Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 27. maja 2021 - Leto XXXI, št. 21 stran 2 Držati obljubo, držati besedo Domovina kak mačija stran 4-5 Zgodbe šolarjev na panjskih končnicah stran 6 Samo nauri človek rad dela stran 8 2 Telovadnico v Števanovcih predali namenu Držati obljubo, držati besedo Na Dvojezični osnovni šoli Števanovci so 20. maja svečano predali namenu razširjeno telovadnico, ki se je dogradila in obnovila s finančno pomočjo narodnostnega in verskega oddelka Urada predsednika vlade Madžarske. Svečanosti, ki se je začela z madžarsko in slovensko himno, so se udeležili ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch, državni sekretar, odgovoren za narodnostne in verske zadeve Miklós Soltész, generalna konzulka R Slovenije v Monoštru Metka Lajnšček, slovenska zagovornica v parlamentu Erika Köles Kiss, sodelavec Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Tadej Bojnec in poslanec območja Zsolt V. Németh. Ravnateljica Agica Holec, ki je program povezovala v obeh jezikih, je med marsičem so jim pogledali skozi prste. Le ena stvar je bila, s katero so jih lahko razžalostili, namreč to, če niso držali oblju- Državni sekretar Soltész je izpostavil, da so se držali obljube in razširili telovadnico be, če niso držali dane besede, če so kaj obljubili, toda tega niso storili. Otroke je pozval, kamorkoli jih ponese njihova življenjska pot, kjerkoli bodo Učenci šole so se pripravili tudi s športnim programom gosti pozdravila tudi predsednika DSS Karla Holeca, predsednico ZSM Andreo Kovács, župnika Tiborja Tótha in prisotne porabske župane. Kot je dejala, majhni šoli so se s pomočjo madžarske vlade uresničile dolgoletne želje, saj so se ure telovadbe prej odvijale v majhnem prostoru, ki ni bil večji kot navadna učilnica. Državni sekretar Miklós Soltész je posebej pozdravil učence in učitelje šole in svoj govor zgradil okrog besedne zveze držati obljubo. Kot je povedal, njegovi starši so svojim otrokom – v družini je bilo pet otrok – marsikaj oprostili, pri veliko vredni člani družbe, naj zmeraj držijo svojo dano besedo, naj bodo zmeraj kredibilni. »Približno pred enim letom, ko smo vas s predsednikom DSS in slovensko zagovornico obiskali, smo videli, da ste zelo na tesnem v športni sobi. Takrat vam nismo obljubili velike športne dvorane, ki niti ne spada v to naravno okolje, obljubili smo pa, da vam bomo na pomoč pri razširitvi in obnovi takratne športne sobe. Z odličnim delom projektanta in izvajalca je to tudi uspelo,« je povedal državni sekretar Soltész. »Prav tako smo obljubili lo- kalnim skupnostim, da jim bomo pomagali pri ohranitvi in obnovitvi gradbene dediščine,« je nadaljeval in je med kulturnimi spomeniki, ki se že obnavljajo ali čakajo na obnovo, med drugim omenil lendavsko in števanovsko cerkev. Zahvalil se je tudi obema vladama, posebej obema premierjema, ki sta se pred tričetrt leta na Bledu dogovorila, da bosta vladi s skupnimi močmi podprli prizadevanja obeh skupnosti. Na koncu govora je prosil božji blagoslov za vse tiste, ki delajo za slovensko skupnost in vse tiste, ki povezujejo dva naroda. »Imamo še veliko nalog, toda zmeraj držimo svojo besedo,« je končal svoj govor. »Predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji mi je nekoč dejal: „Bistvena vrednota te naše dejavnosti je predvsem ta, da šport jemljemo kot eno najuspešnejših sredstev, katerih se poslužujemo, da pri naših članih ohranjamo slovenski jezik in širimo krog slovenskih govorcev. A istočasno, predvsem pri mladih, ravnamo narodnostne hrbtenice”«, je začela svoj govor ministrica za Slovence v zamejstu Helena Jaklitsch, ki se je teh besed spomnila, ko je prejela vabilo na odprtje razširjene in obnovljene telovadnice, ki je zelo primerna, da se otroci po napornih urah sprostijo, saj v njej ni ukazov »sedi pri miru in bodi tiho«. Izpostavila je, da se veselijo tudi obnovljene računalniške opreme, ki bo pripomogla k uspešnejšemu pedagoškemu delu učiteljev. Če so učitelji zadovoljni, so zadovoljni tudi učenci, je rekla ministrica, ki je prepričana, da bodo pridobitve pripomogle k temu, da bodo učenci z večjim veseljem prihajali na šolo, sodelovali pri dvojezičnem pouku ter rasli tudi v samozavestne govorce slovenščine. »Nam, Porabskim Slovencem, je popolnoma jasno, da lahko svojo skupnost, svojo identiteto ohranimo le ob šoli, ki jo imamo za svojo, in ob veri, ki nam omogoča Ministrica Jaklitscheva upa, da bo v obnovljeni telovadnici tudi veliko slovenskih besed duhovno preživetje«, je povedal predsednik DSS Karel Holec in tako nadaljeval: »Na to kaže tudi grafična rešitev, upodobljena na našem va- ločila prevzeti upravljavske pravice in tako zagotovila nemoteno delovanje porabskih dvojezičnih osnovnih šol. Tega pa gotovo ne bi mogli doseči brez podpore in spodbude madžarske vlade. Upamo, da bo v razširjeni telovadnici in na dvorišču števanovske šole še dolga leta odzvanjal otroški živ-žav,« je poudaril in se zahvalil madžarski vladi, posebej državnemu sekretarju Soltészu, za podporo. Posebej se je zahvalil tudi vladi Republike Slovenije, ki s slovenskimi pedagoškimi asistenti, jezikovnimi lektorji in podporo obšolskim dejavnostim pomaga pri poučevanju v slovenskem jeziku. Proslava se je nadaljevala s programom števanovskih učencev, ki so z recitacijami, FS šole je zaplesala porabske in prekmurske plese bilu za današnjo priložnost, na kateri se šola in cerkev iz tega zornega kota pravzaprav zdita kot ista stavba. Bližina cerkve je vedno pozitivno vplivala na šolo, kajti šole niso le prostor za pridobivanje novih znanj, temveč so vzgajale, da bi postali humani, pošteni ljudje. Šola ima poseben pomen v življenju lokalne skupnosti, vpliva na miselnost in ohranja prebivalce. Ni naključje, da smo prepričani, da če kje ukinejo šolo, umre tudi delček naselja. To je prepoznala Državna slovenska samouprava, ko se je leta 2012 od- Porabje, 27. maja 2021 raznimi vajami, plesom in folklornim nastopom dokazali, da so si prislužili večjo telovadnico. Po prerezu trakov je novo pridobitev blagoslovil domači župnik Tibor Tóth, učenci so se gostom zahvalili z lastnimi lončarskimi izdelki, ki so jih pripravili na lončarskem krožku in v lončarskih kolonijah. (Slika na 1. strani: Trakova z barvami slovenske in madžarske trobojnice so prerezali – z desne -: Erika Köleš Kiss, Miklós Soltész, Helena Jaklitsch, Karel Holec in Zsolt V. Németh.) Marijana Sukič 3 Poučevanje slovenskega jezika na Hrvaškem in v Porabju v času epidemije COVID-19 Plusi in minusi izobraževanja na daljavo Inštitut za narodnostna vprašanja (INV) in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) sta organizirala strokovno-znanstveno srečanje z naslovom Poučevanje slovenskega jezika na Hrvaškem in v Porabju na Madžarskem v času epidemije COVID-19. V uvodu srečanja, ki je potekalo virtualno na daljavo, je poleg dr. Barbare Riman, ki deluje v enoti INV na Reki, udeležence pozdravil tudi Roman Gruden z MIZŠ in izpostavil, da bo to prav gotovo »zelo zanimivo in poučno druženje. Rad bi se zahvalil učiteljem in vsem drugim, ki delate, če lahko tako rečem, na slovenski besedi izven meja Republike Slovenije.« O tem kako poteka pouk slovenskega jezika na Hrvaškem, so povedali dr. Klemen Lah, Damjana Hliš, Miro Gradečak, Eva Ciglar in Vida Srdoč, ki je v šolskem letu 2019/20 poučevala slovenščino v osmih skupinah, treh Barbara Riman na Reki, treh v Pulju in dveh v Umagu. »Pouk na daljavo je primeren za učence, ki že nekaj znajo, popolni začetniki pa so pravi reveži. Predvsem trpi glasoslovje, izgovor posameznih vokalov v slovenskem jeziku. Vsega tega ni mogoče obravnavati niti v živo s klasično masko na obrazu, zato uporabljam vizir, da me učenci lahko vidijo, kako oblikujem posamezne glasove,« je med drugim pojasnila Srdočeva in dodala, da je pouk jezika na daljavo velikokrat pouk »za silo«, ki ima veliko slabosti, saj so učenci manj motivirani za delo, ne pišejo domačih nalog in se težko prisilijo k delu. Učiteljica-asistentka Valentina Novak, ki poučuje na gornjeseniški dvojezični osemletki, je kot svoj »izziv leta« najprej predstavila proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom Ne pozabi! Slovenec sem!, v kateri so sodelovali učenci obeh dvojezičnih šol, dijaki monoštrske gimnazije in sred- nje šole, Mešani pevski zbor Avgust Pavel ZSM Gornji Senik, Porabci in Porabke. V medgeneracijskem prepletu zgodbe, ki se odvija skozi šipo avtomobila, je veliko simbolike, sporočilnosti, ki nagovarja jezikovno