St. 58. V Trstu, v sredo 21. julija 1880. TeCij XI. EDINO Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »EDINOST« zzhaia 2 krat na ted«n vsako arada m aabota o nnludne. Cena za va« «to prilogo Tel . za polu leia 3 si. SOkr., za četrt leta 1 gl. T S kr. — Sama pri- loga« ane M gl. BO Ur ta celo leto. - Posamezne it.«vilke ae looivajo Dri opravuiitvu n Uratikati v Trata po & k:., v Sorlol in v Ajdovičial po « Kr. - Karointnt, rekla- macije m inaerate nreinma Opravu lit va, vli Tarranta, »Nava tlakama*. Vai a s tem postavi jez tudi tako zvanomu dušnemu proletarjatu? — To bi mi čisto zanikali, kajti po- stava sama ima namen ustaviti ne- koliko preveliko pohajanja šol in vzlasti izključiti iz njih slabo talen- tirane mladeniče. Tudi zadnjega menda ne doseže, ker slabo talentovane mla- dine bode navžlic zakonu v šolah vendar mnogo ostajalo in rekli bi, da skoraj naraste. Izključe se kolikor to- liko iz srednjih Šol ubogi dijaki, pu- fičalo pa se bo, da bodo študirali morda mnogo slabše talentovani mla- deniči iz bogatili družin; bogatini postanejo po tem takem nekako pri— tiligovani, v tem ko bodo ubogi na škodi. Nova postava sicer pravi, da se bodo šolnine oproščali, ali pod nekaterimi pogoji namreč, ako bodo v zadnjem semestru imeli v vedenju in marlji- vosti enega prvih dveh redov (lobens- werth ali befriedigend). Otežkoči se pa uže vstop v srednje šole, ker prvi semester, ko učenec v prvi razred vstopi, mora njegov oče ali reditelj na vsak način platiti popolno šolnino; in potem bo oproščen, ako sinko v vsakem semestru omenjena reda ima. Prigodi se mu lahko, da ju v dru- gem ali tretjem letu ali pozneje gubi, in tedaj mora zopet Šolnino plačevati. Šolajoči se dijak ima lahko najboljši talent, ali bolezen in kaka druga na- dloga mu ne dopušča, da bi vsak semester enako dobro šolo izvršil. Ako je njegova družina siromašna ter ne more platiti prevelike šolnine, zgodi se lahko, da je primoran šolo popustiti v tem, ko se v istej šoli uči mnogo slabejših mladeniČev, ki imajo do tega privilegij zato, ker imajo de- nar! Na tak način pridejo šole na staro stališče, ko so se šolali samo oni, kojih stariši so imeli s Čim svoje sine v šolah vzdržavati. Na vsak način ni povišanje Šol- nine vedi in prosveti na korist in z njim se tudi težko doseže glavni smoter — omejitev premnogobrojnega pohajanja Šol. V tem letu predstavilo se je no- vemu naučnernu ministru tudi mnogo načrtov, kako proustrojiti gimnazije in realke. Načrti so si skoraj nasprotni. Eni hočejo, da se gimnazije tako pre- ustroje, da v njih ne bi bili glavni predmet klasični jeziki, kakor dosedaj, ampak — da bi se učenje klasičnih jezikov omejilo. Temu načrtuje mnogo veljakov nasprotovalo, rekoč, da na klasičnih jezicih sloni »klasično« izo- braženje mladine, ki je gimnazijo po- pohajala. Učenje klasičnih jezikov in prebiranja klasičnih del vadi učenca natančnosti in ga globoko misliti uči, kar bi neki ne bilo možno zadobiti uvedši v šo'e novejše klasike in glede tega so izvedenci različnih menitev. Eni trde, da je vsa izobražba odvisna zgoli od proučevanja starih klasikov, drugi pa, da starih klasikov skoraj ni potreba ter da zadostujo v zadobitev popolne izobraženosti dela novejših učenjakov, kakor Danteja, Gfttheja, Schillerja, Miltona, našega Preširna itd. Zadnjega menenja smo tudi mi, ker vemo sicer, da se mladina s pro- učevanjem starih klasikov nauči mi- sliti, ali isto bi se menda zadobilo tudi, ako bi se namesto starih, novi klasiki v srednje šole uvedli in u k po- ostril. Mladina na gimnazijah se šo- lajoča prebira sicer dela starih učen- jakov, ali umeje jih pa le malo: oso- bito pa dokler je z predmeti tako preobložena kakor dosedaj. Kdo na priliko dobro pozna govorniško lepoto Demostena, divne pesni Horacijeve itd.? Dokler na šolskih klopeh sedi, menda nobeden, ali vsaj samo pridnejši učenci. A umeje prav lahko globoko misle- čega Danteja, ljubeznjivega Petrarko, filosofa Gtitheja, krasnega Schiller-ja in druge novejše učenjake.