JUTRA« Maribor, petek 23. avgusta 1929 ija razun nedelje in praznikov vaak dan ob 16. uri Rtiun pri peitn«m £«k.m. v Ljubljani it 11.409 mataSno, prejaman v upravi ali po poiU 10 Din, dciUvtjan na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Ogiaai po larlfu Oglata aprajama ti dl ogtanl oddelek Jutra" v LJublJaal, PuMmm atla« R.4 Nad Tihim morjem Leto III. i Izhaja razun ni Raiun i Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova oetta it. 13 I Dva važna predloga sta se — kakor poročamo na drugem meiitu — obravnavala snoči na javni seji mariborskega občinskega sveta: nujni predlog obč. svetnikov Kejžarja, dr. Li-polda, Tumpeja in tovarišev, da se iz obč. sveta izvoli 4članski tržni odsek, ki bo imel nalogo kontrole nad tržnimi cenami in ukrepov proti zlorabam, ter predlog drugega odseka, naj se mesto Maribor s sosednimi občinami Pobrežje, Tezno, Spod. Radvanje, Studenci, Krčevina in Lajteršperk izloči iz mariborskega okrajnega zastopa (odnosno sedaj cestnega odbora) ter se naj skupno s temi občinami pretvori v poseben cestni okraj. Prvi predlog je bil sprejet soglasno, drugi pa z veliko večino. Potrebno je, da se pri obeh predlogih nekoliko pomudimo, zlasti še, ker so se proti obema, zlasti pa proti drugemu, v občinskem svetu samem pojavljali pomisleki. Ni mogoče tajiti dejstva, da je na mariborskem trgu, ki je nekoč slovel nele kot eden najbolj bogato založenih, ampak tudi kot eden najcenejših trgov v vsej Sloveniji, v pogledu cen tekom zadnjega Sasa nastala, če že ne moremo reči cela anarhija, pa vsaj velika sprememba na slabše. Vprašajte gospodinje, ki hodijo kupovat na trg, in zlasti one, ki ta trs že od nekdaj poznajo, pa vam bodo soglasno potrdile, da na našem trgu ni več prave solidnosti. Nele, da si mnogi prodajalci ali prodajalke domišljajo, da smejo biti na-pram kupovalcem odurne in surove (godi se seveda tudi narobe!), ampak se celo zgodi, da eden izmed prodajalcev kar v eni minuti preokrene vse cene na škodo konsumentov, ker mu v navijanju cen seveda drage volje slede tudi ostali prodajalci. Ni več prave stalnosti in solidnosti. Zato smo prišli žal celo tako daleč — In to popolnoma pravilno povdarja nujni Predlog v obč. svetu, da je naš mariborski danes že povsod prišel na glas enega ^dražjih trgov, ki je celo dražji nego 'tobljanski. Naravno, da je to na škodo Mariborskega prebivalstva, na škodo tujega prometa v Mariboru, in s tem tudi bistveno škodo okoliškega prebivalstva samega, ki s tem kvari odnoSaje Med mestom in deželo v znatni meri. Trzni odsek, ki bo v smislu predloga ime! nalogo, da vrši po svojih organih in svoji'' Članih strogo tozadevno kontrolo in oo mogel izvajati tudi konkretne konsekvence napram vsem, ki bi hoteli položaj izkoriščati, bo imel tako v interesu mest* nega kakor tudi okoliškega prebivalstva zelo hvaležno nalogo. Kakor čujemo, se P° izvolil na eni prihodnjih sej ob priliki izpopolnitve ostalih odsekov. Za Maribor enako važno je tudi vprašanje, ki ga je na{ei drugi odsek s svojim Predlogom o izločitvi Maribora iz območja dosedanjega okrajnega zastopa In bo- F.a ^krajnega cestnega odbora In o zaruzitvi Maribora s sosednimi občinami v Poseben okrajni cestni odbor. Tekom l^i i se *e 0 tem vprašanju razprav * v javnosti in so bile iznešene m konkretne številke, ki kažejo, da :e .^riborsko mesto vsled inkorporiranja v v ® , zastop materljelno težko oškodo-o* “er Plačuje, kakor se je to uradno NA POLETU OKROG SVETA .TE NE MŠKI ZRAČNI KOLOS ODLETEL DANES ZJUTRAJ IZ TOKIA PROTI LOS ANGELESU V AMERIKI. TOKIO, 23. avgusta. Zračni kolos »Grof Zeppelin« je startal davi ob 7.13 srednje-evropskega časa k poletu preko Tihega morja v Los Angeles. O priliki odhoda se je zbrata na letališču ogromna množica ljudstva, ki je prirejala odhajajočemu velikemu ptiču viharne ovacije. Med navzočimi je bil tudi poseben zastopnik cesarja, zastopniki oblasti in skoro polnoštevilna sedanjem turnirju in je sedaj na peten mestu. Thomas je že v 19. potezi prisilil Men-šikovo, da je kapitulirala, Saemisch je v lepi igri porazil Griinfelda. Remis so ostale partije: Rubinstein nemška kolonija v Tokiju. I Yates, Bogoljubov - Canal, Maroczy - dr. Vremenske opazovalnice napovedu- Euwe, dr. Tartakower - dr. Becker in jejo ugodno vreme za polet čez Tiho Johner - Marschall. morje. Dr. Eckener je izjavil pred od- Partija Spielmann - dr. Treybal je bila hodom, da še ne more vedeti, za ka- prekinjena v dosti boljši poziciji za tero smer se bo končno odločil. Vse- Spielmanna. Prekinjena je bila tudi par-kakor pa bo določil smer poleta proti tija Gilg - Mattison, ki bo končala najbr-vzhodu v soglasju z vremenskimi po-1 že remis. ročill ameriških vremenskih opazo valnic po etapah. Gigantska stavka v ArgentlnlJI VLADA JO SKUŠA ZATRETI S SILO. — STAVKUJOČIMI IN VOJAŠTVOM. KRVAVI SPOPADI MED - BOMBNI ATENTATI. BUENOS AIRES, 23. avgusta. Po vsej Argentiniji se razširja z veliko naglico splošno stavkovno gibanje. Prvi so stopili v stavko pristaniški delavci, ki zahtevajo povišanje mezde. Vlada skuša s silo zlomiti stavko in je pozvala delavce, naj se vrnejo na delo. Ponovno je že prišlo do krvavi!) spopadov z vojaštvom, tekom katerih je bilo na obeh straneh več ubitih in ranjenih. Vzgledu pristaniških delavcev so sledili nameščenci električnih cestnih železnic v pristaniških mestih, vsled česar je promet skoro popolnoma ustavljen. Vlada je skušala parirati ta udarec z odpoklicom vseh nameščencev električnih železnic v vojaško službo. Ta odredba pa se je izjalovila, ker se ji ni nikdo odzval. Nato je prevzela obrat v roke vojaška uprava sama in so začeli voziti vojaki. Ker pa tramvajski nameščenci niso bili s tem zadovoljni, so na več krajih napadli vozove, ki so jih vodili vojaki, pri čemur je bilo več ranjenih. Nato je sklenila glavna zveza strokovnih organizacij, da proglasi splošno stavko v vsej deželi. Njenemu po zivu sc je odzvalo skoro vse delavstvo Argentinije, tako da počivajo skoro vsi