občutljivega, zavednega poslušalca, gledalca. »Rdeča nit videa je vožnja z Goričkega v Porabje. Video nas vodi skozi kraje v Porabju, pot pa spremlja misel, po- Valentina Novak še pojasnila, da je, preden so se pred kratkim šolarji vrnili v šolske kopi, pouk na daljavo potekal preko aplikacije Teams: »Vsak dan smo se srečevali in kar sem jaz vzela kot zelo dobro, je bilo, da se je ravnateljica odločila, da imamo tedensko kar šest ur slovenščine. Menim, da je bila to dobra odločitev. Učenci so prihajali, ni bilo nobenih zamujanj, tako da smo v sklopu učne vsebine normalno nadaljevali pouk. Plusi in minusi izobraževanja na daljavo seveda so. Poznam svoje učence in vem, kaj jih lahko Valentina Novak Metoda Perger Laci Domjan Katarina Hirnök Munda ezija, ideja, Življenje. V medgeneracijskem prepletu zgodbe, ki se odvija skozi šipo avtomobila, je veliko simbolike, sporočilnosti, ki nagovarja jezikovno občutljivega, zavednega poslušalca, gledalca,« je poudarila Novakova in dodala, da so želeli z videom »nagovoriti Porabce in Porabke, ki bodo naslednje leto imeli ljudsko štetje, mlade, ki živijo v Porabju, da razmislijo o poteku svoje poti, kje so njihove korenine, od kod in kam potujejo sokovi jezika«. Udeležencem srečanja, ki so bili navdušeni nad omenjenim filmom, je motivira, pri katerih stvareh lahko nekaj dodatnega pridobijo in s tabo kot učiteljem komunicirajo ter nadgrajujejo svoje znanje.« Metoda Perger, ki kot učiteljica asistentka že 10 let nudi strokovno pomoč na dvojezičnih in narodnostnih šolah v Porabju, poučuje slovenski jezik na DOŠ Števanovci, zadnja štiri leta pa tudi na OŠ Jánosa Aranya v Monoštru. Nova oblika poučevanja na daljavo je v preteklem šolskem letu trajala skoraj tri mesece, v tem šolskem letu pa mesec in pol. »V DOŠ Števanovci smo se učitelji slovenščine odloči- Porabje, 27. maja 2021 li, da bomo učencem posredovali učno gradivo po elektronski pošti,« je razložila Pergerjeva, ki se zaveda da »pouk na daljavo v nobeni obliki ne more nadomestiti neposrednega stika z učenci. Če se bo epidemija pojavljala tudi v prihodnje, gotovo to ne prinaša ničesar dobrega za ohranjanje jezika v tako majhnih narodnostnih skupnostih, kakršna so Porabski Slovenci.« Laci Domjan, ki že 33 let poučuje na števanovski osemletki, se je prav tako strinjal, da predstavlja poučevanje na daljavo poseben izziv. »Ne vem, kaj bo prinesla prihodnost, ampak mislim, da ne bo svetla, ne za Porabje in ne za človeštvo. Če se bo pandemija naslednje leto nadaljevala, bom tudi jaz delal ob pomoči programa Teams, ki omogoča, da se s šolarji tudi pogovarjamo,« je še poudaril Domjan. Dr. Katarina Hirnök Munda pa je spregovorila o tem, kako so v času epidemije slovenske organizacije in institucije delovale v podporo slovenskemu jeziku pri otrocih v Porabju. Po njenih besedah sta obe krovni organizaciji pripravili nekaj aktivnosti, ki so bile usmerjene tudi k izboljšanju jezikovnih kompetenc otrok. »Zveza Slovencev na Madžarskem je na različne načine poskušala vsaj delno ublažiti stisko otrok in njihovih družin. Po uvedbi pouka na daljavo na osnovnih šolah 16. marca 2020 so socialno šibkejšim družinam pomagali z računalniki. Odpadle programe so nadomestili z novimi, tudi s spletnimi,« je razložila Hirnök Munda in izpostavila, da je Zveza v poletnih mesecih, ko so epidemiološke razmere to dopuščale, organizirala več različnih taborov za porabske šolarje. »Kakšne bodo daljnosežne posledice koronavirusne bolezni na znanje slovenskega jezika pri učencih, še ni mogoče predvideti. Zato bo potrebno tudi v prihodnje podpirati vsebine, ki prispevajo k znanju slovenščine pri otrocih ter še naprej spremljati položaj slovenskega jezika v Porabju,« je ob koncu še izpostavila Katarina Hirnök Munda. Silva Eöry 4 Domovina kak mačija PREKMURJE Kristalni Triglav Društvo turističnih novinarjev Slovenije je deseto leto po redi podelilo kristalni Triglav. Tau je njihovo najvišiše priznanje, steroga dobi tisti, steri je neka velkoga napravo na področji slovenskoga turizma in za promocijo Slovenije v sveti. Dobitnik kristalnega Triglava 2020 je gratalo združenje Gourmet over Mura, stero povezüvle ponudnike z levoga in desnoga brega reke Mure. Razglasitev dobitnika kristalnega Triglava je potekala virtualno, na Dnevih slovenskoga turizma, steri so bili pripravleni na daljavo, po interneti. Vseeno pa so turistični novinarji priznanje oziroma skulpturo, stero so napravili v Steklarni Rogaška, dobitnikom toga viskoga priznanja dali v roke osebno, v živo. Tau se je zgaudilo v vinski kleti Steyer, stera je en tau združenja Gourmet over Mura. Na podelitev so prišli tüdi trije župani, in sicer soboški Aleksander Jevšek pa ške župana Občine Apače (Andrej Steyer) in Občine Sv. Jurij ob Ščavnici (Anton Slana). Društvo turističnih novinarjev je pauleg Vinarstva Steyer obiskalo ške vse drüge člane združenja Gourmet over Mura, in sicer Šunkarno Kodila, Posestvo vinarstva Marof, Pivovarno Bevog, Turistično kmetijo Firbas, Gostilno Rajh in Oljarno Kocbek. Vsi vküper so si kristalnega Triglava prislüžili nej samo zavolo toga, ka majo kakovostno ponudbo, liki ške bole zavolo toga, ka so tak lepau povezali Pomurje kak kulinarično destinacijo. Kak so ške zapisali turistični novinari, je združenji Gourmet over Mura gratalo tisto, ka je lokalni skupnosti do zdaj ške nej, se pravi, ka se je povezala turistična ponudba cele regije. Silva Eöry »Dugi kačasti red s konjski pa kravdji kaul je začno rasti. Živina je trnok nemerna bila zavolo toga, ka so zvonauvge neprestanoma doneli, lüstvo pa lejtalo sé pa tá kak zbesnjeno. Lidgé so iskali svoje kaule, na štere so že gorlüčane meli svoje največ dvajstikilogramske pünkliče. Krautka živina je nej razmila, zaka zvonijo, če eni bole kričijo kak drügi, nemerno lejčejo gor pa doj, slobaud djeméjo od en drügoga ino zakoj je takša rašča, da zvonauvge tak na glas brnijo?« Tau leko preštemo v tistom tali romana »Garaboncijaš«, gde pisatel Francek Mukič piše o tom, kak se je 26. majuša 1946, djenau pred 75. lejtami začnilo vöpelanje Nemcov z Dolenjoga Senika. Tau se je vse godilo po nedelskoj ranoj svetoj meši, štero je za deportérance od slejdnjim slüžo domanji plebanoš Márton Tóth. Na konci bogoslüžja so vküper zaspejvali vogrsko himno, dühovnik pa je bodauče vöodpelane proso, aj vzemejo slobaud od svoje cerkve, šaule in cintora, gde počivajo njini starci. »Nej je mogauče dojspisati, kak so djaukali in raščali vanej pred cerkvov. Tau je za razmejti. Vtrgnili so jim najbole svete vezi. Laučili so možá od žené, dejte od starišov,« je v farnoj kroniki dojspiso dolenjesenčarski plebanoš. Deportéranci so se napautili v Monošter v pau desetoj vöri, sprevajali so je policajge s pištolami. Gda jim je dühovnik majüto, so ništerni vözraščeni moški skaučili s kaul in prileteli nazaj k njemi. Med djojom so plebanoši roké in gvant küšüvali. Tri velesile, štere so v drügoj svetovnoj bojni gvinile (Zdrüžene države Amerike, Velka Britanija in Sovjetska zveza) so se 2. augustuša Prvi cug z vöodpelanimi je z 1945 v nemškom varaši Budaörsa štarto 19. januara Potsdam poglijale, ka trbej 1946 (té datum je od leta Nemce s Polske, Češkoslovaške in Madžarske na Nemško vöodpelati. Na Vogrskom so decembra 1945 naprejspisali, ka trbej deporterati vse lidi, šteri so se pri slejdnjom vküppisanji lüstva za Nemce vöpravli, ali majo nemško materno rejč. Tisti pa prej tö ne smejo ostati, V dolenjesenčarskoj cerkvi so 26. majuša 1946 šteri so si drdeportérani Nemci od slejdnjim pri meši bili žinsko imé na nemško spremenili, ali pa 2012 spominski dén), odso bili člani Volksbunda ali pelali so je v merkanarsko SS-a. cono okupéranoga DajčlanTau lüstvo je moglo v par da. Do leta 1949 so z Vogrske vöraj vküppobrati svojo deportérali kauli 185 gezero imanje in za sebov njati lüdi nemške narodnosti ali Nemška držina z Békásmegyera se pripravla na vöpelanje januara 1946 (vir: Fortepan/Bauer Sándor) delo več generacij: rame, grünte, depa domovino tö. Pred vöpelanjom so vsefelé grdoga gučali o Nemcaj, ka bi ranč dobrosrčni lidgé nej čütili empatijo do deporterancov. (Ne smejmo pa pozabiti, ka so ništerni domanji Nemci med bojnov - po mobilizaciji ali prostovolno - staupili v nemško sodačijo). Po konci morije so iskali krivce za bojno in tak vözglasili kolektivno krivdo Nemcov. nemške materne rejči - edno tretjino v sovjetsko cono (kisnejši NDK), dvej tretjini pa v zahodni tau rosaga (kisnejši NSZK). Med vöpelanjom so jim krajvzeli 300 gezero hektarov zemlé in kauli 