/
JT
k-	5:25?8
V Ljubljani, dne 1. januarja 1932.
..•ASAti?_______________________________
- --------------------------------------------------------------------------- ------------------------- -
.............................
■
e>
Cena posamezni številki Din 1'50
XIV. leto.
„NAŠ GLAS" izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40*—, za pol leta Din 20'-—, za četrt leta Din 10"—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
NAS GLAS
Uredništvo t Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence.
Dr. Fran Ogrin:
Razmišljanje o gospodarsko-politični krizi.
Kupna moč posameznikov, skupm in držav na tleh; trgovske vezi med narodi in državami čedalje bolj negotove; agrarni in industrijski proizvodi nakopičeni v skladiščih; odpuščanje delavcev in naraščanje brezposelnosti; klici po varčevanju, s čimer raste se* veda zastoj v splošnem prometu; draginja: to je zunanja slika današnjega mednarodnega in narodnega gospodarstva.
Premotrimo vzroke, posledice in sredstva za rešitev! Prvi zunanji vzrok današnje gospodarske zmede in bede je svetovna vojna. Ta je vrgla vsa do« tedanja načela gospodarskega, družab« nega in moralnega reda čez krov. Zrahljane so bile vse vezi. Vsak, pa bodisi posamezniki, sloji ali države, vsi so se hoteli okoristiti na stoške drugih. Smisel za skupnost in medse« bojno odvisnost je izginil, na njeno mesto pa je stopil brezobzirni osebni, nacionalni in državni egoizem. Tvorci mirovnih pogodb in Zveze narodov so mislili, da bodo ustvarili pomirjeno, zadovoljno nadnarodno družino. Pri« šlo je narobe. Bolj ko kdaj so sprti nj1™di in države in stremljenja po reviziji mirovnih pogodb nočejo ponehati. Prepočasi in nezadostno se uveljavlja Zveza narodov (dolgotrajen je bil njen poskus, spraviti bojujoče se Japonce in Kitajce). Tudi njena priza« devanja na mednarodnem, gospodar« skem in socialnem polju žanjejo le delne uspehe. Vse dosedanje meddržavne konference, carinske, agrarne, gospodarske, ki naj bi uredile na novo prevrnjeni red v izmenjavi industrij« skega in agrarnega blaga med državami, so potekle brez pravih rezultatov. Tako je zavladala splošna zmeda, negotovost, brezposelnost in obuboža« nje, ne da bi si bili na jasnem, kako se bomo izkopali iz tega gorja. Nekaj misli o tem!
Gospodarsko krizo je reševati z dvojnega vidika:
A.	iz medarodnega in
B.	s stališča možnosti in interese-v okviru posameznih držav.
A. Državna in narodna gospodar stva edinih držav so danes bolj ko kda povezana. Svetovno (evropsko) gospo darsko in socialno krizo je mogoč rešiti le na osnovi splošnega gospo darsko-političnega programa, skratk na podlagi nekake gospodarske Pan evrope ali še večje svetske enote.
1 gajiti, da so bili v stvari štor jeni važni poskusi, kakor kažejo omc njene splošne mednarddne konference ko!f(nd°Va Panevropa in drugo. T in	se km*0 letos nadaljeval
bo tu<ii ~
tičal« v "brcitj™* ta	ofc
,rcb,,°	»«5 morili
vase ,n oprtstit, p,eozk. državniJ (n< cionaln!) ego,vem v spo . da si navezani drug na drugega da za hteva njihov lastni razvoj določen skupne mednarodne smernice. Zato j podreti ali vsaj omiliti carinske in dru ge ovire, ki omejujejo medsebojn promet narodov in držav. Kupna mo, posamezne države napram inozemstvi ne sme nikdar tako pasti, da se take rekoč njen uvoz prepreči. To povzro či na obeh straneh gospodarske zme de in motnje, ki so vedno škodljive k tega stališča je tedaj pozdravljat carinske in gospodarske zveze sosed njih držav, ki naj bodo predhodnic večjim gospodarskim meddržavnim za jednicam. Na tem temelju je baziral; nameravana carinska unija Avstrije ii Kemčije, na tem temelju se vrše kon
ference in razgovori med balkanskimi državami.
Še enega momenta si morajo biti svesti državni delegati na skupnih posvetovanjih:	sedanji gospodarski in
socialni red je v krizi in se brez bist« venih nadaljnjih reform ne bo mogel vzdržati. Spričo rastoče zavednosti po« sameznih slojev, zlasti delavskih razredov; spričo rastoče splošne omike, ki utrjuje zavest in željo, da naj ima« jo do zemskih dobrin v neki določeni meri pristop vsi družabni sloji, se ne bo mogla trajno vzdržati preostra grupacija človeške družbe na ti dve vrsti: na eni strani preveliki velekapital in gospodarska nadmoč, na drugi strani do skrajnosti obubožan pro« letarijat. Ne smemo slediti pogubnemu vzoru ruskega boljševizma, po« trebno pa je vendar neko delno iz« enačenje pravic in dolžnosti v izrabi zemeljskih dobrin, skratka v gospo-darsko-socialnem redu. S tem bomo vnaprej izpodrezali komunizmu korenine.
Kaj bo v tem oziru vse treba, o tem bo še razglabljati, preveč pa kriči, da omenim le eno, tole: previsoke pla« če ene vrste nastavljencev v tvorni-ških podjetjih in prenizke mezde drugega osobja, ki ž njimi ne more živeti, zlasti ne v času redukcije dela. Tudi ne bo šlo, da bi mehanizacija in stroj še dalje izpodrivala ročno delavsko moč kot doslej.
B. Dokler se gospodarsko vpraša« nje ne reši v meddržavnih razgovorih, mora stremeti vsaka država^ da obvlada sama gospodarsko in socialno krizo po možnosti za svoje območje. To je zlasti možno v naši državi, ki predstavlja domala že danes gospodarsko zaokroženo enoto. Doslej je naša trgovska in seveda plačilna bilanca v tekočem poslovnem letu pa« sivna. To pasivnost moremo odpraviti, če zmanjšamo uvoz na minimum in se odpovemo zlasti raznim luksuz« nim predmetom.
Mnogo gospodarske nevolje dela veliko nesorazmerje med cenami industrijskega in agrarnega blaga. Ker naš kmetovalec iztrži za svoje kmetijske pridelke in izdelke premalo, je padla njegova kupna moč napram industrijskemu trgu. Ako poudarjamo, da velja isto glede delavcev in nameščen« cev (javnih in zasebnih), potem imamo podano razlago, zakaj se kopičijo industrijski produkti v skladiščih. To pa daje povod podjetnikom za ustavitev dela, za redukcijo in odpust delav« cev, s čimer narašča brezposelnost, ki je vir mnogih nezdravih idej.
Za notranje državno območje bi bil poleg reforme davčne zakonodaje rešiti dvojni problem: ustvariti je na kakršenkoli način sorazmernost cen raznega blaga in drugič, zagotoviti je rednejše in pravilnejše obratovanje v podjetjih. S tega vidika bi moralo obveljati tole: nobena tovarna ne sme sama po sebi ustaviti ali reducirati obrata. Ako ne morejo biti delavci več polno zaposleni, tedaj ni odpustiti enega dela delavcev, ampak naj se v prvi vrsti skrajša delavni čas. Brezposelnost zmanjšamo tudi na ta način, da izvedemo v kratkem času z revizijo trgovskih pogodb in z energičnim nadzorovanjem tovarn načelo, da sme biti v Jugoslaviji v prvi vrsti nastavljen le nas človek. Kvalificiranih moči imamo ovo j l)a razpolago in mnogo jih je biez Primerne zaposlenosti.
Sv..takimi in drugimi ukrepi (v Nemčiji so bile izdane dalekosežne zasilne gospodarske odredbe glede 10% znižanja cen blagu, glede zniža« n ja hišnih najemnin, obrestne mere
itd.), bomo dvignili zopet življenjski nivo našega kmeta, delavca in name« ščenca, obenem pa zagotovili nemoten in pospešen razvoj naši industriji, ki ji je podlaga in pogoj primerna sklad« nost interesov med podjetnikom in delavstvom.
Sodeč po govorih v naši skupščini,
ki se je sešla dne 7. decembra, oz. v poslanskem klubu, zlasti pa po izjavah osrednje vlade, smo trdno odločeni, da rešimo nastalo gospodarsko krizo, kolikor se bo dalo, že v območju naše države same, saj ima ta vse pogoje za vsestranski gospodarski in kulturni razvoj in razmah.
Pobijanje draginje in gospodarske stiske.
Sresko načelstvo v Kranju je dne 16. oktobra 1931. izdalo naslednji pomembni in važni razglas:
Gospodarska kriza in draginja ima v glavnem te-le vzroke: nadpro« dukcija blaga, zmanjšanje kupne mo« či, stremljenje posameznikov in celih slojev, se okoriščevati na račun drugih, gospodarsko šibkejših, zmeda v izmenjavi blaga med industrijskimi in agrarnimi državami.
Ob teh pojavih trpi največ mali človek, bodisi delavec, kmetovalec ali nameščenec. Boj za obstanek je do« stikrat hud.
Ker živimo v pravni, demokratični državi, je v interesu celokupnega občestva in medsebojne strpljivosti, da se pobijajo izrodki in zlorabe današnjega časa na tem polju. Način te obrambe je dvojen: I. na osnovi po« stavnih določb; II. na osnovi moralnih in socialnih načel.
I. V prvem pogledu še velja zakon o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije z dne 30. decembra 1921 »Ur. list« št. 6/5 iz leta 1922. ter na njegovi pod« lagi izdani pravilnik z dne 7. septem« bra 1922., »Ur. list« št. 311/99. Po teh zakonskih določbah je obvezno ozi« roma prepovedano:
1.	Vsi prodajalci življenjskih po« trebščin na debelo ali na drobno so zavezani označiti cene posameznih potrebščin po vrsti blaga in na udomačeni način prodaje, in sicer tako. da označeno ceno vsakdo lahko in razločno vidi.
Razen tega mora imeti vsaka obratovalnica poseben katalog (cenik) blaga.
Vse to velja za trgovce, obrtnike in industrijce, ki se bavijo s prodajo življenjskih potrebščin (torej ne samo jedil in pijač).
2.	Prepovedano in kaznivo je: kopičenje blaga z namenom, da bi se vzelo iz prometa in s tem zvišala cena, dalje pretiravanje cen sploh (po zakonu se sme zahtevati le v kraju običajni trgovski dobiček, ki pa ne sme presegati 25%, ako so oblastveno odrejene cene, se je ravnati po teh); verižna trgovina, ki vriva v trgovino
pridobitno nepotreben član; odvračanje oseb, naj ne nosijo življenjskih potrebščin na trg ali kupovanje teh še na poti na trg z namenom, da bi jih tam ne bilo, ali premalo in bi jih dotičnik potem sam lahko drago pro« dajal; ponujanje večjih cen od tržnih zaradi lastne zagotovitve pred drugimi.
