, in staro skorjo ostergati, dene bodo metulji tako lahko zalege vanjo naredili, in drevje bo zdravo. 2) V jeseni in pomladi drevje vselej dobro preglej,-de boš gosenčno zalego zaterl. Kterokoli po zavitim suhim perji, po mladikah ali po deblu zagledaš, odreži in na ognji sožgi zalego, predin se gosence po drevji razlezejo. (]Z visocih vej se mešičevje v .^ili Inlsko z dnl-ftim na koncu razklanim kolam odlama. Nar boljši pa so ¦/Al to nalaš narejene škavije na kol iia(aknjcnc."J v 3) (Je so se pa že gosence po drevji razlezle, vsak večer pozno in zjutrej zgodej veje potresi, de bodo odpadle. Pa spodej kaj pogerni, de jih vjameš in pomoriš. (Koucc sledi.) Kaznovano ierpimcenje žival. Ožbe je dražil in mučil nedolžno živinico, kjer in kakor je mogel. Njegovo nar vcči veselje je bilo s palico v roki za živino dirjati in jo nevsmiljeno biti. Večkrat so ga drugi otroci opominjali, de naj z ubogo živino tako 62 gerdo ne dela! Pa terdoserčni O ž b e se temu le smeja. Ko je l»il veči in močneji, je z majlinimi otroci ravno tako delal. Večkrat jih je pretepava!, in potem ko so jokali, se je rohlal. Enkrat gre prav sam mimo neke kmetiške hiše. Pred hišo vidi dve zvezani ovci, in nobcniga človeka zraven. Gre tje. Volno puli ovčicama in ju z nogami suje. V hiši pri oknu stoji mož in nevsmiljeno početje fantalina vidi. Počasi in tiho odderza vrata in — na skok zgrabi pored-neža za ušesa. Zruka ga,'de je tri sonca vidil, in da mu en par tak gorkih zaušnic, de so mu vsi zobje klopotali. „0 joj! joj! joj! boli! boli!" vpije porednež iz celiga ger-la. „Tako!" reče mož, ,.kaj boli? Tudi ubogo živino boli, jo mučiti in terpinčiti. Dobro to pomni l:i Od te ure ni več Ožbe ne otrok, ne živine mučil. Zivalica je hožja slvar, O no lerpiiiči je nikar! Fr. Cai/nar. IVe obupaj mitoli! Ni ravno dolgo^ kar je francozk ribič v reki Oazi ribe lovil. Do terdne noči je lovil, pa nič vjel. Solze mu stopijo v oči, in zdahne: ,,Vidim. de moje rokodelstvo nikakor ne more mene, moje žene in mojih otrok rediti!" Nesrečna misel ga pripravi, de že nakani obupati in v vodo skočiti. Pa ravno ta misel, namreč na ljubo ženo in pri— serčno otroke mu brani grozovitni sklep izveršiti. Tiinčasi pa de misli — misli, kako bi nocoj vsaj za revne otročiče kruha dobil, potegne močan vihar in ga verze v vodo. Valovi so ga kmalo sred reke zanesli. Tode revež zdej ne misli več na smert, ampak na rešenje. Napenja se in plava v tami po vodi in sicer po čutenji proti bregu (Ufer). Srečno priplava do suhiga unstran reke, ko sta hotla ravno dva razbojnika nekiga popotnika vbiti in mu denarje pobrati. Vgledati pa ribča, ki je iz vode lezel, mislita de je pošast, in strahu pobegneta. Popotniku se po ti m takim ni nič zgodilo. Prepričan pa, de mu je revni ribič, čeravno nevedama življenje in premoženje rešil, je siromaka z lepim zneskam denarja obdaril. Ko ribič ves ea moker, pa s toliko denarja pozno domu pride in vse-po-ve, padejo vsi na kolena in hvalijo Boga. K.ako se smodnik dela. Smodnik, strelni prah ali pulfer od latinske besede ..pulvis" (prah), se dela iz