*) Je-li pa potrebno proučevanje klasičnih jezikov, latinskega in grškega ? Potrebno je sicer, kajti, čeprav sedaj mrtva, vendar sta najpopolniSa in najlepša; kdor se jih uči, zadobi dobro podlago za vredno cenjenje in spoznavanja novih jezikov; kdor jih ne pozna, ne pozna skoraj niti lepote svojega materinega jezika. Drugi prestavljen načrt tii-ja, naj bi se v gimnaziji zmanjšalo Število ur za klasične jezike in uvedli drugi novejši jeziki in podučevanje v stro- kah, ki so živenju bolj koristne. Grščina naj bi se učila samo v višjih raztedih in samo 2 ali 3 ure na teden tako ne- kako, kakor se sedaj godi v gimna- zijah onstran Litave, Slednjič hočejo drugi klasične jezike iz gimnazij odpraviti in jih na- domestiti z drugimi predmeti in no- vejšimi jeziki. Gimnazija bi po tem takem postala enaka realkam, kar se pa drugim ne zdi umestno, ker imajo ozire na nedostatnosti in rekli bi sko- raj nepotrebnosti realk, ki so o zad- njem času zgubile veljavo, ker no do- segajo smotra, koji se je želel do- seči z njih ustanovitvijo. Zaisto opa- zuje se, da sedaj vse na gimnazije sili v tem, ko na realke vedno manj učencev prihaja. Realkam v malo letih PODLISTEK Koledovanje pri nas in drugod. (Dalje/ Cehi imado za božič imć: »Št6dry večer« (štćiry-bogat) kot v znameuje, da kakor 8 pes in a m i žele premnogi veselja in enakih blagoslovov v množici vsem, tudi ubožcem, kajti, kakor je bil nekdaj izraz »šledroat« kot pomen oproščenja od suženstva, tako je tudi po tem-le praz- niku, ali bolje rečeno: po odrešeniku sveta, bil svet pretežkih verig rešen. Torej se tudi začenja koledovanje na sveti večer, ter se končuj^ s praznikom sv. treh kra- liev, s katerim dnevom se je pri Severno- slovanih koledovanje sklepalo. Koledujejo pak pri njih otroci kakor odrasli, brez razločka, in kjer koli se jim poljubi, kajti akoleda je o vanoce, muie DO ni chodit kdo chce« (kolede t as v božiču je, torej vsak m koledovat smeji Po nekaterih po- krajinah poljskih in rusinskih je dovoljeno otrokom koledovati samo na večer in v noči pred Božičem; potem pa koledujejo le odrasli ljudje. Nemci so imenovali ves ta čas dobo »der zvvolf Niichte«, ali »>An- kldpferleinstage«, katero ime ja še sedaj obično tam, kjer so nekedaj Slovani pre bivali, ko so namrtč pred prazniki hodili trkat na v ruta, klicaje kac^tnu imenonoscu tega svetniki v hiši, »gnt hell«. To je iiilo tem ljudem to, kar je naše žvenkljmje in streljanje na večer pred dotičnimi praz- niki. Zanimivo je gotovo opazovati način, kako se kje koledovanje vrši. Sedaj je ta obred pri nas skoro le prosto beračenje. Tako se n. p*-, več dotičnih pesni uže po temu smotru »končuje, kakor ona: »Iz fire slivnške sva doma, Za dar vas l^po prosiva, Pri vas ostan' sam večni Bog, Z nam' pojde Jezus, naš gospod.« V srednjoj Češki pa je Se vedno na- vada, da občinski pastir, ki je ob enem skoro vsikdar tudi nočni čuvaj, pohaja od hiše do hiše svojih gospodariev, ter igra na harmoniko iu pojoč vošči gospodarju vso srečo, za kar ga gospodinja bogato obdaruje. — Pred nekolikimi desetletji so pohajali tudi vaški učitelji z odličnejšimi učenci od hiše do hiše po koledovanji, katero so smeli opravljati samo oni, zbi- rajoč darove, kakor tudi one o »sv. Gre- gorju«. Zato so tudi nekatere doti&ne pesni po njih dosto dobro zložene. Sa po- preje pak so bojevali mežtiarji koledovat. Po nekod je celo gospod župnik obiskal toti čas vsako bližnjo hišo, da hi njo in prebivalce poblagoslovil, umeje se, da za primerno oimeno. In ko ie obično povsod nekoliko posedel. smatrali so to za veliko čast, a