obrati. Oblasti st poizkušajo pomagati na ta način, da najemajo stavkokaze, ki so v posameznih podjetjih omogočili nadaljno obratovanje. V odgovor so stavkujoči pričeli terorizirati in in so na več krajih položili bombe. Tako je v mestu Rosariu eksplodirala velika bomba v tamkajšnji tramvajski remizi. Več vozov ie bilo pri tem uničenih, dva stavkokaza ubita, 6 pa težko ranjenih. V Buenos Airesu so stavkujoči delavci napadli avtomobilsko tvornlco, v kateri se Je vršil delen obrat. Stavkujoči so vdrli v tvornico, jo polili z bencinom in pe- trolejem ter nato zažgali. Obsežna tvornica je skoro popolnoma zgorela. Gasilci so mogli pričeti z reševalnimi deli šele po energičnem nastopu vo jaštva. Državni predsednik je odposlal v Rosario delovnega ministra, da stopi Stanje po 18. kolu: Capablanca 13, Niemcovič 12 in pol, Spielmann 12 (1), Rubinstean 11 in pol, dr. Vidmar 10 In pol, dr. Becker, dr. Euwe in Grttnfeld 10, Bogoljubov in Maroczy 9 in pol, dr. Tar-takower 9, Mattison 8 in pol (1), Canal. Colle, Saemisch 8 in pol, dr. Treybal 8 (1), Johner 8, Yates 7 in pol, Marshall 7, Gilg 6 (1), Thomas 5, gdč. Menšikova 3. Danes igra dr. Vidmar s Capablanco Niemcovič pa s Spielmannom. Haaška konferenca v zadnjih vzdihljajih PARIZ, 23. avgusta. Jutranji listi sogla-v stike s stavkujočimi, pomiri prebi- Išajo v tem, da bo haaška konferenca ju-valstvo in uvede pogajanja med obe- tri zaključena. Briand, Henderson in ma strankama. Na kolodvoru pa ga je Snowden so baje že izjavili, da bodo za-sprejela tisočglava množica s kame- pustili Haag v soboto zvečer. Splošno pa njem. Minister je bil v svojem avto- se računa s tem, da pride do tedaj ven-mobilu od množice dejanski napaden darle še do sporazuma, Ako pa ne, potem in ga je šele močen konjeniški odde-1 pride stvar zopet pred Društvo narodov« lek rešil iz velike življenske nevarno- [ Kitajska cirkularna nota BEOGRAD, 23. avgusta. NankinSki I vlada je poslala vsem kabinetom, med drugimi tudi našemu zunanjemu ministrstvu spomenico, v kateri naglaša potrebo razčlščenja odnošajev med Kitajsko in sovjetsko Rusijo glede maudžurske železnice. Nato se peča dalje s komunistično šahovski ueteturnir u Karlouih uarih Capablanca vodi. — Niemcovič porazil dr. Vidmarja. Še tri igre in turnir v Karlovih varih | propagando"na*"Kitajskem in navaja toza« bo zaključen. Največ šans za prvo tu- devn0 pozitivne podatke. Kitajska vlada grado ima vsekakor bivši svetovni prv'ak j na^laSa v noti, da bo storila vse, da o-Capablanca, v poštev pa prihajata tudi še Lrani mjr jn pripomore Kelloggovemu Niemcovič in Spielmann. Naš velemojster I paktu do Uvedbe, Ako pa bo skušala so-dr. Vidmar doživlja zadnje dni poraz za |vjetska guslja §e naprej kratiti pravico porazom in se je njegov položaj že Uko I Kitajske do samoobrambe, potem pade poslabšal, da gre samo še za vsaj kolikor | ysa odgOVOrnost za usodepolfle posledic« toliko časten placement. Sijajno se držl na tem turnirju stari poljski šahovski bo rec Rubinstein, ki se more edini ponaš* ti, da dosedaj še ni doživel na turnirju n> benega poraza in je prehitel Vidmarja Že za celo točko V včerajšnjem 18. kolu je Capablanca po 35. potezah gladko porazil Belgijca Colleja. Dr. Vidmar je imel za na Moskvo. NankinŠka vlada in kitajsk! narod zato upata, da ju bodo vsi prijateljski narodi v njenem stremljenju po o-hranitvi miru čim izdatnejše podpirali dognalo, na okrajnih dokladah za ceste in ubožno skrbstvo skoro poldrugi milijon dinarjev, dočim okrajni zastop potroši za Maribor v gornje svrhe komaj krog Din 130.000 letno. Dognano je, da plačuje mesto Maribor skoro 50% vseh okrajnih doklad, dočim bi, ako bi tvoril sam zase svoj okrajni cestni odbor, v navedene svrhe trošil kvečjemu četrt milijona dinarjev. Na drugi strani pa je Maribor tudi pri razdelitvi mandatov za novi okrajni cestni odbor, kakor ga je na podlagi zakona o cestah izvršil oblastni komisar, oškodovan v svojih interesih, ker je izmed 20 članov okr. cestnega odbora vkljub teinu, da plačuje skoro polovico vseh okrajnih doklad, dobil komaj 5 zastopnikov. Z ozirom na vse to i« predložil, naj se „Rmeni ptt5“ na Dunaj« BEOGRAD, 23. aprila. Francosko svoi^ira heta[0 »Rmenl ptič«, ki je nedavno po* nasprotnika genijalnega Niemcovlča, ki jetej0 {z Amerike v Evropo, ** prispe* mu je dosedaj še skoro na vseh turnirjih ]o dav} ob 10 iz Beograda v Novi podlegel, včeraj pa je moral dr. Vidmar Sad( Wer je blj francoski pilot navdu-kapitulirati pred njim po 59. potezah. Do- geno sprejet. Po kratkem odmoru je živel je s tem že svoj četrti poraz na j nadaljevalo letalo polet na Dunaj, kjer je pristalo opoldne. storijo potrebni koraki, da se bo Maribor izločil iz območja okr. cestnega odbora in z njim vred tudi one občine, ki se bodo po vsej verjetnosti prej ali slej združile z Spopad s komitaši vsej vcijuuiusu picj «u oicj iuiu«.v * j osku^afodde* Mariborom v »Veliki Maribor«, in se naj |poroča, da je dne lUm; združijo z Mariborom v samostojen cest ni okraj. Sentimentalni ugovori, kakor jih je tudi včeraj iznesel gerent okr. zastopa obč. svetnik dr. Veble, češ da se hoče na ta način ustvariti prepad med mestom in deželo, ne morejo držati, ker je to strogo gospodarsko vprašanje in ker taka vprašanja ne smejo poznati sentimentalnosti. Dejstvo, da se je obč. svet s svojo večino odločil za sprejetje predloga, dokazuje, da večina občinskega sveta vprašanje tudi izključno z gospodarskega vidika tre-tira. In tako je prav! lek bolgarskih komitašev prekoračiti jugoslovansko mejo, a so jugoslovanske obmejne čete prisilile tolpo, da se je umaknila zopet na bolgarsko ozemlje. Krožni polet po Evropi PARIZ, 23. avgusta. Po tridnevni pre* iskavl vseh rezultatov je prišla splošna komisija mednarodnega poleta športnih aparatov skozi Evropo do ugotovitve, da pripada prva nagrada nemškemu pilotu Frideriku Morsiku, Mariborski občinski svet Maribor, 23. avgusta. Sšnoči se je vršila po daljšem odmoru zopet redna seja