45 gezero ramov. Ne smejmo pa pozabiti na tisti 65 gezero Nemcov tö nej, štere so odpelali v sovjetske delovne lagere in od šteri je skoro polonje mrlau. V dosta vesnicaj je moglo Porabje, 27. maja 2021 90-95 procentov Nemcov zapüstiti svoje domauve, zgaudilo pa se je takšo tö, ka so cejle vesnice vöostale. Na priliko Pilisvörösvár in Pilisszentiván: tam so Nemci vökopali kuln, po šterom je bila po bojni veuka potrejba v rosagi. Na Dolenjom Seniki so 23. majuša 1946 vküppozvali »izselitveno komisijo« (»áttelepítési mentesítő bizottság«), štera je saudila o 360 nekdešnji članaj Volksbunda (»Ljudske zveze Nemcov na Madžarskom«). Deporterali so »samo« 103 lüdi s 24 ramov, vej so pa bili med nekdešnjimi volksbundisti Slovenci tö. Na Gorenjom Seniki je na lišto prišlo dvejstau lüdi, de so pa vsikšoga na méri njali, ka so bili prej oženjeni s Slovenkami in so nej znali nemški. Na Dolenjom Seniki so 182 plügov grünta od vöodpelani nej med domanjimi raztalali, liki so je dobile tiste držine, štere so v vesnico prišle na mesto deportérancov. (13 iž so donk dobili veški lidgé.) Plebanoš Márton Tóth je dojspiso, ka se je za nemškoga sodaka prostovolno ranč eden Dolenjesenčar nej zglaso - gda so ništerne odpelali na silo, so tisti zbejžali in se duge mejsece skrivali. V farnoj kroniki piše, ka so 24. majuša 1946 policaji kaulizaprli vesnico, niške go je nej smo zapüstiti. »Vküp so spisali imanje deporterancov. Z bobénom in plakatami so vözglasili, ka leko vöodpelani samo 80 kil gvanta in 20 kil stroška s sebov vzemejo,« je dojspiso domanji dühovnik. 24. in 25. majuš je taminau v znamenji veukoga neméra, pričaküvanja in globke tüuče. »Večer po devetoj vöri je nej bilau slobaudno vö z iže staupiti. Vodnék so nej smeli nika z ednoga rama v drügoga prejk odnesti. Donk pa so začnili pred si- 5 Veleposlanik se je poslovil gurnimi in pazlivimi očami policajov na skrüma nositi imanje k žlati, poznancom in dobrim padašom,« se je spomino Márton Tóth. Cejlo lüstvo v vesi se je bodjalo, ka deportéranci gorvužgéjo svoje rame in tak napravijo škodo drügim tö. »25. majuša zadvečerka so vözbobnjarili, aj se vöodpelani nalečéjo, ka se morejo drügi den, v nedelo v devetoj vöri pred podnevom na varaški panauf odpelati. Kaula more dati vés,« je bila napovödana žalostna nedelska procesija na Dolenjom Seniki. Vogrski Nemci so se žmetno nutzakapčili v žitek na Nemškom, dugo so čakali na vrnitev v rosag, šteri je je vöporobo in vözagnau. Vnaugi so probali nazaj zbejžati: med vöpelanjom je vujšlo 6-8 gezero lüdi, drügi 3-4 gezero pa se je prišvercalo nazaj z Dajčlanda. Mejna straža je nej dopistila povrnitev v staro domovino, zatok so vöodpelani Nemci začnili nauvo živlenje v svojom nauvom rosagi. Za greje nacistov v 2. svetovnoj bojni so v dosta rosagaj kolektivno, vse Nemce za krive držali. Z geopolitični zrokov so Dajčland po bojni dosta menjšoga napravili, v té razrüšeni rosag so tistoga ipa vözagnali več miljaunov Nemcov z drügi evropski držav. Če rejsan je istina, ka zgodovino pišejo zmagovalci, leko po dugi desetlejtjaj bole objektivno gledamo na preminauče cajte. In leko povejmo, ka je bila deportacija skoro dvejstau gezero Nemcov z Madžarske – tragedija za naš rosag. (Kejp na 1. strani: Prvi cug z nemškimi deportérancami je z Budaörsa odpelo 19. januara 1946 - od leta 2012 je tau spominski dén.) -dm- ŽELEZNA ŽUPANIJA Začne se kositev 14. maja je potekal poslovilni obisk veleposlanika RS na Madžarskem dr. Roberta Kokalja v Porabju. Veleposlanik se je na slovenskem Generalnem konzulatu ob zaključku mandata srečal s predstavniki slovenske skupnosti, kjer ga je pozdravila generalna konzulka Metka Lajnšček, ki je izpostavila, da si je veleposlanik Kokalj ob tem, da je imel dobre odnose s porabsko skupnostjo, najbolj prizadeval za dolgoletno željo tukajšnjih ljudi za slovenski gospodarski obrat v Porabju. Veleposlanik Kokalj, ki se je Porabcem zahvalil za sodelovanje, je izpostavil, da je trenutno zelo primerna klima za poglobitev sodelovanja med dvema državama. MS Priznanje Pro cultura prejel Šandor Bedič 17. maja 2021 je kot kandidat Državne slovenske samouprave v Bolgarskem kulturnem centru v Budimpešti od podpredsednika vlade Zsolta Semjéna in državnega sekretarja v Urada predsednika vlade, odgovornega za narodnostne in cerkvene zadeve, Miklósa Soltésza priznanje za svoje večdesetletno delo na področju povezovanja in zastopanja slovenske narodne skupnosti ter kulturno dejavnost Pro Cultura Minoritatum Hungariae prejel upokojeni ravnatelj in srednješolski učitelj Strokovne gimnazije in srednje strokovne šole Béla III. Šandor Bedič. Dogodek sta prisostvovala predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec in zagovornica slovenske narodnostne skupnosti v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Več o nagrajencu v naši naslednji številki. MS Foto: G. Botár Porabje, 27. maja 2021 Pa nej samo po sonžetaj, najbola na dvorišči pa kaulak rama. Tau pravijo, ka majski dež je zlata vrejden, ka je istina, depa zdaj je že malo preveč, zato ka tak raste trava, ka na keden dvakrat bi trbelo kositi. Tau tö istina, ka gnesden se dvorišče dosta bola dolapokosi kak prvin, gda je sploj nej mautilo, če so do gležnja v travi odli. Istina ka te, če so travo pokosili, tisto so svinjam pa kravam spolagali. Zdaj se že samo zavolo toga kosi, aj lepšo dvorišče mamo pa z rokauv že niške ne kosi. Edni tak fejst kosijo, ka se zemla vövidi, gda pa pride süča te pa vse vözgori. Tau, ka se tak fejst kosi, tau smo od Avstrijcov prejkvzeli, depa pri njij trava vö ne zgori zato, ka oni polejvajo tö. Kak koli gledamo, zato dosta bola je lepšo, če je dvorišče pokošeno, kak če bi velka trava rasla. Doma na svojom človek par vör pa cejlo dvorišče pa kaulak rama vred leko vzeme, nej tak občine, stere cejlo ves pa varaš morajo kositi. Oni, če den nauč kosijo pa ne morejo zgotaviti, zato ka gda skončajo na prvom tali, je trava že znauva zrasla. Največ se po velki varašaj mantrajo kak v Somboteli, gde občina 240 hektarov mora kositi. Pa nej samo zato dé müdno, ka velka je površina, liki zato tö, ka dosta avtonov parkira tam, gde kosijo. Zavolo toga najbola tam, gde z nitkarcov kosijo, morajo fejst skrb meti, nej ka bi glažojno vövdarili. Komunalni delavci bi se naletja rejšili, če bi s strupom dolapoškropili, depa tisto je nej lejpo pa ranč nej dovoljeno. V Budimpešti so zdaj nika dobroga vözmislili, oni že v več mejstaj sploj ne kosijo, gde je velka trava, tam edno tablo majo vödjano na steri tau piše, ka: Paša za fčele. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Vrh Brdo-Brioni Predsednik države Borut Pahor je na Brdu pri Kranju po letu 2017 zopet gostil vrh Brdo-Brioni. »Vrh je bil zelo zahteven, vendar prav zaradi tega uspešen in zelo zadovoljen sem, da smo sprejeli deklaracijo,« je povedal Pahor v izjavi po koncu srečanja. Ni sicer skrivnost, je dejal Pahor, da je bilo na pogajanju tudi veliko razlik, razhajanj, povišanih tonov in kasnejših pomiritev. Voditelji držav v deklaraciji skupno pozivajo Evropsko unijo, da območje Zahodnega Balkana vidi kot celoto, ne pa kot posamične države, s katerimi se Evropska komisija pogaja. Poudarjajo tudi, da je širitev Evropske unije na celoten Zahodni Balkan v političnem, varnostnem in gospodarskem interesu Evropske unije, je gepolitična nujnost in predstavlja glavni politični pogoj za stabilno, uspešno in trajnostno evropsko prihodnost. V izjavi zaradi nasprotovanja predsednika Srbije Aleksandra Vučića sicer nespremenljivost meja na Balkanu ni omenjena. »Bilo je jasno, da lahko začnemo to debato, ki je ne bomo nikoli končali,« je še povedal Pahor. Zadovoljen z izkupičkom desetega vrha Brdo-Brioni pa je o deklaraciji presodil še: »To ni kompromis, ki bi bil prazen, ampak je zelo sporočilen.« Banka Slovenije odprla muzej V Banki Slovenije so ob 30. obletnici ustanovitve odprli muzej slovenske centralne banke. V njem si je mogoče ogledati tolar kot prvo nacionalno valuto, vse kovance in bankovce, ki so se v državi uporabljali od osamosvojitve naprej. Mogoče je potežkati zlato palico in se usesti na stol, izdelan iz starega denarja, ki je bil pred reciklažo vreden dva milijona evrov. Muzej bo odprt v skladu s trenutnimi epidemiološkimi ukrepi. Vstopnine ni, vstop pa je mogoč le za vnaprej napovedane skupine. Zgodbe šolarjev na panjskih končnicah vo kratkega filma o natečaju na bilo okraševanje panjskih bili tudi učence okoliških madkončnic del ljudske obrti in žarskih osnovnih šol iz Őridružbenem omrežju. Predsednica ZSM Andrea Ko- umetnosti. Tradicionalno so szentpétra, Csákánydoroszlója vács je izrazila obžalovanje, da deščice krasili motivi iz vsak- in Monoštra. Tako je skupaj z na tokratni podelitvi ne morejo danjega kmečkega življenja učenci z obeh porabskih dvobiti prisotni starši in sošolci na- ali podobe svetnikov. Tokrat jezičnih osnovnih šol nastala grajencev. Obenem pa je opo- pa so učenci dojeli sporočilo deseterica nagrajencev: Barna zorila na pomen čebel: »Njim svetovnega dneva čebel in Csuk, Natália Inklovics, Imose lahko zahvalimo, da ima- panjske končnice poslikali la Merkli (DOŠ Jožefa Košiča mo na mizah sadje temu ustrezno.