Prestopke sodi sodišče z denar« nimi globami do 5000, 10.000, 50.000 Din in obenem z zaporom od 1 meseca do 6 mesecev.
Poljedelci niso obvezni lastne pridelke označevati na trgu s cenami in tudi določbe o navijanju cen jih ne zadevajo. Glede znižanja stanovanjskih najemnin se uvede posebna akcija.
II. Neglede na te ostre zakonske določbe pa bi moral imeti vsak toliko vesti, moralnega in socialnega čuta, da v teh težkih časih ne izkorišča obsto« ječih razmer in bogati na stroške drugih. Občani, državljani so ena celota in vsi imajo pravico do zemskih do« brin.
Naj ne bo torej več kričečega ne« sorazmerja med nakupnimi in prodaj« nimi cenami blaga! Namesto požele« nja po lepšem življenju, namesto pohlepa po denarju in bogatenju stopi socialni čut do bližnjega, človečan-stvo z vsem obiležjem! Kdor pa le zametuje vse to, tega naj zadene ostrina zakona z vso neizprosnostjo!
■HI. Ozdravljenje v sedanji gospodarski krizi pa prinaša tudi samopo« moč in štednja.
Zlasti bo oživotvoriti oziroma ojačiti zadružne prodaje in nakup kme« tijskih proizvodov in potrebščin, s čimer bo zajamčen kmetovalcem večji skupiček.
Kar se pa tiče štednje, se še vedno niso uveljavile omejitve, ki so mo« goee in potrebne. Manj veseljačenja, manj veselic in plesa, pa bo pri marsikom več zadovoljstva in denarja!
Ni pa oporekati zabavi v mejah potrebnega razvedrila.
Kličem tedaj vse sloje in stanove složno v boj zoper draginjo in gospo« darsko stisko.
Sreski načelnik: Dr. Ogrin.
Preskrba železničarjev v Ljubljani z mesom in mlekom.
Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani je, kot smo že poročali, uvedla v zadnjem času za ljubljansko članstvo prodajo dveh važnih živil — mesa in mleka. Dasi spadata oba predmeta h glavnim življenjskim potrebščinam našega člo« veka, vendar so ju mogle uvesti doslej le redke zadruge. Hitra pokvarlji-vost, pri mesu pa še posebej, razno« vrstnost zahtev odjemalcev in še drugi razlogi so bili merodajni, da je bil mogoč uspeh le pri onih zadrugah, ki so bile dobro organizirane in so razpolagale z dovoljnim številom zavednega članstva.
Ugotoviti moramo, da je ljub? Ijansko članstvo obe naši akciji toplo pozdravilo in se je brez posebne agi« tacije odzvalo našemu klicu in se uvrstilo med redne odjemalce. Gra«
dili smo torej na trdna tla in uspeh ne more izostati.
Tekom enega meseca smo oddali 25 volov, 44 telet, 40 prašičev in 13 srn. Ta promet dokazuje, da imamo dovoljno število odjemalcev, ki orno« gočajo uspeh naše akcije. Zadruga si je nadela princip, da bo preskrbovala svojemu članstvu le prvovrstno meso — dobro pitanih volov, telet in prašičev, ker se zaveda, da se more uveljaviti le s prvovrstnim, dobrim blagom. Prodajne cene za la govedino so znašale 13 in 11 Din za kilogram, po 11. novembru pa nam je uspelo doseči znižanje cen na 10 in 12 Din za kilogram. Od teh prodajnih cen, ki morajo biti absolutno konkurenčne, da se vzdrži vsa protiagitacija, seveda ni možno dajati dividend in se mora članstvo zadovoljiti s tem, da dobiva
sproti ceneno blago. Te cene pa drži* jo tudi danes na ljubljanskem trgu vse mesne cene na primerni nižini, kar je nesporno naša zasluga. Ako bi zadruga ne uvedla preskrbe članstva z me= som, bi bilo danes v Ljubljani meso gotovo že dražje, kakor je bilo ob započetku naše akcije. Takrat se je prodajal kilogram prvovrstne govedine po 16 Din. Ko pa je zadruga napovedala, da bo preskrbela meso za 2 Din ceneje, kot je bila takratna naj* nižja cena, so znižali ljubljanski mesarji takoj svoje cene za 2 Din pri kilogramu. Vendar tudi ta činjenica ni mogla preprečiti zadrugine akcije. Zadruga je znižala ob početku svoje akcije ceno mesu še za 1 Din, tako da smo prodajali la govedino po 13 in 11 Din ali za 3 Din nižje kot so bile prvotno določene cene.
Semintja pride še kdo in reče: »Ta in ta mesar prodaja kilogram mesa po 6, 8, 10 Din.« Resnica je, da so tudi te cene mogoče, a ne za prvo* vrstno govedino v Ljubljani. Tako meso je od govedine druge in tretje vrste, katero bi naše članstvo gotovo odklonilo, če bi ga uvedli. V klavnici pregledajo ob zakolu veterinarji vso živino in jo uradno klasificirajo v več vrst. Za zadrugo zaklana živina je bila doslej označena še vedno kot prvovrstna in tako hočemo, da osta* ne še naprej.
Krog odjemalcev mesa se je usta* lil in je tako velik, da mirno lahko zremo v bodočnost. Kljub temu se še ne moremo zadovoljiti, dokler se ne uvrsti v vrste naših odjemalcev vse naše ljubljansko članstvo. Takrat bo* mo lahko zopet znižali prodajno ceno, ker se bo režija porazdelila na večjo količino prodanega mesa in se bo s tem sorazmerno pocenila. Članstvo ima torej samo cene v rokah, ako se združi in podvoji današnje število odjemalcev, si pribori nov prihranek v gospodinjstvu. Pri odvzemu mesa ne zahtevamo od naših članov nika-kih žrtev bodisi v pogledu kojnodno-sti ali v pogledu kakovosti mesa. Za način prodaje veljajo potom nas najmanj iste ugodnosti in uzance, ki so merodajne in katere priznavajo vsi ostali mesarji. Oprostiti se je treba le — predsodkov in stare navade, ako hočemo pomagati sebi in skupnosti.
Drugi predmet, katerega je začela dobavljati zadruga dne 16. novembra svojim ljubljanskim članom, je mleko. Doslej so plačevali naši člani pri mlekaricah mleko po 3 Din za liter. Nabavljalna zadruga je sklenila ugod* no pogodbo z Zadružno mlekarno v
Moravčah, ki more kriti vso našo potrebo s prvovrstnim, zdravim mlekom.
V mlekarni v Moravčah napolni* jo s posebnimi aparati pollitrske in litrske steklenice z mlekom in jih za-pro z originalnimi zamaški. Te steklenice nam pripelje v Ljubljani te* kom noči naš lasten avto in jih razvozi našim članom v jutranjih urah deset raznašalk. Vsa manipulacija je pod strogim nadzorstvom, rigorozno snaženje steklenic se vrši na speci* jalnih aparatih, katere smo v to svrho nabavili.
Liter na dom postavljenega mleika stane 2-50 Din in ga razdelimo sedaj dnevno po 700 litrov. Povprečno smo torej znižali pri litru mleka ceno za —'50 Din.
Tudi uvedba mleka je izzvala ži= vahno protiagitacijo. Sedaj poskušajo zniževati prekupčevalci mleko na našo ceno, nekateri ga ponujajo še ce* neje, a naše članstvo se ne da premotiti, ker ve, da so to prazne obljube vsled pritiska.
Z gotovih strani sc jc poizkušalo našo zadrugo pripraviti do tega, da bi prodajali članom mleko po 3 Din, kar smo pa gladko odbili in članstvo opozarjamo, da vzame v obzir vse momente, s katerimi se prav intenzivno agitira proti naši akciji.
K sklepu naj podamo samo še par številk. Po dosedanjem obsegu pro* daje bomo razpečali letno 201.000 kg mesa in 225.500 litrov mleka. Z uvedbo te naše akcije bomo prištedili ljubljanskim članom letno: pri mesu 201.000 kg X 3 Din 603.000 Din, pri mleku 225.5001 X —‘50 Din 127.750 Din, torej skupno 730.750 Din.
Ako pa računamo pri mesu pri* hranek samo 1 Din pri kilogramu nasproti današnjim cenam, ki so nastale sicer vsled našega pritiska, tedaj se še vedno pokaže lep letni prihranek, in sicer: pri mesu 201.000 Din in pri mleku 127.750 Din, torej skupno 328.750 Din.
Te številke nazorno pokažejo, da so zadruge konzumentom neobhodno potrebne in edine v stanju znižati ce* ne in doseči, da moremo zadostiti naj* nujnejšim življenjskim zahtevam. Na podlagi iznesenega primera prihranka pri gornjih cenah si lahko vsak sam izračuna prihranek naših članov, ki jemljejo mleko in meso pri nas, ako obstoječe cene še znižamo. Tega prihranka je članstvo deležno takoj ob nakupu in bi gotovo izostal, ako ne bi posegla vmes naša zadruga, kajti meso in mleko bi obdržala svoje cene.
(P. M. v »Zadrugarju«).
Beseda o visokih gostilniških cenah.
O tem vprašanju je objavil »Slo* venski Narod« dne 25. novembra daljši članek, v katerem je poročal o sestanku članov ljubljanske gostilni* čarske zadruge, na katerem so protestirali gostilničarji zoper trditev, da so cene po gostilnah v Ljubljani previsoke. Navedeni list pravi, da so se seje udeležili »lastniki naših najsolid-nejših gostilniških podjetij, ki so S številkami dokazali, da v resnici delajo le še za svoje uslužbence in pa za davke.« Zaradi splošne krize, ki je
znižala konzum, so sicer marsikateri lokali, kakor n. pr. kavarne polni, vendar jc pa »inkaso tako majhen, da večino dni ne krije režije«. (Vsi eh tati so dobesedno posneti; op. ur.).
