Poštnina plačan« v gotovini. Izhaja vsak petek. — Naročnina: Tuzemstvo mesečno 6 Din, četrtletno 18 Din, pol etno 30 Din Inozemstvo, mesečno 10 Din. Naročnina se plačuje v naprej. Naslov uredništva in upiave: ► Enotnost«, Delavski dom. fAark-sov (Novi) trg 2, Ljubljana. Posamezna številka Din 150 Vsak obrat, vsaka vas Imej dopisnika za ..ENOTNOST'*. ENOTNOST DELAVSKO-KMEČKI LIST Čekovni račun: 14.577. - Last« n k in Izdajatelj Alojz Kusold. Ljubljana. — Odgovorni urednik Otmar Crnezelj, čevljarski pomočnik. Ljubljana, Sv Petra c. St. 49. Tiska tiskarna .Slovenija", ^astopnik za tiskarno: Albert Kolrtian. Ljubljana, Čelov ska cesta številka 61. Dela * c I km e ti e in vsTTa-tirani narodi, združite sel Štev. 8. Ljubljana, petek, 8. marca 1929. Leto IV. Uradniško vprašanje ati modrosti gospoda dr. Gosarja. Dolgo časa žc ni noben članek dvignil pri nas toliko prahu kakor članek dr. Gosarja v »Slovencu« z dne 20. februarja t. 1. pod zaglavjem »Uradniško vprašanje«. In opravičeno: Uradniško vprašanje zadeva v živo meso nad en milijon ljudi v naši državi, ki živijo sko-ro izključno iz roke v us.ta in ki so bili navajeni v preteklosti na drugačen materialen in socialen položaj kakor ga imajo danes. Članku je pripisovati poseben pomen in sicer iz dveh razlogov: dr. Gosar je viden voditelj SLS in ie < petovano zavzemal kot njen zaupnik vodilna mesta v državni upravi; SLS se je neštetokrat ponašala v javnosti z njego^m imenom in njegovim delom; poleg tega, pa je dr. Gosar tudi v novem stanju na mestu, kjer svoja načela lahko praktično prienačuje. Iz teh razlogov je njegov članek tudi z naše strani vse pozornosti vreden. G. dr. Gosar je novopečeni univerzitetni profefor in zato, menda, je poskusil dati svojemu famoznemu načrtu o ureditvi uradniškega vprašanja tudi »znanstveno« podlago. In če je vsa znanost gosp. dr. Gosarja tako globoka in učena kakor je ta, ki nam jo gospod doktor razlaga v tem svojem članku, potem moramo slovenski tehnični visoki šoli res čestitati na njeni izredni pridobitvi. Znanstvena teza g. dr. Gosarja je sledeča: Gmotni in socialni položaj državnega uradništva se je tekom zadnjih deset, oziroma petnajst let bistveno izpreme-nil. K temu je — vsaj navidezno (čuj-te!) — največ pripomogla vojna ... Vendar bi bilo napačno misliti, da se bodo državnemu uradništvu še kdaj povrnili nekdanji časi blagostanja in družabnega ugleda. To so »tempi passati« (minuli časi), in uradniki naj si jih izbijejo iz glave! Zakaj? Zato, ker »pred dvajsetimi in tridesetimi leti je bilo državnega uradništva še jako malo. Danes se je število uradništva podesetorilo in to je moralo voditi do tega, da je izgubil državni uradnik svoj privilegirani položaj. Zakaj jasno je (dr. Gosarju, namreč!), da so za določitev življenjskih pogojev družabnega položaja vsakega stanu, čim mu pripada količkaj znatnejši odstotek vsega prebivalstva, merodajne predvsem realne gospodarske in socialne razmere. Zato velja danes glede uradniških plač nujno nekaj sličnega, kot n. pr. glede delavskih mezd. Kakor se mezde držijo redno neke stalne višine, ki je določena po nujnih gospodarskih zakonih ter ne morejo biti trajno niti znatno višje niti znatno nižje, prav tako imajo danes tudi uraduiške plače bolj ali manj obče družabni značaj ter so podvržene sp'ošnove'javnim gospodarskim zakonom. (Podčrtal G.) To poslednje je takozvana teorija o »mezdnem zakladu« (Lohnfondtheorie), ki jo je v štiridesetih letih minolega stoletja na Francoskem profesiral kot ne več novo oče francoskih anarhistov, znani Proudhon. Karl Marx jo^ je prvič že 1. 1847. sijajno raztrgal na drobne kosce v svojem znanem in tolikokrat citiranem delu, »Revščina filozofije« in pokazal v žarki luči vso njeno smeš-nost in lažnjivost, toda profesorju ljubljanske tehnike, dr. Gosarju, tega seveda ni treba vedeti. V šestdesetih letih jo je nekaj časa pogreval med nemškim delavstvom še 'Ferdinand Lassalle, dandanes pa jo tudi vulgarni meščanski ekonomi omenjajo samo še v zgodovinskem smislu in še dr. Ušeničnik govori samo o »pravični plači«. Profesira jo lahko samo še kak zagrizen in hinavski fabrikant, da s tem opravičuje pred svojim delavstvom krvavo izmozgava-nje. Za količkaj resnega in gmotno nezainteresiranega znanstvenika pa je njena absurdnost na dlani. Če bi se g. dr. Gosar hotel samo nekoliko resno potruditi, bi fnu ne bilo težko dognati, da so n. pr. v Sloveniji na splošno produkcija in profiti v primeri z letom 1913. in s prebivalstvom znatno porastli, da pa so današnje realne mezde padle na polovico predvojnih. Gospodarskih razlogov (v produkciji) za to katastrofalno redukcijo mezd ni, to narn dokazuje vsaka bilanca (in vse bilance za javnost so prikrojene za potrebe dotičnih podjetij!) velikih produktivnih podjetij v Sloveniji. Vzroki za to strahovito redukcijo mezd tičijo v političnem razmerju med delavci in delodajalci. Delodajalci so imeli in imajo v svojih rokah vso politično moč in od tod ta mezdna čuda. Delodajalec v kapitalistični državi si regulira višino svojega profita s svojo politično močjo in še za toliko »nacionalno« bogastvo in še tako visoki profiti nimajo nikakega vpliva na višino mezde. To vidimo najbolj očitno v kolonijah, iz kafbrih izvlečejo kolonialni kapitalisti ogromna bogastva, a delavci domačini (v Indiji n. pr.) umirajo od gladu. ^ Tako je tudi z uradništvom. Kapada, imamo danes mnogo več uradnikom kakor smo jih imeli pred vojno, toda oni niso prišli zaradi tega v ta mizerni gospodarski in socialni položaj, ker jih morda naša nacionalna produkcija ne prenaša več. V fevdalni dobi, veleučeni gospod doktor, smo imeli še manj uradnikov kakor pred petnajstimi in tridesetimi leti, pa so bili še slabše plačam in imeli še stokrat manj socialnega ugleda kakor ga imajo danes. To ve vsak pelo-šolec pri nas in tudi ve zakaj! Zato pač, ker je imelo plemstvo v rokah monopol na zemljo kot odločilno produkcijsko sredstvo in s tem vso politično oblast. To bi moralo biti jasno tudi g. dr. Gosarju in sicer bolj jasno ko vulgarno-ekonomska teorija o namišljenem »mezd nem zakladu«. Poleg tega pa bi nam moral g. doktor tudi pokazati, v kakem sorazmerju stoji število naših uradnikov s predvojnimi in povojnimi nacionalnimi dohodki. Eno stvar mu radi verjamemo in to je, da ima tak upravni sistem, kakor-šnega