30 Naši dopisi. V Gorici 20. jan. — Danes mora pleno titulo „No-viški4' dopisnik pisati p r o dom o. To je dopis o do pisih. — Te dni bo deset let, odkar sem bil v prvo napaden v nekem slovenskem časniku. Ponavljali so se od tistih tnal napadi zaporedoma — Scblag auf Scblag — v treh slov. časnikih, v raznih mestih izhajajočih (2 izhajata sv). Fuičao nisem shujšal zavoljo teh napadov (ut figura docet), v moralnem oziru pa so mi celo mnogotero koristili in zlasti o tem, da so mi utrdili značaj tako. da se zdaj lahso s Horacijevimi besedami ponašam: ,, . . . tenacem propositi virum — Non civium ardor prava jubentiutn, — Non v u 11 u s instantis tvran ni — Mente quatit soli da....... Si fractus illabatur orbis, — Impavidum ferient rui-nae." (Horat. od. 3, 3.) — Napadi so bili a) kolikor toliko rečni, ozirajoči se na moje Časniško in sploh javno delovanje; b) mereči na moje uradno službovanje in c) osebni. Sploh je pa prav za prav vse le bolj osebno bilo. Nagib napadom je bila po večem strast ali škandaloljubnost, nekaterim znabiti tudi bona fides. Bili so namreč nekateri nasprotniki slabo poduČeni, zapeljani, podšuntani, oslepljeni. Dva poštena urednika sta pozneje nepriiičnost in krivičnost teb napadov spoznala — eden tik pred smrtjo. Najdalje je trajala (in traja?) borba doma. Inimici hominis do-mestici ejus. Kakor prej v svojem časniku , tako sem od leta 1870 tudi v ,,Noviških" dopisih nekaj časa napade dostojno odbijal, dokler se mi je zdelo, da so nasprotniki te časti vredni in pa občinstvo pojasnil po trebno; pozneje pa — več let — nisem nikomur — vsaj direktno ne — odgovarjal , ampak molče hodil svojo pot. Ali tudi to ni bilo nekaterim prav, in, če niso našli druge dlake v jajcu , očitali so mi nespravnost (,;nesp ra vedlj i vos t") in to sosebno, odkar se je pri nas pletla „sloga". To je enaka godba, kakor jo kraljevi Italijani godejo papežu. Nespravnost je v nekem zmislu dolžnost, kedar gre namreč za nravna in verska načela. V druzih rečeh in glede na osebe ne poznam jez niti srda, niti nespravnosti; k večemu zlobne spletke svojih nasprotnikov opazujem in — kogar ne morem spoštovati, pomilujem (kdo drugi bi rekel: mirno in ponosno ignorujem), misleč si: kdor je zoper mene, ni z mano. Kako nespravljiv sem jez, podaja se iz tehle splošnih črtic: V „Novice" dopisujem od fe-fruarija m. 1854. (Samo od 1. 1867—69 sem to dopisovanje pretrgal , ker sem imel se svojim listom dovolj opraviti). Nekdaj je bilo vse prav, kar sem pisal; od leta 1870. pa ne več tako. Preteklo je pač od tistega leta pri nas veliko bistre vode po Soči v morje in veliko črnila po „Soči" in „Glasuu v brezdno zaželene pozabe. Mnogo smo videli, slišali in doživeli ta čas v domačih in neslovenskih krogih , v politiških in nepo-litiskih društvih, med konservativci in liberalci slovenskimi in drugod. Jez — kot stari in redni dopisnik j,Nov." — sem imel pravico, o vseh raznih dogodkih poročati. Pa — kako sem delal? Iz miroljubnosti sem sto in sto reči v dopisih zamolčal, na pr. mnoge dogodke v čitalnici od 1. 