mariborskega občinskega sveta, kateri je predsedoval župan dr. Juvan. Prvič so bili navzoči tudi novo imenovani občinski svetniki, ki so bili poklicani namesto razrešenih bivših zastopnikov delavske skupine. Seja je bila deloma javna deloma tajna. Zupan dr. Juvan je uvodoma sporočil, da je bilo za regulacijo Strossmayer-jeve ulice najeto posojilo v znesku Din 140.000, kar je bilo naknadno odobreno. — Kopališče na Felberjevem otoku se otvori prihodnje leto. — Prošnjo mestne občine za koncesijo za avtobusni promet na progi Dravograd - Slovnjgradec je veliko županstvo odklonilo, za ab. promet na progi Maribor - Gradec pa zahteva pogodbo z graško mestno občino. Važen je bil sklep občinskega sveta, da se izvoli poseben tržni odsek za nadzorstvo tržnih cen. Odsek bo izvoljen, čim bo postalo vprašanje vpeljave užit-nine in mitnic na periferiji mesta aktualno. Izločitev Felberjevega otoka Iz občine Kamnice. Za prvi odsek je poročal obč. svet. dr. Veble. Felberjev otok, na katerem gradi sedaj mestna občina veliko javno ljudsko kopališče, se izloči iz občine Kamnice in priklopi Mariboru, da se tako prepreči, da bi morda kamniška občina naložila na obiskovalce kopališča prevelike davščine. Priziv Nabavljalne zadruge državnih nameščencev radi tovorninske davščine je bil odklonjen. — Obč. svet je vzel na znanje, da je pot od broda proti vzhodu, ki jo je lastnik svoj čas zaprl, zopet odprta. Ugotoviti pa bo treba še lastninsko stanje. — Vprašanje razširjenja mestnega pokopališča na Pobrežju je bilo odgcdc-no. —- r, ':j.rs Predlog za izločitev Maribora iz okrajnega cestnega odbora. Za drugi odsek je poročal obč. svetnik dr. S t r m š e k. Na prošnjo kuratorija 'dnevnih zavetišč je bilo sklenjeno, da se razpiše pogodbeno mesto skrbstvene sestre, ki pa mora imeti bolničarski tečaj. Zanimiva je bila razprava o odsekovem predlogu, da naj se mesto Maribor izloči lz območja sedanjega okrajnega cestnega odbora, ker je dokazano, da mnogo več prispeva za okrajne ceste in okrajno u-božno skrbstvo, kakor pa okraj troši na račun mesta. Odsekov predlog gre za tem, da naj tvori Maribor svoj okrajni cestni odbor z občinami Pobrežje, Tezno, Studenci, Sp. Radvanje, Krčevina in Lajteršperk. Obč. svetnik dr. V e b 1 e, ki je obenem načelnik okrajnega cestnega odbora, je nastopil odločno proti temu in naglaša!, da številke o preveliki obremenitvi mesta za stroške okraja ne odgovarjajo dejanskemu stanju. Po njegovem mnenju odsek tudi ni kompetenten razpravljati o tako važni stvari in si mesto vrh tega ne sme postaviti mej napram kmečkim občinam. Podžupan dr. L i p o 1 d je stavil dodatni predlog, da naj se mestna občina pritoži proti načinu razdelitve sreza v okrajne cestne odbore, ker je to proti besedilu in duhu zakona in na škodo Maribora. Obenem je podpiral odsekov predlog. Sprejeta sta bila tako odsekov predlog, kakor tudi dodatni predlog podžupana dr. Lipolda. Nazivi novih ulic. Za tretji odsek je pordčal obč. svetnik g. T u m p e j. Prošnja športnega kiuba »Maribor« za odstranitev dreves pri tenis prostoru je bila odklonjena. — Pred novo Vlahovičevo hišo se Meljska cesta regulira in mora Vlahovič odstopiti del zemljišča za regulacijo te ceste. Nove ulice v magdalenskem predmestju, zlasti okrog nove kolonije, so dobile sledeča imena: Primorska, Jadranska, Ljubljanska, Celjska, Aljaževa, Marxova. Metelkova, Koritkova, Endlicherjeva, Štrekljeva, Bohoričeva, Bolfenska, Dalmatinska, Kratka in Čopova ulica. Vrbanova ulica se prodre z Orožnovo, tako da bo iz Smetanove ulice prost dohod na Stolni in Slomškov trg. Četrti odsek. Poročal je podžupan dr. L i p o 1 d. Izvršena bo poprava asfaltnih hodnikov, Glavni trg pa bo tlakovan. — Nabavi se Magirus-lestra za 580.000 Din. Okrožni urad za zavarovanje delavcev bo zidal svojo palačo v Sodni ulici nasproti sodne palače in želi, da mu mestna občina prepusti za predvrt predvideni svet in bo sam prepustil občini ono zemljišče, v kolikor preostane, ker ne bo imelo poslopje ostrega kota. Prenosne pristojbine za nove mestne stanovanjske, hiše, ki jih je zgradila občina, bo občina prevalila na sedanje lastnike. Za popravo paviljona ob Treh ribnikih je bila dovoljena vsota 42.000 Din. — Upravo prevzame Olepševalno društvo. Važen je bil tudi sklep obč. sveta, da ima mestna občina pravico, da lahko vsak trenutek odredi pregled hiš, za katerih gradbene stroške jamči. Po kratkem poročilu V. odseka je bila seja ob 9. zvečer prekinjena in se danes popoldne nadaljuje. Mariborski in (Inertni Kako Je z začetkom šolskega leta v mariborski oblasti, posebej v Mariboru? Ker se glede začetka šolskega leta pojavljajo razne verzije in se zanaša zmeda v vrste starišev in šolskih otrok, jc potrebno, da se naša javnost točno pouči: na vseh šolah mariborske oblasti, kjer je bil oficijelni zaključek šolskega leta 27. junija, se prične novo šolsko leto s 1. septembrom, odnosno, ker je ta dan nedelja, se prične vpisovanje 2. ali 3. septembra, kakor bodo to ravnateljstva posameznih šol javno razglasila. To velja zlasti tudi za Maribor. Na vseh onih šolah pa, kjer je bil zaključek šolskega leta 15. julija, je začetek novega šolskega leta 15. septembra. Godbeno društvo v Lajteršperku - Krčevini. Prebivalcem v Lajteršperku, Krčevini in njih sosedom je iz predvojne dobe še v spominu Felžerjeva ali veteranska godba, ki je bila na dobrem glasu. Po prevratu se o tej domači lajteršperški godbi ni mnogo slišalo; oživela pa je nanovo, ko jo je pred par meseci jel vežbatl spretni kapelnik g. P o 1 i č, ki ji bo ob vztrajnosti godbenikov pripomogel do novega razmana. — Dne 19. t. m. je ta lajterš-perška godba sestavila pripravljalni odbor za ustanovitev godbenega društva z > ^.t-ršpcrgu - Krčevini. Pripravljalni odbor, ki mu je predsednik g. Zelzer R u d o 1 f in mu gresta na g. profesor Mirk in domači šol. upravitelj, je predelal društvena pravila, ki se v najkrajšem času predlože v odobritev velikemu županu, nakar bo sklican