« Gornji Senik), Zsanett Nagy, in zelenjavo, one V Porabju so v prejšnjih letih Anett Vajda (DOŠ Števanovci), oprašujejo cvetove. okoli tega dne prirejali medene Valéria Baksa, Attila Pfeiffer Čebele so pridne, zajtrke ali popoldneve. Letošnji (OŠ Őriszentpéter), Alexandkakor ste bili tudi vi pri okraševanju panjskih končnic,« je prisotne učence pohvalila predsednica krovne organizacije in dodala, da so prijavljeni na majhne deščice skoraj brez izjem naslikali motive iz narave. In res, če si pozorno ogledamo izdelke mladih ustvarjalcev, vidimo na njih najŽirija je izbrala deset najbolj uspelih izdelkov - nagrajenci so prejeli »medene Pobudnici natečaja za poslikavo panjskih končnic večkrat čebele, cvetpakete« predsednica ZSM Andrea Kovács in generalna lice in panje. Med konzulka RS Metka Lajnšček poslikavami pa najdemo tudi na primer natečaj pa predstavlja novost, ra Csillag Gaál, Réka Sipos slovenskih in okoliških mad- podobo jelena in medveda, je dejala generalna konzulka. (OŠ Csákánydoroszló) ozirožarskih osnovnih šol, in sicer nekdo pa je naslikal hiško z »Osnovnošolce smo želeli ma Emília Soós (OŠ Istvána na pobudo Generalnega kon- njivo in konjem. Na trenutne spomniti na pomen varstva Széchenyija Monošter). zulata Republike Slovenije v razmere se navezujejo panjske narave oziroma zaščite čebel Na podelitvi nagrad v razstavMonoštru in Zveze Slovencev nem prostoru Slovenskega na Madžarskem. doma so bili na ogled še medeNa natečaj z nazivom »Zgodbe ni in voščeni izdelki slovenskih s panjskih končnic« se je bilo čebelarjev, ki so prav tako simmoč prijaviti do konca aprila, bolizirali, da je svetovni dan čenato pa je žirija izbrala deset bel povezan s Slovenci: 20. maj najbolj uspelih izdelkov. 14. je namreč rojstni dan začetnika maja so nagrajence povabili modernega čebelarstva, Slov Slovenski dom, da bi jim izvenca Antona Janše. ročili darila: »medene pakete« »Načrtujemo, da bomo razstas slovenskimi medenjaki, mevo pozneje preselili v prostore dom, palico za med, čebeljim Narodnega parka Őrség, torej obeskom in značko oziroma z v Őriszentpéter,« je za konec ponatisnjenim gradivom o čebevedala generalna konzulka Metlah, medu in Sloveniji. ka Lajnšček. »Upamo, da nam Zgodbe s panjskih končnic« - na razpis se je prijavilo dobrih šestdeset Preden pa bi prišlo do izročitve, bodo takrat razmere že bolj osnovnošolcev iz okolice Monoštra je deset nagrajenih osnovnonaklonjene in bodo epidemišolcev pozdravila slovenska ološki ukrepi dopuščali ogled generalna konzulka Metka končnice, ki prikazujejo osebe in drugih opraševalcev, ki so večjemu številu obiskovalcev.« zelo pomembni za preživetje Najbolj domiselne panjske Lajnšček. Kakor je podčrtala, z zaščitnimi maskami. so želeli z natečajem obeležiti »Podobe na panjskih končni- našega planeta. Hkrati pa končnice bodo svoje dokončno svetovni dan čebel, ki ga je Or- cah so zelo domiselne,« nam smo želeli pokazati, da so mesto dobile na slovenskem čeganizacija združenih narodov je po podelitvi nagrad dejala slovenski čebelnjaki okrašeni belnjaku na Slovenski vzorčni za 20. maj razglasila prav na ena od pobudnic natečaja Met- s panjskimi končnicami, za kmetiji na Gornjem Seniku. pobudo Slovenije. »Slovenija ka Lajnšček. »Prijavljenim katerimi živi avtohtona čebel- (Slika na 1. strani:Ob svetovje dežela čebelarjev, ki pri- nismo predpisali motivov s ja pasma kranjska sivka. Že- nem dnevu čebel se je največ pravljajo odličen slovenski čebelami, ker pa je bil razpis leli smo torej predstaviti tudi šolarjev odločilo, da naslika med, zaščitenega v Evropski povezan s svetovnim dnevom Slovenijo.« motiv s čebelico.) uniji,« je poudarila slovenska čebel, so se sami odločili za V znamenju slednjega so k -dmdiplomatka in naznanila obja- to tematiko. V preteklosti je sodelovanju pri natečaju povafoto: K. Holec Če si želi kdo ogledati najnovejšo, nevsakdanjo razstavo v monoštrskem Slovenskem domu, mora pohiteti. Na pobeljenih stenah razstavnega prostora namreč do konca maja visi več kot petdeset pestro poslikanih deščic. »Panjske končnice« so pripravili šolarji s porabskih Porabje, 27. maja 2021 7 Prvi stopaj do pauva tikvini guščic Pod Srebrnim brejgom … Pri Drüštvi porabski slovenski penzionistov smo 2018. leta začnili saméj pauvati tikvi z guščici v lupinjaj, zatok aj leko pomagamo goradržati indašnjo paversko šego. Z ene strani delo s štjiri na rokau, drügo pa löjpanje guščic. Dočas, ka so nam löjpanje omogaučili vert Feri Dančec z ženauv, teticov Irinkov v Slovenskoj vesi, smo s pauvanjom nišoga dela nej meli. Naleki smo bili, samo smo svojim penzionistom na znanje dali, gda pa kama demo, steri so trno radi prišli. Vse smo meli pripravleno v domanjoj krčmej, zakoj sta se vert pa vertinja pobrigala. Tisto béjla prava, karažna drüžba, vsi smo se leko redno vönagončali, na konci nas pa ver- tinja furt bogato pogostila tü. No, od tistoga mau je vcejlak ovak, vejpa mi ne pauvamo na tašni velki njivaj, etak dosta menje guščic mamo. Samo eno leto smo löjpali doma pri Micki Bajzek na Židovi, drügo leto smo pa njali, aj dvejletni pauv vküper mamo, ka tak več lüstva leko pozovemo vküp v števanovski kulturni daum, kam bi domanje mlajše tü pozvali. Žal, tau nam je covid-19 prejkpotegno. Vöjpajmo, ka letos leko spunimo svoj zaostanjeni plan. Vrejmen je v tej zadnji lejtaj tü nika lagvo migalo, od velke vročine je dosta tikvi zgorelo, zagnililo ali so nej mogle vözrasti. Zdaj smo si gora djali, ka vseeno letos eštje sprobamo, ka pa ka več pauva leko dobéjmo. Za tikvi pauvanje mamo 12 žensk pa dva moška, steri vsi z veseldjom pridejo, najraj bi vsi prišli, depa nagnaujk nas je dosta. Letos smo 10. majuša meli tašo vrejmen pa tak dobro vlažno zemlau, ka smo se vcuj sprajle štiri ženske Ančika Nemet, Eržika Szabó, Marija Mesics s Pištinom Kovačom ali po domanjom Sabatinim. Ženske smo najprvim dola oprajle travo, stera je zavolé časa mejla vözrasti. Pišti nam je potisim goraokopo z rotacijsko motikov v djeseni gorazorano zemlau, stera je redno béjla dolazabita. Na tau tü furt mamo brigo, ka nagnauk opravimo cejlo delo, zatok aj kauvtje ne vidijo, gde je friška zemla, ka nam te guščice vösklükajo. Najprvim smo rede vözvlačile. aj nišo formo ma njiva, gda do že tikvi vedrila. Delo smo si tak razdelile, aj zemla vse menje leko vöposena. Po redaj smo bole na rejdko skopale löjknje, potistim je ena graubala, drüga že zemlau gora vlačila, tretja 4-5 guščic dejvala nota, aj za gvüšno vöpridejo. Nej gvüšno, ka vsakša leko čička. Oslejdnjim smo pa na tenke zemlau gora potegnile pa go malo dolasplačkale z motikov, nej ka bi kakšen nagel dež vözepro guščice. Brazde smo tü lepau gorapotegnile, aj lejpo njivo njamo za seov. Z delom smo zgotovile prejk tri vöre, gda smo si malo privauščile čas za počitek pa za drüženje. Vsejm ženam se zavalim, ka so z veseldjom prišle, z dobro volau delale pa dosta smejšnoga pogučavale. Že kumar čakamo, gda mo leko pa vküper delale, ka se pa dobro leko vö nasmejemo. Na konci smo si privauščile čas za kakšen sendvič, vmes smo si žejo tü mogle pogasiti, ka bi ovak sline nej mele. Našo delo se že za pet dni pokazalo, v soboto so se že tikvi vötiskale. Telko znamanüje, če so guščice dobroga ipa nota namočane v žaganco pa zemla zavole vlage ma. Zdaj té dež je pa trno dobroga ipa prišo za tikvi ranč tak kak za vse drügi pauv. Klara Fodor … se na konci tunela sveklina vidi. Nej zatoga volo, ka bi se ekonomska sitaucija tak nagnauk na baukše obrnaula. Zavolo betega, ka je cejlo mater Zemlo skur dojstavo. Vse več pa vse več se leko dela, vse več pa vse več lüdi se leko vküper najde na stadionaj, v kulturni ramaj, v boži ramaj tö pa v krčmaj ranč tak. Gestejo eške nekšne regule, steri se trbej držati, depa sveklina se dun vidi. Svojo sveklino nogometaši Mure tö vidijo. Kak so neka lidi dun na stadion pistili, labda