Nadalje so navajali gostilničarji, da tako ogromna izbira jedi, ki je »mnogo večja kakor na primer v naj* večjih hotelih Nemčije, seveda cene po velikih restavracijah prav zelo podraži.« Prvovrstni kuharji dobivajo plače do 8000 Din na mesec. Gostilniške cene podraže še druge visoke
pristojbine, tako na primer razsvetljava, ki je v Ljubljani zelo draga, »vendar se pa lahko prepričamo, da so naše gostilne res izvrstno razsvet* Ijene. Tudi kar se tiče opreme lokalov Ljubljana daleč prekaša vsa dru* ga mesta v državi.« Tudi kurjava in voda, pa uslužbenci, dajatve za bol* niško blagajno, reklame, objave raz* nih prireditev, veselične takse itd., vse to podražuje jedila in pijače v gostilnah. Mnogo pa naši dobrosrčni gostilničarji tudi razdajo šolarjem in dijakom in drugim revežem. »Naša javnost pa mora tudi računati, koliko dajo gostilničarji zaslužiti mesarjem, špeceristom ter drugim obrtnikom in trgovcem.«
Seveda tudi obresti najetega obratnega kapitala pripomorejo k visokim gostilniškim cenam. Saj pravi članek, da je »gotovo 90% naših go* stilničarjev prezadolženih in se z največjo težavo vzdržujejo na robu pre* pada le zato. da ne potegnejo s seboj tudi številne uslužbence v bedo.«
Navzlic vsem ogromnim produkcijskim stroškom v Ljubljani v splošnem prav za prav ni pretiranih cen po gostilnah. Pa naj o tem govori članek sam:
»Cene so torej le na videz viso* ke, v resnici namreč znašajo izdatki za čisto blago le 30 do 70 odstotkov, a ostalo požre režija, ki pri večjih lokalih dosega 70 odstotkov. Kljub pa* danju cen živilom, je ostala režija ista, promet je pa padel za 30 odstot* kov. Preje je gostilničar dobro živel od pijače in mesa, danes ga pa varuje propada edino le še močnata jed in salata, a v zimskih mesecih tudi pri tej nima nobenega dobička.
Po zakonu ima vsak obrtnik in trgovec pravico do 25 odstotkov či* stega dobička, sedaj pa k navedenim cenam dodajte še ta dobiček in videli boste, da ga ni nikjer.
Ljubljančan je izbirčen in zahte* va tudi luksus, pri katerem gostilničarji upravičeno iščejo zaslužka. Res je pa, da so med našimi gostilnami tudi prav redke izjeme, kjer cene niso v nikaki primeri s kvaliteto in kvantiteto hrane, a taki se sodijo sami, ker imajo kmalu prazne lokale. Sam konzument je namreč najučinkovitejši regulator cen.«
Ko človek prebere ta zanimivi in genljivi članek do konca, se mu mora kar stožiti. Kaj če bi se uvedla še za uboge., ljubljanske gostilničarje po* možna akcija?
Položaj ministrov in banov po uradniškem zakonu«
Novi zakon o državnih uradnikih vsebuje številne odredbe tudi glede ministrov in banov. V zakonu je med drugim tudi določba o mesečnih pla* čah najvišjih državnih uslužbencev. Plača predsednika vlade znaša 10.000 dinarjev mesečno, osebna draginjska doklada pa 7500 Din; ostali ministri in bani imajo 8000 Din plače in po 6000 Din osebne drag. doklade na mesec (Znižanje od 1. X. 1931 ni vpoštevano!)
V § 113. govori novi uradniški zakon od 31. marca 1931. o pravicah mi* nistrov in banov glede pokojnine. Mi* nistri dobe pravico do osebne ministrske pokojnine, če so aktivno vršili službo na ministrskem položaju dve leti; bani pa, če so aktivno služili tri leta. V te roke se računajo ministrom, ki so bili prej bani, dve tretjini časa njihove banske službe, a banom, ki so bili prej ministri, se vračuna njihova prejšnja ministrska doba, povečana za polovico. V dveletni rok pri ministrih in v triletni rok pri banih se računa tudi čas, ki so ga prebili na razpolože* nju, toda največ eno leto.
Podlaga za odmerjanje osebne pokojnine ministrom in banom je njihova plača. Od vsaikega pol leta, ki se jim računa za dosego pravice do pokojnine, pripada ministrom po 5%, a
banom po 3 odstotke plače kot njiho* va osebna pokojnina, izhajajoča iz te njihove službe. Če pa ne izpolnjujejo pogojev glede pravice do ministrske, oz. banske pokojnine (t. j., če niso bili dve, oziroma tri leta bani), imajo na drugi strani vsaj deset let prejšnje dr* žavne službe, se jim odmeri pokojnina kakor uradnikom !III. skupine 2. stopnje, če niso bili prej v višji skupini, pri čemer veljajo tudi zanje z novim zakonom predpisani odstotki glede zneska pokojnin.
Če bi bila pokojnina ministrov in banov manjša nego pokojnina, do katere bi imeli pravico kot navadni uradniki, tedaj jim pripada ona po* kojnina, ki je večja po znesku. Ministrom in banom, ki imajo pravico do ministrske, oziroma banske pokojnine, pripadajo tudi osebne draginjske do* klade in sicer v istem razmerju, v katerem jim je odmerjena pokojnina. Če pa dobivajo pokojnino na podlagi prejšnje službe, jim pripada draginjska doklada po splošnih zadevnih določilih novega zakona.
Čas, ki so ga ministri oz. bani pre* bili kot pokrajinski namestniki ali predsedniki pokrajinskih uprav, se jim računa, če bodo upokojeni po novem zakonu, kakor da so bili tisti čas bani.
Od kdaj pripada višja osnovna plača«
Aktivni uradnik N. N. je prosil za priznanje 10. stopnje osnovne plače od dne 21. marca 1931. dalje, ker je dne 20. marca 1931. izpolnil 27 službenih let, vračunljivih za priznanje osnovne plače. Njegovo prošnjo je f:* nančno ministrstvo odbilo, nakar je imenovani vložil tožbo na državni svet, ki je razsodil, da jc izpodbijana
odločba fin. ministrstva nezakonita, zaradi česar jo je razveljavil. Uteme* Ijevanje te razsodbe štev. 36.029/31 od 9. oktobra 1931. je načelno zanimivo, zato ga v naslednjem podajamo:
»Po čl. 47. uradn. zakona iz leta 1923. je pomaknitev na višje stopnje osnovne plače avtomatska in se izvrši po treh letih, katere je uslužbenec
V. Novak:
Caritas.
Nekega zimskega jutra me je zbudilo naše prvo in takrat še edino dete ter me je začelo s svojimi rokicami vleči za bra* do. Kdor ni imel otroka, bo pač težko razumel, kako se takega jutra svetlika v očetovi duši, ko se polni obrazek, drobna usteča in vesele oči pojavijo poleg tebe s svojim angelskim smehom; to je v živ* ijenjskih skrbeh rdeča zarja v svojem prvem svitanju. — Medtem ko se je dete v razposajeni igri in med nepresta* nim zvonkim smehom metalo po meni in okoli mene, se domislim človeka, ki sem o njem sanjal proti jutru, preden me je zbudil otrok. Ta človek živi z družino ob morju v mojem rojstnem kraju; spada pa v tisto vrsto prebivalcev obubožanega primorskega mesta, ki se preživljajo s tem, da vlačijo z ladij v skladišča trgovsko blago, ko jim namreč propala trgovina ne da več zaslužka. Deloma nesreča in la* kota, deloma spomini na boljše čase, a največ še — slabost in navada so ga do* vedle do tega, da je začel piti žganje. In j tako jrozablja na družino, se ne briga za
deco, jo pusti, da si že v svoji nežni mla* dosti sama išče skorjico kruha — s.amo da ima sam za žganje.
Imel pa je ta človek med svojimi otroci prekrasno dekletce, staro šest let. — Čeprav so kazila očeta od žganja spa* čena lica in zabuhle oči, dasi je bila mati že starka, ubita 'od gladu, pretežkega dela ;n drugih nezgod — kakšno je bilo njuno dete! Sveže in ljubko, angelček, ki bi s svojo lepoto delalo čast vsaki gosposki hiši.
Neredko sem videl, kako jc ta bedni oče, omračen od žganja, božal svoje dete, mu prinašal darove in se mu laskal s tem in onim, kar imajo otrocj radi. če mu je kdo treznemu omenil hčerko, mu je nje* govo spačeno lice takoj olepšal blag, člo* veški smehljaj, in često je z nekako zbad* Ijivostjo dal duška svojemu srcu: »Pa naj pokaže še kdo v mestu tako lepega otroka! . ..«
Neke zime — živo se spomnim, ko držim v naročju svojega otroka, tega groznega dogodka — pride na vse zgodaj, ko je burja z največjo besnostjo razpro* strla svoja strašna krila — ta človek ves | zlomljen od zime in trpljenja ter zaprosi s pretrganim glasom:
— Umrl mi je moj lepi otrok. Poma* gajte nesrečnemu očetu, da ga pokoplje!...
Kdo bi ne segel v žep? Vsak mu je rad dal, ta belo obleko, da angelčka pre* obleče, oni denarja, ta in oni trgovec pa desko, da mu zbije krsto...
Proti večeru istega dne srečam ne* srečneža vsega omamljenega od žganja do nezavesti... Mar je to iskanje to* 'ažbe v alkoholu? Kaj? Ta pijanost ob mrtvaškem odru najljubšega otroka?
Kaj še! Otrok je zdrav ko riba, a mož si v tem jalovem času za zaslužek ni znal izmisliti nič boljšega; da pride do žganja, je iztuhtal, ker je poznal človeško srce, da mu je umrl otrqk .. .
Vsega tega sem se domislil to jutro, ko se mi je sanjalo o tem človeku, Ko sem se pa oblekel ter odšel z doma po vsakdanjem poslu, so se mi izgubile iz misli težke sanje.
In spet je prišla zima, ena izmed ti* stih najhujših, kar smo jih doživeli v Za* grebu v zadnjih letih. Nekega dne, bilo je tako med četrto in peto uro popoldne, delal se je prvi mrak ter se spuščal na zledenelo snežno skorjo po ulicah. Bil je eden izmed zimskih dni, ko je padel to*
plomer izpod dvajset pod ničlo. Na ve* drem nebu se je pojavila že tu in tam bleda, drobna zvezdica, a izpod vedrine je neusmiljeno rezala kruta zima prav do kosti...
Tu nekdo potrka na vrata.
— Naprej!
Vstopi deček, star kakih štirinajst let, na prvi pogled eden iz družbe zagrebških predmestnih ulic, ki vzbuja že v nežni mladosti pozornost policije. Bil je ves pre* mražen, v slabi obleki, ali zdrav, krepak in lep deček s finim, lokavim smehljajem na ustih.
— Prosim, naš sosed .. .
Deček obtiči.
Kaj sedaj?
— Ubogi Johan... davi ga je vrgel gospodar iz stanovanja, ker ni mogel pla* čati najemnine... Sedaj prosi, da bi se ga kdo usmilil ...
— Lažeš!
Deček se zasmeji:
— Tam je poleg vojaških barak... In z istim smehljajem, brez trohice sočutja mi je izročil rumen, sivo umazan košček papirja. Preletel sem hitro z očmi prošnjo, napisano v slabi nemščini, kjer neki »Jo*
prebil na nižji stopnji. In ker je toži-tclj na 9. stopnji osnovne plače dovršil tri leta dne 21. marca 1931., in ker je tega dne veljal uradniški zakon iz leta 1923., je moral biti na podlagi čl. 47 tega zakona pomaknjen na 10. stop; njo osnovne plače.