odrasle domaČe hčere, ako jih je bilo več, prizadevale so si na vso moč, katera, kadar vstane, prva na njegovo mesto sede. kajti zmitralo se je za go- tovo, da se tista najpopreje omoži. Po nekaterih krajih HO pohajali koled- tiiki naokrog s korobiči. kakor še seiaj pohajajo po drugod o Velikonoči. •) Mi vsemu temu ne moremo pritrditi, če tudi smo uvrjeni, da ima pinatelj o mnogih re- čeh popolnoma prav. Ob svojem času razode- nemo tudi svoje prepričunje. Ured. Zopet drugo i nosi koiednik z sabo »bukal«, t. j- nekako trebušnato posodo iz gline, ki ima povišnji del z mehurjevo kožo prevlečen, enako bobnu in v sredi njega nasmoljeno dreto z dvema koncema. Pri koledovanju vzame koiednik ta na- stroj med kolena in nasiinivši si prste, vlači roko sem in tja po dreti. Pri tem se poje . • Baku, buku, buko I Oiprite roko, Gospa mati zlata, Stopite med vrata, Kolede nam d ijte. Se nič nam ne smijajte« itd. Kakor je že omenjeno, koledujejo pri severnih Slovanih največ le pastirji, a v Če«kej so množico le teh pesni največ razširili slovaški dratari. Po poročilu Dob- Šinskega, znanega zbiratelja BlovaŠkih na- rodnih stvari, baje nosevajo fantje kole- dovajoč z sabo gada. Ta gad je napravljen iz kratkih lesenih tresek, ter na gugalico skupaj zbit se da raztegniti,ali skrčiti. Pa ga vzame fante, ki je vodja ostalih, v obe roki in fatreliaje ž njim proti domačim, tiste straši. Drugi pa pojo pesen ; »Sel je Bog tjekaj do raja, Adam Za njim poklek'vaje: »Od sadu vseh dreves jejta, Samo enega spreglejta, Z dreves«, ki je v sredi raja In belo jo cvetje oblajal« Pa se je satan izpretn«nil V gadu, ter Evo z lažjo prekanil, Ki dal i je j »b'ko Adamu, Govorečmu tako zra'vno: »Vzemi, Adam, vzemi jab'ko! preti propad, zato so se odpravile skoraj vse realne gimnazije. Izdelala se je tudi predloga, naj bi se vsaj nekoliko odvzela pre- obloženost o predmetih, ki je na gim- naziji očividna; hotel se je odpraviti zrelostni izpit, zavreči razdelba gim- nazij« v višjo in nižjo in narediti jo edino. Predmeti naj bi se ne cepili in dvakrat poučevali, kakor dosedaj, ampak, začela naj bi se zgodovina v nižjih razredih in končalo v višjih, ne pa kakor dosedaj, ko se je n. pr. zgodovina poduČevala v nižjej gim- naziji, začenši v II., končala v IV. razredu in potem v V. zopet znovič začela širše učiti. Kakor je videti, ni novi mini- ster z nobenim teh predlogov zado- voljen ter hoče, dokler je mogoče, pustiti sedanjo uravnavo gimnazij, pre- obloženje pa odvzeti s tem, da se ustanovi namesto osem, devet razredov. S tem bi so morda nekoliko v okom prišlo preobloženosti. (Dalje prih.) Politični pregled. Notranja dažale. Ooendanje Ilentiijevega groba v Budim- peštu, zarad česar so nekateri madjarski krogi tak hrup zagnali da so celo previdnega načelnika ogerskega ministerstva, Tiszo, omamili, ni moglo ostati brez nastopkov. Znano je, da je bil Tisza, ko se je o tej stvari v državnem zboru nekako premadjar- skl izjavil, poklican k cesarju ad audiendum verbum. Potem je ogerski vojaški po- veljnik, grof Edelsheim-Gyulai, prosil za vpokojitev. Cesar je to prošnjo dovolil ter prosilcu za njegove zasluge podelil veliki križ Leopoldovega reda, grofa Pejačevjča pa imenoval za vojaškega poveljnika v Budimpeštu. Za generalnega nadzornika Ti ne veš, kako je sladko I« Pa sta jo oba pojedla, In tud' srd božji Čutit vedla, Bog je z raja ju pognal In molki dve jima podal: »Tu zemljo rahlajta, kopajta Io kruh iz nje si dobivata] A prej kot kruh si pridelala, Sta dost se oba naplakala.