vse več pa vse več nut v gol dé. Pa nej v Murin gol, v tistoga, prauti sterim brsajo. Nagnauk so se najšli na pragi, ka leko prvaki (bajnokok) gratajo. Enim favoritom je remen malo dojspadno pa eške samo malo njim fali, ka na vrejek staupijo. Euforija v Murski Soboti je že na vrejeki, kak pa de tadale z njivim klobom ta na vrejek šlau, eške malo, pa de se vidlo. V Evropi do brsali, tau je že gvüšno gé, samo ške tista pika na »i« njim fali. Tista pika, stero je dosta bole bogata Olimpija iz Ljubljane že zgibila, njeni krepki nogometaši pa so djaukali kak mlajši, gda je eden mali klub, steri 5-krat menje pejnez ma, srejdi Ljubljane njim pokazo, kak trbej srcé meti. Vse bole kmično, eške bole kmično, je na slovenskom medijskom podiumi gratalo. Premier Janša pa njegva ekipa je pipo za medije vcejlak dojzaškrnaula. Zaprav za tiste medije jo je zaškranaula, steri po njegvi nautaj ne igrajo, ne popejvajo. Tak je znauva Radio Študent za vüje daubo. Pred mejsecami smo že od toga pisali: prvi študentski radio v Evropi škejo na nikoj djasti, se že dugo vej. Zdaj je slejgnji finančni naužic v rbet daubo. Dapa uni delajo tadale, za svojo pravico do na najvišišo birovijo šli. Morajo, vej pa država je tista, stera je zavejzana tomi, ka ga mora finansejrati. Pa je nej samo té radio finačno infuzijo zgübo, eške dosta novin pa drugi medijov se je v istom košari najšlo. Na drugom kraji pa njegva partija SDS svoje nauve novine de vödala, za stere pejnez nede sfalilo. Pa vse tau se godi na pragi, gda Slovenija za pau leta EU prejkvzeme! Posvejt se je na granici s Porabjom tö pokazo. Slovenska policija kontrole na granici s Porabjom več ne dela. Gvüšno, ka se tau zavolo vse bole baukšoga covid kejpa godi. Pa zavolo toga, ka lidge so rejsan se kcuj k tomi vzeli, ka pasko majo, kama dejo, zakoj dejo pa ka na velke se z lidami ne dobivajo. Tak več na granici nedo negativne teste prosili, nede trbelo papejrov od inekcij kazati. Na granici s Hrvaško eške po starom ostane. Na njoj eške vsigdar kontrola stodji. Je pa pijtanje, kak do tau vleti kontrolejrali. Vej se, ka Slovenci so zalübleni v hrvaško maurdje. Eno leto nazaj so njivi turizem rešavali, letos do ga znauva. Depa lani je ranč un na nauvo beteg ta do neba zdigno, zvekšoga ranč zavolo turistov, ka so na Hrvaškom bili. Kak de se kontrola delala? Tau še niške ne vej, gvüšno pa je že tau, ka zavolo nje do kilomejtere duge kolone, kak v tisti časaj, gda sta Slovenija pa Hrvaška eške nej v EU-ni bile. Kakoli, steri je nej dvej igli v rame daubo, té de si noge doma v škafi ladiu. Srebrni brejg nikan nede šau. Njemi je zavole bilau, gda ga je ške Panonsko maurdje ladilo. De pa za Muro pesnice držo, aj dun prvo paut slovenski prvak v nogometi grata. Miki Roš Porabje, 27. maja 2021 ... DO MADŽARSKE Parlament podaljšal izredno stanje Prejšnji torek je parlament s 128 glasovi za in 58 glasovi proti podaljšal izredno stanje (vladanje z dekreti), ki bo veljalo do 15. dneva jesenskega zasedanja državnega zbora. Izglasovanje prejšnjega izrednega stanja zaradi epidemije je veljalo do 23. maja. Vlada je v obrazložitvi navedla, da je vladanje z dekreti bilo primerno sredstvo v boju proti epidemiji, saj je omogočalo sprejemanje hitrih ukrepov. Čeprav ima država zelo dobre rezultate pri cepljenju prebivalstva, se širijo po Evropi novi mutanti virusa, zato se zaenkrat ne da določiti, kdaj se bo končala pandemija. Prav zaradi zaščite prebivalstva in zaščite delovnih mest je utemeljeno podaljšanje izrednega stanja, ki pa se lahko – če epidemiološka slika to dovoljuje – prekine tudi prej. Ni diplome brez jezikovnega izpita Letos se verjetno kakih 25 tisoč diplom ne bo izdalo, čeprav so absolventi zadoščali vsem pogojem, le jezikovnih izpitov niso naredili. To so na podlagi aprilske raziskave ugotovili pri Državni konferenci študentskih samouprav. Kljub temu da so se zaradi epidemije 4. marca zaprle tudi jezikovne šole, je pouk potekal na daljavo, izpitov pa ni bilo. Ministrstvo za tehnologijo in inovacije, pod katerega spada visoko šolstvo, ne razmišlja o tem, da bi študente oprostilo polaganj jezikovnih izpitov, ki so potrebni za diplomo tako na prvi kot drugi na stopnji. Lani, ko je v času prvega vala epidemije veljalo, da se diplome lahko podelijo tudi brez jezikovnih izpitov, so izdali 110 tisoč diplom. Diplome so brez jezikovnih izpitov lahko dobili vsi tisti študentje, ki so zaključne izpite naredili do 31. avgusta 2020. 8 Samo nauri človek rad dela Kak sem se prejšnji keden dje vsigdar se caunajo tvojga vozo po Slovenskoj vesi v sina, tau ma kričijo, ka Šteiztistom deževnom časi, sem li. Te mama prajla, vej pa ka več nišoga vüpanja nej emo, drügo bi ma leko kričali, če ka bi najšo koga, s terim bi se ma je tau redno ime (priileko malo pogučavo ali stare mek).« kejpe gledo. Kak etak zmišlavam, gnauk samo Šteizlina zaglednem z ednim malim psaum na terasi. Brž stanem pa ga začnem spitavati, če ma čas pa kakšne stare kejpe, stere bi leko posliko pa malo se pogučavo od nji. »Mam, samo je prvin moram poiskati pa te ti valas dam, gda leko prideš,« pravi Šteizli. »Tau je tak Njegvo menje je Károly, dapa vsi ga za Šteizlina nej dobro,« pravim, zovéjo »mena bi zdaj trbelo, zato ka je velka süča«. - Najsterjši kejp, ka si ga »Dobro, poj, nika že najdem, najšo, se je v Braziliji redo, če vse ranč nej«. »Nej baja, sto so na taum kejpi? mena že dva, trgé kejpi tö »Moj dejdek, baba pa tetica, dojdajo. Kak pravijo, če je stera se je že v Braziliji narausila, vrag še möjo zej.« dila.« - Karči, tvoji stariške so z - Kelko bratov pa sestre so Ritkarovec bili pa ti si tö meli tvoj oča? tam gorraso. Kak ste se vi »Edna pausestra je na Gore- Oče je trno rad emo koze po iži tam zvali? »Name so tak zvali, ka Filipin Karči, zato ka mi smo se tam po iži spaudnji Filipini zvali. Gda sem dja leta 1974 sé v Slovensko ves prišo, te je Lacina Domjana mati mojoj materi prajla, ka »Ilonka, nika delaj, zato ka drügi po- njom Seniki bila, edna sestra pa brat sta se v Braziliji naraudila, oča pa töj doma austo.« - Kak tau, ka so oča doma v Ritkarovci ostali? »Zato ka so njega tü njali, gda je leto star bijo, njega je njegvi stari dejdek gorzrano. Sledkar sta te moj dejdek pa baba, gda je že njim nej tak dobro šlau v Braziliji, domau stela pridti. Te je naš stari (oče govorca) pravo, ka so njega tü njali kak mačka, zdaj de je te on na stare dni tadržo. Pa tak so te nej prišli domau.« - Odkec je bila tvoja mati? »Ona je z Gorejnjoga Senika bila, da se je oženila, te je v Ritkarovce odišla, ta, kak je oča doma bijo.« - Kelko je vas bilau mlajšov? »Müva sva samo dva bila z bratom, depa nama je tam fejst dobro bilau gorarasti, vejn zato, ka te sva še mladiva bila. Depa ovak tö, te je še ovakšo lüstvo bilau, te je še dosta lüdi bilau, zdaj je že 80 procentov lidi mrlau, stere sem tam pozno.« - Je eden kejp, gde sta z bratom fejst vözravnjana, ka je te bilau? »Ne vejm, ka je moglo biti, leko ka samo tak sva se dala dolavzeti, aj mava eden spomin s tisti lejt. Če dobro vejm, te tjejp je mamin brat naredo, zato ka on je emo mašin.« - Kak tau, ka sta obadva v Slovesnko ves prišla? »Zato ka redeči (komunisti-op.urednice) so nas zagnali, moja mati je gnauk tašoma nika tazabejlila, steroga rauka je daleč dosegnila, tak smo te nej mogli nej v Ritkarovci pa nej na Gorenjom Seniki zidati, zato ka smo nej dobili dovoljenja. Tak je te Vajnina baba tü v Slovenskoj vesi sprajla kak mena tak brata eden ram, steroga smo leko tjüpili.« - Zaka? »Zato ka smo mi vsigdar dobri bili, ona je pri nas slüžila, pri nas gorrasla, gda je dekličina bila. Gda se je oženila, te je moj dejdak njej dau edno brejo telico pa lejs, ka so si leko rame vreddjemali. Zato smo mi z njauv sploj dobri bili, pa te zavolo tauga so nam v Slovenskoj vesi sprajli ram. Tak je bilau, najprvin brati, sledkar pa te toga ram smo dojtjüpli.« - Maš sodački kejp tö. »Tauga so te naredli, gda sem rutjivo. Najprvin v Körmend, gda je stari nazaj ozdravo, te je mena vsigdar pravo, aj koze nazajtjüpim. Dja sem tak delo, kak če bi nej čüjo, sladkar sem pa samo obečavo, ka vej tjüpim, če baudejo na odajo, sam v sebi sem si mislo, te nikdar neš emo, če boš name čako. Depa stari me je znoro, nagučo je sausada Fülöpa pa on ma je spravo koze.« - Maš eden šapejrt tö dolaposlikanoga, zaka? »Zato ka je tau naš nutrazozidani špajert bijo, pri taum špajerti sem se dosta sagrejvo, mama pa pekla kak v peči Kejp iz Brazilije: očini stariške pa sestra (njegvi stari tak v reglini, na špajerti pa tjüjala vsestariške pa tetica) fele dobroga. Staro sledkar so me prejkdjali v lüstvo je nej nauro bilau, Petrovo selo. Tam je dobro dosta bola maudro so vse nabilau, zato ka tam Hrvati prajli kak gnesden.