si g. dr. želi, danes preveč uradništva. Državni aparat je narasel v svetovni vojni, ko je imela država celo vrsto uradov in agend, ki so po vojni odpadle kot nepotrebne. Uradniški kader je narasel tudi po vojni vsled centralizacije države in njenega posebnega sistema ter vsled politične korupcije. Toda ti uradniki so danes tu, so tu s svojimi ženami in otroci in niso nikake žoge, s katerimi bi se smel kdo igrati, pa čeprav izvleče iz kake stare ropotarnice še tako absurdno »znanstveno« teorijo. Oni so ljudje, ki jih je treba človeško preživljati in če ni drugače tudi na breme vse države. Kako pa rešuje g. dr. Gosar uradniško vprašanje na podlagi svojih lepih teorij? »Zaslužek in družabni položaj državnega uradništva se mora odmerjati v skladu z občimi življenjskimi pogoji (podčrtal dr. Gosar).. V tej zvezi pa narn postane tudi takoj jasno, da je edini izhod iz tega težkega položaja, težkega za uradništvo in državo: otresti se nepotrebne sentimentalnosti ter zavreči tradicijo, ki si državnega uradnika ni mogla drugače predstavljati, kakor da je v službi absolutno stalen, da ima zagotovljeno popolno pokojnino, da uživa poseben socialni ugled itd.« (Podčrtal dr. Gosar.) Sakrament! »Zaslužek in družabni položaj državnega uradništva se mora odmerjati v skladu /. občimi življenjskimi pogoji.« Gospod doktor, kaj pa so, kateri pa so ti obči življenjski pogoji pri nas? Ali nam ne bi hoteli nekoliko bližje raztolmačiti tega pojma? Ali so tu merodajni obči življenjski pogoji slovenskih delavcev, ali slovenskih kmetov (za Slovenijo n: pr.) ali delničarjev podjetij v Sloveniji? Ali znate napraviti tu kako aritmetično sredino? Temu se pravi po nemško »Stuss«, gospod profesor! In po vseh teh praznih floskulah in v zvezi ž njimi je g. dr. Gosarju — nam in menda tudi drugim državnim uradnikom ite — »takoj jasno«, da je edini izhod« iz tega težkega položaja za uradništvo: otresti se nepotrebne sentimentalnosti in napraviti uradniške družine za žoge! Zona nas spreleti, če pomislim, da smo že tako daleč, da se sme tako strašen cinizem tako odkrito in brezobzirno propovedovati. Gotovo je to dovolj značilen signum temporis (znak časa), v katerem živimo. Za nas je važno samo še vprašanje, v koliko je to gospod dr. Gosar in v koliko je to ideologija politične struje, kateri pripada g. dr. Gosar? Kdor pozna klerikalno organizacijo, ta bo pač težko verjel, da se lahko pojavi v »Slovencu« kot uvodnik tako dalekosežen članek brez gotovega namena. Nad vse zanimivo je tudi, koga so poslali v boj proti Gosarjevemu članku. Fran Erjavec polemizira z dr. Gosarjem! Kakšna politična osebnost SLS proti Gosarjevi eminentno socialnopolitični razpravi?! Vsa politična garda SLS molči ko gluha noč. In naravno, zakaj ko bi bila le ta nasprotna Gosarjevim teorijam, bi dr. Gosar ne mogel ostati niti trenutka na svojem važnem mestu. Ideologija »nepotrebne sentimentalnosti« je samo končni dosledni razvoj ideologije socialnih enciklik papeža Leona XIII., je zadnja konsekvenca Krekovega socializma, je praktično priena-čena Ušeničnikova socialogija, je krščanski solidarizem v svoji končni fazi. »Krščanski solidarizem — pravi dr. Aleš Ušeničnik v svoji Sociologiji na str. 523. — hoče srečo vseh. Seveda pa ne more zahtevati od družbe (ki jo Ušeničnik enači z državo, G.), da bi bila ne- , kaka preskrbovalnica za poedince. Po-edinec je oseba, zato si mora sam pomagati, s svojim delom si zagotoviti srečo.« Da, s svojim delom — in to tudi tedaj, ko ga ni za vse, ko ga je samo toliko, kolikor nosi peščici posameznikov mastne profite — ker, po solidari-stičnih ideologih, družba ni obvezana poskrbeti delavcem za delo in vzdrževanje, temveč tu smejo prositi samo še za miloščino, tu prične polje »krščanske dobrodelnosti«. 1 u smo. Zgodovina bo vsekakor no-tirala to lepo teorijo dr. Gosarja. Želeti bi samo bilo, da bi se oni desettisoči v Sloveniji, ki se jih ta teorija direktno dotika, nekoliko bolje seznanili z ideologijo in moralnimi temelji, na katerih je g. Gosar zasnoval te svoje velike socialne modrosti. D. Gustinčič. Za Enotnost! Sodrugil ..Enotnost" se bori z ogromnimi težavami. Vdržati se bo mogla samo s skrajnim naporom in skrajno požrtvovalnostjo s strani zavednega proletariata. Prišel je dan, ko mora proletariat Slovenije pokazati svojo zavednost. Pokazati se mora s tem, da ne dopusti, da propade edini delavski listi Zato na noge, sodrugil Žrtvujte za tiskovni fond „Enotnosti"f Širite „Enotnost“f Ce ne bomo mogli izhajati redno, hočemo vsaj po možnosti. Zato: ___________________________Na delo, sodrugil Internacionalni politični prefged. opraviti na bojnem polju. Konferenca poteka torej v gosti megli in njen izid se še ne da predvidevati. Konferenca izvedencev. Mi smo svoj čas že poročali, da dela Anglija na to, da se Nemčiji zniža vojna odškodnina in še zlasti, da se ji končno določi vsota, ki jo bo morala Nemčija plačati zmagovalcem. Do sedaj namreč ni bilo določeno, koliko bo morala Nemčija na vojni odškodnini plačati; določeno je bilo samo, koliko mora plačevati letno, ne pa tudi rok, do kedaj bo morala plačevati kontribucijo. Končno je res prišlo do tega, da se je sestala konferenca, ki ima namen ugotoviti višino nemške odškodnine in način odplačevanja. Na teh pogajanjih je najbolj zainteresirana Anglija, katere politika gre za tem, da združi in organizira vso Evropo v enotno fronto proti svojemu smrtnemu sovražniku. Pogajanja pa potekajo zelo zelo težavno in danes je še težko povedati, kolik bo njihov uspeh. Nemčija izjavlja, da jc pripravljena na sporazum samo pod pogojem, da se ji vrne Saar-sko ozemlje in da se ententino vojaštvo popolnoma umakne iz Porenja. Pogajanja zastajajo tem bolj, ker se je postavila Amerika popolnoma na^ stališče Francije in torej proti Angliji. Amerika se noče odreči svojih terjatev nasproti Ententi in je pripravljena popustiti v vprašanju znižanja nemških obveznosti samo pod pogojem, da se nji plačajo vsi dolgovi s strani Francije, Anglije in drugih evropskih zmagovalcev. Kakor povsod, tako ovira tudi tu Amerika Anglijo v njenih imperialističnih načrtih, ker ve, da bo imela prej ali slej z njo Politično ozračje v Nemčiji. V Nemčiji govorijo o krizi parlamentarizma in celo o diktaturi. Vzroki krize nemškega parlamentarizma so pač tisti kakor