Vprašanje, od kdaj naj bi se toži-telju izplačevala osnovna plača 10. stopnje, je ločeno od njegove pravice do 10. stopnje, katero si pridobi avto; mats'ki, zaradi česar ga ni bilo mogoče zavrniti, ko je zahteval, da se mu prizna pravica do višje stopnje.«
S tem je državni svet razsodil, da
vprašanje pripadnosti višje osnovne plače navzlic določbi 2. odst. § 106 prejšnjega uradniškega zakona, ki določa, da se ob napredovanju izplačuje višja položajna plača (po kesneje splošno uveljavljeni praksi glavne kontrole in državnega sveta tudi osnovna plača), ni odvisno od tega, da je dan izplačila te višje stopnje padel že v dobo, ko prejšnji uradniški zakon ni bil več v veljavi, kakor je tolmačilo finančno ministrstvo. Važen je torej samo datum dospelosti pravice do višje stopnje, ta je pa v našem primeru še v času veljavnosti starega zakona.
kakor n. pr. za učitelje, s specijalnim zakonom že fiksirani. Odškodnino za naturalna stanovanja bodo torej v bodoče plačevali tisti državni name; ščenci, ki uživajo ta stanovanja kot beneficium. Vrednost teh stanovanj se bo v bodoče ocenjevala po naslednji skali: v prvem draginjskem raz-erdu vsaka soba 200 Din, postranski prostori pa 120, odnosno 80 Din; v drugem draginjskem razredu vsaka soba 150 Din, postranski prostori pa
80 do 50 Din; v tretjem draginjskem razredu vsaka soba po 60, postranski prostori pa 30 Din. Te postavke se za
uradnike IX. in X. razreda, za dnevnb čarje in zvaničnike še znižajo za 30 odstotkov.
Glede učiteljstva bo najbrže osta; so pri določbah osnovno-šolskega zakona. Nova uredba prinaša državnim nameščencem, ki imaj naturalna sta; novanja, znatna olajšanja.«
Za razširjenje našega lista.
Uradniško pravo v praksi.
Kako je obdavčiti nagrade veterinarjev. Ker so davčne uprave pristojbine, katere prejemajo veterinarji za pregled živine in mesa na podlagi pra; vilnika iz leta 1925., od kar je bil uve* Ijavljen novi davčni zakon, obravnavale neenako, tako da so ponekod predpisovale za te nagrade pridobni-no, drugod pa uslužbenski davek, je finančno ministrstvo izdalo potrebna navodila. Po teh so te pristojbine ali nagrade povračljivi prejemki, enako kot plače, torej se morajo tudi te na; grade obdavčiti kot plače z uslužben-skim davkom. Po tem ministrskem tolmačenju jih je treba obdavčiti po ključu čl. 95 zakona o neposrednih davkih, ne pa po § 96. To zato. ker opravljajo veterinarji ta pregled po službeni dolžnosti, in so za to oprav; Ijanje službe odgovorni po disciplin; skih predpisih. Vendar se mora 30% teh nagrad odbiti kot odplačni (one; rožni) prejemki, ki so prosti davka, ker je to uradovanje veterinarjev zvezano z izdatki zaradi 'kvarenja in uma; zanja obleke in obuvala, nabave raz; kuževalnih sredstev itd.
Vpliv disciplinske kazni na pridobitev stalnosti. Po prejšnjem zakonu o državnem prometnem osebju je uslužbenec postal po treh letih sta; len, če je opravil strokovni izpit in bil spoznan kot sposoben za stalnost. Neki začasni uslužbenec je bil kazno; van disciplinski z dveletno zaustavitvijo napredovanja. Ko je bil isti po treh letih začasne službe spoznan za stalnega, je glavna kontrola vložila tožbo na državni svet, ki jo je pa od; klonil in razsodil, da ni v zakonu ute-
meljena. Po čl. 43 in 53 zakona o drž. prometnem osebju izgubi disciplinski obsojeni uslužbenec dotični čas samo za napredovanje po stopnjah osnovne plače oz. po skupinah. Ni pa nikjer izrečno določeno, da velja to tudi za dosego stalnosti. — Isto stališče bi se moglo analogno braniti tudi za vse ostale civilne državne uslužbence ra; zen železničarjev.
Železniški pogodbeni uradniki. Prometno ministrstvo je odločilo, da se bodo po § 187 zakona o državnem prometnem osebju sklepale službene pogodbe samo z najpotrebnejšimi uradniki in v prvi vrsti s talkimi, ki imajo fakultetsko izobrazbo in dejansko praktično znanje. Šele, če se po; kaže posebna potreba, se bodo spre; jeli pogodbeni uradniki, ki imajo sa; mo srednješolsko izobrazbo. Manje izobražene osebe in ženske se kot pogodbeni uradniki sploh ne bodo sprejele. Ob sklepanju službenih pogodb se morajo nagrade določati po posebni lestvici, z ozirom na izobraz; bo in na dolžino službovanja. V I. (visokošolski) skupini sme znašati mesečna nagrada največ: do 4 let službe 1800 Din, do 8 let 2300 Din, do 12 let 3000 Din, do 16 let pa 3300 Din na mesec. V II. (srednješolski) skupini pa znašajo za iste dobe službe mesečne plače: 1550 Din, 2200 Din, 2500 Din in 3000 Din. Za določitev službene dobe se vpošteva samo pogodbena služba pri državnih prometnih ustanovah. Nagrade se izplačujejo v kosmatih na; vodenih zneskih, ne glede na službeni kraj in na število družinskih članov.
Uprava »Našega Glasu« je zadnjič razposlala nekaterim prijateljem lista nabiralne pole z naslednjim be; sedilom, katero objavljamo. Prepričani smo, da se bodo vsi gg. tovariši prošnji radi odzvali in nam pridobili vsaj.nekaj novih naročnikov.
Cenjeni gospod tovariš!
»Naš Glas« še vedno ni talko razširjen, kakor bi kot glasilo državnih nameščencev in upokojencev moral biti. Krivi smo tega sami, ker mu posvečamo premalo pažnje. Dolžnost vsakega državnega nameščenca, aktivnega in upokojenega, ne glede na pa; nogo službe in na čin je, da stori za 'razširjenje našega glasila vse, kar more. List je navezan zgolj na svoje naročnike: podpor ali subvencije ne prejema od nikogar. Krepko gmotno podlago mu seveda moremo in mora; mo dati mi državni nameščenci sami. Malenkostno naročnino zmore tudi v današnjih težkih časih pač vsakdo.
Ker vemo, da se da z ustno, osebno agitacijo doseči največ, se obračamo na Vas z vljudno prošnjo, da izvolite s to polo med tamošnjim5 tovariši(icami) pridobiti za prihodnje leto kolikor mogoče novih naročnikov. Če bi proti pričakovanju ne mo-
gu an ue nuien prevzeu lega posia Vi sami, Vas prosimo, da te pole ne zavržete, marveč jo izročite kakemu drugemu našemu prijatelju v Vašem kraju, ki bi hotel prevzeti ta posel Prilike za to bo tekom bližaj nč;h se praznikov dovolj. Nabiralno polo izvolite vrniti po možnosti še pred novim letom naravnost upravništvu. Vse stroške, ki bi Vam s tem nastali Vam radi povrnemo.
V današnjih težkih časih je vsem državnim uslužbencem, aktivnim n upokojenim, »Naš Glas«, ki z enako vnemo zagovarja vse skupne interese višjih in nižjih kategorij, še prav po; sebno potreben. Malenkostna naroč; nina 40 Din na leto (torej samo 3-33 Din na mesec) ne more biti ovira da se število naročnikov čimbolj pvoveča. Neodvisno, informativno in povsod razširjeno lastno glasilo za državne nameščence in upokojence je prav zdaj nam vsem — brez razlike — po; trebnejše kot kdaj prej.
Zahvaljujemo se Vam že vnapret za izkazano uslugo in podparo ter beležimo s tovariškim pozdravom
Uredništvo in upravništvo »Naš Glas«.
Vestnik.
Revizija uredbe o naturalnih stanovanjih,
Dne 24. decembra je poročalo ljubljansko »Jutro« iz Beograda: »Proti uredbi, ki se tiče odtegljajev za naturalna stanovanja državnih uslužbencev v državnih, odnosno javnih zgrad; bah, so bile, kakor znano, izrečene mnoge upravičene pritožbe; tudi na; rodni poslanci so zato uvedli akcijo, da se ta uredba temeljito revidira. Minister financ g. Djordjevič je v pravdnem ocenjevanju trdot, ki jih je Povzročevala dosedanja uredba, pripravil revizijo, ki je bila na včerajšnji seji finančno;ekonomskega komiteja ministrov v načelu sprejeta. Pričako; v^t> je, da bo nova uredba še pred no-Vm letom objavljena.
Osnovno načelo pri reviziji dosedanje uredbe je, da noben državni uslužbenec ne more plačevati za natu« ralno stanovanje več nego znaša njegova osebna draginjska doklada. Dru; gi princip, ki je bil usvojen, je ta, da stanovanja, ki so po obstoječ.h specijalnih zakonih posameznim državnim funkcijonarjem nakazana kot brezplačna službena stanovanja in tvorijo kot taka torej na eni strani sestavni del njihovih prejemkov, na drugi strani pa so v neposredni zvezi z izvrševanjem službe, ne podležejo ekvivalentu. To so n. pr. stanovanja sreskih načelnikov, upravnikov bolnic itd. Pod ured; bo tudi ne spadajo ekvivalenti, ki so,
^irt' Steinmetzer«, prosi svojega sosu a. Za pomoč, . češ, da v tem slabem eusu nima zaslužka, pa je poleg še bolan m na cesti,
Ali poznaš tega človeka?
Seveda ga poznam.
- Pa ga vzemi ti p0d streho!
Dečku raztegne lice surov smeh, poln odurne ^ resignacije, ki te s svojo suro; v ostjo žali, če si količkaj navajen na ple; menitejše človeško čuvstvovanje.
A kdo bi dal meni stanovanje!
Poberi sc! . . . Ničvredna svojat! . . .
Drugi dan so prinesli zagrebški listi med dnevnimi novicami lakonsku vest: "Davi so našli pri vojaških barakah na Ciglani zmrzlega Ivana Virta, kamnoseka, kakor pravi delavska knjižica, ki jo je !mel nesrečnik pri sebi. Bil je star šest; deset let, rojen na Kranjskem, a zdrav; niška preiskava je ugotovila, da je bil skrajno jetičen.«
Kadarkoli vidim angelsko lice speče; i-,a deteta, mi zalije dušo bolesten spomin m kesanje. Oli ta naša izkušnja! Zakaj nc ostanemo vsaj s svojim srcem neizku; | scna deca?	§r
Vsem naročnikom, sotrudnikom, bralcem in prijateljem lista želita vso srečo v novem letu, ki naj bo našemu stanu čim lepše in ugodnejše,
uredništvo in uprava.
Vabilo. Z današnjo številko sto; parno v leto 1932. in vabimo vse tova; riše, da nam ostanejo zvesti tudi v bodoče in nam pridobe še novih naročnikov. Za vse cenjene gg. naročnike smo priložili danes položnice in prosimo vse najvljudneje, da nam z njimi nakažejo naročnino za prvo četrtletje 1932. in poravnajo morebitne zaostanke. Položnico dobi vsak; kdor ima naročnino že plačano, naj jo shrani za pozneje ali pa jo da tovarišu, ki še ni naš naročnik in ga pridobi za to, da postane naročnik.
Vse gospode tovariše, katerim smo poslali nabiralne pole, vljudno prosimo, da se zavzamejo z vso vnemo za list in nam pole čimprej, vrnejo. — Uprava.
Pozor. Današnjo številko pošlje-mo J položnico tudi nekaterim našim bivšim gg. naročnikom s prošnjo da list zopet naroče, ker smo prepričani, da njih svoječasne odpovedi ni po;
vzročil naš list, marveč je bil vzrok za to drugje. — Uprava.
Posnemajte! Znani prijatelj na; šega lista g. Martin Kocjane v Šoštanju nam je kot prvi vrnil poslano mu nabiralno polo, s katero je med svoji; mi tovariši upokojenci v Šoštanju pridobil našemu listu dva nova naročnika. Agilnemu g. Kocjancu se za njegovo požrtvovalnost, katero je že po; novno izkazal našemu glasilu, najlepše zahvaljuje — v upanju, da bo ta vzgled našel mnogo posnemalcev — uprava.
Jubilej dela. V počastitev šestde; setletnice državnega službovanja davčnega lustratorja v pok. gosp. 'Ivana Skuška je ljubljanska sekcija Združenja davčnih uradnikov poklonila zne; sek 200 Din za pomožno akcijo za ljubljanske stradajoče reveže. — Za isti namen so v počastitev g. Skuška ob tem izrednem jubileju darovali fin. konceptni pravniki pri ljubljanski fin. direkciji znesek 300 Din.
Posnemanja vreden čin. V spomin na svoje 60-letno neprekinjeno službovanje v finančni stroki nam je poslal g. Ivan Skušek, davčni lustrator v p., za naš tiskovni sklad znesek 200 Din.
Francis Carco:
Kozarec z rožami.
Ko je bil gospod Badinet še pesnik, -J-el ne trebuha, ne očal, pa tudi še ne te ti dih življenskih izkušenj, ki so nare;
i e iz njega notarja poštenjaka od nog \° rave- V tistih časih je stanoval v pod; s resnici na Ruc Racine, bil pa ni skoro nikdar doma, ker so tedaj kavarna Va; ehette, gostilna Laveur in plesišče Bullier našim očetom veljali kot tako prijetni kra; ji, a se am skrb, kako bi zapustil po; tomcem silen umotvor, ni mogla upirati smehljaju prijaznega dekleta. Tisti v ka; tero se je zaljubil gospod Badinet,’je bilo !me, Hortenza. Lahko si predstavljate, da je b.la gnzetka, skromna šivilja, ali kaj
U T8" 7-, Saj tfkrat nismo bili zraven, da bi se bili mogli prepričati. Gospod Ba;
dmet se je torej zaljubil v Hortenzo in naglo kakor blisk skoval nji v slavo debel zvezek pesmi, katere je čečkal z usodno romantično namršenimi obrvmi, sedeč na strehi omnibusa in pri tem neprestano se; sal svinčnik.
Hortenza (klobuček s pentljo, obleka iz tenke bombažaste tkanine, lakasti šolm
čki, bele, skrbno napete nogavice), je bila
P8S tenka kot osa in imela plave lase. Ampak pustimo, naj gospod Badinet sam pripoveduje:
»Mladi moj prijatelj!« mi je često de; jal, ko sem ga, spremljal po šetališču ma; lega mesta, — tam sem kot dijak preživ; Ijal počitnice —, kamor je hodil redno vsak dan na sprehod, »— vaše pariške lju; biče dandanes nimajo več tiste sveže polti, niti tiste z neko preprostostjo pomešane rahločutnosti, ki je nekoč odlikovala tudi najskromnejšo grizeto iz Latinske četrti. Ne govorim o Hortenzi, zakaj narava sama, se je zdelo, se je dogovorila, da jo okrasi s prelestnimi dražestmi in lastnostmi srca, ki so bile pri bitju tako ponižnega rodu vsekakor znamenite. Nikakor vam ne pri; krivam, da me je Hortenza osrečila. Ah, mladi mož, imeli smo takrat dolge valujo; če lase, široke hlače, zale volnene suknjiče in klobuke s širokimi krajci, kakor jih je gospod Murger tako lepo popisoval. Nismo bili blazirani in naši pisani telovniki so očito kazali vsem ljudem naše misli in okuse. Da, še več: v gledališču smo naglas častili pesnike... Ti časi se ne vrnejo več!... Kaj naj vam še povem, da vam popišem tedanje šege? V kavarni Tabouret
so javno recitirali stihe. Gospod Poussin. ki, je med tem že umrl, je zložil'na svojo staro kobilo nešteto pesmi in jih jokaje naglas prebiral... Toda Poussina, pesnika Poussina pač ne poznate? .. .«
»Oprostite, saj je vendar on spesnil zbirko »Versiculets«?«
»Prav ta, kajpada!« se je začudil go; spod Badinet in pohvalil moje, pravkar pridobljeno slovstveno znanje ... »Vidim, da je mladina bolj željna znanja, kot sem si mislil. Ampak — ker sem vam že pri; povedoval o Hortenzi — dovolite, da vam povem, da sva živela leto dni prav na vr; huncu sreče. Na plesišču Bullier, kamor sva časih šla plesat, in v Meudonu, ljube; zen in veselje nista bili prazni besedi —-toda, ah!... Temu letu sreče ni sledilo drugo! Hortenza je izginila in dolgo časa nisem vedel, kaj je z njo.« Tu je vzel go; spod Badinet iz srebrne tobačnice ščepec nosljanca in tako spretno njuhal, da se mu je posrečilo prikriti genotje, od katerega so se mu živahne oči vlažno zableščale za očali.
»Od vsega tega dolgega leta, mladi moj prijatelj,« je nadaljeval, »mi ni ostalo prav nič drugega, kot nekaj krhkih in vonljivih spominov, dvoje, troje svilenih
Za to velikodušno naklonilo se darovalcu, staremu in zvestemu prijatelju lista, iskreno zahvaljuje uprava.
Za tisk. sklad »Našega Glasa« so prispevali gg.: Jaklič Josip, carin. upr. v pok., Studenci pri Mariboru, dvakrat po 25 Din, skupaj 50 Din; Cvahte Anton, davč. kontrolor v Celju, 50 D.n s pripombo »za tiskovni sklad namesto zahvale .za nujno pomoč, katere sem bil deležen iz pogrebnega sklada »Udruženja porez, č novnika«, poverjeništva Ljubljana, ob smrti moje žene, Bokalič Mihael, zvaničnik davč* ne uprave, Gornjigrad, kot odškodnin no za dobljene informacije od uredništva 10 Din; Schmlt Drago, viš. sod. oficijal v Trebnjem dvakrat po 5 Din, skupaj 10 Din; Smolnikar Krista, sod. uradnica, Šoštanj, 5 Din. Vsem cenjenim darovalcem hvala! Posnemajte jih. — Uprava.
Znižanje prejemkov pogodbenim uradnikom. Finančno ministrstvo je izdalo pojasnilo, da se zakon o zmanjšanju prejemkov od 20. septembra 1931. ne nanaša na pogodbene uradni* ke. Po § 163 u. z. se določi pogodbe* nim uradnikom nagrada s posebno pogodbo, zato se more seveda prav tako tudi samo s pogodbo zmanjšati. Emi. ne velja za pogodbene uradnike tudi § 5 zakona o zmanjšanju prejemkov, s katerim je urejeno zmanjšanje določenih izrednih prejemkov iz državne blagajne.
Zakon o meščanskih šolah. Izšel
je zakon o državnih meščanskih šolah. Namen jim je nuditi učencem poleg potrebne družabne vzgoje in vzgoje v duhu državnega in narodnega edim stva ter verske strpnosti tudi širšo splošno izobrazbo, kakor jim jo more dati narodna šola. Meščanske šole naj pripravljajo učence za trgovske, obrtno. industrijske ali kmetske poklice, nu* tlijo naj jim praktično znanje in vz.ga jajo ljubezen do teh poklicev. Meščan* e, k e šole morejo pa tudi biti priprava za srednje strokovne šole. Pr števajo se k nižjim srednjim šolam in so raz* deljene v deške, dekliške in mešane šole. Okoliš določi vsaki meščanski šoli novo ministrstvo.
Zagrebško in mariborsko gledališče pa državni uslužbenci. Narodno gledališče v Zagrebu je dovolilo Združenju železniških uradnikov, da si mo* rejo njegovi člani nabaviti posebne kupone, s katerimi dobe ob predložitvi društvene izkaznice vstopnice z 20 odstotnim popustom od običajnih cen.
Učiteljstvo in odtegljaji za nabav-Ijalne zadruge. Zveza nabavi jalnih za* drug državnih uslužbencev v Beogradu je razposlala vsem včlanjenim zadrugam pozive, naj vplivajo na zadružnike, kateri pripadajo učiteljskemu sta* nu, da izjavijo, da se ne strinjajo s stališčem Jugoslovanskega učiteljskega udruženja glede odtegljajev za navedeno zvezo. Povod temu pozivu je izjava imenovane učiteljske organizacije v beograjski »Politiki«, s katero se ugotavlja, da so bili vsi učitelji in vsa učiteljska društva vselej zopet te odtegljaje, s katerim naj bi se ustvarila j temeljna glavnica uradniškega zadru* j
trakov, moj debeli zvezek pesmi in lep, z rožami okrašen kozarec, iz katerega sva pila oslajeno vino, kadar se je zgodilo, da .sva sama doma večerjala. Ne bom vam popisoval tega kozarca katerega so se Hortenzine ustnice tolikokrat dotikale. Bil je to kozarec iz češkega kristala, s krtu kim, usločenim vratom, kakršnih ste goto* vo že dosti videli. Lahko si predstavljate, kako dragocen mi je bil ta kozarec. Postal mi je posvečeni spomin na vso mojo lju* bežen in često se je zgodilo, da sem ob njegovem robu iskal izginile oblike Hor* tenzinih ust... slabo zadoščenje.
Toda z leti in starostjo se žalost po* miri in neusmiljeni čas izbriše živost podob in vonja ... Neusmiljeni časi ... Poglejte, kaj je naredil iz pesnika! Ampak kako naj bi bil mogel le slutiti, kaj bo storil šole iz Hortenze?... Tri leta sp bila že preteku; in bil jc ravno božič. Eden tistih pariških božičev brez vernosti, brez snega, brez upanja in — kljub vrvežu v kavarnah in tavernah — brez ognja in veselja. Blo* di! sem po naši mestni četrti, šel nato do* mov in mislil, da sem postal igračka privida . . zakaj na majhni mizici, mladi mož, se je na krasnem prtu od damasta bleščala dragocena namizna srebrnina, po*
Enaka odločba uprave ljubljanskega gledališča bi znatno dvignila poseča* nje gledališča s strani drž. uslužbenstva! — Tudi uprava mariborskega Narodnega gledališča dovoljuje članom navedene organizacije znaten popust pri posetu gledaliških predstav.
Znižanje plač zagrebških občinskih uslužbenev. Draginjska doklada za vse aktivne in upokojene občinske name* ščenee v Zagrebu se je za november in december 1931. znižala za 7%. Za leto 1932. se je določilo kot dva* ginjska doklada vsem uslužbencem samo 85% prejšnje doklade. Razen tega se službena mesta stalnih in pomožnih mestnih uslužbencev, ki konec Te* ta 1931. niso bila zasedena, v 1, 1932. ne smejo zasesti in se iz prihodnjega mestnega proračuna ne sme za njiho* vo ustanovitev potrošiti noben znesek. Končna ureditev prejemkov mestnih uslužbencev se izyede, ko bo izdan in uveljavljen skupni zakon o mestih za vso državo. O zmanjšanju plače mestnega načelnika bo zagrebški občinski svet sklepal na svoji proračunski seji. Prav tako so bili znižani prejemki tudi uslužbenstvu mestnih podjetij.
S pojedino, godbo in plesom in petjem, z voščili, poljubi, darili in cvetjem slavili smo novega leta prihod.
A slavnosti tam so le dobro uspele, kjer v skledah so tečne »Jajn ne« duh*
tele,
poznane p>o finem okusu povsod.
Pregled tisočakov. Narodna b mka je pričela z dnem 21. decembra pre* gledovati vse bankovce po 1000 Din^ ter jih pričela nadomestovati z novimi. Ti so dosedanjim, izdanim 1. 1921., popolnoma podobni, imajo pa na pra* vi strani v sredi poseben pretisk v ob* liki pisane zvezde. Narodna banka bo pregledovala in zamenjavala bankovce do konca februarja. Po 1. marcu 1932. prenehajo biti nezamenjani tisočdinar-ski bankovci plačilno sredstvo v zasebnem prometu. Pač pa jih bo Na* rodna banka sama še naprej sprejemala v plačilo.
Novo leto 1932. je prestopno leto. ker ima 366 dni. Prične se s petkom in konča s soboto. Predpust traja do 9. februarja. Velika noč je 27. marca. Po židovskem štetju je letošnje leto 5.692/3. leto od ustvarjenja, sveta. Po mohamedanskem štetju je pa 1.350/51. leto po Hedžri, Mohamedovem begu. Letos bo pri nas lunin mrk dne 14 septembra.
garstva. Na to okožnico Zveze nabav-Ijalnih zadrug je izdala ljubljanska sekcija učiteljskega udruženja poziv članstvu, naj ne daje nobenih izjav, ker je stališče, kakor je bilo izraženo v izjavi v »Politiki«, sklep organizaci* je. Učiteljstvo je že ponovno izrazilo, da se ne more posluževati uradniških zadrug tako, kakor bi rado, ker je to zaradi posebnosti razmer in oddaljenosti po večini nemogoče. Je sicer v načelu vedno za enotno zadružno delo vsega državnega uslužbenstva, stremi pa za tem, da bi se učiteljstvo izvzelo iz skupnih zadrug in da bi se z denarjem (odtegljaji), ki je bil odtegnjen
sode in kristalno steklo. — Kaj je to? sem se vprašal... En sam kozarec jc stal 'na j mizi, tisti z rožami 'okrašeni kozarce, o katerem sem vam pripovedoval. Hortenza! sem zaklical.. . Nisem je bil prej opazil. Od okna, kjer me je pričakovala, je stopila k meni in brez besed sem obstal pred njo. Mladi moj prijatelj, nimam izraza, da bi vam mogel popisati, kaj je bil ta večer zamci... Naj vam bo to dovolj, če Vam povem, da je Hortenza drugo jutro, ko me je zapustila za zmerom, bridko jokala ...«
Gospod Badinet je povesil glavo. Ma* lomeščani so pozdravljali notarja, ki se je sprehajal. Toda jaz sem šele dosti kesneje izvedel o lahkotnem Hortenzinem Aivlje* nju, ki je vzbujalo tolikanj zgražanja, o njenem bednem koncu v bolnici, in o veli* kem pogumu gospoda Badineta, ki je --tisti dan, ko je zapustil Pariz in se odpe* Ijal, da se oženi z neko gospodično Lam* bertovo — raztrgal svoj debeli zvezek pesmi, si da! ostriči valujoče lase in razbil kozarec z režami.
ObSeke kemično čisti, barva, pSisirss In Uka tovarna J O S. REICH.
od učiteljskih plač, ustanovde take za* druge, ki bodo služile vsemu učiteljstvu, tudi tistim, ki doslej niso imeli možnosti, posluževati se zadrug. Zato bo organizacija podvzela vse korake, da se od učiteljstva zbrana glavni* ca uporabi samo v učiteljske svrhe.
Iz poštarske organizacije. Izredni skupščini ljubljanske sekcije Združe* uja p. t. t. uslužbencev dne 25. oktobra je bil za čas od 1. novembra tega leta do prihodnje redne letne skupščine za leto 1932. predložen osnutek začasnega proračuna, ki je bil nato tudi sprejet. Pri tem se je ugotovilo, da je za* radi § 76 u. z. izpadlo iz organizacije približno 200 pogodbenih poštarjev, razen tega pa tudi iz drugih razlogov precej članov, tako da je navzlic mnogim novim pristopom padlo število članstva ljubljanske sekcije na 800 članov. S tem se je zrušilo računsko ravnovesje in je bil potreben nov pro* račun. Po pravilih organizacije znaša namreč članarina 4 Din na mesec. Od tega dobi osrednja uprava po 1 Din od člana (če pa ni pododborov, pa po 2 dinarja), a po 1 Din dobe pododbori. Za potrebe sekcije ostane torej komaj po 2 Din od člana. Te določbe skoro onemogočujejo obstoj sekcijam in j h bo treba vsekakor spremeniti.
Vseslovanska veterinarska organizacija. T\!a zadnjem jubilejnem občnem zboru združenja jugoslovanskih živinozdravnikov dne 23. novembra je bilo ustanovljeno vseslovansko dru-štvd živinozdravnikov. Pri ti zvezi so včlanjena društva poljskih, čeških in jugoslovanskih veterinarjev. Bolgarski živinozdravniki so poslali brzojavni pozdrav in izjavili, da rade volje pri* stopijo k ti vseslovanski zvezi. Prvi veliki občni zbor se vrši prihodnje le to v Varšavi.
Uredništvo po svetu.
Napad na davčne uradnike v Avstriji. Sredi novembra je prišlo v Leobnu na Zgor. Štajerskem do dejanskega napada na davčni urad. Množica nahujskanih ljudi je vdrla v urad* no poslopje, kjer je davčnega upravi* telja, ki je hotel z lastno osebo varovati davčno blagajno m pomiriti mno-Žic.o, težko ranila. Hudo sta bila poškodovana tudi nek drugi davčni kontrolor in izvršilni uradnik. Nahujska* na množica je sramotila uradnike in grozila, da jih pobije. Avstrijski urad* niški listi ostro protestirajo proti temu napadu, ker vidijo v njem napad na državno avtoriteto. Štajerska davčna strokovna zveza je vložila daljšo spomenico, kjer zahteva, naj se davč* ni uradniki zaščitijo pred sličnimi na* padi, naj dobe orožje in naj se storilci strogo kaznujejo, napadenim in poškodovanim uradnikom pa da primerno zadoščenje.
Odpust poročenih uradnic na Nemškem. Gospodarski odsek nemškega državnega zbora je odobril zakonski predlog, po katerem se bodo mogle poročene državne uslužbenke vsak čas po lastni prošnji odpustiti oz. upokojiti. Vendar pa more držav* no oblastvo tudi samo odrediti odpust poročene državne uslužbenke, če sc je prepričalo, da je gospodarska preskr* ba uslužbenke glede na višino skupnega dohodka vseh družinskih članov trajno zagotovljena.
Razu©,
Plodovita zakonodajna. delavnost. Iz avstrijskih uradniških glasil, ki v zadnjem času mnogo poročajo o zni* zanju stroškov za državno upravo, ki naj bi se izvedlo na račun njihovih prejemkov, posnemamo, da t.či zlo drugod, ne pa v previsokih uradniških plačah. Zaradi zamotanega upravnega ustroja države je neobhodno potrebno veliko število uslužbencev. Dejstvo je, da je bilo od prevtata v Avstriji iz* danih nič manj kot 6730 zakonov in uredb. Razen teh pa še 5250 deželnih zakonov, tako da je bilo v avstrijski republiki doslej izdanih okrog 10.000 zakonov. Z drugimi besedami povedano, znači to, cla sta izšla na dan povprečno po 2 zakona. Tako n. pr. je bilo izdanih nekaj manj kot 300 šolskih zakonov, ker ta država 6,000.000 prebivalcev nima enotne šolske zako*
nodaje, temveč ločeno po deželah. Tako je tudi n. pr. zakon o zavarovanju za brezposelnost bil doslej že 27krat no* veliran. Ker razne izvršilne uredbe, naredbe, pravilniki i. slv niso tu všteti, se navedeno število zakonov še znatno zviša.