1871. do 73. ali 74. (od vodstva neodvisne) in pozneje čitalnične zmešnjave druge baze ; zamolčal sem marsikaj o tedanjih tukajšnjih ma-tadorjih iti njihovem javnem in tihem delovanji; ogibal sera se vsega, kar bi bilo dišalo preveč p> osebnostih in pohujšljivosti. Vmazanega domačega perila ne prati pred svetom — to mi je bilo vodilo. Dczve se tega vodita nisem „Soče*' (lista in društva) 2—3 leta ni z eno besedico omenil, in tako tudi čitalnice ne; nisem hotel delati ali podpihovati razdražeb. Nekim osebnim na sprotnikom sem žerjavico umi na giavo s tem, da sem neke notorne njihove zadeve molče stlačil ,,v torbico'*. Kake norčije so uganjali nekteri z ,,učenjaškim zborom"! a jez nisem od vsega tega, kar je tisti čas pod to zbadljivo besedo na dan prišlo, poprej nič vedel. Fraza „učenjaški zbor" je res moja iznajdba; hotel sem se pa ž njo v nekem dopisu le eno malo pošaliti z nekim nedolžnim jezikosiovskim ali slovničuim posvetom pri nekem takrat bolnem profesorji v hiši štev. 226 (ne daleč od Čitalnice). Pripovedovalo se je namreč kot smešnica (v neslovenskih krogih), kako je kuharica pritekla gospod »rju pravit, ,rda g. profesor del*. testament". (Dva tedanjih „učen)ako?" sta že mrtva.) In, kakor v tem pri meri jej i, so moji nasprotniki še večkrat zrak pretepali v svojih napad h — misleč, da v mojih dopisih Bog ve kaj tiči. Tako sem tedaj jez mir kalil v svojih dopisih; taka je moja ne3pravljivost. Kako se mi je od nasprotne strani ta taktnost povra-čala, kažejo predali dveh slovenskih časnikov. (Dal. prih.) V Gorici 21. jan. — V petek večer in sinoči je bila v tukajšnjem gledišči nesa predstava za dobrotno zimsko kuhinjo za uboge. Bila je godba, bilo je petje in dvoje plastičnih (živin) podob ali skupin, ki ste bili neki jako lepi. S>delova' je pri teh produkcijah ,,cvet" naše aristokracije in našega meš ?ao-stvaj kdor je le mogel plačati l goid. ustounine i. dr. hitel je v gledišče. Prvi večer je dosl<> 1300 gold. ; drugi večer, ne vem še; tako tudi ne morem reči, koliko ostane čistega dohodka za ubo^e. Počastii je nenavadno predstavo tudi g. grof Chambord. — Meni, ki rad premišjujem vse , kar je za naš čas karakteristično , zdi se čudno to, da ,,dobrodelnost" in ,,darovi-tost" take umetne obleke in oblike potrebuje. Ustanovitelj prave ljubezni do bližnjega je menda učil , da levica naj ne vž, kaj dela desnica. Pa kaj mara za to „filantropijau. — Načrt za naše uovo pokopališče je vendar enkrat dodelan: naredil ga je gosp. inženir C 1 ar i čini. Pravi o , da je načrt prav primeren in okusen. Poleg zidov — krog in krog — bodo lope za rodbinske rake. Rodbine bodo za dotične prostore plačevale in s tem se splača dober del skupnih pokopa-liščnih stroškov. Tudi črez sredo — tje in sem od kapele — bo odprto stebrišče. Posebno lična ima biti kapela. — Skrbel je g08p. inženir tudi za odcejanje vode, kjer je svet o deževji preveč moker. — Ena sama reč, ki jo današnji „Is." memogrede omenja, noče mi dopasti. Konec pokopališča je neki tudi prostor odme-njen drugovercem, in sicer znotraj — med zidovi. To bi dišalo po Dunajskem „centralfriedhofu". Menim pa, da je hotel ^Isonzo" občno menjenje le p otip a ti, ker sam pravi, da je to le „e ve n tualnost". — Glavna stvar na pokopališčih so tudi napisi. Primerne napise napraviti, ni lahka reč, in naš čas se svojimi čudnimi pojemi o smrti ni kaj ugoden takim rečem. Jez si na pr. ne morem misliti, da bi bil med našimi merodajnimi mestnimi gospodarji kateri tak, da bi mu prišel na misel odlično klasični napis, ki se bere nad vhodom pokopa- 31 lisca Tržaškega — „Resurr e c t u r isu. Sicer pa — bomo videli! Iz Kočevskega 18. jan. —. A.