« V Lužici (v Nemčiji) slavili so svoje dni božič in koledo po jako starih obredih, ki so se dolgo ustavljali navalom nemštva. Pred svetim dnevom (božičem) je namreč pobajevalo tam naokrog samo dete božje, kakor je to obično pri nas o svetem Mi- klavži Ta opravek je prevzela katera de. klet, ki se je v ta namen belo oblekla. Ko je prišla nekje v hišo, imela je v eni roci metlo s zvončkom, a v drugei bel robec, v katerega jej je hišni gospodar po- prej tajno jaboik ali orehov podtaknil. Slavnostno je vstopila ta »dziečo« v sobo, ter popraŠevala: »Su tu žane dobre dzieči T« (Je-li tukaj dosti pridnih otrok?) Ko so domači pritrdili, jelo je božje dete po- skušati modrost sladih prebivalcev. Kdor je le kar odrevenel in ni nič znal, bil je na lahno ošvigap; dobro odgovarjajoči otroci pa so dobili jabolk in orehov, Pred Novim letom in pred sv, Tremi kralji pekli so v Lužici pecivo raznih po- dob, kakor krav, ovnov, gosi in pod, s katerimi darovi so pohajali potem otroci naokrog po hišah, ter jih darovali svoiim botrom; botri pa so te stvari primešali (potem) k živalski krmi, da bi živina se i »olj redila. Tem fi.urcem rekali so LuŽi- čanje pred Novim letom — »novo Ijetka« K D I N O S T konjice pa je bil imenovan fedmaršal-la|- tenant princ Croy i na njegovo mesto ge- i.eral m;ijor J»nsky, ki je, kakor znano ovenčal Hentzijev grob, za poveljnika de- sete pehotne divizije v J^ž«-fovem na Če- škem. Stvar je tedaj jisna. Tirolski deželni zbor je s cesarskim patentom sklican na 22. t. m., da sklene zakon o uredbi teke Ečave. Carinsko praianje, ki je pripravilo v nevarnost naš niža v ni zbor in pietreslo tudi mmisterske stole, utegne še jako oz- biljne nastopke imeti. Naša vlada se je namreč o tej zadnvi obrnola na ogersko vlado, a ta je odgovorila, da neče n č sli- šati o nobenej meritončnej razpravi te zalege, ker ona se ne umakne s prvotnega stališča. Ako pa bi avstrijska vlada zah- tevah, oaj se prično nove razprave, želi ogerska vlada, da se prično še le v drugej polovici meseca avgusta. Zastran carine na petrolje pravi ogerska vlada, da dva goldinarja, ali tudi še manj carine ne more sprejeti. Če pa Ogerska dovoli v kako povišanje carine na petrolje, zahtevala bo odškodovanja kod drugod. Ogerska sic» r ne bo del>la težav, a ker je avstrijski dr- žavni zbor kriv, da se ni sprejel carinski tarif, in agrarna carina uže letos neha, zato nema oger.-ka vlada nobenega vzroka, da bi carinske razprave prspešavalu. — Petro je j« postalo Evropi jako nevarno ; v nekaterih državah hočejo z njim mesta požgali, pri nas pa državni zbor in uii- nisterske stole. Na svetu je uže tako, tudi najnedolžniša stvar ima svojo moč. Vnanje dežele. Batumsko praianje je najnoveiše v zunajnjej politiki, a menda pogori, kakor kup slame; precej dimu, a druzega nič. Angleška in turška vlada ste od velevlasti zahtevali, naj podado skupen protest zoner odpravo hatumske proste luke, ali v< le- vlasti nemajo volje, temu ustreči, ker bi tako to ne imelo nikacega vspeha. An- gleški časniki vsled tega hudo prete, če tudi prav Anglečka najmanj spoštuje po- godbe. ampak dela z njimi, kakor se jej l|ubi in kakor se obrača petelin na njenej kramarskej stiehi. li časniki pravijo, da ho Angleška prihodnjič spoštovala bero- linsko pogodbo le toliko, kolikor bo v nje prid; ona bo bolgarskemu knezu, puščala popolno svobodo ter ga bo podpirala, ru- skemu zasedanju Bolgarije se bo upirala, iu če bo treba, pošlje tudi skoz Dardanele vojno brodovje v Črno morje. Ako bi Ru- sija pretila Turčiji v Aziji, porabi An- gleška clpernsko pogodbo ter bode branila Malo Azijo. V srbskej sknplčini se gode nezasli- šane reči l Pred no se je skupščina odprla, prišli so redarji v zbornico, da odvedo in zapro pet protivladnih poslancev, izvolje- nih v kmetskih volilnih okrajih Beligrad, Kragujevac, Ćačak, Zajčar in Valjevo. Drugi protivladni poslanci pa so svoje to- variše branili, redarjem se v bran posta- pred sv. Trem kralji pa »tsjodrak« štedn.k Oz česk. štediy). Ta običaj pečenja enakm ligurk je vdom-čen tudi v Gornji Av- striji, kjer tako pecivo oskrbujejo pekarji in je potem otrokom prodavajo. Posel«.10 obilni in zanimivi so ob gaji koledovanja pri Ruainih, zlasti teh, ki »ive v nesposrednem sosestvu s Poljaki, namreč v pokrajini med karpatskimi go- faun 'c reko Dnestrom, ter od Stanislava K mejam Bukovine. Koledovanje se tamkaj začenja na sveti večer. Po večerji pošilja gospodar • koledo« starišem, Borodmkom, ali drug m znancem. Ta koieda obstoji iz 2—3 ko- jačev m i7. sklede, napolnjene z raznimi jedili. Ako to prinese gospodar sam, reče pnšedši k hiši: »Prosymo na večerju«, ako pa donese to gospodarjev sin ali hčerka, pa poreče; »Prosyty tato i neni i ja prosu na večerju«.(ker prosilca samega tukaj ni, pa jaz proBim na večerjo.; DonaŠalec biva potem pogosten od domačih in ko se vme domu, dobi v odmeno za to zopet podobne noiede za svoje domače. Drugo »utro — na sveti dau — pak nastani Se le pravo koledovanje in sicer koleduje'o po dnevu fintje, na večer pak mladeniči in drugi odrastli ljudje. Mlajši dobo za to kak manjši kos kruha z novčičem, odrastli pa uže cel kolač, in po več krajcarjev. Mlajši koledniki obdrže denar navadno za-se, dočlm ga starejši koledniki prepuščajo navadno cerkvi z;i njene potrebe. (Dalje prih.) vili, začel se je celo boj Sn redarji so se morali urnaknoti; ali kmalu potem so se zopet vrnoli pomnoženi ter sc poslance odvedli in zaprli. — To se bo še hudo maščevalo; srbska vlada mora biti na duhu bolna. Skupščina je 25 protivladnih poslan- cev izključila iz sej Še predno se je Bkle- nolo, ali so njihove volitve veljavne, ali ne. Kralj je potrdil Pavloviča za načelnika in Zaniča za njegovega namestnika. Srbski kralj je 19. t. m. odprl skup- ščino s prestolnim govorom, v njem pravi: Za varstvo životnih interesov do- movine je kralj, zvest politiki hiše Obre- novičev in v soglasji^z ljudstvo menitvijo, po- čel vojno, v katero ga sovraštvo Bolgarije prisililo, on se slovesno zahvaljuje narodu za zlcŽnost in vojski za žrtve v službi do- movine. Če tudi so bila brezvspešna pri- zadevanja ter je Srbija, da ustreže željam velevlasti, mir sklenola z Bolgarijo, ven- dar jasno dokazuje narodova zložnost, da je Srbija čujtča za brarnbo državne ideje in da ima voljo, vselej spoštovati pogodbe, protestirati zoper enostranski prevrat ena- kot'žja na Balkanu. Prestolni govor pravi, da so zdaj razmere do Bolgarije enakp, kakor so bile pred vojno, do dru- zih evropskih vlasti pa najbolj prijateljske, za katere se bo kralj tudi vprihodnje fkrbno trudil; prestolni govor dalje napo veduje več predlog, vzlasti v finančnih zadevah, pred vsem j« treba vačnosti, pri- poroša, naj se poterde naredbe mej vojno ter se sklicuje na domoljubje.— I« prestol- nega govora se pač vidi, da srbske vlade še ni zapustil napuh. Ona se je udala željam velevlasti, da je sklenola mir z z Bolgariji Da ni Avstrija zmagavajoČega bolgarskega kneza ustavila, sklenol bi on bil mir v Belem gradu z srb3kim narodom« ne pa s poprejšno in sedanjo srbsko vlado, ker ona bi bila morala s kraljem vred popi- hati na avstrijsko zemljo. V Genovi so 18. t. m. vpričo italijan- skega kralja in kraljice slovesno odgrnoli Viktor Ernanovelu postavljen spomenik. Volitve v anglelhi parlament so kon- čane; izvoljenih je bilo 317 konservativcev. 