Davek na samce v Nemčiji. Nemško finančno ministrstvo je izdalo na* redbo o izvajanju pobiranja posebne doklade, katero morajo plačevati sam* ci (t!kzv. davka na samce). Po ti naredbi je merodajen za vprašanje, kdo naj velja kot samec, vpis v davčnem registru. Ce je tam vpisano, da je uslužbenski davek zmanjšan zato, ker dotični obvezanec vzdržuje ženo ali otroke, se ta dodatek ne bo pobiral. Ločeni zakonci brez otrok, čeprav stanujejo vsak zase ločeno, ne plačujejo tega davka. Matere nezakonskih otrok davka ne bodo plačevale, če je v regi* stru vpisan otrok, za katerega mora skrbeti. Davek na samce se plačuje le če znaša mesečni dohodek nad 200 mark (približno 2800 Din). Če obvez* nik prejema prejemke iz več službenih razmerij, je treba za vsako službeno razmerje vprašanje p osebe odločiti. Seštevanje vseh službenih prejemkov se ne vrši. Davka na samca ne plaču* jejo nadalje tudi obvezniki, ki za preskrbo potrebnih staršev ali drugih oseb, katere preskrbujejo, na mesec potrošijo vsaj 10% dohodkov.
Občni zbor profesorskega društva, Dne 13. decembra 1931. se je vršil v risalnici moškega učiteljišča v Ljubljani redni občni zbor ljubljanske sekcije »Jugoslovenskega profesorske* ga društva«. Občnega zbora sta sej. udeležila direktor Boško Boško vic kot zastopnik »Glavne uprave« v Beogra* du in direktor Pavel Serdar kot zastopnik zagrebške sekcije. Predsedoval je občnemu zboru profesor Jeran (predsednik ljubljanske sekcije). Po poročilih tajnika in blagajnika je občni zbor na predlog nadzornega odbora izglasoval sekcijskemu odboru abso-lutorij s pohvalo. Na občnem zboru so se pretresali številni predlogi, ki so jih vposlali posamezni pododbori. Med drugim je občni zbor sprejel predlog resolucije pododbora v Murski Soboti, naj se tamkajšnja realna gimnazija razširi v popolno gimnazijo. Direktorjem, razrednikom ter varu* bom knjižnic in zbirk se naj določijo spet posebne nagrade. Nezasedena mesta naj se razpišejo. Profesorjem naj se prizna odškodnina za eksknr* zije učencev, ki jih predpisuje zakon o srednjih šolah, tudi če traja ekskurzija manj ko dva dni. Starostna meja naj se določi le za sprejem učencev v prvi razred (14 let). Sprejemni izpiti v prvi razred naj se vršijo ko* nec šolskega leta (meseca junija). Nadzorovanja zavodov naj izvrše redni nadzorniki med šolskim letom. Zato naj ministrski odposlanec le predseduje višjemu tečajnemu izpitu. Na občnem zboru se je naglašalo, da so napredovanja profesorjev zelo redka in se je sklenilo, naj sekcija v tej zadevi posreduje. — Občni zbor jc tudi razpravljal o razdeljenem pouku (pred* in popoldanski pouk), ki ga je uvedlo prosvetno ministrstvo. Govor* niki so bili naziranja, da deljen pouk ni v interesu šolstva, staršem pa nalaga v hudi gospodarski krizi težke žrtve, ker stanuje veliko število dijakov na deželi ter prihaja v šolo z vlaki — Odborniki, katerim je potekel mandat, so bili spet izvoljeni v odbor. Nanovo sta bila izvoljena v odbor sekcije prof. dr. Simon Dolar iru prof. dr. Adolf Pečovnik. — —k.
zdravstveni drobiž.
Smrad iz ust. Najvažnejši mo* ment pri tej zoprnosti je izločenjc vzroka. Kot vzrok se navajajo votli zobje, bolna dlesna (zobno meso), zobni kamen, nosne bolezni, kronic* no vnetje na zadnjem delu jezika itd. Danes nič več prav ne verjamejo, da bi prišel ustni smrad trajno od želodca ali celo od črev. Če je vzrok jezik, ga moraš večkrat na dan ostrgati in okrtačiti. Dobro dišeče ustne vode smrad sicer za nekoliko časa odpravijo, a ne trajno. Treba je odpraviti vzrok.
Tuberkuloza pljuč se prične včasih v navidezno nedolžni obliki akut* ne hripe.
Iz organizacij.
Par besed o soli.
Pomen in uporaba soli v gospodinjstvu.
V zadnjem času je slišati mnogo pomislekov zoper uporabo soli v vsakdanjem življenju, to pa zaradi zdravstvenih prehranjevalnih načel. Vendar je pa pomen soli za sleherno igospodinjstvo nenavadno velik. Po= glavitna naloga soli je seveda ta, da nam služi kot začimba za hrano, toda je to mar edini način uporabe soli v ■gospodinjstvu? Žal najrazličnejše ko* risti kuhinjske soli na splošno niso tako poznane, kakor bi bilo treba. V naslednjem bomo navedli samo nekaj primerov, kjer nam kuhinjska sol v vsakdanjem življenju razen svoje po* glavitnc naloge služi v veliko korist.
Kadar ogenj v štedilniku že pojema, naj gospodinja potrese po gorivu peščico soli in ogenj bo spet živahno vzplamtel. Če hočeš, da živo pisane preproge obdrže svoje bujne barve, jih ne smeš prati v vodi ali krtačiti s suhimi krtačami. Potresi jih najprej s soljo in nato skrtači. Pri čiščenju košar in pletenega pohištva kuhinjska sol prav odlično pomaga, je pa obenem docela neškodljiva. Če je treba odstraniti iz blaga najrazličnejše madeže, za katere često že več ne veš, kako so nastali, raztopi malce soli v špiritu ali salmijaku. To priprosto či* stilno sredstvo bo doseglo prav čudo* vite uspehe. Stare madeže od črnila je vselej težko odstraniti. Če se prevrne tintnik, potrese skrbna gospodinja debelo plast soli na mokri madež. Kuhinjska sol posesa črnilo, tako da na blagu ostane komaj opazna lisa, katero nato z vročim citronovim sokom izpereš, nakar blago položi na solnce, ki jo bo izbelilo. Pri tem je treba omeniti, da niti kuhinjska sol niti citronov sok ne načenjata blaga, tako da jih je mogoče uporabljati brez pomisleka.
Solno raztopino lahko z uspehom uporabljamo kot sredstvo za grgranje pri bolečinah v grlu in pri vnetjih v vratu. Kdor stalno grgra slano vodo, se s tem uspešno varuje najrazličnej* ših obolenj vratu. Kdor ima hud nabod, temu bo zdravnik gotovo sveto* val, naj v določenih presledkih vsr* kava skozi nos slano vodo. V sploš* nem to sredstvo čudovito naglo deluje.
Če človeka piči čebela ali kaka druga žuželka in pik zateče, deni na oteklo mesto malo solne kaše in bolečina nemudoma mine, obenem pa splahne oteklina, če sploh zateče.
Sleherni gospodinji je znano, da je kuhinjska sol izmed najboljših •sredstev za ohranjevanje in konservi-ranje raznih vrst sočivja in zelenjave, pa tudi mesa in mesnih izdelkov. Običajno je, da vlagajo gospodinje kumarice, fižol v stročju, paradižnike in drugo povrtnino v slano vodo, da jih ohranijo za zimo. Mesarji in pre-kajevalci se pa poslužujejo soli za konserviranje mesa, posebno svinjskega, prav tako kot sole ribiči ribe: in jih s tem ohranijo užitne daljšo dobo.
Zanimive so tudi naslednje last* nosti soli, s katerimi se more vsaka gospodinja brez težave okoristiti. Če tolče gospodinja sladko smetano ali beljakovino, olajša mala količina kuhinjske soli (za noževo konico) trud.
in smetana oziroma beljakovina se ču* dovito naglo strdi. Kadar se peče v ponvi pečenka, doseže umna gospodinja, da vroča mast ne škropi naokoli, če vrže ščepec soli v razbeljeno mast. Kadar je treba preizkusiti ko* košja jajca, če so sveža in primerna za kuhanje ali za pitje, raztopi 75 g kuhinjske soli v 500 g vode. Če jajce v ti raztopini potone, je popolnoma sveže. Če pa ostane za polovico nad tekočino, je staro že nekaj dni, kadar pa jajce plava popolnoma na površini, potem gotovo ni več sveže.
Pozimi se često dogodi, da oprano perilo, 'ki je obešeno za sušenje, zmrzne. Če hočemo ipreprečiti, da bi perilo med sušenjem prenaglo zmrz* nilo, je treba zadnji vodi, iz katere ga izplaknemo, dodati nekaj kuhinjske soli. Ker slana voda ne zmrzuje že pri 0° Celzija, temveč šele pri nižji temperaturi, raztopimo kuhinjsko sol v vodi, kadar je treba preprečiti, da prehitro ne zmrzne. Zato bo gospo* dinja, kadar pozimi čisti okna, dodala vodi, s katero jih umiva, nekaj iku* hinjske soli. Na ta način doseže, da se po umivanju okna takoj ne pokri* jejo z ledenimi rožami. Sicer pa mimogrede omenimo, da postanejo tudi poleti okna prav posebno svetla in bleščeča, če jih umivamo s slano vodo.
Kadar železna plošča na štedilniku postane rjava oziroma zarjavi, jo bo vešča gospodinja temeljito osna* žila z gosto kašo iz jesiha in kuhinjske soli. 'Ista zmes tudi zelo lepo čisti kovinske predmete iz medi in sličnih zlitin. Tudi za svetlo, politirano po* hištvo si pripravi gospodinja ceneno, zato pa tem dragocenejšo polituro iz kuhinjske soli in jedilnega olja, kar toliko časa meša, da nastane gosta kaša.
Če postane jedilno olje motno in žaltavo, odpraviš nelepo motno barvo in zoperni moteči okus, če prideneš olju nekoliko soli. Približno po treh dneh lahko olje previdno odliješ, kar pa ostane v steklenici, uporabiš za snaženje pohištva. Ustrojena jelenja koža. s katero navadno snažijo okna, postane, če se dolgo uporablja, trda in krhka. Če to usnje (irhovino) vse* lej po uporabi temeljito izpereš v slani vodi in ga nato na pol vlažno obesiš, da se posuši, ostane lepo mehko in je tudi v bodoče pripravno za čiščenje in poliranje občutljivih predmetov.
V posodah za umivanje, v kopalnih kadeh itd. se tvorijo često robovi, katerih z milnico ni mogoče brez nadaljnjega odpraviti. Brez težave jih pa odstraniš, če potreseš na vlažno krpico nekoliko soli in z njo odrgneš robove. Neprijetni duh po oljnatih barvah se zaje v predmete' prav tako kot marsikateri drugi neugodni vonji. Če pa v sobi, v kateri je tak moteč duh, postaviš dvoje troje podstavkov z nekoliko soli, bo že v razmeroma kratkem času kuhinjska sol odstrani* la iz dotičnega prostora ves neprijetni vonj.
Navedli smo toliko koristnih last* nosti soli, da ni kar nič čuda da velja gospodinji ravno sol za eno najpotrebnejših predmetov.
Kako naj živi tisti, ki mnogo sedi.