ustanovni občni zbor. Bodočemu društvu je namen: gojiti in vzdrževati instrumentalno glas bo, skrbeti za potrebni naraščaj, prirejati koncerte in zabave, sodelovati pri narod nih in patrijotskih prireditvah, oddajati godbo na domače veselice, svirati žalo-stinke o pogrebu umrlih članov ter pospeševati srčno kulturo. Prebivalci kraja smatrajo ta namen za kulturno pomemben, priglašajo že sedaj svoj pristop prav številno in bodo na novo društvo ponosni. Želimo samo, naj bi bodoče društvo imelo mnogo prijateljev, ki bi je podpirali gmotno in moralno; godbeniki in njihov kapelnik pa naj žilavo vztrajajo, četudi bo začetek morda težak, in bo potribno premagati nekatere ovire. Vztrajnost vo di do smotra, kjer je volja, tam je tudi u-speh; torej pogumno naprej! — Podpore mestne občine društvom. Občinski svet je dovolil na snočnji seji sledeče podpore: Glasbeni Matici 1000 Din, Slovenskemu lovskemu društvu in Streljački družini po 2.000 Din. Dalje je sklenil nakup 12 izvodov Jakopičevegi zbornika in dovolil 3.000 Din za dijaške podpore, ki jih bo razdelil upravni odbor. »KARO« najboljši čevlji. Slavnostna izročitev odlikovanj se je vršila v nedeljo dne 18. avgusta v Jarenini. Gospod sreski poglavar je po pozni službi božji pripel na lepo okrašenem odru znake narodno domovinske za-služnosti na prsi č. g. kanonika Josipa Či-žeka in g. jareninskega župana Franceta Šparla. Res je veselje vseh, ako vidijo odlikovati prsi res zaslužnih mož. In to sta imenovana odlikovanca. G. kanonik n dekan je znano plemenit značaj, katerega blagohotnost in vztrajna marljivost se je vedno dobrodejno občutila v prid naroda in jugoslovenske domovine. In ravno radi te svoje plemenitosti je moral tudi okušati vojno krutost graške ječe. G. France Špari pa se kot dolgoletni tajnik posojilnice, župan in veleposestnik marljivo udejstvuje v narodno obrambnih n gospodarskih društvih ter je radi svoje objektivnosti in pravičnosti posebno kot župan obče priljubljen. Bog ohrani oba odlikovanca v čilosti in zdravju do skrajno poznih let! — Iz meteorološke postaje v Slov. goricah. Lanski mesec julij je imel 5 mokrih dni, pa je nalil 375 točk vode, postrašil pa je z gromom v 10 dneh. Letošnji iulij se je solzil 4krat ter naškropil 424 točk padavin, pogodrnjal pa je v 5 dneh. Zanimivo je, da so bili lani suhi dnevi od 8. do 22. julija, letos pa od 9. do 25. julija. Toliko dežja pa, kakor ga je padlo od večera dne 19. avgusta do prihodnjega jutra — namreč 614 točk — ni bilo v slednjih treh letih noben dan. To je bila res noč groze in strahu, kajti treskalo in grmelo je krog in krog, kakor da bi se bili kaznjenci iz pekla v vsej svoji besnosti nad nami rojili. Priroda božja, tvoji pojavi so veličastno bajni, a večkrat ra-vnotako grozovito tajni! Blagor mu, Kdor jasnim srcem nasproti zre, do njega groza pot ne ve! Avgust je lani narosil na nas iz nebeških zatvornic 1496 točk. letos pa do 22. avgusta — 1143 točk. In kaj še bo? Dobri Bog nas treska vari! September pa je že k miru usmerjen in se le izjemoma pojezi, pa še to zmerno. Da bi se letos nič! — Povratek dece s počitniške kolonije na Pohorju. Druga skupina dece s počitniške kolonije pri Sv. Martinu na Pohorju se bo vrnila v torek, 27, t. m. z mestnimi avtobusi ter dospe okoli 11. dopoldan pred oblastni dečji dom v Strossmajerjevi ulici, kjer bodo otroke stehtali in nato odpustili. Svojci naj otroke pričakujejo ob tej uri. Drž. gimnazija v Mariboru. Razredni (ponavljalni) izpiti iz matematike bodo dne 27. avgusta, iz latinščine iz grščine dne 28. tm., iz ostalih predmetov dne 29. avgusta; vsi upravičeni in prijavljeni izpitniki morajo biti ob napovedanih dneh ob 8. uri na mesm. — Vpi sovanje novih prvošolcev se konča 3. septembra; dotlej naj se izročijo ah pošljejo krstni list in šolsko izpričevalo. — Vpisovanje lanskih gimnazijcev, t. j. re-petentov I. razreda in vseh dijakov nadaljnjih razredov bo dne 4. septembra; tega dne naj se tudi oglasijo dijaki, ki prestopajo iz drugih gimnazij. S tem dnem je redno vpisovanje zaključeno. Prihodnji dan je šolski dan. — Podrobnosti so in bodo razvidne iz oglasov v gimnaziji. — V plctarsko šolo v Ptuju se sprejemajo za šolsko leto 1929-30 v I. letnik redni učenci in učenke, ki so z dobrim uspehom dovršili osnovno šolo. Redni učenci in učenke bodo morali redno obiskovati pouk. Isti je praktičen in teoretičen, ter traja dve leti. Šolske potrebščine bodo dobivali vsi brezplačno na zavodu. Po uspešno dovršeni učni dobi sprejmejo odpustnico, ki velja v smislu zakonitih določb kot pomočniško spričevalo. Vpisovanje bo do vključno 30. avgusta. Vpis se lahko izvrši tudi pismeno, vendar je v tem slučaju potrebno pri mladoletnih dovoljenje starišev. Redni in izredni učenci in učenke se bodo morali sami vzdrževati. Pouk prične 2. septembra ob osmih zjutraj. Učenci in učenke, ki bodo sprejeti, sprejmejo o sprejemu pismeno obvestilo. — Najdeno dvokolo. Orožniki iz Studencev so našli v gramozni jami na Teznem lepo ohranjeno moško dvokolo znamke Waffenrad-Steyr št. 700.842. Lastnik ga 'dobi pri policijskem komisarijatu v Mariboru. Začetek šole v Lajtersberku - Krčevini. Vpisovanje novincev bo v pondeljek, 2. sept. od 8.—12. ure, v torek ob 8. uri pa otvoritvena služba božja (Otroci se do 7.30 ure zbero v šoli.) V sredo 4. sept. se ob 8. uri začne redni pouk. — Opozarjamo starše: 1. da privedejo 2. sept. k vpisovanju vse otroke, ki so dopolnili do konca avgusta 6. leto; 2. da precej od začetka pošiljajo otroke redno v šoio. — Upravitelj. — Na 2. dekliški meščanski šoli v Mariboru se bodo vršili ponavljalni izpiti 30. in 31. avgusta, vpisovanje v vse razrede pa bo 31. avg. in 1. sept.'od 8.