*) (Volkovi in medvedje — stekel pes — nova cesta, zdaj se velika nadloga.) Lansko leto je bilo večkrat brati po časnikih o volkovih, ki so po .Notranjskem škodo delali, pa so jo tudi menda s kožo plačali. Pri nas se teh požeruhov nikoli ne manjka; al tako predrzni pa že par let niso bili koJeto3. — Pred 14 dnevi so v Čepljanah, v okraji Črnomaljskem, na Kočevski meji, podavili b ovac, in tudi po drugih selih so pobirali ovčjo in pasjo desetino. V jeseni so ponoči zadavili zebe, ki je na pasi ostalo. Pravijo, da se klati volkulja s štirimi mladiči, ki pa še niso tako krepki, da bi ovco odnesli, le ogrizejo ali pa raztrgajo jo. Pred nekoliko dnevi sem sledil prav blizo vasiv volka, ki ima tace tolike ko moška roka široke. Čeravno grdobe mnogo škode napravijo, in je znano, kje se najbolj potikajo, se vendar nihče tu ne zmeni, da bi se škodljive živali pokončale. Najemnik lova nima časa, kmet pa s pušo ven ne smej tako je tedaj volk prost gospod pri nas! Nekdaj so tu znali volkove loviti prav dobro, a brez nevarnosti za ljudi. Spletli so visok plot iz protja na okroglo, kakor za kak majhen vrtec. V to ogradico so djali ponoči ovco, ki je s svojim vednim blejanjem vol&ove privabila. Okrog prve ograde so naredili drugi plot, pa prostor med obema plotoma je bil tako tesen, da volk, ki je v to ulico prišel, mislč, da bo ovco dobil, se ni mogel obrniti; da pa tudi ritensko ni mogel ven, so b>le v plot zapletene ošpičene palice, tako naperjene ko vlak v mišnici* Tako je mural iti volk le okoli, dokler je prišel do malih vratic, katere je moral, če je hotel naprej iti, zapreti, a tako je tudi sebi izbod zamašil in tako je čakal v tesni ograji nemile osode. Zgodilo se je pa menda tudi, da sta se na ta način po dva volka ob enem vjela. Kakor nekdaj, bi se menda tudi zdaj volkovi lahko tako lovili; čudno, da se je priprosta pa dobra nažtava popolnoma opustila, in skoraj pozabila. Preteklo jeaen se je bilo preko Kulpe tudi nekaj medvedov v te kraje pritepio. Ljudje so trdili, da so biii Turški beguni, kateri so zbežali pred vednim strelom. Mnogo škode so naredili po turšici, vendar tudi njih tu ni nihče preganjal. Pri Starem iogu pa so bili menda ub;li velikega medveda, kateri je umiraje nekemu pre-pogumnemu Kočevarju hlače grdo pomeril. To je bil menda tudi vzro^, da se tu ni nihče upal, za godrnja-čem pogledati. Če ostanejo medvedje živi in zdravi, bodo naše njive gotovo prihodnjo jesen radi obiskali, ker jim nihče zalega ne stori. — 16. dne t. m. je v V i m o i j u , v okraji Črnomaljskem, stekline sumljiv pes popadelvdomačo 131etno dekle za roko ter jo nekoliko ranil. Sel je potem proti Poljanam, in je med potom ogrizel več prešičev in psov, v Jelenji vasi pa ne kega dečka, kateri ga je mislil kamnjati. Kmalu potem so psa ustrelili. Ko sem čul , kaj se je zgodilo, sem vgrizeni deklici naoročil, da naj gre nemudoma k zdravniku; al drugi dan mi njen brat povč, da ni nikamor šla, češ, da je pes ni zelo vgriznii, jo je le malo z zobom vprašmi, zato jej ni nič. **) Ali jej res ne bo nič, bomo videli. Vsakako je pa žalostno, da se tu ljudje le v najhuji in očividni sili zdravnika poslužujejo, raji gredo h konjedirkam in vedežvavkam po več ur hoda, ko pa k bližnjemu zdravniku. Šola in cerkev imate tu še veliko dela. — Možje hodijo od tod daleč po svetu. Na Nemško, v Švico, celo v Ameriko, tedaj v vse tiste kraje gredo, kjer se kultura na cente *) Hvala! Le še drugikrat kaj. Vred. **) Manjša taka rana je navadno nevarniša kot velika, ki je zelo krvavela in tako strup poplaknila. Vred. po nič prodaja, a je vendar ubogo malo domu prines6 ! Prinesejo pa mnogo novih neumnosti in vraž, zraven pa prevzetnije in brezznačajnosti cele koše. Taki klateži pa potem tudi domd ničesa ne verjamejo , in so gluhi za vsak dober nauk, misle, da, ker so veliko svetL obhodili, so tudi vso modrost v-se dobili. To je pa tudi vzrok, da omika neče^nič prav naprej , blagostanje pa gre zmirom nazaj. — Se nekaj o novi cesti med Vidmom in Maverienom. Toliko težko