« živejo, pa dobro smo se spo- - Kak pa gnesden živeš tü v razmeli. Tam smo niše dekle Slovensko vesi? meli pa te zavolo toga so nas »Vejš, tau je tak, če si manjasprejkdjali v Sombotel.« ti, te nin ne moreš živeti. Dja, - Maš eden kejp, gde so oča njegvoga sveca, dosta sem pa koze dolavzete, gde je delo, vejn pulonje bi se mi Brata v mladi lejtaj tau? »Tau je doma pri nas v Ritkarovci, stari je sploj rad emo koze, on je še dojijo tö. Gda je betežen grato, dja sem odtec tavö dojit odo, telko je kozdjo mlejko nej bilau vrejdno, ka sem dja na benzin tapocero. Tak smo te koze odali, depa Porabje, 27. maja 2021 nej trbelo mantrati, depa te je še človek mladi bijo pa rad je delo. Istina, na tau je mena gnauk eden človek tak pravo v krčmej, ka samo nauri človek rad dela.« (Kejp na 1. strani: Sodak je bijo v Petrovom seli.) Karči Holec 9 Od Gorenjoga Senika do Garbolca - 38. Gde eške zvejzde ovak svejtijo Če smo se etognauk drlanckali po bregaj Mátre, se zdaj podajmo k nogej bregauv Bükk. Ta krajina, Bükkalja sliši k Narodnoma parki Bükk, prejk njé pela dosta turistični pa piciklaški poti. Erična je po svoji termalni kaupancaj, depa po svojoj žmanoj vinskoj krapli tö. Gda so v vesnici Bükkábrány lignit vökopali, so 60 mejterov manji »črni« črešenj. Pomalek smo prišli v krajino Matyóföld, k šteroj slišijo varaš Mezőkövesd in vesnici Tard pa Szentistván. »Matyónge« so tisti katoličanjci, šteri so gordržali svojo vöro med kauliškimi kalavini. Najbole erični so gratali v drügoj polovici 19. stoletja zavolo svojoga farbastoga vöšivanja, štero je leta 2012 prišlo na lišto sve- Trg Istvána Dobóna, središče varaša Eger – kapetan na srejdi nastrgava, ali prijaha törski neprijatel prauti gradi pod zemlauv najšli tri mejtere kusta stebla od 8 miljaunov lejt stari rastov. Ta so zdaj vöpostavlena v Miskolci, veški muzej pa nutpokaže indašnjo rudarsko meštrijo. Bližanja vés Cserépváralja je dobila imé po gradi, od šteroga gnes več samo ostaline stené stogijo. Če pa že tam klantivamo, se splača pogledniti »iže v djamaj« (barlanglakások), v šteraj so inda svejta svoj dom najšli srmacke, gnes so pa tam vönapravili luksuzne turistične sobe s künjami. V sausadnoj vési Cserépfalu je pod zemlauv djama »Subalyuk«, v šteroj so najšli ednoga najstarejšoga pračlovöka (ősember) v cejloj srejdnjoj Evropi. V ednom vulkanskom bregej nad bližanjov vesnicov Szomolya pa so vözdumbane lüknje, za štere ništerni brodijo, ka so tam pokapali mrtvece ali darüvali poganskim bogauvom, drügi pa tau, ka so tam držali fčele. V tajoj vesi organizerajo vsikšoga juniuša festival erični do- tovne erbe UNESCO-na. Po legendi je gnauk ednoga legéna odneso vrag in ga samo tak sto nazajdati njegvoj dekli, če ma tista puni förtok rauž prinesé. Bila je zima, zatok je sneja cejli svoj förtok vözošila s cvejtami. Nazaj je dobila svojoga lüboga, od tistoga mau pa domanji podje tö farbaste förtoke nosijo. »Matyó« ženske tak rade šivajo, ka so eške Božo Mater Marijo v ednoj kapejli v vöšivani gvant naravnale. Tam vidimo na stenej edno fresko tö, na šteroj v procesiji na tejlovo stapajajo vörnicke – vsi v domanjoj vöšivanoj noši. Če je nekak že odo v Mezőkövesdi, nikdar ne pozabi, kak voda po žvepli vonja - s svojimi 60 stopinjami nam pomaga prauti reumi ali pa če nas nogé fejst bolijo. Po kaupanji se splača napautiti v bližanji Szilhalom, gde na ednoj interaktivnoj razstavi nutpokažejo vse etnografske krajine stare Vogrske. S cugom pa se leko dale odpelamo v Füzesabony, šteri varaš je edno veuko železniško vozlišče. Njegvi najbole erični turist je biu gvüšno Sándor Petőfi - na tabli v krčmej »Gelej« leko preštémo, ka je tam dostakrat prespau. Med bregami Bükk in Mátra, v dolini potoka Eger je sveti Števan stvauro središče püšpekije – varaš Eger je prej po djauši (»égerfa«) ime daubo. Krau Béla IV. je dau tam v 13. stoletji zozidati kameni grad, mesto pa je najbole cvelo pod humanističnimi püšpekami v cajti krala Matjaša. Leta 1828 so v Egeri oprli prvo visiko šaulo za škonike madžarske rejči. Gda pridemo v »varaš baroka in vina«, je dobro, če se eden cejli den zadržavamo na gradi. Vrkaj je »trdnjava Gergelya« dobila imé po Gergelyi Bornemisszi, šteroga mladenca skoro vsikši Madžar pozna z romana »Zvejzde nad Egerom«. Pisatel Géza Gárdonyi dojspiše, kak so vogrski vitezi leta 1552 obranili grad pred Törki - ne vej pa vsikši, ka so Osmani leta 1596 donk prejkvzeli varaš in ga 91 lejt držali. V ednoj trdnjavi na gradi si leko poglednemo panoptikum, gde se »z oči v oči« srečamo s kapetanom grada Istvánom Dobónom, depa s sultanom Sulejmanom tö. Splača se spistiti pod zemlau, vej pa v »skrivnom tuneli« leko spoznamo najstarejšo zgodovino grada. Gda je Gárdonyi piso svojo erično knigo, se je dokončno spakivo v Eger. Tak fejst je delo, ka se je notzapro v svojo ižo in eške okenske polkne je nej goropro. Če se šetamo po nadpüšpekovom varaši, eške dosta kaj lejpoga leko vidimo. Na priliko baročno županijsko ižo, na dvoriški štere je nekda stala županijska vauza – v njej je zdaj športni muzej. Na konci ulice Kossuth stogi Univerza Károlya Eszterházyna, šteri je biu skoro štirideset lejt püšpek v Egeri. Če rejsan ma je cesarica Marija Terezija nej dopistila, ka bi visiko šaulo stvauro, so po njenoj smrti donk oprli licej v varaši. Pri tajoj zidini se zdigava 53 mejterov visiki »Čalejrov törem«, gde leko vsi najgir lidgé spoznajo čüde zvejzd in fizike. Bazilika v Egeri je drüga najvekša katedrala v rosagi, duga je 90 mejterov. V klasicistič- vali v božansko žensko, boginjo lübezni. Drügi pa pravijo, ka je dolina prej dobila ime po ednoj trnok lejpoj paverkinji ali ednoj gizdavoj gospočkoj sneji. (Edno je gvüšno: tihinci žmetno vöpovejo tau ime). V tom dauli zvün bejloga vina z imenom »egerska zvejzda« leko koštavamo erično črno »Matyó« ženske so pri tradicionalnom vöšivanji samo zeleno, redečo, žuto pa sivo farbo nücali – med motivi so bile rauže, črejvli, ftiči in bombricke nom štiluši so go zozidali v prvoj polovici 19. stoletja, znautra má orgole z 8700 žveglami, v törmi pa štiri zvoné. Z ov kraj poštije stogi püšpekijska knjižnica, v šteroj držijo 170 gezero knig, najstareša je z leta 1048. Bližanja nadpüšpekova palača pa je najvekša dühovniška rezidenca v cejlom rosagi. Svete zidine majo v Egeri drügi vörnicke tö. Pravoslavna srbska cerkev je najbole poznana po svojom ikonostasi z Jezošom, apoštolami, svetci in proroki, če pa splezdimo po 97 stubaj törskoga minareta, se nam z visine 40 mejterov opré čüdovitna panorama. Po plezdenji se leko malo zdenemo v törskoj kaupanci, štera má šest bazenov, najstarejšoga z leta 1610. Ime Egera je krepko povezano z »dolinov lejpe ženske« (Szépasszony-völgy), štero ne smejo vönjati lübiteli vina in gastronomije. Ništerni brodijo, ka je tau ime prišlo od edne indašnje vöre, v šteroj so vör- Porabje, 27. maja 2021 »egersko bikovo krv« tö. Legenda pravi, ka so törski sodacke za redečo farbo na licaj vogrski vitezov brodili, ka je od bikove krvi. V istini jim je batrivnost dalo žmano črno vino, zatok so se več nej bodjali smrti. Za konec pa eške dvej zanimivosti z Egera. V varaši najdemo muzej skupine Beatles, za šteroga sta relikvije vküppobrala dva lübitela engliške beat -muzike. Drügo pa je »Marcipanija Kopcsik«, gde si leko poglednemo 150 predmetov s cukerne mase. Najlepša je takzvana »baročna soba«, gde je od poda do plafona vse napravleno s cukra. Če smo zejli telko dobraut, ka nam želaudec gorpauči, pa koštavali telko žmane kraple, ka se nam že vrti v glavej, odpočinimo si malo. Čaka nas strma paut po bregaj Bükka … -dmfoto: mtu.gov.hu in pixabay.com 10 »Sveti se ime tvoje« - 38. Smej na lici – odjen v očaj »Bojte veseli! Radostna mi- jim je što z dobri knig, včiu seu batrivi srcé in pomaga je je, ka morejo gorpoiskati človöki, ka ostane dober.