parlamentarizma vobče. To je kriza gospodarske stabilizacije in s tem politične stabilizacije. Kakor znano vodi nemško vlado nemška socialna demokracija in kolikor je postala to navadna malomeščanska stranka, vendar ne moro [»pustiti dovolj kapitalu, čigar apetit raste od dne do dne. Tako je razpala slavna velika koalicija in sedaj se vrše mučna in dolgotrajna pogajanja, da bi jo zopet zvarili. Težkoče dela katoliški center, ki je v Nemčiji predstavitelj velikega kapitala. On zahteva obveznosti druge velekapitalistične skupine, t. j. Stresemannove Ljudske stranke, ki pa mu jo ne morp dati. Nemška socialna demokracija prevzema med temi kapitalističnimi skupinami vlogo političnega mešetarja, kar jo bo gotovo diskreditiralo v nemških delavskih množicah. Ker ne gre več z veliko koalicijo skuša socialnodemokratični kancler Muller, sklamfati vsaj malo ali takozvano wei-marsko koalicijo, v kateri bi bile zastopane sledeče stranke: Socialni demokra-tje, katoliški Center in demokratje. Toda kakor izgleda tudi iz te moke ne bo dosti kruha. — Zunanji minister Strese-mann, je imel pred kratkim v svoji stranki viharen govor, v katerem je rohnel proti političnim strankam, ki »izrab- Ijajo« parlamentarizem. Zgražal se je nad tem, , naše organizacije silo trpijo in dekalisti bil najraje videli, da se uničilo vse socialne inštitucije. (reci: korita! Uredn.) Razpošiljajo le-, take, v katerih se žali celo kralja, nedolžni ljudje pa romajo v zapore, (med tem, ko skuša Svetek denuncirati! Ured.) Sploh nam delajo take težkoče, ki jih rni ne moremo več prenašati. Ogibati se moramo vseh teh ljudi! V Ameriki je komunizem strt in ugotovilo se jej da ie bilo v stranki nad polovico špijonov. Ali so morda v fašistični Italiji DZ boljše? (Svetek se torej vzgleduje po fašistični Italiji! Ured.) Tisti, ki pišejo v »Enotnost«, delujejo na to, da bi oblast DZ razpustila in s tem gredo reakei;i na roko. (Tako naivni dopisniki »Enotnosti« niso. Oni pišejo zato, da delavci zapustijo tako Meščansko zbornico! Ured.) Juvan: Naš klub o proračunu še ni napravil nobenih sklepov. (Ali se je ženiral? Ured.) Celešnik: »Zveza industrijcev« in »Trgovska zbornica« plačuje svoje uradništvo še boljše. (Kapitalistična DZ naj se torej v tej točki zenači? Toda uradniki v DZ so plačani iz delavskih žuljev! Ured.) Razno: Bilo je več prošenj primorskih delavcev, pa so se odklonile. Mestna občina je dovolila kredit in bo dajala na ta račun brezposelnim in potrebnim dvakrat dnevno čaj in kruli na različnih krajih mesta. V ta namen je votirala tudi zbornica za Ljubljano 20.000 Din, za Maribor 10, Celje 5, Trbovlje 5, Jesenice 2.500, Mežico 2.500 in Zagorje, skupaj 50.000 Din. (Po načelu: Vse skupal z meščanstvom! Ured.) Sedej stavi predlog: Vsak prosilec, ki prosi podporo pri DZ, mora prinesti potrdilo od mestne občine, od Borze dela; da tam še ni dobil nobene podpore. Od bolniške blagajne pa, da ni v bolniškem stanju: potem se mu šele izda podporo. Predlog le bil sprejet. (Buržuazija že ve, zakaj je vzela Sedeja zopet v mag. službo. Ured.) Uratnik: Na slavnostni otvoritvi palače bo smel prisostvovati samo oni, ki bode za njega garantirala ena strokovna organizacija, da se 'bo lojalno obnašal. Navzoči bodo razni visoki gospodje in nočemo kritike. SkupiClna DZ, ki se ie vršila v novi palači dne 18. februarja 1929. Navzočih je bilo 42 delegatov, 18 izostalo. Svetek je napovedoval, da bo njegovo kritiko poslušala tudi galerija, pa je bila, ako odštejemo Urainkarjevo stražo, ki je bila postavljena za vsak slučaj, popolno-ma prazna. Vseli skupaj nas je bilo 46 na-\ zočih. Zakaj ni bilo nobenega na galeriji, si mislimo? Ker ni bilo delavstvo navzoče, ni slišalo, kaj smo sklepali; moramo to napisat!, da se bo vsaj čitalo o našem trudu za in proti delavstvu. G. Cobal kot predsednik, predno preide na dnevni red, pozdravi g. dr. Tujkoviča, zastopnika ministrstva za socijalno politiko tor tajnika g. Živka Topaloviča. Od zadnje skupščinske seje t. j. od 12. februarja, je imel upravni odbor 13 sej, predsedstvo 5, finančna kontrola 10. Nato poda poročilo tajnik Uratnik. — O. Celešnik poroča o bilančnem stanju zbornice. Uratnikovo in to poročilo je navedeno v letnem poročilu zbornice. Med drugim omenja da je imela DZ 87.000 Din prebitka, ta sVota pa se je porabila pri slavnostni otvoritvi nove palače. »Zveza industrijcev« izda .35% samo na osebnih izdatkih. Suzor 2138, Trgovska zbornica 7104, DZ 3216 Din na osebo in mesec. »Svoboda« je posodila 4000 knjig DZ proti mesečni odškodnini 800 Din. V knjižnico prihajajo celo univerzitetni profesorji in se čudijo, da smo kaj ta-cega zmožni. »Obzor«, meščanski hrvatski list, nas napada in pravi, da je to korupcija* kar vrši DZ. G. Ošlak, član finančne kontrole: Blagajna je pregledana; in se je našlo vse v nai-lepšem redu. List, ki med delavstvom nič ne pomeni (mislil je »Enotnost«), nas napada češ, da srno blagajno prevečkrat pregledali. To je laž, toda gotovo je, da ko bi ne bilo visokih diet, bi je ne 16 krat! Op. ured. G. Žužek predlaga, naj se govori o proračunu samo generalno. (V detajlu ie stvar neprijetna. Ur.) Makuc protestira proti predlogu in pravi, da je v proračunu marsikaj, kar zasluži, da se odstrani. Vsi delegati pa so vkljub temu glasovali za predlog Žužka. Dr. Bohinc: Napačno je zahtevati od DZ, da ona skrbi za vse socialne dajatve delavstva; delavec je opravičen, čeprav ima svojo DZ, da zahteva v slučaju brezposelnosti od svoje občine podporo. (Prosi lahko, a če jo dobi je drugo! Ured.) »FoVšijo* nekaterih listov radi plač, ki jih imajo uradniki, misli, da politika umazane kravate in str galijih hlač je minula. (Da, za birokrate DZ in dr. Bohinca. Ured.) Za delavce je najboljši dobro plačani uradnik. (In ne dobro plačan delavec, kaj? Ured.) Zato bo klub »Jugoslo-vanske strokovne zveze« glasoval za proračun. (Kdo bi bil o tem dvomil? Ured.) G. Leskovšek: V imenu naše (t. j. socialnodemokratične) skupine bom glasoval proračun. Na drugih skupščinah, ko smo bili mi proti, so sc nam smejali, laamo, kdo .se je smejal, k. Leskovšek.'' Ured.) Makuc: Proračun, ki ga imamo pred seboj, je prava karikatura. Pomislimo, od 2 milijonov 4o0 tisoč, katere sprejme zbornica od najbolj revnih delavcev in delavk, gre samo za uradništvo okrog 600.000 L)in. V oblik* raznih diet prejmejo drugih 6u0.0u0 Din. 1'zdatki, ki se delijo po zlatem ključu, za podkupovanje tajnikov in zaupnikov,-dru-gih 400.0u0' Din. Za pisarne v Mariboru in Ljubljani 103.000 Din. Za nakup raznih predmetov 125.000 Din. Za industrijska okrožja, da se zamaši usta trboveljskim rudarjem in celjskemu delavstvu, se je dalo nekolilko več, za ostale kraje je še vedno pesek v oči 10O tisoč Din. Vsi delavci skupaj, kadar bodo brezposelni, pa dobijo tudi 100.000 Din in to šele tedaj, ko bode kdo imel vsa potrdila od j vseh socialnih zavodov, da še ni nikjer do- j bil kake podpore! Ako hoče biti skupščina j pravična napram delavstvu, tedaj mora proračun temeljito izpremeniti. Nisem zato, da naj bi se uradništvo plačalo tako nesramno nizko kot to delajo kapitalisti z delavcem; sem za to, da se uradništvo pošteno plača. -Lin pa proti razmetavanju delavskega denarja! Radi tega nisem v svojem predlogu, ki ga je objavil delavski list »Enotnost«, zmanjšal mesečnih plač, pač pa sem proti 13. plači. Velika razlika je, alko dobi 13. plačo delavec, ki zasluži mesečno 1000 Din od one 13. plače, kakor jo imajo uradniki DZ. * 3 iti 4 tisoč dinarjev mesečno in vse polno drugih diet, potovanj itd., Ravno tako krivično je, da zbornica plačuje vse druge dajatve. Kar pripada zbornici po zakonu, naj plača za svoje nameščence, vse drugo pa naj plača vsak sam iz svojega lepega zaslužka. Odpravijo naj se vsi fondi, ki imajo značaj podkupovanja in bratstva. Iz tega sledi, ako se iz proračuna črtajo vsi izdatki, ! ki so za zbornico krivični, nam ostane vsota ŠGO.OOO Din, ki jo bomo lahko dali delav- ; stvu nazaj v raznih socialnih oblikah. Tako i na pr. se še ni danes oglasil nihče proti strašili delavski brezposelnosti, . ki mori j stare in mlade delavce in delavke. Radii tega j naj bi se dalo »Borzi dela« znesek 350,000 j Din, ki, naj bi jih razdeljevala po pravilniku, j Za dečja zavetišča 10.000 Din, za obrtne šole 10.000 Din. Podpor.o brezposelnim in drugače ponesrečenim rudarjem 100.000' Din, Meddruštvenemu odboru za. primorske delavce, ki so politično preganjani po fašizmu, 100-000 Dim. Podporo kuhinji' v železničarskem domu 30.000 Din. (Ošlak: tam zahaja na hrano en sam delavec! (Ki ga vidi Ošlak . ,iz Maribora na, »rešpetlin:-. Uredn.) Tam zahaja več delavcev, tudi taki. ki jih vi pošiljate s podukom, da so tam ruski črvonci, (ki da prihajajo iz Moskve). Za odpuščene in . preganjane železničarske zaupnike, pra-vovarstvo. Znano vam je, da je bilo pred kratkim po krivici odslovljenih v Mariboru 12 železničarjev, iii takih slučajev bo še več. .Sicer pa smo železničarje vabili, .na} se ude- I ležijo volitev v DZ im je sedaj naša dolžnost, i da se jih ob tej priliki spomnimo. Zato naš j se da v ta namen 50.000 Din. Za one delav- j ce, ki se izseljujejo v inozemstvo brez sredstev, naj se da 50.000 Din. Za podporo vajencem im mladoletnim, .ki prihajajo v mesto Novi pravilnik za železniško delavstvo. Železniško delavstvo dobi nov pravilnik ki mu prizadeva velike skrbi. Prinaša mu znatna poslabšanja v mnogih ozirih. Službena doba se povišuje od 30 na 42 let. Po 39 letih bo železničar šele lahko prejemal polno penzijo. Ce pomislimo, da spada služba na železnici med najtežje službe, potem lahko trdimo, da bo komaj polovica prejemala težko pri-služeno in še težje vplačano penzijo — vživali pa jo bodo le redki kako desetletje. Generalna direkcija se je obrnila za mnenje tudi na nekatere delavske organizacije in obratna zaupništva. Med drugimi se je obrnila tudi na zaupništvo zagrebških železniških delavnic. Zaupniki zagrebških železniških delavnic, ki se zavedajo nekoliko bolj svoje odgovornosti pred železničarji, kakor naši Stankot-je in Jernejčiči, so sklicali 14. februarja v Zagrebu velik shod vsega delavstva zagrebških železniških delavnic, na katerem so temeljito razpravljali o pripombah, ki naj jih podajo Generalni direkciji k projektiranemu -pravilniku. Na podlagi teh razprav in posvetovanj so potem priredili svoj odgovor. Hrvaški sodrugi železničarji so nam poslali brez Staršev, ali zelo revnih, naj se da 50 tisoč dinarjev. S tern bi se proračun vsaj malo izboljšati v korist delavstvu. Napačno je tolmačenje, da »Zveza industrijcev« in »Trgovska zbornica« plačuje svoje uradništvo še boljše. Ako .smatrate imenovani /borniu posestrimi DZ, tedaj' imate .vi prav. foda »Zveza industrijcev« in »Trgovski} zbornica« sta dve eisto navadni kapitalistični inštituciji, naperjeni proti delavstvu, ka: kor tudi proti DZ. Delati fačune s kapitalističnimi ustanovami in primerjati jih ,z de,-Utvsko inštitucijo, bodisi v prejemkih,ali dajatvah, je čisto navadna demagogija. (Gospodje Celešnik, Urainik, Cobal -iti dr. vedo prav dobro, da DZ. ni delavska! Ured.) — Argumenti nekaterih, da se morajo uradniki zbornice svojemu stanu primerno oblačiti, primerno jesti in primerno stanovali t. .j. drugače kakor delavci, je kapitalistično.’na-ziranje. Uradnik obrabi pri, svojem delu Veliko manj obleke, dela samo. 6 ur, Je na gorkem, porabi vsega manj itd. Delavec, ki dela v rudniku, na železnici ali v tovarni nečedno delo in čestokrat zdravju škodljivo, bi moral imeti močno hrano, obleka na njemu navadno hitro segnije. Ko pride.od dela ves moker in potan, bi moral imeti goriko sobo,; da bi se očistil in preoblekel, ■ nima pa ne enega in ne drugega. Ako je vse tako, tedaj ne iščemo razlik tam, kjer jih ni in konšta tirajmo, da bj trikratna delavčeva plača morala zadostovati tudi za delavskega Vo-didelja, za' uradnika v DZ. Trdno pa sem uveneli, da čim boljšo plačo ima delavski voditelj, ■ tem bolj ga je -sram 'prosedati k umazanemu delavcu (predsednik zvoni, Cobal 'že ve, zakaj. Uredil.). Opominjam viis še enkrat, popravite proračun v zadnjem trenotku! Ošlak: Prav grdo si govoril. Svetek: Še celo v buržtiaznih krogih-1 je t3. plača znana stvar. (Ni hudič, vsi ban-, eni ravnatelji jo imajo! Uredn.) Jaz bi se na Makučevo kritiko sploli ne oziral, alko bi to ne odmevalo tudi v višjih krogih. .»Obzor«! Na proračunu in uradniških plačah .stojimo in pademo. (To je Svetkov'socializem! Ur.) Makuc je tudi imel 3800-Din mesečne* plaže in je.lahko prihranil: (Tukaj se jc smejal, ker jfc vedel, da namenoma, govori neresnico!) ; Zalivaljtij.e'se možatim-izjavam iSačelnikoma \ kluba, klerikalnemu in demokratskemu, ki | sta se'postavila rta moško stališče proraču: S t. j;' za zlate jasli s^sialpatriotizma. Uredn.) S; Mi amsterdamskega pravca iif vi, ined nami ; mora biti tudi načelna jasnost. Prijateljstvo med nami mora biti tudi izven DZ in smo pripravljeni z vsakim sodelovati za prida- j bivanje novih delavskih postojank. Pametna ( bi bila federacija strokovnih organlžaelj.) Tako prijateljsko razmerje med napil mora biti tudi v tovarni in doma (tukaj-je doživel aplavz!). Za proračun so glasovali vsi socialisti, klerikalci in demokrati. Glasovali so tudi: predstavnik rudarjev iz Trbovelj Fr. Kader, predstavnik kovinarjev iz Jesenic I r. Ravnik iti predstavnika iz Tržiča in Šoštanja Mlinar in Zaje. Proti je glasoval samo Makuc. Neki slovenski pregovor pravi: j »Boljše sam, kot .pa v slabi toviaršiji«. Končno je pozdravil skupščino centralni tajnik s g. Živko Topalovič. i ves mk. tc svoje pripombe, da jih objavimo v »Enotnosti«. iz-pripomb sc vidi, da so postali železničarji skrajno skromni. Naravnost nerazumljivo Se nam zdi, da predlagajo tudi oni sami pariteto za volilno komisijo. Priobčujemo z veseljem ta njihov elaborat in jim želimo mnogo uspeha. Poziv povereništvu. Kraljevina SMS. Generalna direkcija Drž. žel. Broj 9819/29. Februara 1929. Povereništvu radnika rad ione - u Zagrebu. Dostavlja $e jedan primerak projekata Pravilnika o lomočnem osoblju državnih saobračajnih ustanova u resoru Ministar-stva Saobračaja radi pregleda i eventualnih, .primedaba s tim. da se odgovor što pre ova-mo dostavi. Prilog: Projekat Pravilnika. , Po naredbi generalnog Direktora za načelnika inašinsko odelenja. Podpis nečitljiv. Odgovor povenlštva Generalno] direkciji. .Nakon kolektivnog rasmatranja. pravilnika na zboru željezniških radnika zagre-bačke željezničke radione od 14. februara ov.. g. povereništrvo radnika dalo je Gene-ralivoj Direkciji-sledeči odgovor: Generalno} direkciji drž. žcljeznica Beograd. U-odgovoru na akt te Direkcije broj 9818/29,. od 15. februara t. g. šal ju se u prilog« primjedbe na projekat Pravilnika o POinočnom osofolju Državnih Saobračajnih Ustanova n resoru Ministarstva Saobračaja- U isto vreme slobodni smo umoliti Ge-neralnu Direkciju, da se za definitivna re-dakcijtt Pravilnika sazov.e jedria šira anketa, na koju bi se pozvali i radnički predstavnici ;bar iz svili glavnih željezničkih radloni-ca, kao i večih-ložionica. Na taj način, uva-žavajiiči- s.v e ove naše primedbe, omogu-či]o l>i se donošenje jednoga Pravilnika, koji bi- donekle garantova« snošljivije stanje sao-bračajnim .r.adnicima i. shižbenicima, t. j. po-močnom osoblju,. što bi pak bila najbolja garancija za pravUan i uspešan rad ove najvažnlje gram; narodne privrede-saobra-čaja. •Oostavljajuei gornje, osta.iemo s pošto-vanjem: U-Zagrebu, 25. februarja 1929. g. Z a željezničke radnike, radnički povjerenlci: Tajnik: Predsednik.: Ve i Kend Adam. Koleša Viktor, Primedbe na Pravilnik o poniočjiom osoblju Državnih Saobračajnih Ustanova. Glava H. j ; ; . Cl. 3. — U. Kategorija: u; Ucenici ZanauijsKih škola i Šegrti (da se ne pravi razinta;. Cf. 9. iz prvpg siava, izbaciti reči »prema potreoi«. >tay treči menja se i iibacuje .reč »aKoiuna«., Lioaaje se: ba ,akuj4a.eyom svaivog. to. u mjesecu. ... Čl. 10. U stavu 3. izza reči ..»ispitu«, iio-daje se: ... pred. koimsijbm u kojoj sude-liiju. raanicki povjeremci. U, 11.. Uustiarmi razliku izmedju učenika .zanatskui sKo-ia i segria. Kao rpret|iod-ii.it spreina, ua s.e uiy;iUi <,|va razixaa $reunje stvyje.,- Jtao i douro svrsena osnoViia sKoiia, >>ve-naucmive Pvs*e o goaine proiivouiti za p^mucp.Ke te mi ispv-staviti svjea^dzPe o iiUcenom • Zimam: Uauaciti priinje^o«; »ua st:- ttčehiK koji nije paiozco ispit, uvisti kao ! poi-Uti-V-aiiutsovaiV rauniK ili- otpusti >a po«la«. CI: 12. Kaumei koji vrše posiove kva-liiikovanih ..raumKa posie. tri goaine prove-dennr na takvotn reau, prevoue se za kva-lifiKovane raamke nd^ou 'poioženog ispita -pred. komisijom u kojoj je i raumcKi povje-remk. ‘ Cl. 14. Na kraju dodati: '1'akvi radnici primaju 'isplatu kao i radnici pod čl. 9. Ci. 16. U stavu prvom, red 3. iza reči »prima« ,mesto (VrolDa ponuciu. Od dokume-nata podnosi svdju radnu knjign i.porodicne podatke; (Da čl. 15. zaK. o Drž. SaoPr, Osoo-Ijii ne primenjivUti.) Gl’ 19. Menja se i glasi: Pomočno- oso.b-IjeV radnike, postavljaju šefovi.jedinica. Glava 1U. •Gl. 20. b) Da je navršio 21. godinii života, a nije preša« 40. g. starosti., v) Da radi neprekidno 1 godinu dana. Poslednjoj ročenici dodati: Radniku koji se vrača sa Adsluženja vojnog roka garantuje 'se pdvratak na rad. Cl. 23. Iz stava 1. izbaciti reči »po potrebi službe«. U stavu 3. lzinijeniti od 3 na 8 radna dana. (Upražtijavanje tnjesta.) 01. 24. b) Da glasi: Poisteku godine dana bolovanja, da se pehzioniše sa uračunava-.jučih ; 10 godina, ako nije stekat) pravo'na pepziju. . . g) Menja se od 5. uzastopnih rad. dana na 8, , ■ e) Iza reči napustom dodati: Koju utvr-djuje komisija n kojoj ulaze i radnički po vjerenici. . . z) Po volji službenika sa 15 dnevnim otkazom. . . Cl. 25. Da se iz prvog stava 3. red brr šu reči »bez plate«, jer radnici ne mogu no siti. kriviče za takav prestanak posla. Oni ge, ne mogu u-posliti tako brzo i toliki- broj na drugorn mjestu, te bi usled toda bili iz-loženi gladi- Isto važi i kada stalni sluzbe-njk, ide na vježbu, naročito ako ima poro-dicu. Glava IV. Cl. 31. Radno je vreme za radnike, u radnom danu, osam sati a subotom sedam časova stim, da se plati kao osam časova efektivnog rada. U drugorn stavu uvrstiti kao blagdan i 1. maj-. • Cl: 32. U stavu drugoin izmeriti: U tom slučaju ne smanjuje se za toliko i dnevnica, več ostaje ista. (Jer nije njegiov.a krivnja smanjivanju rad. vremena.) Cl. 34. iza reči efektivnog rada u dru-gom stavu dodati: Sem u slučaju predvi-denog čl. 32 Pravilnika. Cl. 35. Stav drugi: Ako je rad trajao više od 8 sati, plačaju se prva, dva sata kao prekovremeni rad sa 50% više, a preko 2 sata sa 100%. a) Dodati: Za skupine koje idu na is-kluznuča i udese od polaska na put plača se sa 50% više, efektivni rad 100% više a rad posle 12 sati noču sa 200% više. Nakon lf) sati rada dati smenu. Pomočna kola da se opskrbc h rano, m i potrebnom obučom i odelom i ostalim potrebama za onoliko oso-ba, koliko ih ide na put. b) Pokusna vožnja: Osoblju koje ide na pokusntt vožnju plača $e od odlaska do povratka u stanicu preko 8 sati kao prekor vremeni rad i to: 2 sata prekovremenog rada sa 50% a dalje sa 100%. To važi i za iza slan ja. ■ Cl. 36. Uneti: Da se za stepenovanje i odredjivanje nadnica računa radnicima sva praksa kvaiifikovanog rada. Cl. 37. Predvidja se 10 stepeni sa ma ksitnum 25 godina rada. Početna plata kvaiifikovanog radnika da iznosi 60 dinara (kao egŽistCBČni minimum) a krajna nadnica, maksimum 108 dinara. Plata paučnika: 1. godinu 24, 2. god.'32 i 3. god. 40 Din. Nekvalifikovani: početna plača 54 do 70 dinara maksimum. Povišice da sleduje automatski'. Da se nadnice za teški fizički rad ili za rad štetan po zdravlie kao i rad specijalnih radnika uveča sa 15%, a što če utvrditi. komisija sastavljena od Uprave i predstavni' 'ka radnika. Cl. 40, Reč »akord« briše se. Cl. 4-2. dodati: s pogledom tja čl. 37, Cl. 43. U stavu 1. iza reči »meseca« do* lazi: ...a isplata se vrši ,dft l. idučeg mje-seca sa alkontacijom svakog 15. u mjesecu. Cl. 44. Menja se i .glasi: Pomočno osob-Ijc dobija snoredne .prinadležnos.(ii ..u sraz? meri koja prfc^da regulisonotn osoblju.- Cl. 45. Menja s'e i glasi: potnpčno-osob-lje -uživače iste poslastice u vožnji i za prenos ugljeua i drva kao i 'repttilisano cfsdtitjfe, u ‘listoj vlSitii 'i oblikn. Cl. 46. Na krajii drugog stava dodati: Od 1 do 5 godine službe 10 dana;'od 5 do 10 godina 15 dana; od 10—15 godiila 20 dana; od 15—20 godina'25 dima i za preko 20 godina 40 dana plačenog dgpVsta, $0 se mora davati najviše u dve rate. Cl. 47. Menja se i glasi: Za vreine bolesti dobija pomočno osoblje iz Boles.ničkog Fonda 100% od svoje plače. Ako je'u bolnici, a oženjen je Ili hranioc dobija “takode 100%, a neoženjeni 75%. Ozlede se bez razlike svima plačaju sa 'lO0'%. Isplaita ‘ ovlh prinadležnosti vrši se kada i 'redovna isplata . ostalih radnika. (U ovom smislu' ispravlti i nadopuniti Pravilnik Bolesničkog Fonda.) . -.Stav 3. Ispremenitii: Za vreme kontunja-ca dob.ija pomočno osoblje celu svojuv.platu kao i kada radi. Tako isto i za vreme mobilizacije i vojtje vježbe. Ove prinadležnosti ima se isplačivati isto vreineno kao isplata svakog 1. u mjesecu. . Cl. 48. Stav. 1. menja se i glasi: Svi radnici dobijače . godišnje po 2 para radnog odijela. Radnici koji rade u kanalhna ii na ispiranju’kotlov a dobijače nepromočivo odelo, a radnici koji su izloženi vremenskim nepogodoma dobijače kišne kabanice. Kovači če dobijati po 2 para kožnih pregača. Glava V. Pri izradi Pravilnika o Penzionom Fondu uzeti u obzir sledeče primedbe: Penzioni Fond mora biti samostalna i autonomna ustanova. Za članstvo u Fondu priznaju se sve godine ranije službe koje su priznate i za odredjivanje plate. Cl. 6. izme-niti u -tač..a) koja govori 0 otkazu iz službe. U tam slučaju članu se povrača sav članski ulog sa 4% kamate. U svima sluč;iievima napuštanja članstva u Fondu ulozl se vra-čajit članu u roku od i mjeseca bez ikakvih odbitaka i sa kamatom od 4%. Višina članarine odreduje se kako za kvailifikovane, tako i ostale članove 1 % od osnovne plate. Pravo na pumi penziju stiče član nakon 25 godina članstva, a pravo na penziju naikon 10 godina članstva. Kada član iiavrši 50 godina života mora se penzioni- sati, odnosno Huda stekne pravo tu punu penziju. Za Prvih 10 godina stiče člaa pravo na penziju 70% od njegove plače, a ondai svake godine višina penziie se povečava tako da do 25 godina dostigne 100% njegove plače. Ako le član iz .ma kakvih razloga peu-zlonisan pre navršenja 19 godina, ima mu se penzija odrediti kau da je član 10 godina. Za slučaj valutue promjene novca, penziju saob raziti dotično] vrednosti. Poroditi čiji je član na poslu povredjen i od povrede uoiro, priumje s« puna pen-aiia. Uprav« Penzionog Fonda. Uprava Peuatonog Tonda da se organi-zuje na sledeči način: U Beogradu neka se osnuje Centralna Uprava sa centralnim upravnim i nadzornim odborom. Kod svake pak Direkcije ustanoviti obilasne uprave sa oMasnftn upravnim i nadzornim odborom. Svake 3 godine biraju se sikupštlnar* po pro-porcionalnom sistemu % to na svakih 200 članova 1 delegat. Isti brci skupitinara ime-nuje saobračajna ustanova. Na skupštini biraju kako imenovani, taiko i izabrani skup Stinart po 3 člana u upravni i poiu nad-»orni odbor. Pred toga na skupštlnu s« bi-raiu J po 5 delegata za glavnu skupi tir,u. Za prolzvodenje izbora za skupStinare obrazuj se pri svakoj iedinici paritetna ko-misr.ia od 6 lica u koj* ulaze: 3 člana koje tonenule uprava dotiiine jedinice t 3 člana kola biraju radnici. Tako sastavljena komi sila bira izmedu sebe predsednika. Pri pre brojavanju glasova da u odboru udu i tri lica koja šalju radnici is dotičnog mjesta (čl. 110). Protiv odi uka obdasnog odbora podnosi se žalba cen bralnom odboru, a protivu njega glavno! skupittai. Prevodfente rndnik« Wt aevi Penzioni Fo«kI. Svlma tadracima bez razlike prizna}« s« za članstvo u novom penzionom fondu sve vreme koje je priznato 1 za odredivanje plata (čl. 36). Prinosl za fond imaju se ubirati-Od članova počev od 1. 1. 1V29. godine. Nadoknade za pretekle godine snosiče Mlni-starstvo Saobračaja iz imovine llkvidacilonih fondova. Otava VL UUciplfaukl propisj. Za sve disciplinske krivice sudiče; ledino disciplinski sud, koji Če se z* pomočno osobUe formirati pri svaka} direkciji. Njega t če saččnjavati 6 lica od kojih su tri bfeana od Strane radnika slobodnim izborom (može ua način izbora radničkih povjerenika po Zakonu o Za š ti ti Radnika) a 3 lica koje ime-nuje dotična Direkcija. Za predsednika biraju izmedju sebe ledno lice. Tako formirani sud kod svake direkcije jeste disciplinski sud 1. stepena. Na isti način treba formirati i sud drugoga stepena za nadtežnost celoga Ministarstva Saobra-čaja sa sedištem u Beogradu. Pomočno usobije bita. 3, a Miuistar Saobračaja itue-nuje 3. Predsednika sonn biraju. Izbor sudlja! vršiti svake 3 godine: 3 redovna člana i 3 njihova zamjenika. Priesude se donose večinom glasova, a u slučaju po-dele odlučuje glas predsednika. Protiv pre-sude prvoga stepena pristoji žalba sudu drugog stepena Svakom službemku koji je stavljen &red sud 1. ili H. stepena, stoji pravo lične odbrane, tli preko advokata i u opite lica koga on odredi. Prelaza* naredonja. Sve rad