—12. ure. Pri vpisu plača vsaka učenka 20 Din za zdravstveni fond. Oproščene so le tiste učenke, ki se izkažejo z ubožnim izpričevaoin pristojne občine, potrjenim od davščuegn urada. Izvenmariborske učenke, ki so že posečale zavod, se smejo sprejeti, a se morajo izkazati pri vpisu, da so vplačale pri mestni blagajni šolnine 400 Din. Novinke naj prinesejo s seboj krstni list, zadnji šolski izkaz in potrdilo o cepljenju koz. Dne 2. sept. bo začetna sv. maša. Za uboge učenke in učenke, ki imajo popoldanski pouk, je na zavodu šolska kuhinj? Pomladka Rdečega križa. — Pošten najditelj. Postrežček Škrbot je našel včeraj popoldne v Gosposki ulici dve damski zlati zapestni uri, vredni 2.600 Din. Izgubil jilf je neki potnik, ki jih je dobil takoj nazaj Nezgode pri delu. Pri tvrdki Divjak nameščeni 171etn) mehanik Herman Radej si je včeraj pri montiranju nekega vozila ranil tako opa-sno desno roko, da so ga morali z rešilne postaje odpremiti v bolnico. — Pri stavbeni tvrdki Kiffmann nameščenemu 39.et-neitiu zidarju Hermanu Osimu je včeraj padla na glavo težka zidna opeka, in g? težko ranila.— Zahvala. Olepševalno društvo v Studencih izreka tem potom vsem, ki so prispevali darila in vsem, ki so požrtvovalno sodelovali ob priliki prireditve, najtoplejšo zahvalo in se priporoča za nadaljno naklonjenost. 2004 Iz registra grehov vlomilca Krambergerja Pred dnevi smo poročali, da je prišel policiji v pest zrel tiček, pri katerem so našli poleg zlate ure z verižico, še rjavo listnico, 2 žepna noža in dvokolo tipe »Puch«. Po daljših poizvedbah se je ugotovilo, da izvira zlata ura iz vloma pri posestniku Josipu Partliču pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Kramberger je odnese/ Josipu Partliču v zgodnjih jutranjih utah zlato uro z verižico in 4.000 Din gotovine. V svrho lažje ugotovitvi lastnikov se naproša javnost, da sporoči policijski u-pravi v Mariboru, čegavo je zaplenjeno dvokolo znamke »Puch«, listnica, etui iff žepni noži. — Današnje policijsko poročilo. Aretirali so Stefana Novaka in Antona Bedenika radi tatvine. — Izmed 22 vloženih prijav se tiče prestopkov po cestno' policijskem redu kar 15; med temi zavzemajo kolesarji po pločniku večino 9! — Štiri prijave se tičejo tatvine, ostale 3 prijave pa raznih deliktov. Studenci. Olepševalno društvo pogreša večje število Studenčanov kot člane v svojem seznamu. Članarina je tako malenkostna —• 10 Din letno — da jo z malimi izjemami lahko vsakdo zmore. Društvo prosi, da naj ne bo nikdo do konca leta brez članske izkaznice. Članarino sprejema in izdaja izkaznice tačasni društveni tajnik Alojz Senica, gostilničar v Studencih. Nadalje naj blagovolijo že včlanjeni članarino za tekoče leto čimprejc poravnati. — 2005 Nagrobni napis. Znan angleški pisatelj je bil napro-šen za sestavo nagrobnega napisa za nekega moža, ki se je vse svoje življenje potegoval za vse mogoče urade in sinekure. • x. Pisatelj jc predlagal takoj sledeč/ napis: »Tu počiva John ... na edinem mestu, za katero se ni nikdar potegoval!« Pes na prodaj. , Oglas: »Pes žre vse. Posebno ra ima otroke!« Kako izumira Sveta gora Athos? OGROMNA BOGASTVA V ROKOPISIH IN UMETNINAH. - KAKO JIH REŠITI? Po vsem svetu je znana »Sveta gora Athos«, ki leži danes v grški Macedoniji ter tvori avtonomno področje. Je tam cela vrsta prastarih samostanov, v katerih žive menihi kot čuvarji bogate ded-ščine prošlih stoletij. Tisoče in tisoče dra gocenih rokopisov in dokumentov srednjeveške zgodovine krijejo ti samostani, zlasti najznamenitejša: Vatipedi in Me-gisti Laura. Ni pretirano, ako se pravi, da je ves hrib Athos velik bizantološki muzej in da posamezne samostanske občine razpolagajo takorekoč z neprecenljivim bogastvom. Zato pa tudi razumemo skrb grške jav nosti in vlade, da rešita to bogastvo propada in da se čimpreje reši problem Athosa. Patriarhalnemu življenju »Svete gore« je odklenkalo. Sami menihi so že ponovno opozorili, da je ta sistem nevzdržen in da mora samostanski način življenja prejalislej izginiti. Področje Athosa spada v oni del Grške, ki je najslabše obljuden. Na razmeroma velikem ozemlju živi tam komaj 2400 menihov in njihovih delavcev. Toda brdo je bogat kraj, zemlja je izredno plodna in primerna za poljedelstvo, ima pa tudi veliko dobrih gozdov. Vendar pa število prebivalstva stalno pada, ker v samostanih naraščaja ni. Tudi v ruskih in grških samostanih ni nobenega nadomestka za stare menihe, ki dnevno izumirajo. Gori navedena samostana Vatopedi in Megisti Laura imata vsak po 1000 celic, toda v enem je komaj 80, v drugem 90 menihov. Novinci se ne prijavljajo. Razlog za to porazno statistiko ni morda siromaštvo — saj večina samostanov razpolaga z ogromnim premoženjem, in menihi žive mrav nost kakor polbogovi! —, ampak v dejstvu, da je domačemu prebivalstvu postalo meništvo nekaj odvratnega in ljudje vseh družabnih slojev smatrajo naravnost za sramoto, ako kdo pojde na goro Athos za meniha, ker so uverjeni. da ga je gnala tja edino neozdravljiva lenoba. Grška vlada je uradno ugotovila, Iz zbirke zmotnjau in pomot u časopisih Poročalismo že, da je izšla v Parizu nedavno knjiga z naslovom »Muzej zmot-njav«, v kateri so objavljene vse markant nejše cvetke raznih zmotnjav in pomot, ki so jih objavili po listih pisatelji, pesniki in novinarji. Evo še nekaj takih cvetk: Državni pravdnik obtožencu: »In pograbili ste svojo žrtev s svojim požrešnim kljunom.« * Ako bi vas kdo jutri usmrtil z revol-verskim strelom, kaj bi rekli potem k temu?... Mi ne potrebujemo nobenih solz za našimi mrtvimi, temveč imamo edino že-'io, da jih nihče ne ubija... Ne upam si pogledati tej misli v obraz.., * c r. u ti i::.!.