Kdor sedi, dela bolj z duhom in • manj z mišicami; zato za pridobivanje telesne moči ne rabi toliko goriv* ne snovi. Prava delovna in gorivna snov so tako zvani ogljikovi hidrati (škrob, moka, sladkor) in maščoba. Vsega tega duševni delavce ne potrebuje toliko kot drugi. Če preveč teh snovi užije, vsled pomanjkanja teles* nega napora ne morejo zgoreti, tem* več se v veliki meri nakopičijo v te* lesu kot maščoba; to nam pri delu nič ne koristi, temveč nas napravi Je bolj lene. Mož, ki mnogo sedi — uče* njak, uradnik, učitelj itd. — ne sme torej uživati preveč močnatih jedi in peciva, tudi ne preveč kruha in maščobe.
S poklici, kjer moramo veliko sedeti, je v skladu samo lahka hrana, lahko prebavljiva, ki na prebavne or* gane, oslabljene vsled počivanja in premajhnega gibanja, ne stavi velikih zahtev. Delavec pa, ki telesno dela, more pač uživati težko hrano — črn kruh, mastno meso, sočivje — ker jo pač telesno izrabi in predela.
Od mesnih vrst veljajo za lahko prebavljive suhe bele mesne vrste in mlado meso, torej meso telet kuncev, perotnine in golobov. Prav tako lahko prebavljivo je pusto kuhano meso, pusta še ne dišeča divjačina — n. pr. jerebice, zajec, srna in jelen — prav tako pusta kuhana riba, kot postrv ali krap. Teže prebavljivo je pa starejše meso, kjer je staničje že trdo in žilavo.
Maščoba je sama na sebi teže prebavljiva; zato so tudi z mastjo preprežene mesne vrste manj priporočljive kot puste. Prebavljivost masti je tem večja in lažja, čim nižje je tališče masti, to se pravi, pri čim nižji temperaturi postane maščoba tekoča. Zato sta tudi surovo maslo in maslo boljša kot slanina in goveja masi. Margarina in rastlinska maščoba Sta prav dobro prebavljivi. Najlaže pre* bavljivo je dobro čajno surovo maslo, k'i ga lahko prenesemo celo pr: neka* terih želodčnih in črevesnih boleznih.
Od sočivja so najbolj priporočljive mehko kuhane nežnejše vrste: špinača, zelje, salata, redkvica, korenie. cvetni ohrovt (karfiola), zeleni grbi ;n fižol, beluš (špargelj), kisla repa; dober je tudi pražen riž. Manj prebavljivi so kapus, rumeni suhi grah, suhi fižol, leča in koleraba.
Kompoti so zelo dobri, če so mehko kuhani. Prav tako dobro je tu* di sveže sadje, ki telo izčisti in izmije; pri sadju je v ospredju grozdje.
Od peciva so lahko prebavljivi keksi, dalje prepečenec, parjene in
navadne žemlje, dobro prepečen in ne preveč svež kruh. Težko prebavljiv je črn kruh in vojaški kruh (komis), posebno težko pa Grahamov in svež kruh.
Hrana človeka, ki mnogo sedi, pa ne sme biti preveč enolična, temveč mnogolična, da vpliva dražilno na čreva. Posamezni obedi naj ne bodo preobilni. Najbolj priporočajo en sam glavni obed, poleg tega mleko, bel kruh s surovim maslom in meh* kim sirom in zvečer nekaj mrzlega mesa, na primer šunka, ki ima pred* nost, da prekajeno meso ne napenja.
Sploh naj ljudje, ki mnogo doma čepe, nič takega ne uživajo, kar napenja. Posebno pazljivi moramo biti pri stročnicah, ki jih uživajmo le kot kašo (pire) in samo ob takih dneh, ko imamo čas, da moremo iti na svež zrak. Tudi kapus, zelenjava in zelje napenjajo. Nekateri ljudje tudi repe ne prenesejo. Tudi češenj in čebula povzročata pline, vsled česar za mno* go sedeče ljudi tudi klobase, gulaž, čebulna omaka in čebulna pražena pečenka niso priporočljive. Ogibati se je tudi črnega kruha, razkrojenega sira in preobilega uživanja jajec.
Nasladila in močne začimbe ne spadajo v kuhinjo duševnega delavca. Preveč kurijo in po nepotrebnem dražijo. Vina uradnik ne prenese dobro in tudi piva naj preveč ne pije. Najbolj nedolžna pijača za ljudi, ki mnogo sedijo, je goveja juha, dober čaj in ne preveč močna kava ali kavno nadomestilo (ječmenova itd. kava).
Uradniki in učitelji naj si vza* mejo za jed dosti časa, naj počasi jedo, dobro žvečijo in vse dobro s slino predelajo; vsekakor naj med jedjo opuste duševno delo in naj ni* kar ne berejo. Kajti kri mora tedaj odtekati iz možganov v želodec, ki potrebuje pri jedi krvi kot vsak organ, kd dela. Tudi stroga rednost glede jedi je važna, da želodec ne trpi; saj je znano, da dosežejo oni uradniki največjo starost, ki uravnavajo svoje življenje pedantično natančno kot ura.
Razen na pripravno hrano mora* mo pa tudi sicer gledati na smotreno higiensko življenje, da izenačimo se* denje; gledati moramo na redno opravljanje telesne potrebe, na za* dostno obnovo zraka v delavni sobi in spalnici, na dihalno gimnastiko, sobno telovadbo, sprehajanje, sport in na vsa druga v novejšem času zmeraj bolj priznana sredstva za po* speševanje zdravja.
(Iz »Zdravja«, Ljubljana).
Nekaj misli
Naše najbolj moške misli, često jih razdere — ženska.
J. G. Herder.
*
V srcu ženske je večno shajališče vseh protislovij.
Voltaire.
#
Ženska živi le, če ljubi; najde se šele, kadar se zgubi v moškem.
Ludwik Borne.
o ženskah«
Prav res ne vem, zakaj si ženske tako prizadevajo, da bi ravnali z njimi kot z moškimi. Razumem, da kdo želi, da bi bil boa constrictor, lev ali slon, toda moški — ne, to mi ne gre v glavo.
Theophile Gautier.
*
ne.
Na ženske se spozna hudič; jaz Fjodor M. Dostojevski.
i
Vsem svojim cenjenim obiskovalcem želita
srečno in veselo novo leto 1952
Fran in Roza KrapeŠ
kavarna in restavracija „Zvezda"-
Srečno in veselo novo leto 1932
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
Iglič Franc
krojaški atelje — Ljubljana, Pražakova ulica.
Tovariši!
Kupujte pri tvrdkah, ki ogEašujejo v „NAŠEM GLA3U“! Kdor podpira nas, ga podpiramo mi!
:	VSEM SVOJIM NflROČMKOM
\ ŽEL!
1	srečno novo leto
j (JČITEL)SKH TI5KRRMR . L)UBL)W1R
VSEM SVOJIM ODJEMRLCEM I	ŽELI
srečno novo leto
j UČITEUSKB KNJIGARNA * LJUBLJANA

Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka
A. PERSCHE
LJUBLJANA, Pred škofijo 21.
MANUFAKTURNA TRGOVINA
FABIANI & JURJOVEC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh, perje, kapok. volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta.
■i
m
I
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseh pisarniških in šoiskih potrebščin.
HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE
CELJE * LJUBLJANA * MARIBOR
Nalaganje prihrankov na hranilne knjižice in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji in popolnoma varno.
Za vloge in vse obveznosti jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in vso davčno močjo.
Kupujte svoje potrebščine pri tvrdkah ki inserirajo v „NAŠEM G L A S U “
GO
O
S
B
P
O
B
W9
«>
*r
o
o O 60 Hi n S»
N< N«.
^ V*
p s< Ć0
5S O < <*
g- .
g
g TT
c 2.
N<
cj
"S
P
B
s-» i ® ®
® 3 N< g" g,
Z<*2.fg
B M T. O B
-r » B 5 ^ o
iZgisl
Ag a««
£1 g* g. r- g ES.
§if
PT B ® < • O.
IHHl
XS &
-1
b £
~ s tr<
e pr v«,.
s& c
5'2
r»___
O B*
O
a p
P
B
I|Fs50
s-ferisjr El S ||3
... B » o
o a ® 2! S-'S-
llflU
mii
PbII?
•••••#••••••
•••••••••
L. Mikuš
Ljubljana, Mestni trg
priporoča svojo zalogo
ttovteupiehajali palit
Popravila se izvršnjejo točno in solidno
Srečno in veselo novo leto 1932
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
]akob Kavčič
parna pekarna.
•***
S
Ivan Perdan naši., Ljubljana
Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga.
. Nudi po najnižji dnevni ceni: kavo, riž, testenine, najfinejše na-;	mizno olje, čaj, žganje ter vse drugo špecerijsko blago.
Postrežba točna in solidna.
•1
••
£
•-
ek-
•-
:
Najboljši iivalni stioji in F kolesa znamke fiBITZHESinfiGLES
ter švicarski ple til ni stroji ,Dubied‘ za rodbino, obrt in industrijo
Josipa
^	Petelinca
LJUBLJm, blizu Prsfcmovega spomenika. Telefon 2913. Ponk v vezenju brezplačen. Večletna garancija.
Delavnica za popravila.

DRAGO GORUP & Co. “
I LJUBLJANA * MIKLOŠIČEVA CESTA 16/L
Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno
EN GROS
EN D E T A I L
06
©S
BS
Telefonska štev. 2412	Štev. pošt. hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
r. z. z o. z.
Miklošičeva cesta 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skihr polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2.
Nogavice
r-................
i
:-e§?
šF
VSE IZ LASTNE TOVARNE
v priznano solidni in elegantni izdelav ODDAJAMO PO TOVARNIŠKIH CENAH v naši prodajalni v Ljubljani,
PRED ŠKOFIJO 10
PRVA JUGOSLOVANSKA TOVARNA DEŽNIKOV IN NOGAVIC
JOSIP VIDMAR
m i
1
I
ili
I
|
1
J
t€nii g ar na A, Učiteljske tiskarne
v Ljubljani
Frančiškanska
ulica $

TELEFON ŠT. 3397 RAČUN POŠTNE HRANIL. ŠT. 10.761
priporoča cenj. občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šol. zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira razglednic in slik. Cene solidne! Postrežba točna 1 Zahtevajte cenik!
| Srajce l
modne in športne, kravate, naramnice, žepne robce, palice,
e. damsko perilo C
C. J. HAMANN
Uubllana
Vam nudi naJsoBidnejžI vir nakupa perila, oprante nevest in novorojenčkov* perja* modnifc potrebščin - Predtiskarlja ntodernlb rožnih del.
Izdaja za konzorcij „Naš Glas“ odgovorni urednik dr. Karl Dobida. - Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.