« starčke, betežnike in srmaTau je emo šegau gučati ke. sveti Filip Neri (Néri Szent Mrau je 26. majuša 1595, Fülöp), šteri je biu trnok ve- že za dva mejseca so ga steli sele nature. Eričen nemški zglasiti za svetnika. V Romi pesnik Goethe ga je zvau je grato dén »Dobroga Pip»humoristični svetnik« - in pona« veuki ljudski svetek. rejsan, za patronuša so ga odebrali humoristi. Filip je nej sto, ka bi ga meli za posabnoga, zatok se je včási drejkt tak ponašo, kak liki bi malo norlavi biu. Trnok je dojgledo gizdavost, štero je držo za najvekšo nevarnost za bogolübno živlenje. Filip se je naraudo 21. juliuša 1515 v taljanski Firencaj. Sunčna kraji- Ivana Orleanska je vodila domovinsko bojno na Toskana je Francuzov prauti Englandarom – kak devico so go žežgali v njem zbidila lübezen do nature, bogata kultura v varaši Slovenski dijak, pesnik in pa volau do umetnosti. Gda mantrnik blajženi Lojze je zadaubo osemnajset lejt, Grozde je za Kristoša smrt je odišo slüžit k svojoma pretrpo v svojom dvajsetom bogatoma strici, de se je pa leti, med drügov svetovnov po ednom leti raj spakivo v bojnov so ga vmorili partizange. Za 50. oblejtnico njeRomo. Gnauk je samo začüto po- gve smrti je Nadpüšpekija zvanje po apoštolskom deli. Ljubljana začnila proces za Začno je pomagati zapüšče- njegvo beatifikacijo, po Annim betežnikom, na ulici je toni Martini Slomšeki so ga pripovejdo hejce. Gda je za- za drügoga slovenskoga bladaubo zavüpanje lidi, so ma jženoga zglasili juniuša 2010 tisti povödali svoje proble- na Slovenskom evharisme. V trestišestom leti so ga tičnom kongresi v Celji. posvetili v dühovnika, živo Lojze Grozde se je naraudo je v najvekšom srmastvi. Po 27. majuša 1923 na Dolenjspetnajst vör je sejdo v spau- kom kak nezakonsko dejte. vednici, de so pa vörnicke k Gda se je njegva mati oženinjemi prihajali v njegvo do- la z ednim drügim moškim, je austo pri žlati. Dobrautmanjo sobo tö. Filip je grato apoštol Rome, niki so ma pomagali, ka se poslüšali so ga od pápe do je leko včiu na klasičnoj gimali frnancov. Mlajši so ga mnaziji v Ljubljani, gde je trnok radi meli, ž njimi je začno pisati literarna dela. odo vö v naturo, ka bi jim Biu je član dijaške Katolipribližo Božo lépoto. Gor čanjske akcije, na slejdnja leta njegvoga šaulanja pa se je spistila senca bojne. Zaman so ga dojgučali, na konci leta 1942 se je napauto domau. 1. januara 1943 je biu eške pri svetoj meši v cistercijanskom klauštri v Stični, te pa se je s cugom odpelo do varaša Trebnje. Tam je gorseu na edna kaula, v vesnici Mirna pa ga je stavila partizanska štraža. V bližanjoj krčmej so ga vöslišali in brodili, ka je špijon, vej je pa pri sebi emo taljanski pasoš in cerkvene knige. Partizange so dijaka včasik vmorili, njegvo tejlo so 23. februara najšli šaularge. Nej je sprnelo, zavolo bojne pa so ga nej mogli pokopati v domanjoj fari. Lojzeta Grozdeta vidimo na kejpaj v dijačkom gvanti s knigov in palmov v rokej, za patronuša ga držijo pesniki, šaularge in štanderge. Če rejsan je nej biu Slovenec, moremo pripovejdati o svetom Maksimi Emonskom, šteri je biu püšpek v tistom antičnom varaši, šteri je stau na mesti gnešnje Ljubljane. Pod ednim kipom pod kupolov ljubljanske katedrale zdaj piše: »Sveti Maksim, emonski püšpek, patronuš té bazilike in varaša, apoštol domovine; krono mantrništva je zadaubo pod vdarci kamlov. Svetimo ga 29. majuša.« Do leta 1961 je biu sveti Maksim tretji patronuš ljubljanske püšpekije, včasik za svetim Mohorom in Fortunatom. O Maksimi Emonskom ne vejmo dosta gvüšnoga, njegvo ime pa leko na priliko preštémo med püšpeki na koncili v Akvileji leta 381 ali pod dokumentom s sinode v Milani leta 390. Leko smo pa gvüšni, ka so bili varašanci Emone v časi püšpeka Maksima trnok bogaboječi: mesto je mejlo edno drüžbo asketov in Baugi posveče- ni devic. Takše skupine so tistoga ipa delüvale samo v najvekši vörski središčaj, na priliko v Romi, Milani ali Akvileji. Sveti Hieronim, šteri je dojobrno Sveto pismo na latinsko rejč, je dobro pozno emonske askete in jim večkrat piso. Žmetno damo valati, ka bi té peldo domovinske lübezni, kak minto francuskoga düha. Ta paverska dekla je gorbidila svoj narod, ka se je rejšo engliškoga djarma. Ivana Orleanska je živejla v prvoj polovici 15. stoletja, v cajti staulejtne bojne med Englandom in Francuskov. V svojom trinajsetom leti je en den čüla glas, aj živé bogaboječe in se s kem več zdržava v cerkvi. Glas nadangela Mihaela go je vsikdar večkrat pošilo v bojno, ka bi oslobodila svojo domovino od Englandarov. Apriliša 1429 se je Ivana na bejlom konji in v viteškom gvanti podala na tau veuko delo. Svoje soO Filipi Nerini so napravili eričen film »Bojte dobri, če ste leko« - »veseli svetnik« se je dake je zazovala dosta spravlo z zapüščenimi mlajšami k krščanjskomi žitki, kazala goreče lidi vodo nekak drügi je takšo mauč, ka so go vsi kak liki Maksim. Svedočan- poštüvali in baugali. Za en stvo za njegvo svetost je tis- malo je vözagnala Angleta emonska bazilika tö, od že s srejdnje in vzhodne štere ostaline so v Ljubljani Francuske, juliuša pa je že najšli leta 1969. In če je že sprevajala krala Karla VII. tau veuko cerkev nej dau zo- na kronanje v Reims. Njena zidati sam püšpek Maksim, pelda je batrivila več gezero je gvüšno, ka je za tau delo nauvi sodakov, ka bi cejlak un vse potrejbno naleko. oslobodili domovino - krau Ne vejmo pa, ali je biu rejsan pa je podpiso sramotni mér mantrnik. Sveti Hieronim z Englandari. leta 396 v ednom pismi piše, Ivana je nej gorenjala, sprka so barbarska lüstva v kra- toleti 1430 se je povrnaula jini kauli Emone porüšila na bojno paule. Pri varaši cerkve, k oltarom privezala Compiegne pa so go Angleži konje in vmorila dühovni- zgrabili in go postavili pred ke – med njimi prej püšpeka cerkveno birovijo – zavolo Maksima tö. »krivovörstva in čalarije«. 30. majuša 1431 so go kak Zgodovina pozna samo grejšnico na odnji žežgali, malo takši prausni lidi, o Devica Orleanska pa je pred šteraj bi se telko gučalo, kak smrtjov glasno molila za vse o Jeanne d’Arc, ali svetoj Iva- navzauče. ni Orleanskoj (Szent Johan-dmna). Francuzi go že več kak ilustraciji: pau gezerolejtja dičijo kak Szilveszter Bartkó Porabje, 27. maja 2021 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 28.05.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.10 Ugriznimo znanost, Albinizem, oddaja o znanosti, 10.55 Vrtičkarji, Srečno novo leto, slovenska nadaljevanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Globus, 12.30 Točka preloma, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (V.), ameriška nadaljevanka, 14.40 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.10 Mostovi – Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.55 Danin dinosvet, kanadska otroška nanizanka, 16.15 Osvežilna fronta, Samozavest, oddaja za mladostnike, 16.40 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Slovenski magazin, 17.55 Duhovni utrip, 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 V petek zvečer, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Kinoteka: Vrtoglavica, ameriški film, 1.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.40 Napovedujemo PETEK, 28.05.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.30 Dobro jutro, 13.15 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja, 14.00 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.30 Migaj z nami, oddaja za razgibano življenje, 15.05 Hokej - svetovno prvenstvo elitne, Kazahstan : Kanada, skupine, 18.00 Kameleoni - Beatlesi nekdanje Jugoslavije, dokumentarni film, 20.00 Kdo laže? (II.), britanska nadaljevanka, 20.50 Talent, koprodukcijski film, 22.30 Ujete v medmrežju, češko-slovaška dokumentarna oddaja, 23.35 Moje mnenje, Otroci v spletu zlorab, 0.25 Hokej - svetovno prvenstvo elitne, Kazahstan : Kanada, skupine, 2.25 Videotrak, 3.25 Info kanal SOBOTA, 29.05.2021, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program, 9.55 Male sive celice, 10.35 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 10.55 Holly Hobbie, kanadska mladinska nadaljevanka, 11.35 Tarča, 12.40 NaGlas! 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.05 Podjetno naprej, Snopje, gradnja hiš iz naravnih materialov, 14.55 Sveti prostori, Cerkve - stremenje k svetlobi, francoska dokumentarna serija, 15.50 Čokoladne sanje, slovenska nadaljevanka, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Ambienti, 17.45 Zadnja beseda! – izbor, 18.35 Ozare, 18.40 Vrtne prigode, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.05 Bunkica, ameriški film, 22.00 Hudičeve igre (I.), ameriško-italijanska nadaljevanka, 22.55 Poročila, Šport, Vreme, 23.20 Sedmi pečat: Zimske muhe, koprodukcijski film, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 2.10 Napovedujemo SOBOTA, 29.05.