«(r* ti.ua 3. Sptri da se tekom zadnjih let ni prijavil v samostane na Athosu nihče razun par verskih fanatikov, norcev in kriminalnih tipov, ki so imeli dovolj razloga, da »izginejo«. Zato je stopilo na dnevni red neizogibno vprašanje: ali se naj poskuša meništvo na gori Athos obnoviti in pomnožiti, ali pa pustiti, da se stvari razvijajo naprej kakor dozdaj in da »Sveta gora« popolnoma propade. Nekateri učenjaki so tudi že stavili predloge, naj bi se 'vsa gora z vsemi samostani vred pretvorila v veiiki muzei. Niso pa pomislili, da bi v trenutku, ko izginejo menihi, izginila z njimi vred tudi najvažnejša atrakcija »Svetega hriba«. Zakaj ti menihi še danes žive pravo prav cato bizantinsko življenje, tako da se ti pri obisku tamkaj dozdeva, da se giblješ v davni prošlosti, kakor pred tisoč .et'. In tudi vprašanja vzdrževanja muzejev bi ne bilo lahko rešiti. Kje bi se našli stro kovnjaki in učenjaki — bizantologi, ki bi se vživeli v to atmosfero? Saj ima atenska vlada vsikdar neprilike celo takrat, kadar treba imenovati novega guvernerja za to področje, ker nihče noče živeti v tem srednjem veku. Menihi pa se seveda drže svojih od nekdaj jim pravno zajamčenih predpravic in kljubujejo vladi, kjer le morejo. Cesto se morajo vrniti znanstveniki, ki so prišli s pooblastilom vlade, ne da bi posel obavili, ker jim menihi enostavno ne puste študirati rokopisov ali pregledovati razne dragocenosti, ki so nakupičene v samostanih, dočim razni inozemski pustolovci neovirano delajo škodo, trgajo liste iz dragocenih rokopisov in drugo po mili volji. Grška vlada je že ponovno skušala u-vesti državno kontrolo. Sedaj pa dela na tem, da bi se sestavila posebna arheološka komisija iz najuglednejših strokovnjakov, ki bo končnoveljavno preštudirala problem Athosa in stavila vladi predloge, kako se naj reši ogromno bogastvo starih rokopisov in umetnin. Prišlo je do srdite, smrtne krize, ki pa ni imela nobenih resnih posledic. ■a Vprašal ga je. In on mu je odgovoril pritrdilno: Ne! » Ta dokaz leži na ustih ljudi, ki so izgubili glavo... * Oglas v listu: Na tifusu oboleli ozdravijo v 10 dneh in to celo v slučaju, ako vzamejo to zdravilo le šest ur pred smrtjo... # ... in pred njim sta se pojavili dve dami istega spola... Gospod predsednik je zapustil dvora-no. Večina poslancev je sicer sledila njegovemu vzgledu že nekoliko poprej. * Anton ni izpregovoril niti besede. — *Ali je to vaša zadnja beseda?« je polovil njegov nasprotnik. Rodila se je v Granadi, na nekem vrtu Sredi potresa. » Radikalni kandidat nima za volitve nobenega nasprotnika. Volilni boj se bo vršil torej samo za njegov mandat. • ••Nenadoma je počil revolverski strel. Prihiteli so takoj stražniki, ki so na-na tleh človeka z dvema vbodljajema * nožem. « Norveški kralj je izjavil županu v Mau-beugu, da je silno srečen, da je mogel videti krasno solnce Francije, katero na Norveškem tako redko vidi. \» Srce, ki bije pod srajco delavca, je Če-n °, ak° hrabro kakor ono, ki bije pod ci-•indrom meščana. V vasi Bayas, kamor še ni stopila človeška noga, si vedno kar najlepše sprejet. * Povedali so z gestami, da so rojeni Španci. # Iz policijskega raporta: Dva dvojčka sta bila rojena ob istem času in v istem kraju... * t Njegova zbirka umetnin je bila znatna kakor njegovo premoženje. # Slepo vas bom ubogal in imel bom ve-, dno odprie oči. * Kant, Schoppenhauer, Nietzsche, Ba-kunin, Descartes, sami filozofi, ki bi storili najbolje, da ne bi nikdar prišli na svet... * / Na ta način se ne sme iztrgavati ljudi njihovim ženam, otrokom in vdovam... Belokožci so sistematični nasprotniki in sovražniki vsakogar, v Čegar žilah se pretaka črna ali rmena kri. * Naši predniki so običajno vsak dan potovali po dva dni Plesalka Sandrini je imela v svojih grških plesih gracijo antične vaze. # To so poizkusni baloni, ki imajo nalogo, da napolnijo žile javnega mnenja. * .. .In sodnik je ukazal, da naj truplo u-morjenca ekshumirajo in pripeljejo mrtveca v razpravno dvorano k zaslišanju. Kako spoznaš diplomata? V nekem znamenitem pariškem salonu so razpravljali o vrednosti in pomenu odlikovanj. Ali imajo zlate plakete in z dijamanti posuti redi še dandanes s-'ojo prejšnjo vrednost, svojo staro sugestivno moč? Eni so govorili za, drugi proti. »Pa vendar so ravno sedaj zelo važni«, je nenadoma pripomnil baron M., bivši belgijski poslanik v Londonu, k: je znan kot zelo duhovit človek. »Danes vlada demokracija. Hvala Bogu, ravno vsled odlikovanj morem v vsakem sprejemnem salonu razlikovati diplomata od. višjih natakarjev. Vsi nosijo frake in bele kravate, diplomati in natakarji. Toda mož z odlikovanjem je vendar — diplomat. « Od drevesa čo papirja Neki švedski tvorničar papirja je odredil zanimivo preiskavo, da dožene, koliko časa traja, predno se predela drevo v časopisni papir. Ob 7.45 zjutraj so v bližini tvornice posekali neko drevo. 2e ob 9.39 dopoldne pa je prišel iz stroja pr- vi papir za tiskanje časopisov. Ob 11. dopoldne so bili končno na cesti že prvi izvodi časopisa. Poizkus je trajal torej tri in četrt ure. ' ’’ H •• v Enajstletni morilec Kakor poročajo listi iz Los Angelesa, je tamkaj llletni Rihard Ho\va?d, sin bogatega trgovca z avtomobili; ustrelil svojega očeta Franka Ho\\ar-da. Dečko je na policiji izjavi!, da je imel njegov oče spor s taščo, v katerega se je vmešala tudi goipa Ho-\vard, ki se je zavzela za svojo mater. Stari Ho\vard je potem ves divji planil na obe ženski, ju vrgel na tla in pričel neusmiljeno pretepati. Nato je on. čeprav šele 11 let star, zgrabil za pištolo in oddal dva strela »ia očeta, da reši svojo mater pred njegovimi nasilnostmi. Stari Howard je obležal takoj mrtev. Kakor so dognale poizvedbe. je bil močno vdan pijači in je bil tudi za časa spora z ženo in taščo zelo pijan. Pozabljeni mrlič Iz Berlina poročajo: Listi se obširno bavijo s sledečim zanimivim slučajem: L. 1915. je umrl v Berlinu neki turški visokošolec. Mrliča so položili v cin-kovo krsto, ki bi jo morali odposlati v Turčijo. V kleti nekega berlinskega pogrebnega zavoda pa so na veliko začudenje vseh navzočih našli sedaj krsto, na katero so pred 14. leti čisto enostavno pozabili. Preproga kralja lana Sol e3kega Poljski ministrski svet je sklenil ponuditi grofu Branickemu za zgodovinsko perzijsko preprogo popularnega poljskega kralja Jana £ ^bieske-ga, ki bi imela biti te dni prodana na javni dražbi v Parizu, 860X00 poljskih zlotov, samo da bi ostala ta poljska znamenitost v domovini, rideo, ki je bil izvršen v največji naglici, da se prepreči prodaja, pa potrebuje odobritve vseh ministrov. Ker so sedaj posamezni ministri izrekli svoj3 pomisleke proti izdaji take —-mne vsote, državna blagajna še ni realizirala za nakup preproge izstavljenega čeka v znesku 860.000 zlotov. Usoda znamenite perzijske preproge ostane torej še nadalje negotova. Primerno poročno darilo. »Vi želite torej primerno sliko za poročno darilo? Ta n. pr. bi bila naravnost izvrstna. Predstavlja nam ijJPoiavliaiinfri nevibiA* Pred občnim zborom MO. V sredo, 4. septembra se bo vršil redni letni občni zbor Medklubskega odbora v Mariboru. MO je v Mariboru najvišja športna instanca, koje kompetenca zavzema, izvzemši Celja, vso mariborsko oblast. Zato je delovanje MO za vse dube mariborske oblasti izredno važno. Do pred kratkim so se klubi tega tudi v polni meri zavedali in občni zbori so potekali mirno, v soglasju vseh članov, — Ustanovitev četrtega kluba v Mariboru pa je razmere nekoliko spremenila. Nov dub je zahteval povsem upravičeno, da pride v MO tudi njegov zastopnik. Način pa, kako je izrazil to željo, je ostale ciube primoral, da jo je odklonil, ker so edino člani merodajni, izvoliti si primerno zastopstvo v MO. Večina je zavrgla stališče četrtega kluba. Delovanje MO je bilo od tistega časa naprej v marsičem otežkočeno. V vsa-cem sklepu, čeprav še tako utemeljenem n umetnem, je videl zavrnjeni klub proti sebi naperjeno ost. Zastopniki drugih klubov so jasno in odločno izjavili, da niso proti nastanku novega kluba, marveč ga celo pozdravljajo, zavedajoč se, da bo ustanovitev, četrtega kluba po razsulu dvojice- prejšnjih, le še prispevala k povzdigu mariborskega športa. Bile pa so okoliščine, ki so dale trdno sklepati, da — in 'to se je žal tudi uresničilo — klub ne bo zadostil pričakovanju zavednih športnih krogov v Mariboru. Zgolj iz tega razloga in radi trmoglavosti novoustanovljenega kluba, slednji ni dobil zastopnika v MO. Prvotno ga je sicer imel, kasneje ga pa sam ni več priznal. Občni zbor je spričo takega: postopanja soglasno izjavil, da voli v MO samo take ljudi, v katere ima pbpolntf zaupanje. Iz službenih objav LHP.je razvidno,; da SK Železničar še ni opustil svbje namere in skuša potom upravnega'odbora LHP priti do zastopnika v MO. Proti temu, da bi prišel v MO tudi zastopnik SR Železničarja, gotovo nima nihče ničesar, Vprašanje pa je, kakšen bo ta zastopnik« Baš to je bila doslej sporna točka, v kateri se ostali klubi niso mogli zediniti Vj MO spadajo resni, športa vešči ljudje, da katerih imajo vsi člani in pa tudi vsa športna javnost popolno zaupanje. Prepričani smo, da ima SK Železničar tud/ take ljudi v svoji sredi. Zakaj se torej K sta vi jati pri malenkostih! Prihodnji občni zbor naj dokaže, 'da je našim klubom ležeče na tem, da se šport razvija in napreduje, ne pa, da radi nepotrebnih malenkosti trpi. V interesu športa apeliramo na SK Železničarja in vse ostale klube, da pridejo edino s tem namenom na občni zbor. Pred očmi naj imajo le interes športa, vse ostalo pa spada v stran. Prav je, da dobi tudi SK Železničar svojega zastopnika, toda zavedati se mora v polni meri resnosti svo> je naloge kot predstavnik najvišje sgort-ne instance. "<» Službeno iz sodniške sekcije. V nedeljo sodijo: SK Maribor - SK Svoboda g. Franki (Nemec), SK Železničar * SK Rapid g. Mohorko (Bizjak). Prva tekma prične ob 15., druga ob pol 17. uri. Obe se bosta vršili na prostoru SK Rapi* da. — Tajnik. Velik razvo] avtobusnega prometa v ČSR. Vkljub temu, da je mreža češkoslovaških železnic ena izmed najgostejših v Evropi, se vendar v tej državi avtobusni promet nenavadno naglo razvija, in velika večina avtobusnih linij, ki jih je danes v ČSR že več sto, zelo dobro uspeva. Promet gre že skoro v zadnjo gorsko vas. Vkljub temu pa je ministrstvo trgovine tekom zadnjega časa dobilo krog 1000 prošenj za odobrenje novih avtobusnih zvez. Odobrenih jih bo krog 600. Na vseh avtobusnih progah so v prometu skoro izključno avtobusi češkoslovaške produkcije. Slepi berač. Na vogafo Je oCUCl Serač, slep be* rač in prelistaval ilustrirano, knjigo. "Kaj, vi ste slep in čitate?«- Bcrač osorno: »Saj vendar .ne Cl- ta. a\. omSSA 4fKlV*> Miha«! ZevacO Beneška ljubimca Zgodovinski romu iz starih Benetk 148 »Nič več ne more ostati tu,« je dejal. »Tudi jaz mislim tako,« je odgovorila Juana in prebledela. . . »Povej vso svojo misel, dete moje,« je rekel Roland z rahlim glasom in uprl svoj pogled v Juani-ne oči. , . , »Tisti, ki je bil tu, se lahko še vrne,« je dejala ona, povešaje glavo. »In kaj bi bilo potem? .. •« »Potem bi se lotil doža, kakor se je prvikrat lotil Bianke.« »Saj bi bila ti tu, da ga braniš ...« »Gospod! .. .« »Prepričan sem, da bi tisti človek poginil od tvoje roke, če bi se še enkrat predrznil priti sem.« »Poginil bi od moje roke, saj sem vam prisegla, da vam vrnem vašega očeta živega in zdravega; toda nato bi se zabodla sama. Vprašajte Skalabri-na, zakaj govorim tako . • >« Juana je izgovorila te zadnje besede s pojemajočim glasom ter si zakrila obraz z rokami. Joka. ni. Toda njeno telo se je stresalo v naglih drhtlja-jih »Uboga Juana! Uboga revica Juana!« je mislil Roland, motreč mlado žensko s pogledom nepopisnega sočutja. Prijel jo je za roke. »Torej zelo ljubiš tega moža! ..« je zamrmral. »Ali veš, da je hotel umoriti Skalabrina?« Se močnejši drhtlaj mu je nemo povedal, kakšna bolečina trga njeno srce. »To je velika nesreča,« je mislil Roland sam pri sebi. Povzel je: »Odpeljati hočem svojega očeta na varen kraj. Tam boš tudi ti na varnem, dete moje .. . Spoštujem tvojo žalost in tvojo ljubezen, ljubljena mi sestrica ... Toda daj, da te vodim ... daj se pregovoriti in pojdi z mojim očetom odtod . ..« Juana mu je pogledala v obraz. Bridek sklep se je izražal na njenem licu. Roland je strmeč zapazil, kako je bleda in shujšana. »Gospod,« je dejala Juana s tako mirnim glasom, kakor da bi bilo tisto, kar je hotela povedati, že zdavnaj sklenjeno v njeni duši, »gospod, ne zamerite mi... Čakala sem vaše vrnitve samo zato, da vam povem ...