pričakovana cesta je postala za naše ljudi prava nadloga. Koliko stroškov in dela , jeze in sovraštva je ta cesta tukajšnjim kmetom napravila, zdaj pa, ko je dodelana, nihče po njej voziti ne more. Ker je silno posuta, ni mogoče drugače po njej voziti ko s konji; z voimi ne pride nihče s količkaj obloženim vozom v Maverlen. Naši kmetje imajo skoraj vsi v Maverlenu in okolici vinograde, kamor je treba voziti vsako ziuio količe za trte od doma. Letos pa ne more nihče tje! Vse zato težko čaka snega, da bi cesto za rabo popravil. Tako kmeta vedno nadloge tepejo; če jih ni, si jih pa naredi sam. Iz Dovjega 9. januarija. — Vsim ča3titim bralcem ,,Novic", kateri imajo mlatilnice, naznanjam, da od sv. Mihela do velike noči naj ne hodijo gledat moje naprave, ki goni mlatilnico, ki je bila v 20. in 27. listu lanskih „Novic" naznanjena. Pozimi jo imam z mrvo zadelano in se ne vidi; tudi bom na njej še nekaj popravil, do velike noči Do pa to vse narejeno. Dva gospodarja, ki sta prišla mojo napravo ogledat, sta zato zastonj pot le sem naredila. Miha Lakota. Iz Kranja 20. jan. —p.- Unidan so „Novice" poročale, da se je naših ubogih zopet letos spomnil mili dobrotuik Dunajski gospod Val. Bleiweis; naj jim danes poročam o drugem tukajšnjem dobrotniku, gosp. J. Marenčiču, ki je lansko leto znamenito svoto daroval za naše nove zvonove, nedavno pa županstvu našemu izročil zopet 1000 gold. za napravo dekliške šole. Vrli mestjan sprevidi, da bilo bi na V3ako stran koristno , da se v ljudski šoli dečki ločijo od deknc, ki dozdaj skupaj hodijo v eno šolo. Ta lepa svota se je začasno naložila na obresti v hranilnici Ljubijaoski, ker, se ve, da ne zadostuje za zidanje novega poslopja in vzdržanje nove šole. Bog daj, da bi iagledu gosp. Marenčiča se drugi dobrotniki se pridružili, sicer bode še veliko Save steklo v črno morje, dokler dobimo posebno ljudsko šolo. Vlada nam še za kurjavo c. kr. g.mnazije na pomoč priti noče. — Ker sem že pri šolah, naj Vam poročam še tole: V tukajšnji krajni šobki svet so izvoljeni gospodje: Fr. Dolenec , Karol G rjcelj, dr. Mencinger, župan Sapnik in prof. Zupan, za namestnika pa V. Mali in F. Sajovic, v pomnoženi šolski svet; pa T. Pavšler in J. MnrenČič. Prvomestnik krajnemu šoiskerau svetu je prof. Zupan , njegov namestnik pa je Dolenec. — Konečno pa še to: Cital niča naša se o sv. Jurji preseli v svoje prejšnje bolj prostorno stanovanje v Majerjevi hiši tiL farne cerkve. V Prevčevi hiši zunaj mesta bila je zdaj zelo na tesnem; giediščiue igre se ce celo predstavljati niso mogle, in to je odbor na menitev stanovanja še najbolj napotilo^ če se tudi sedanja dobra restavracija bode pogrešala. Žalibog , da tudi prejšnje lepe dvorane ni moči dobiti, ker v njej je — davkarija. Namesti plesalcev ondi sedaj se sučejo davkoplačevalci na parketu. — Naj bodo drage nam ,,Novice" s temi vrsticami zadovoljne; prav novinec sem še v dopisovanji časnikarskem, pa upam se sčasoma bolj izuriti. *) . *) Hvala lepa! Le tako naprej: skušnja mojstra dela. Vred. 32 Iz Ljubljane. — ,,Nulla dies sine linea" — je menda zopet načelo si. državne policije, to je, nemila roka njena zasega enkrat „Slov. Narod", drugi pot ,,Slovenca", tretji pot „Novice". Tako le bil zadnji naš list v prepoved djan zarad dopisa iz Litijske okolice, ki popisuje nekatere dogodbe ondašnje, in pa zar?d poročila o Crnajevu po ,,Obzoru", ki ni zabranjen prišel v Ljubljano. — Sv. Pavel stojisicer v „pratiki" , al velikega sejma, ki je imel ta teden v Ljubljani biti, ni bilo skoro nič. Povsod se kaže, da ni denarja. — (Iz seje