račko osoblje prevodi se na novi Pravilnik Uko, da se nikomu plata ne sni-žava. Svi koji odgovaraju novim propisima 0 stalnosti automatski se imenu ju stalnima 1 primaiu se odmah u penzioni fond. Svi pak radnici koji su na dan obnairodovanja Pravilnika u službi, biče prevedeni na nove plate i u lučaju penzionisanja imače pravo na novu penziju. koja ne smije biti manja od sadanje. Izbori za penzioni fond i disciplinske sudove moraju se izvesti u roku od 6 meseci po stupanju na snagu ovoga pravilnika. U svlma saofrračajnini jedinicama prii-znaju se radnički povjerenici koje radnici i namještenici .biraju. Ovf povjerenici 'Imaju prava da kod primanja i ofcpuštanja radnika učestvuju. Nadalje se radnlcima priznaje pravo organizovan]a u sindBcatima. Da se Iz grade specijatlna Mgljenska od-maraliSta, odnosno čakaone za radnike i na-nještenlke koji rade na smenu. U svima večim saobračajnJm jedinicama mora Za čitavo radno vrijeme u rajonu do-tlčne jedfnlce nalazttl dežurni liječnfk. Oslm toga sagraditl potrebna kupatila sa toplom i hladnom vodom, koja če biti stavljena na raspolaganje svim radnicima I namješteni-clma dotične Jedinice. Da se kao maksimalni teret kojlma se smeju opterctttl, nosači 1 drugi transiportni radnici. odredi 75 ker. te o torne voeStJ nadzor. ....... Zatvaranje Nezavisnih Sindikata. Strokovno organiziranim delavcem. Iti čutijo proletarsko. Podpisani Vara stavijo do zna ja, da je strokovna komisija za Slovenijo priobčila v »Delavcu« v 4. številki sledečo konstatacijo. Janez Makuc je bil izvoljen kot organiziran član razredne organizacije v Delavsko zbornico na listi delavcev, organiziranih v sestavu Strokovne komisije za Slovenijo. Ker so njegovi nastopi bili v splošnem proti sklepom Strokovne komisije za Slovenijo in pri tem škodljivi strokovnemu pokretu, ki le dlscpliniran in močan nekaj pomeni, ter sprejema iri priznava na utemeljenih in konkretnih dokazih kritiko, zavrača pa vsako ne-osnovano in demagoško blatenje, ki samo škoduje moči organizacij in koristi kapitalistom, ga je organizirano delavstvo iz, svoje stede izločilo. Vkljub temu, da mu je organizirano delavstvo dalo nezaupnico, hoče Janez Makuc ostati še nadalje mandator istega ter je samo izstopil iz kluba Strokovne komisije Delavske zbornice. Ker zahteva razredni boj disciplino je seja ožjega odbora Strokovne komisije za Slovenijo vzela Janezu JVlaku-cu, ki ni član nobene v sestavu Strokovne komisije se nahajajoče organizacije, mandat in ga poživlja, da ga odloži. To sporočamo strokovnim organizacijam, delavskim zaupnikom in vsemu organiziranemu delavstvu v vednost in ravnanje, da ne bi kdo za izpade ali nastope Janeza Makuca delal odgovorno kako strokovno organizacijo ali Strokovno komisijo za Slovenijo. Strokovna komisija za Slovenijo: Jurij Stanko, France Jernejčič, r. č. tajnik. 1 č. predsednik. Strokovna komisija je torej vzela -sodeugu Makucu mandat in zakaj? Ker ni sodr. Makuc čhm nobeno strokovne organizacije in ker zahteva razredni boi disciplino! To dejanje in ta utemeljitev Strokovne komisije je višek nesramnosti, ker je vsemu delavstvu znano, da sta zgoraj podpisana Stanko in Jernejčič so izključila s. Makuca iz železničarske organizacije na zahrbten način, češ, da Makuc ni plačal prispevkov za šest mesecev v času, ko je bil Makuc brezposeln in ker se sklicujeta na razredno solidarnost ravno v trenutku, ko sc je vsa socialna patriotija odrekla delavske solidarnosti ter se očitno izrekla za solidarnost in sodelovanje z meščanstvom, ko predlaga Svetek federa-cijft z meščanskimi strokovnimi organizacijami. Sodrngi! Vsakomur mora biti jasno, da odreka Strokovna komisija s. Makucu zgolj iz razloga, ker je bil s. Makuc edini delavski delegati ki se je upal nastopiti z opravičeno in resno kritiko proračuna Delavske zhomice. Ko bi se patriotom posrečilo izriniti s. Makuca iz uprave DZ bi z njim odpadla kontrola nad delom uprave DZ in Strokovna komisija bi se nemoteno nadalje objemala z SLS in demokrati. Sodruga Makuca pa ni izvolila na to mesto Strokovna komisija, temveč tudi organizacije, ki se ž njeno potjo ne strinjajo in vsa ona ogromna množica delavstva v Sloveniji, ki sploh ni organizirana. Zato s. Makuc ne ho položil svojega mandata v zbornici. Stvar delavstva pa jo, da da s. Ma* kaett vso moralno podporo pri njegovem dala, zato Vam predlagamo, da razvijeta v vseh strokovnih organizacijah 21* vahno diskusijo o tem nezaslišanem napad« Strokovne komisije na svobodo kritike ]* da vso krajevne in druge organizacij« izrečejo s. Makucu za njegovo resno In vestno delo svoje popolno zaupanje. — Vrhove Franc, član DZ. Šušteršič Anton, član podrnžhičnega odbora Živilskih delavcev Jugoslavije. Dopis iz Beograda. Nemarno nikakve mogočnosti, da iznesemo' šta se sve uradilo sa nezavis-niin Sindikatiina, jer je i naša štampa ugušena, a na buržoasku i socijal-patri-otsku štampu ne može se ni misliti, jer su one potpuno u duhu novoga doba. Dpugarski list »Selo i Varoš« izlazi u Subotici na madjarskom jeziku i ne do-pire u ove pokrajine. Neosporno je da i on ima da se bori sa strahovitim teško-čama koje u današnjem vremenu iskr-savaju pred njega. Jedini zračak svetlosti pruža nam drugarska »Enotnost«, koju dobijamo i koja se na suprot svih teškoča probija kroz gustu atmosferu koja tako teško pritiskuje i guši celo-kupnu radničku klasu. Vidimo, da ona i nadalje i u ovim teškim vremenima, odtočno i nepokolebljivo stoji na braniku proleterskih interesa. Zato se i obračamo drugarskoin uredništvu »Enotnosti« da uvrsti ovo nekoliko redaka u zatva-ranjtt Nezavisnih Sindikata, te avantgarde Jugoslavenskog proletarijata. Sve organizacije u sastavu Centralno« Radničkog Sindikalnog Odbora Jugoslavije, kako u Beogradu tako i u ce-loj zemlji zatvorene sit og 8-15-l-tek. god. U Beogradu je zatvaranje izvršeno 8. i 9. 