zmesi solitarja, žvepla in pa oglj a. Solitar je nekaka belkasta, večidel previdljiva, svit-la sol, ki ima tako lastnost, de stopljena na ognji sama na sebi pri miru teče. Če ji pa prideneš kakšno reč, ki lahko zgori, jo nnglo vžge in sfofla (pogori). — Cerno oglje ali v o gl en je in rumeno žveplo mende vsak pozna. Te tri reči se nar prej vsaka posebej zuslo, prese-jejo in po potrebi odmerijo. Za cent smodnika se vzame solitarja 7fi, oglja 14, žvepla 9 delov in vsaciga še nekoliko čez. — Oglje mora biti prav čisto. Torej se v posebnih posodah žge, de se kaj persti ali peska ne primeša. — Iz presijanih treh delov se zmes naredi. Se še enkrat v nalaš za to narejenim mlinu na gladkih kamnih iz inarmeljna (Marmor) prav na drobecno zmelje. Med mlen-jem se ta od oglja černa moka dobro meša in škropi, de je vlažna (/eucht). Kader iz mlina pride, se preseje z rešeti, ki imajo dna iz kože. Vlažna moka se pri sejanju v rešetu spriine in pada skozi luknjice v podobi drobniga zcrnja. Manjši ko so luknjice rešeta, drobneji je. Zernje se nato na solncu ali pa v kurjenih stanicah suši. Pri tem opravilu se pa mora neizrečno skerbno ravnati, de se smodnik ne vžge. Posušeno zernje iz popisane moke je smodnik. Ce se hočejo prav okrogle zernica imeti, se dene smodnik v vozevnice, to je dolge, pa vozke sode. Te se z smodnikam do polovice napolnijo. Nato jih umetno narejena kolesa nekoliko ur sučejo. Zernje po tim takim v vozevnicah ob doge in samo ob sebe bije. Zgubi tako vogle, in je okroglo, ko de bi bilo vlito. 64 Vraže ali prazne vere. v Pravijo: Ce se s stola m kleca, kakšno živinče pri hiši šantavo (kraljevo) postane. (Nam se pa bolj verjetno zdi, de vtegne potem stol šantov postati, ali se mu pa celo i\oga vlomiti, če ni kaj terden.) Cevvola noga boli, obvežejo v nekterih krajih nogo stolu. (Če pa kakiga človeka noga boli, komii pa tacaš? Mende pa volu. — Bog daj norcain pamet!) Drobtinice. Pervi plug. *) — Pervi plug ali drevo za orati je znajdel Noe, vpregel voli in oral okoli leta 1660. Poprej se je mogla zemlja z matikami in lopatami prekopa-vati. Pcpelniat. — De se imajo kristjani pervo sredo v postu pepeliti, to je, de jim imajo duhovni v cerkvi pepel na glavo trositi rekoč: ,,!spomni se človek, de si pepel, in de se boš v pepel s'j>rebernil" — je pervi zapo-vedal papež Gregor Veliki, ki je začel v letu 590 vladati. In ravno od pepeljenja je dobila ta sreda ime ,.pepelnična sreda" ali pepelnica." Smešnica. Neki laški plemenitnik pošlje svojiga noviga vert-narja na vert delat. De bi se pa sam njegove umetnosti in pridnosti prepričal, pride za njim. Ali kako se plemenitnik začudi, ko vertriarja nekjer ne zapazi. Gleda in gleda semtertjepo vertu, pa zastonj. Nazadnje ga ven-der najde prav sladko spijočiga pod drevjem v senci. ..Ti gerdi lenuh"', zarezi nad njim, „nisi vredin de te solnce obsije'-! .,,.Ravno zato"'*, odgovori urno zdramljeni vertnar, ,,„sim se v senco vlegel/"1 Zastavica. Živa imam noge štiri, meriva (ri, Vgaiii, dragi hravec, kak' se mi veli? •(¦eppSOd ,B5lS[,(ill[ll>|) VZOil '(|BA1Z) VSOTI *) P1 n