deželnega odbora 20. januarija.) Sklenilo se je, da se pripravijo poročila in predloge deželnega odbora za prihodnji deželni zbor. — Izpraznjena, deželna štipendija za učenca v deželno vino- in sadjerejsko šolo na Slapu se je podelila Antonu Dekle vi iz Vrema. — Deželni odbor je sklenil, da se c. k. glavnemu poveljstvu v Zagrebu izreče topla zahvala za podarjeni, jako zanimivi in važni knjigi pod naslovom »Regulacija Save, za tiem izsušba i natapanje Posavja u Hrvatskoj i Slavoniji" in „Kras Hrvatske krajine i kako da se spasi, za tiem Kraško pitanje uploške". — Sklep mestne občine v Kranj i za pobiranje 20°/° mestne priklade na vžitnino leta 1877. se je potrdil. — Več mesecev je naš list molčal o britki osodi pred. gosp. Kluna, pričakovaje rešitve rekursa, ki sta ga, kakor naši bralci ved6, baron Ferd. Rauber in gospod Klun skupno novembra meseca izročila c. kr. ministerstvu nauka in bogočastja, v katerem se pri-tožujeta, da je tudi c. kr. deželna vlada neupravičeno ugovarjala KI. nastopu Rauberjevega beneficijata, ki ga mu ne dovoljuje knezoškofijstvo. Rekurs je dolgo ležal pri gosp. ministru na Dunaji. Misliti se je smelo, da ministerstvo bode rešilo rekurs tako, da se dogodba stavi pod postavo, a ne dogodba nad postavo; al — zmotili smo se. Gospod minister je, kakor za gotovo slišimo, odbil rekurs, naslanjaje se na §. 6. znane državne postave od 7. maja 1874. 1., ki pa po izreku postavovednih mož nikakor ne dopušča one razlage, ki mu jo minister daje. Baronu Rauberju, da se mu ne krajša pravica beneficium rodovine svoje dati, komur ga po ustavnem pismu dati hoče, — gosp. Klunu pa, da se mu ne brani užitek pravilno mu podeljenega be neficija, ne ostaja po takem druzega, nego to, da nastopita pot tožbe pri c. k. upravni sodniji na Dunaji. Kakor blagega gosp. Kluna poznamo in tudi o baronu Rauberji misliti smemo, gotovo ne rečemo preveč, ako pravimo, da jima je jako neljubo, tožiti deželno posvetno in duhovsko vlado; al kjer gre na eni strani za pravice ustanovne, na drugi pa za eksistencijo in poštenje, prisiljena sta storiti pravdni korak. Da bi bil g. Klun nepokoren duhovnik svojemu škofu, to le nevednost ali pa zlobnost trditi more, kajti g. Klun se je, ko se je odpovedal službi na Notranjskem, po-služil pravice, ki jo vsak duhovnik ima, da more izstopiti iz duhovskega pastirstva. Gosp. Klun je to ob svojem času si. ordinarijatu na znanje dal in ta je izstop na znanje vzeti blagovolil. — Da bode zdaj vsa duhovščina tudi zunaj mej Kranjskih radovedna čakala razsodbe c. k. upravne sodnije Dunajske, ki bode o kakih 2 mesecih, razume se samo po sebi. — Gosp. Franc Bostjančič, katehet v tukajšnji mestni ljudski šoli, je 22. dne t. m. umrl. Ker je bil dolgo časa bolan, je njegove maše na gradu in njemu na korist vljudno opravljal gosp. Klun, dokler mu ni došel ukaz, da — ne sme! Quousque tandem? — (Strašna nesreča), ki se je 15. dne t. m. primerila na južni železnici blizo Zidanega mosta v Brisan, kjer se je velik kos gore vdrl, 6 poslopij zasul in 13 ljudi pokopal, ponovila se je vdrugič ponoči 19. dne t. m., ko je komaj železnični voz z blagom odšel. Vdrl se je tako silen plaz, da je zasul četrt ure dolgo pot železnice in pa reko Savino, tako, da je po njej povo-dinj nastala in je vožnja po železnici med Zidanim mostom in Celjem nemogoča, ki zato zdaj čez Maribor in Koroško hodi v Ljubljano. Misli se, da podhribni studenci so razmočili hrib ter ga razrušili. — (V Čitalnici) je prihodnjo nedeljo prvi veliki ples. Po pleaalnih vajah, ki so bile ze!6 živahne, sme se pričakovati iepa veselica.