191 Gladstoncev, Parnelitov in 76 od- padlih liberalcev. Gladstone je toraj pro- pal In neki je ministarstvo sklenolo od stopiti, še predno se zbere novi parlament. Glad8toneva ustava za Irsko je potem ta- kem za nekoliko Časa pokopana, a za dolgo ne, ker Irci ne bodo mirovali, dokler ne zadobe svobode; angleški lordi tudi niso vsemogočni, da bi se dolgo mogli ustav Ijati splcšuim zakonom pravice. Sedaj je pri volitvah zmagal še njih denar, a tudi to ne bo večno trajalo; denar je sicer svetu gospodar, a narodi imajo višje na mene, idealna svetišča, katerih vrat ne odpira in zapira zlati ključ. Angležem se v novopridohljenej Birmi slabo godi, enako kakor Francozom v Tonki nu. Povsod jih napadajo uporniki in romarske čete. Angl. ških vojakov je sicer toliko v deželi, da se morejo držati v strategično važnih krajih, ali kaj to po- maga, ker v deželi ni miru in tako An- gleži lz pridobljene dežele nemajo nobene koristi. Indiška vlada sicer jako pomnoži vojsko v Birmi in bo skušala red na- praviti, vendar pa je zelo dvomljivo, da mnogo opravi, ker se uporniki ne spu- Sčajo v boje, ampak le za hrbtom napadajo in gonobijo Angleže. Mej angleUo in severno-amerikansko vlado se vrše dogovori zastran vzajem- nega izročevanja tacih osob, ki povzro- Čujejo hudodelstva z dinamitom. DOPISI. Tr»l, 20. julija. (Izv. dop.) (Nekaj o nalih slabostih in nekaj pojašnjenja glede del. podpornega druitva.) Pregovor pravi, da je »težko biti človek«, — in ta pre govor je na vsako stran opravičen. — Stori, kar hočeš, imej še tako dobre namene, najdeš uže Človeka, ki te bode zavidal in ti polena metal pod noge. — Pravijo celo, da to mora biti, ker drugače bi človeštvo prehitro napredovalo In se v napredku morda celo ugonobilo. Kako krasni so ideali človečanstva, ali kedo more reči, da bode Človeštvo kedaj le približalo se tem Idealom, kajti pred močjo se bode člo- veštvo vedno uklanjalo in nikoli ne bode mogoče, da bi si vsi slabi, nesrečni, trpin- čtni zedintli proti močnemu egoističnemu, ker ta bode s sredstvi, katera so mu na razpolaganje, vedno na svojej strani imel večino slabih. Tako je tudi z narodi , kateri se bodo vedno mej seboj prepirali in zbog tega nikoli ne postanejo sami svoji go- spodarji, človeške strasti nikdar tega ne dopuste. Lepe so teorije o ljudovladi, toda kde se dajo popolnoma izvesti? Kder tako zvano ljudstvo gospoduje, tam se go le navadno Še veče krivice, nego tam, kder gospodari pameten samodržec. Stranke v ljudovladah si stoje sovražno nasproti, ve- čina neusmiljeno zatira manjšino i > to jo uči državniška mobost, kajti popustljiva večina se more kmalo spremeniti v manj- š no; večina pa protežuje in neguje le svoje ljudi in zastopniki večine postopajo vedno po načelu: »Bog |e sam sebi najprej brado ustvaril«. Ogbjmo si francosko republiko, kako, so si tam stranke v hseh, in kako z vsa- kim dnevom tam rastejo protivniki Ijudc- vladi; najmanjša nesreči naj se zgoii republiki, pa je proč ž njo in nastopi zo- pet rešitelj društva v podobi kralja. In recimo, rja se republika tudi dobro drži, kakor v Švici ali v Ameriki, je li se tam uresničujejo ideali ljudovlade? Je li gie tam vse postavnim potem? Kratko nikar ne, nepotizem, kapitalizem in vse člove- ške slabosti iu Btrasti se tam še veliko bolj širijo, nego v dobrej samovladi. Hum- bug, kakorŠen je v Ameriki doma, pre- seza vse, kar se more tacega videti v Evrop'. — In vendar ne gre drugače: vladati morajo Človeška društva, ali vla- darji samodržci, ali pa mora vladati ve- čina; katera vlada pa je absolutno boljša? To je velika uganka za filozofe. Na- predek je lepa Btvar; človeško društvo sploh napreduje v vedah, v umetnostih itd., ali kaj pomaga, ko temu napredku stopa za petami toliko slabega, toliko moralnih bolezni. — Je li je napredek vreden tolikih moralnih žrtev? To je zopet praŠanje, v katerega reševanji pride človeštvo na čudna razpotja, ki so nekatere privedle celo do utopičnega komunizma in socija- lizma.— In vendar se ne more reči. da je, posebno glede zadnjega, čisto vse zmota; socjalizem ima tudi svojo dobro stran, kolikor ima biti neka omejitev prestrozega kapitalizma in zatiranja delalnih stanov. Ali kje je še le potem ideal pravih soci- jalistov I Vsegamogočni je ustvaril s človekom najpopolnejše zemeljsko bitje, ali dal mu je v srce strast, zavist, egoizem, in s tem mu je omejil cilje, da se spolni njegovo povelje : Da bode človek za vse čase moral v potu svojega obraza služiti materi zemlji. Strast, in egoizem je pa doma v koči in v palači; zavist in nezaupljivost pa prevladuje gotovo v koči in to je naravno, ter nam tudi nekoliko razjasnuje prevla- danje obeh zadnjih lastnosti v nekaterih nesrečnih, tlačenih narodih. In mi Slovani, sluge narodov? Kedo more nam zameriti, če se mej nami po- javlja pogostoma strast, zavist, nezaupanje — in kakor, sad teh et'asti — needinost, razdor ? Poglejmo le m ilo dol na jug, na Bal- kan ; komaj so se brat je osvobodili jarma, uže so zopet postali žrtev tujih naro- dov in državnikov, ki jih nočejo videti njim enako mogočnih in srečnih; uže smo videli bratomorno vrjno na B>lkanu in Bog zna še kake prikazni se bodo javile, dokler močna roka ne poseže vmes za dobro xli pa za nesrečo Slovunstva. Tlačan je vedno nezaupljiv posebno proti svojemu lastnemu bratu, tuji šiba mu bolj imponira. Kaj tac ga zapazujemo v malem tudi v naših narodnih društvih. Niš delavec se nahaja v italijanskih društvih in nahaja se tudi v našem do- mačem del. podp. društvu. V italijanskih društvih se Slovenec ne sme čut t Slovenca, ali ne le to: Bog za- čuvaj, da bi tam odbor ali predsedništvo javno grnjal, izključen bi bil. — Ali tam našim ljudem niti ne pride na misel, da bi kaj tacega storili, oni Žde in trpe, ka- kor da bi ne bili le tujci, ampak celo suž- nji in to kakšnih ljudi? Hislcoviča, Pa- ganija in enakih v bistvu jako malih k i- ČaČev. Kakor se zdaj doznava je uradnik Operuje Pagani v družbi še drugih dru- štvo prevaril za blizo fr. 5000 in pri Ope- raji VBe molči! Pri del, podp. društvu pa imajo nekateri naši ljudje vedno dosti go voritl in grajati; oni sumničijo ljudi, ki se za društvo v resnici žrtvujejo in katerih zisluge mora priznati še celo sovražnik našega naroda, in ne le, da po krčmah de lajo svoie spletke, oni našli so celo pot v javne liste, kakor se je to zadnjič zgo- dilo in tam v podobi dobrega sveta bla- tijo moža, ki je dal najlepše dokaze o svojej točnosti, natančnosti, poštenosti In požrtovalnosti. Sumničenje In po neka kem poniževanje tacega moža more narod- nim težnjam le škodovati, ne pa koristiti; graja naj bi se ne izrekla, dokler ni te- meljitega uzroka, iz.ečena graja pa naj bode dobrohotna ter naj ne skriva pod sladkimi besedami strupenega žela. V delalskem društvu je odbor pre- viden in delaven, to je uže večkrat do- kazal; ako je imel dosedaj kako težkočo v notranjem poslovanji, velja to vpisatp na rovaš pomanjkanja vesti za izvrševanja sprejetih dolloosti prsimeznih, in tudi v tein obziru je odbor še vedno zajezil-a pravem času vsako večo škodo in zarud tega ni prouzročeval nobenih škandalov,- kakoršnih bi nekateri domači ljudje želeli: — Skrival ni nikoli nobenega nedostatka,- vsak ud ki se zanima za društvo, lebko vse ve in vidi, vse se j ivno godi. Glede nalaganja kapitala je bil odbor jako previden, saj je v obče znano, da hrani svoj denar v najsigurnejših zavoditi in ako ima denarničar dctične knjižice v rokah, on vendar ne more teknoti denarja in recimo, da bi tudi bile vkradene knji- ž ce, tat za nje ne dobi niti novčiča, ker hranilnica imajo pismeni in na knjiž ci naznačen pogoj, da ne smejo denaji iz- plačati drugače, nogo na pismeno naroč lo odbora, podpisauo po predsedniku, pod- predsedniku, tajniku in denarničarju. — Vsakemu udu, Ki se briga za društvene zadeve, to je uže davno znano, in vendar se naj;:e roka, ki alarmira ude po ljstih, češ: «Vaš denar je v nevarnosti 1» Čemu je to podobno? Vsakemu denarničarju pa bode moralo društvo poveriti par sto gol- dinarjev za izplačevanje bolnikov, pa tudi ta denar je pod kontrolo, vsaj mo a de- narničar vsak mesec položiti natančen račun in pregledovale! večkrat natančno revidirajo račune in denar, katerega Ima denarničar v priročnej denarnic". Zadnji čas ae je glede uradnika uvedla dvojna kontrola; društvo zdaj iz laje bo- lete in tedniue se še posebei potrjujejo v knjižicah. Rčune o boletah vodi|o sami pregledovalci. Take natančne kontrole nema v Trstu nobeno uelalsko društvo, m vendar ima odbor za vso to previdnost le grajo. Dobrega den^rničarja za «Bog pluti« je sploh težavno dobiti; kateri človek pa bo hotel biti denarničar, ako bo nad njim vedno visel Damoklejev meč oskrunjenja njegovega imena, posebno, ako uživa, ka- kor dosedanji denarničsr delal, podpor, društva, ki je ob enem tudi denarničar velikega podpornega društva južne želez- nice, neomejeno zaupanje in poverenje svojih predpostavljenih. —Se li on v ne- varnost postavi, da zgubi svojo dobro ime pri njegovih predstojniki)), od katerega zaupanja je odvisna njega eksist^ncija ? Le to damo pomisliti rodoljubom, kateri naj potem sodijo, koliko je koristil oni,, ki je hotel učiti gospodarstva odbor del. podp. društva. In verujte, dragi čitatelji, da s tem nismo imali namena, da bi od- govarjali dopisniku, ampak naš namen je le ta,da podučimo navadno prerano suiuneče ude tako važnega društva in da se poteg- uemo za pošteno stvar o pravem času in na pravem mestu. Sicer pa Želimo, da bi vsa naša slov. društva imela tako na- tančno upravo, kakor ima delal, podporno društvo v Trstu in da bi ta uprava vedno bila tako vestna, kakor je b'l i doseiaj. — Italijani zakrivajo, iu oni imajo gotovo kaj zakrivati, mi pa grajamo napake, ka- terih niti n'. V tem je razloček na veliko naše zlo in da to napako odpravimo, ter blaltmo srca načega prostega naroda, to naj bode svrha vsaccga izobraženega in plemeni- tejšega rodoljuba. Veliko boljše bode potemf Sv. Ivan na 18. julija. (Šagri in druitvo Sv. Cirila in Metoda). Zadnjo ne- deljo je imela b ti kakor po navadi pri nas »Šagia«, ali hvala Bogu, letos je nt bilo, pa ne samo pri nas, upati je, da je ne bode po vsej okolici. To je res sijajna prepoved; najprej za člov ško zdravje, potem pa jako ugodna za naš m'li naiod. To mora veseliti vaacega rodoljuba. Pri vsem tem pa ie veliko ljudi pioti zgoraj omenjenej prepovedi, večji del mladeničev, ki protoBtujejo In eelo do polic'je hodijo, naj jim da dovoljenje za »Šaure«, ali ni milosti iu ne uslišanj i, pr,< v je, da se ne dovole, ker so zelo škodljive zdravju in tudi rade bude prepir. Dragi okoličani I žalostno je, da po ta- kih rečeh žalujete in p oteMnjete. Prote- stovati bi bilo prav zara li kresov, katere nam je prepovedal magistrat, ker ti niso škodljivi na noben način, ne pa zaradi te neugodne in škodljive »šagre«, ki povzro- čujtf le prepir, kletviuo in surovost. Zapustimo in pozabimo enkrat za vselej te ušagre« in snujmo si po vseh vaseh okolice podružnice sv. Gnila in Metoda, kakor je uže v Trstu in po vsem Slovanstvu. Toraj na delo, dragi rojaki I Priložnost imamo med nami, velik greh bi bil, ako se je ne poslužimo, tako društvo je v resnici za »Boga in ?a n rod«. Bes Čudno je. utegne kdo misliti na- mesto »šagre« bi bile podružnice sv. Ci- rila in Metoda, mej kojimi je tol k razlo- ček. Po mojem menjanji ne bi hilo nič čudnega. Moja misel je ta le : Da se te podružnice osnuje povsod s plačilom, to se ve da, k>kor smo čitali v »Edinosti« uže pri ustanovitvi te^a hvalevrednega društva. Zraven tega da bi imela vsaka podružnica svoj pevski zbor za cerkveno petje in narodno. To bi z*lo koristilo, po- sebno pa za naš mili sv. Ivan, kder se tako uničuje cerkveno petjj, pa ne samo za sv, Ivan, tudi za večji del okol'ce. Za podporo tega pevskega zbora bi skrbeli rodoljubi taščani, kakor so do seda) pod- pirali »šagre«. Ta pevski zbor naj bi vsa