1. a sva arhiva i ostali materija! konfiskovani su i preneti u Upravu grada-Beograda, gde je strpata na gomile da trune i propada ko zna dokle. Ta iinovina sindikata, koju su radnici od svojih mizernih nadnica odvajali i kupovali, odnešena je bezobzirno, kao da je to najobičnije dubre (gnoj) sa ulice. No ono što je najvažnije, mi smo mislili, da če se Uprava grada Beograda u svome rešenju o zabrani rada Neza-visnim Sindikatima, pozvati bar na koji postoječi zakon n ovoj zemlji. Me-dutim ona to nijc ufinila, jer nije ni mogla. Ona to nije mogla nčiniti ni na osno-vn najnovijih izmena i dopuna Zakona o javnoj bezbednosti i poretku u državi. Jer i tamo se govori o zabrani rada: verskim, plemenskim i polltičkim organizacijama. Medutim, Nezavisni Sindikati ntsu jedno, ni drugo ni treče. Oni su čislo sindikalne-ekonomske organizacije, za zaštitu ekonomskih socijalnih i kulturnih interesa radnlčke klase. Pa ipak su oni raspušteni jednom proštom naredbom Uprave grada Beograda, n kojoi se kao što napred re-kosmo ne oživa ni na jedan ovozemali-ski zakon. Odmah posle zabrane rada Nezavis-nhn Sindikatima, njihovi predstavnici obratili su se Ministarstvu Unutrašnjih Dela, sa jednom opšimom i dobro do-kumentovanom pismenom predstavkom. Oni su tražili da se povuče rešenje Uprave Orada i da se dozvoli sloboda rada Nez. Sindikatima. Od toga vremena proteklo je več mesec dana a ml ne- marno još nikakvog odgovora. U prkos izjave predsednika vlade, da se sve* stvari po državnim nadleštviina imaju hitno svršavati i rešenja donositi, ipak predstavnici N. S. več mesec dana obi-jaju pragove njegovog resora i još nije doneto rešenje po njihovoj predstavci. Kada se več i njima do^adilo da dolaze od i načelniku odelenja za zaštitu države da ih prima, onda im je g. načelnik jednog dana rekao: nema još ništa, jer smo od Uprave Grada tražili neke bliže podatke koje još nismo dobili. Kada su predstavnici N. S. otišli u Upravu Orada, tamo im je šef političke policije od-govorio, onako lakonski, da to nije tako hitno i da če on kad bude trebalo odgovoriti, t. j. poslati Ministarstvu tra-ž?ne podatke. Kako je onda ostalo, tako je i danas. Samo što su u istotn vremenu pozvati svi bivši funkcioneri N. S. u Upravu Grada i saopšteno im na pot-pis. da se u roku od tri dana uposle, u protivnom snosiče sve zakonske posledice! A to prema usmenim izjavama organa Uprave Grada znači: da če biti internirani u Albaniju ili u Makedoniju, na Ovčje polje, da prave drumove. Tako su Nezavisni Sindikati još je-danputa razapeti na svoju Golgotu. Po-slodavci i njihove organizacije dočekali su to sa frenetičnim i divijačkim klicanjem, sloveči novo stanje nesmetane i neograničene eksploatacije radnika. Oni su odmah jasno dali do znanja radnicima: nema više vaših organizacija i sada čemo mi lako s vama da se obračunamo. Zatvaranjem N. S. i zabranom nji-iiovog rada, položaj radnika postaje sve teži i upravo očajan. Na ovoj nezapam-čenoj zimi stotine i hiljade radnika po-tucaju se po ulicama, od fabrike do fa-brike, od mesto do mesta, gladni, goli i bosi, tražečj rada i zarade, koje i porod svih napora nigde ne mogu nači. Sindikati su zatvoreni i ne mogu da pru-že skloništa i potpore baretn organizo-vanitn radnicima, kao što su to do sada činili. Petospratna palata Radničke Komore sa ogromnim odelenjima i etažnim grejanjem zvrji potpuno prazna. U njoj sedi i šepuri se ugojena birokratija Radničke Komore, koja je potpuno zadovoljna sa novim stanjem. Ta sc gospoda zanima ju sa kartama i dominama, puštaju razna fašistička udruženja te prireduju zabave i koncerte; ali bezposleni radnici, na onoj zimi nemaju prlstupa u toj petokatnoj palati, koja je sazidana od njihovih krvavo zaradenih groševa. Eto dragi drugovi, za sada vam ša-Ijem onaj kratak izveštaj o stanju l prilikama kod nas, s molbom da ga uvrstite u prvi naredni broj drugarske »Enotnosti«. A kada ovaj izveštaj izadje u listu, poslaču vam drugi, naročito o sram-noj ulozi social-patriota i drugih rene-gata radničke klase. Drobne vesti. Uubllanskl občinski svet. VpraSanje ljubljanskega občinskega šve-.ta je končno rešeno. V soboto 16. februarja se je župan dr. Dinko Puc povrnil iz Beograda in dal »Narodu« interview, v katerem }c naglasil, da ostane stari občinski svet z malimi izpremembaml v svoji funkciji ter da so sedanji občinski svetniki zaupniki kralja. Iz starega občinskega sveta sta izpadla ss. Gustinčič in Lemež. Na ■niuno mesto sta prišla gospoda Filip Urat-nik, tajnik Delavske zbornice, in Ivan Hribar, bivši ljubljanski župan. Novi občinski svet j je bil zaprisežen 4. marca. Vrhnika. Nace Mihevc, Skrij, strojnik pri j OUZD in Mlinar, uradnik pri OUZD so po vrstnem redu pred dvema mesecema prihajali na Vrhniko. Vabili so nas, da si izvolimo zastopstvo v odbor za »Cankarjev spomenik«. Ta odbor že sestavljajo gg. Tone Kristan, dr. Tuma, pisatelj Vuk, pisatelj Mihevc in pesnik Mile Klopčič. O tem smo že poročali v eni prejšnjih številk. Ce jc delavstvo v Ameriki, ki je za ta spomenik Prispevalo ca 100.000 Din (ta denar je . po izjavi Mihevca že naložen v Kristanovi Iranki), res pooblastilo Kristana, Mihevca in Mlinarja, ter ta samovoljno od Kristana postavljeni odbor, da sme s tem denarjem gospodalrtl — notem svetujemo — vsej tej gospodi naj ne hodi na Vrhniko iskat poštenih 'n vplivnih delavcev za to firmo. Prav posebno pa se moti domačin Mihevc, če misli pridobiti Socialistični partiji na ta j način na Vrhniki vpliv. I seveda! Ml Vam 1 bodemo dajali imena za ta odbor za to, da poveste delavcem v Ameriki, da smo tudi mi zastopani — gospodarili pa boste sami. Mi dobro razločujemo ustanovo »Cankarjevega odbora« za spomenik Cankarju, še bolj pa poznamo »Cankarjevo družbo«. Za poslednjo pa ne hodite nas snubiti, kakor ste to delali na zadnjih sestankih. Plače ne zadoščajo niti za golo življenje, kaj še za kupovanje pismenih proizvodov vodene vsebine. Kar zre skozi cenzitro In dovoVtde buržoazna pisati, vse to slabo služi našemu osvobodilnemu boju. če želijo razni pisatelji pomagati proletarijatu. je na drugih poljih dovolj prilike teT sredstev tudi za izdatnejše uspehe. Prt nas se tudi pobira za vzdrževanje stare šole. V ta namen je davkarija razposlala posebne položnice. Vprašamo nadzorno oblast, kako je mogoče tak? sklepe občinskega odbora pritrjevati. Stara šola ne služi javnim potrebam vseh občanov. Nasprotno! V njej se zbira na: sestanke »Orel«, Cerkveni pevski zbor, Marijina družba in druge cerkvene organizacije. Nas davijo in tlačijo itak davki in dntge pristojbine. zato s protestom sprejemamo take odredbe in plačila. Kler ima dovolj drugih dohodkov iz katerih naj si vzdržuje svoje organizacije. Zato je naša zaWeva: Odpi Site davek za staro šolo! - Debi čast m oblast! Uin)tt a Murni sklad!