« »Le govori, ljuba sestrica, govori brez strahu .. . povej ml vse, kakor je; karkoli mi poveš, kljub vsemu ti ohranim hvaležnost, ki se jenja šele z mojo smrtjo.« »Gospod, nemogoče mi je ostati pri vašem očetu ... gospod, oprostite mi... jaz moram, m o-r a m iti v Benetke ...« »Ravno tega sem se bal,« je zamrmral Roland. In naglas je nadaljeval: »V Benetke! .. . Dobro, pa pojdeš tja z menoj in s Skalabrinom ... z dvema bratoma, ki te ljubita ... in te bosta branila in ščitila ...« Juana je zmajala z glavo. »V Benetke moram iti sama!« je dejala. »Ker se hočeš videti z njim, kajneda?« je vprašal Roland z rahlim glasom. »Ker ga hočem braniti, gospod.« »Proti meni? Proti Skalabrinu?« Gotovo se je nahajala v tem trenotku v duševnem stanju tistih prvih mučenic, ki se nikakor niso bale muk in trpljenja, nego so z nekakšnim navdušenim žarom korakale v svojo strašno smrt! . . »Uboga žrtva!« je zamrmral Roland. »Naj bo,« je dejal, »svobodna si, Juana. Toda spominjaj se vedno, da tvoja dva brata mislita nate. In kadar boš potrebovala kake žrtve, kadar pride ura, ko ranjena v dno srca ne boš več vedela kam položiti svojo izmučeno glavo in boš čutila, da te popada obup, takrat se spomni, da vsak trenotek lahko najdeš zavetišče ob mojem bratovskem srcu.« Stiskaje zobe, da se ne bi razihtela, je Juana pokimala z glavo. »Ali poznaš Dandolovo hišo na Olivolskem otoku?« je povzel Roland. »Poznam jo.« »Tam naju lahko najdeš ob vsaki uri, podnevi ali ponoči. In če ne bo naju, bo tam kdo drugi, ki naju bo obvestil. Ali si me razumela, sestrica?« »Da, gospod.« »Dobro ... In zdaj, kdaj hočeš oditi?« »Takoj.« »Takoj! Kako! Počakaj vsaj, da ti pripravim ....« »Mislila sem na vse, gospod. Že pred tremi dnevi sem po dolgem preudarjanju sama s seboj določila svoj načrt. In že tri dni me čaka v bližnji krčmi voz, ki me odpelje do lagune. Tam se vkrcam v javno gondolo, ki vzdržuje zvezo z Benetkami. Oh,« je dodala z vročičnim glasom, »niti minute ne smem izgubiti. Morda sem jih izgubila že preveč ... Z Bogom, gospod, z Bogom, Skalabrinol« Orjak je objel Juano, godrnjaje sam pri sebi zamolkle kletve. Tudi Roland jo je stisnil na svoje prsi. Nato je Juana počasi stopila k staremu Kan-dianu. Zamrmrala je: »Vi, ki sem vas ljubila, vi, ki vas je nekdaj ljubila ona mrtva, ki jo spoštuje in časti moje srce, odpustite mi, da odhajam od vas. Ako plava okrog nas duša nje, ki me je blagoslavjaje imenovala svojo hčer, pač razume mojo dušo in ve, kako se mi je trgalo srce, preden sem dovolila sama sebi, da vaš zapustim . . .« Ali je bila nameravana gesta? Ali je bil nejasen izraz norčeve misli? Starčeve roke so se iztegnile in njegovi suh) prsti so se spustili na Juanino glavo, kakor da bi jo hoteli blagosloviti. Nato je ona vstala, še enkrat pokimala Rolandu in Skalabrinu ter odšla. Trenotek nato je stopila iz vrta in izginila po cesti. Moška sta dolgo časa molče strmela za njo. Kretnja slepčeva je obrnila pozornost njegovega sina nase. Roland se je obrnil k njemu. Obenem mu je tudi Skalabrino pokazal na starca, kakor da ga hoče vprašati, kaj bo ukrenil zaradi njega. »Gospod,« je dejal, »ako hočete, se vam ponudim, da spravim starega doža v Črno Jamo.« Roland je zmajal z glavo. »Gospod,« je dejal Skalabrino, ki ni nrav razumel tega znamenja, »zagotavljam vas, da bo vaš oče v Črni Jami popolnoma varen. Tisto, kar se je zgodilo, da je Sandrigo ugrabil Bemba, je spomnilo poglavarje, da so postali oprezni. Zdaj imamo v jami neprestano rezervno posadko, in to veste, kako lahko je braniti ta kraj.« »Moj oče pojde v Benetke,« je dejal Roland. »V Benetke! . ..« »Pripravi se. Najmi v Mestru kak voz, da se odpeljemo vsi trije skupaj.« »Pa najina konja?« »Pustiš jih na postaji. Odpraviva se tako, da dospeva v Benetke o mraku.« Skalabrino je naglo odšel. Uro kasneje se je vrnil z nekakim kolesljem in s kmetom-voznikom. Roland je Izračunal, kdaj mora oditi, da dospe v Benetke ob napovedanem času. Ko je napočila ura odhoda, je spravil svojega očeta na voz. Starec se ni branil. Samo vprašal je: »Kam me boste peljali?« Roland, ki se je žarek nade zasvetil v njegovem srcu, je odgovoril: (Nadaljevanje sledi). JomIim Im ao«l|alM iwtwm •MlMtmtvMkabMMdtSOp, DiM B>— • 2**itml29. VIII. © Via pojainila se dobe pri častnih zastopnikih u Mariborsko oblast: Dr. Leo Schelchenbauer, kem. laboratorij, Maribor, Trg Svobode 3. Tel. 103 ta Ljubljansko oblast: Stegu, Ljubljana, Gledališka ulica 8, telelon 2925 18i8 3DEAL« Ruski koncert balalajka s petjem v zboru in solo petjem. Poje bivša dvorska pevka carske opere v Petrogradu g. Papčinsky. Kon cert se vrši vsak dan in ob vsakem vremenu od 17. do 23. ure v kavarni »Park«. 2003 Gospodinja, samostojna, pridna in poštena išče službe. Naslov: Cesar Ivanka, Barvarska ul. 6. 2006 Pisalni stroj (Remington) dobro ohranjen, na prodaj pri J. Zidanšek, Strossmajerjeva 5 i. 2020 Postrežnica čez dan se išče. Vprašati Jože Vošnjakova ul 20 I., desno._____________________2008 Parna pralnica In kem. Čistilnica Centrala: Frankoptnova § PodrufiuSn Vetrinjska * Pride in dostavi se na dom I Zgubila zlat uhan. Naslov v nnravi »Večernika«. 2011 Dijakinjo sprejme ugledna rodbina v Maistrovi ulici v dobro oskrbo. Klavir na razpolago. Ponudbe upravništvu »Večernika«, kjer se izve tudi naslov. 1999 Iščem stanovanje s prvim septembrom; dve sobi, kuhinja in pritikline. Naslov v upravi lista. 2018 Urarski vajenec se sprejme pri R. Bizjak, Maribor, Gosposka ul. 2009 Uradniki in trgovski nameščenci dobe dobro, okusno in krepko domačo hrano kot abonenti. Pijača ni obvezna! Lep, senčnat vrt z novo preurejeno restavracijo. Pridite in prepričajte se! — Vabi vas: Marko Radiiovič, gostilna »Maribor«, Grajski trg št. 1. 1993 TREHCH CO L.ORHIK KOROŠKA 9| izdala Konzorcij »Jutra« v Uubljanl: predstavnik Izdajatelja in urednik: Fran Brozovlčv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik Stanko Detela v Mariboru«