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 7.00 Najboljše jutro, 9.00 Pričevalci, Meri Bozovičar, 11.05 Vrtičkarji, slovenska nadaljevanka, 12.25 Ne grem na koleno, dokumentarni film, 13.30 Marko Hatlak & FUN tango, 14.30 3/4, bolgarsko-nemški film, 16.05 Pilotni koncert Berlinskih filharmonikov, 17.35 Poklic Arne, dokumentarna oddaja, 18.25 Avtomobilnost, 19.05 Hokej - svetovno prvenstvo elitne, Nemčija : Finska, skupine, 21.40 Zvezdana, 22.35 Nina, koncert Nine Pušlar v Križankah, izbor, 0.20 Šport, 1.50 Videotrak, 2.45 Info kanal NEDELJA, 30.05.2021, I. spored TVS 7.00 Otroški program, 11.15 Ozare, 11.20 Obzorja duha, Nedelja, prosti dan, 11.55 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.45 Zelena generacija/Young Village Folk, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 V petek zvečer, 15.05 Mia, italijanski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Joker, kviz, 18.15 Ginovo potepanje po zahodni italijanski obali, Amalfijska obala, kulinarično-popotniška oddaja, 18.40 Šola za pošasti, risanka, 18.50 Frfra in Cufek, risanka, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Leteča Holandca, nizozemska nadaljevanka, 20.55 Intervju, 21.40 Poročila, Šport, Vreme, 22.10 Trst pet življenjskih zemljevidov, dokumentarni film, 23.20 Navdih klasike, Violinist Domen Lorenz (V. Monti: Čardaš), 23.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 23.50 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 0.45 Napovedujemo NEDELJA, 30.05.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 7.00 Duhovni utrip, 7.15 Koda, 7.40 Ugriznimo znanost, Albinizem, oddaja o znanosti, 8.10 Glasbena matineja: V. Parma, I. Grdina: Ženin v zagati, koncertna izvedba operete, 10.00 Vrtičkarji, slovenska nadaljevanka, 11.50 Po Tihem oceanu s Samom Neillom, Iskanje Severozahodnega prehoda z ladjo Resolution, potopis, 13.00 Na lepše, 13.50 Ambienti, 14.30 Ciril zgodba o odpuščanju, 15.00 Posvetitev in umestitev celjskega škofa, 17.25 Pacifiški losos, rdeča riba, ruska dokumentarna oddaja, 18.25 Slovensko olimpijsko stoletje, dokumentarna serija, 19.05 Hokej - svetovno prvenstvo elitne, Švedska : Slovaška, skupine, 21.40 Žrebanje Lota, 21.50 Reli Velenje, reportaža, 22.20 Zvezdana, 23.20 Šport, 0.50 Videotrak, 1.50 Info kanal PONEDELJEK, 31.05.2021, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 9.05 Prišla je sreča (I.), Ko sva se spoznala in se zasovražila, italijanska nadaljevanka, 10.10 Obzorja duha, Nedelja, prosti dan, 11.00 Vrtičkarji, slovenska nadaljevanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Intervju, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (V.), ameriška nadaljevanka, 14.40 S-prehodi, Čezoceanske potniške ladje, 15.30 Dober dan, Koroška, 16.00 Timi gre, risanka, 16.10 Šola za pošasti, risanka, 16.20 Muk, risanka, 16.30 Mladički, Premikanje, dokumentarna serija za otroke, 16.40 Gudrun, vikinška kraljična, Norveški sokol, otroška serija, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Podjetno naprej, 18.00 Nejko, risanka, 18.05 Simon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Umetni raj, 23.30 Glasbeni večer: Ivo Pogorelić, Simfoniki RTV Slovenija in Marko Munih, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.35 Napovedujemo PONEDELJEK, 31.05.2021, I. spored TVS 4.00 Info kanal, 11.30 Dobro jutro, 13.30 Prisluhnimo tišini, Gluhi v prometu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.00 Hiške, dokumentarni film, 14.50 Na lepše, 15.40 Zadnja beseda! – izbor, 16.40 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.30 Zelena generacija/Young Village Folk, 17.50 Nogomet - UEFA evropsko prvenstvo do 21 let, Španija : Hrvaška, četrtfinale, 19.55 Po Tihem oceanu s Samom Neillom, Z ladjo Resolution na Havaje, potopis, 20.50 Nogomet - UEFA evropsko prvenstvo do 21 let, Portugalska : Italija, četrtfinale, 22.50 Podjetno naprej, 23.30 Nisem ji pomahala, ko se je odpeljala z busom, čeprav vem, da je pogledala ven, kratka TV-igra AGRFT, 23.40 Potenje morskega ježka, kratka TV-igra AGRFT, 0.00 Punca brez imena, kratka TV-igra AGRFT, 0.30 Videotrak, 1.30 Info kanal TOREK, 01.06.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 9.05 Prišla je sreča (I.), italijanska nadaljevanka, 10.15 Umetni raj, 10.45 Vrtičkarji, slovenska nadaljevanka, 11.20 Vem!, kviz, 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (V.), ameriška nadaljevanka, 14.40 Duhovni utrip, 15.15 Lučka – Pitypang, otroška oddaja, 15.55 Timi gre, risanka, 16.05 Žanov svet, risanka, 16.15 Nejko, risanka, 16.20 Z kot Zofka, mozaična oddaja za predšolske otroke, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Koda, 18.00 Tib in Tamtam, risanka, 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Bolnišnica dobre karme (III.), britanska nadaljevanka, 20.55 Resnica o izumiranju, britansko-ameriška dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Spomini, prof.dr. Miloš Kobal-Borut, 1.35 Porabje, 27. maja 2021 OD 28. maja DO 3. junija Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.55 Napovedujemo TOREK, 01.06.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 8.00 Videotrak, 9.10 Dobro jutro, 11.05 Hokej - svetovno prvenstvo elitne, Kanada : Finska, skupine, 14.00 Slovenski magazin, 14.25 Avtomobilnost, 15.05 Hokej - svetovno prvenstvo elitne, Slovaška : Češka, skupine, 17.50 Nogomet: prijateljska tekma – Severna Makedonija : Slovenija, 20.00 Ogroženi Amsterdam, francoska dokumentarna oddaja, 20.55 Obljuba, ameriško-španski film, 23.10 NaGlas! 0.25 Info kanal SREDA, 02.06.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 9.05 Prišla je sreča (I.), italijanska nadaljevanka, 10.10 Koda, 10.55 Vrtičkarji, slovenska nadaljevanka, 11.30 Naveza, Odločne, močne in vztrajne, izobraževalno-dokumentarna oddaja, 11.55 Studio City, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (V.), ameriška nadaljevanka, 14.40 Osmi dan, 15.15 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.30 Mostovi – Hidak, magazinska informativna oddaja, 16.00 Male sive celice, 16.40 Mulčki, risanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Pečat in podpis, kratki dokumentarni film, 17.45 Na kratko, Ustavnost, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale, Josip Jurčič: Deseti brat, 18.05 Slastne medvedje zgodbe, risanka, 18.10 Slastni medvedji recepti, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Huda poroka, avstralski film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Panoptikum, 23.50 Pečat in podpis, kratki dokumentarni film, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.40 Napovedujemo SREDA, 02.06.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.30 Lučka – Pitypang, otroška oddaja, 11.00 Dobro jutro, 13.00 Mozartine Pomladno hrepenenje, Mate Bekavac in Simfoniki RTV Slovenija, 14.40 Ambienti, 15.30 Ginovo potepanje po zahodni italijanski obali, Amalfijska obala, kulinarično-popotniška oddaja, 17.45 Mesto na robu, dokumentarni film, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Na utrip srca ob 100. obletnici rojstva Astorja Piazzolle: Tango Nuevo, francoski glasbeni dokumentarni film, 20.55 Moje mnenje, 21.55 Ku'damm 59, nemška nadaljevanka, 22.50 Prideš z nočjo, dokumentarni film, 23.40 Videotrak, 0.45 Info kanal ČETRTEK, 03.06.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 9.05 Prišla je sreča (I.), italijanska nadaljevanka, 10.15 Pečat in podpis, kratki dokumentarni film, 10.30 Na kratko, 10.40 TV-izložba, 10.55 Vrtičkarji, slovenska nadaljevanka, 11.30 Naveza, Postala bom alpinistka, izobraževalno-dokumentarna oddaja, 12.00 Moje mnenje, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (V.), ameriška nadaljevanka, 14.40 Slovenski utrinki, 15.05 Težišče – Súlypont, pogovorna oddaja, 15.35 TV-izložba, 15.55 Sobotni krompir, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko, 18.00 V Goščavi, lutkovna nanizanka, 18.25 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Dediščina Evrope: Victor Hugo – državni sovražnik, francoska nadaljevanka, 0.35 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.20 Napovedujemo ČETRTEK, 03.06.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 9.10 Videotrak, 10.20 Dobro jutro, 12.20 Panoptikum, 13.30 V petek zvečer, 15.05 Hokej - svetovno prvenstvo elitne četrtfinale, skupine, 17.50 Nogomet - UEFA evropsko prvenstvo do 21 let, 19.50 Hokej - svetovno prvenstvo elitne četrtfinale, skupine, 21.55 Nogomet - UEFA evropsko prvenstvo do 21 let, 22.50 Ambienti, 23.20 Slovenska jazz scena: Big band RTV Slovenija in Don Menza, 0.20 Videotrak, 1.15 Info kanal www.radiomonoster.com porabje.hu TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB