TRST, sreda 25. septembra 1957 Leto XIII. . Št. 228 (3763) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93.808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini : UL- MONTECCHI it. 6, 11. nad. — TELEFON mil IN *4-C3i — poStm predal 558 — UPRAVA: UL. SV FRANČIŠKA il. a« — Tel. uh ~ Podruž- GORICA: U1- s- Pellico HI.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v sirim l stolpca: trgovski 80, finančno-upravn! 120, osmrtnice 80 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založna Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21.928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - Ka. 1. 2- 375 • izdala Založništvo tržaškega tiska D.ZOZ-Trst Neprepričljiva Tambronijeva obrazložitev streljanja policajev na kmete v S. Donaciju Notranji minister pa je moral priznati, da je prvi vzrok neredov sramotno nizka cena grozdja - Leva opozicija odločno zahteva strogo kaznovanje krivcev (Od našega dopisnika) RIM, 24. — Danes sta zasedala poslanska zbornica hi senat. V poslanski zbornici se je nadaljevalo razpravljanje o interpelacijah, ki so jih vložili poslanci glede krvavih dogodkov v San Donaciju; notranji minister Tambroni pa je v odgovoru na interpelacije P°dal uradno poročilo o teh dogodkih, v katerem je seveda skušal opravičiti ravnanje policije. Pri tem pa ni mogel zanikati, da so ti dogodki posledica vinske krize ter hudega izkoriščanja malih in srednjih vinogradnikov in viničarjev. V svojem poročilu je namreč priznal, da so ponujali prekupčevalci kmetom za grozdje samo po 26 lir za kilogram, kar je pač nujno razburilo in ogorčilo vse prebivalstvo, ki živi v glavnem od vinogradništva. Ce se spomnimo na hrup. so ga tu vsi reakcionarni časopisi in politični krogi zagnali ob dogodkih v Poznanju, ko je prišlo tudi do streljanja policije, tedaj res ne razumemo, s kakšno moralno upravičenostjo skušajo potlačiti odmev dogodkov v San Donaciju ter skrčiti vso stvar n« spopad med policijo , in demonstranti in s tem zamenjati vzroke z učinkom. Dogodki so namreč pokazali, da so v prvi vrsti odgovorne zanje oblasti, ki so bile opozorj2ne na vinsko krizo, pa niso dovolj ukrenile, da se prebrodi. Zato tudi niso utemeljeni izgovori, da So bili incidenti sad hujskanja, kajti zadovoljnih ljudi ne more nihče nahujskati. Pa preidimo k samemu poteku seje. V začetku so poslanci najprej počastili spomin norveškega kralja Haakona, nato je prišla na vrsto razpra-va o interpelacijah glede jav-ne8a reda. Vlado je zastopal notranji minister Tambroni. je spregovoril komunistični poslanec Calasso, ki je °.r.lsal dogodke v San Dona-ciju ter zahteval, naj vlada Ugotovi, kdo je odgovoren za-n?e in naj krivce prijavi sod-n‘m oblastem, hkrati pa odstrani vzroke, ki so dovedli ?c incidentov, s tem da zajeti cene grozdja proti špekulantom in monopolistom. Dalasso je dejal, da je 9. septembra znan fašistični izzivač *z Brindisija v črni srajci v kraju San Pietro Vernotico na )?vmem zborovanju hujskal Judstvo. da bi povzročil še J^cjo zmedo in obup med viničarji. ^a njim je spregovoril demokristjan Gabriele Semera-f°’ ie trdil, da je neki unkcionar Delavske zbornice e avgusta pozival dninarje San Pietro Vernotico, naj _aPadej0 neposredne obdelo-valce, kar naj bi kasneje pri-edlo do nasilja. Levičarski Poslanci so govornika ogorče-V °,. Prekinjali in ga obtožili azi. Za njim je govoril komunistični poslanec Franca-dla, ki je dejal, da so bile rtve v San Donaciju ubite jj3. treh ločenih krajih, kar dze, da je policija prejela da • nai strelja na ljudi ter j®. ga je natančno izpolnila, je: »Agenti so hoteli oijati, ker so merili v prsi in glavo kot v vojni.» Smer izstrelkov namreč kaže. da so leteli od spodaj navzgor. Preiskava, ki jo je odredilo notranje ministrstvo pa je pomanjkljiva. ker so jo poverili vprav inšpektorju javne varnosti Rateniju, ki je bil sam navzoč in je ukazal streljati v San Donaciju. Monarhist Caramia je dejal, da bi bili lahko krvave dogodke preprečili, če bi oblasti bolj spravljivo ravnale. Morebitno odgovornost policijskih sil pa mora ugotoviti samo sodišče. Socialist Guadalupi je priznal. da so prebivalci v nekaterih vaseh postavili barikade, toda hkrati je dodal, da So se karabinjerji mnogo bolj zmerno obnašali kakor polic;-ja, med katero je še preveč fašistov. Napojitano (KPI) je zanikal trditve, da so povzročili dogodke hujskači ter je dejal, da so nastali incidenti zaradi obupnega položaja vinogradnikov in zato. ker vlada ni poskrbela za rešitev krize, marveč je raje poslala na kraj policijo, ki strelja. Magno (KPI) je zahteval, da se v pokrajini Foggia prekliče prepoved javnih zborovanj, na katerih se govori o vinski krizi, Kato je odgovoril na interpelacije in nagovore poslancev notranji minister Tambroni. y začetku je priznal, da je bil prvi vzrok nezadovoljstva prebivalstva vinska kriza. Nato je orisal potek dogodkov, ki so privedli do incidentov v raznih vaseh in do' treh smrtnih žrtev v San Donaciju, kjer je neki mešetar ponujal samo 2600 lir za stot grozdja, kar je razburilo prebivalstvo. Tambroni je nato dejal, da so v vseh krajih napadli policijo s kamenjem ter lllllllllllllllltltMItlllf IttlMIIMIIIIIMIIHllliiif m Ameriški vohuni aretirani v SZ MOSKVA, 24. — Komisija za državno varnost je nocoj objavila vest, da so aretirali ameriške vohune v Letonrki republiki, ki so poskušali organizirati vohunsko mrežo po nalogu vlade iz ZDA. Eden izmed vohunov je bil aretiran že v juliju. Imenuje se Bom-berg in je bivši nacistični vojni zločinec, ki je sodeloval med vojno v Gestapo v baltiških državah in ki je od leta 1948 delal za ameriško vohunsko službo v Zahoani Nemčiji in v ZDA. Ko je bil aretiran so mu zaplenili obilo materiala: radijske oddajne postaje, potvorjene dokumente, šifre in 450.000 rubljev. Bombergovo aretacijo je omogočila aretacija ameriškega vohuna Zarisha leta 1956, ki da je najprej uporabila solzilo« bombe in pendreke, kar Pa ni zadostovalo.' Omenil je tudi požige davčnega in tro-šarinskega urada v San Pietro Vernotico. Prešel je nato na krvave dogodke v San Donaciju, kjer so demonstranti prekinili tudi telefonske zveze in postavili na cesto razn« zapreke. Zaradi prekinitve telefonskih in brzojavnih zvez je generalni inšpektor javne varnosti Rateni odšel sltupno s kvestorjem iz Brindisija in z vodom članov javne varnosti v San Donaci. Ko »o prišli _v vas. so jih obsuli s kamenjem. Policisti so skušali razgnati množico z uporabo pendrekov toda brez uspeha. Množica je groz-ila in vedno bolj tesno obkoljevala mali oddelek. V tem trenutku je inšpektor Rateni ukazal streljati v zrak. Oddelku je trenutno uspelo, da si je utrl med množico pot, toda kmalu potem ga je zopet obkolila. Rateni je tedaj ukazal ponovno streljati v zrak. Demonstranti so se razbežali na vse strani in tako se je oddelek lahko pridružil ostalim pel i- Prvi je spregovoril v razpravi o proračunu demokrist-janski senator Pezzini, ki je dejal, da morata obe veji parlamenta pred koncem svojega delovanja odobriti važne ukrepe kot so podelitev pokojnine neposrednim obdelovalcem, spolovinarjem in kolonom, zvišanje minimalnih pokojnin socialnega zavarovanja in ureditev tehničnega šolstva. Komunist Fiore se je v svojem govoru ukvarjal z vprašanjem socialnega skrbstva in poudaril razne pomanjkljivosti. Zakonski predpisi za bolniško pomoč neposrednim posredovalcem kakor tudi farmacevtska pomoč INAM so zelo zastareli in ne ustrezajo modernim potrebam. Senat se bo sestal ponovno jutri ob 16. uri. Predsednik Zoli je danes sprejel tunizijskega poslanika, s katerim je govoril o pogojih Italije za dobavo orožja Tuniziji Zoli se je tudi raz-govarjal s Fanfa-nijem in razpravljal z njim o političnem položaju v zvezi z diskusijo o cistom. Potem so odkrili za proračunu notranjega ministr- je povedal, da se bo Bomberg kmalu pojavil. ""iliuni,,,,,, mu,, iiiiiimiiliMMHMiiiiiHiHHmiaNFiMMflMi nekim kioskom mrliča in zvedeli, da so bili v bližini še štirje ranjeni, od katerih sta dva pozneje umrla v bolnišnici. ■ Tambroni pa ni povedal, kako je moglo streljanje v zrak ubiti tri ljudi in se je v svoji razlagi raje skliceval na izjave oficirjev, ki so spremljali ltatenija in po katerih naj bi se oddelek rešil le z uporabo orožja. Iz Tambronijevega poročila pa ni videti, da bi kdo med množico uporabil strelno orožje. Tambroni je dejal, da zaupa preiskavi sodnih oblasti. Izjavil je tudi, da ne sme priti, v kolikor je to odvisno od njega, do novih krvavih dogodkov. Svobodo je treba zajamčiti toda preprečiti je treba njeno zlorabo. Pii tem je Tambroni izjavil: »Kot notranji minister, odgovoren za javni red in za zaščito pravic državljanov, bom uporabil vsa zakonita sredstva. da zagotovim čim širšo uporabo svobode govora in združevanja, toda tudi da preprečim njuno zlorabo ter nev. sečne in nepričakovane posledice ki iz te zlorabe izvirajo«, Te besede so spričo bližnje volilne kampanje vsekakor zelo resne, zlasti ker je v današnjem položaju, ko imajo demokristjani monopol oblasti, možna samovoljna razlaga o zlorabi svoboščin. Iz Tambronijevega govora se tudi jasno izraža stara teza, «da ima policija vedno prav«, kar vsekakor ne govori v prid resnične demokracije. V senatu pa so začeli razpravljati o proračunu ministrstva za delo, ki ga je po-, slanska zbornica že odobrila. 7,a razpravo o proračunu se je prijavilo v začetku osem govornikov. Minister Del Bo je najprej počastil spomin kralja Haakona, nato pa je sledila komemoracija profesorja Sal-veminija Končno so se obdolžili spominu žrtev v San Donaciju Zasedanje glavne skupščine OZN Se/wyn Lloyd razorožitvi Glavna skupščina je sklenila, da se vprašanje kitajskega predstavništva v OZN ne vpiše na dnevni red sedanjega zasedanja - Varnostni svet o Kašmiru KEW YORK, 24. — Na da-®snjem zasedanju glavne kupščine OZN so ponovno azPrayljali o kitajskem pred-jkkvništvu v tem najvišjem mcdnarodnem organizmu. Skupščina je li-dtia s 47 gla-■ovi proti 27 ter 7 vzdržanimi glasovi sklenila da se to vpra-ah)e ne vpiše na dnevni red edamjega zasedanja skupščine. 07»e<*- tazpravo skupščine je govoril angleški zuna. .h minister Selwyn Lloyd. Iz-£ * je, da je Sovjetska zve- •® odgovorna za napetost na ‘ fednjem vzhodu, ker je «obo-ozila nekatere arabske deže-,e». Nato je poudaril, da Veli-3 , Britanija «nima namena Phvali na Sirijo in da želi n*1110’ **a k' država ostala na<*dvis.na in da bi spoštovala 'Odvisnost svojih sosedov«. - je razčlenil zahodne eclloge o razorožitvi. Dejal ’ da se Velika Britanija raj-. *naslanja svojo varnost na i*i0JMit(v kot pa na atomske mbe«. Po njegovem mne-je zaradi tega prvi korak e, *ej smeri sporazum o prvi vin razor°zitve, ki jo pred-I U® j8 Zatlodni načrt. Nato je . °yd obtožil Gromika. da ho-. razbiti obrambna zavezni- Št V uuiauu to * .vhodnih držav, da bi na-tek *’aRko skušal podžigati v Zu ^TzavaR upor«. Britanski vi.,aanja minister je nato izjavil r? ie istočasni umik sovi 'n zahodnih sil ».pri- či«k* zac*eva, toda na ta na-jhe' i Sovje,i ostali v svojih bon ’’ ln k' mogli nekega dne 'ovno zavzeti svoje stare mzaje na Poljskem, v Robi B In drugod, medtem ko stra 0s*a'e ameriške čete on-aa Atlantskega oceana.* Dejal je dalje, da pogajanja o razorožitvi po njegovem mnenju lahko napredujejo v prihodnjih tednih. Ce ni mogoče še vedno doseči popol i načrt, o razorožitvi, potem tudi niso potrebi ,po drugi strani poprejšnji politični pogoji za dosego sporazuma glede pr ve etape. Po Lloydovem mnenju je bistvo v nadzorstvu nad razorožitvijo. Nato je primerjal sovjetsko in zahodne »tališče in ugotovil, da je vsekakor pri pogajanjih za dosego sporazuma možen napredek. za kar pa je potrebno ustanoviti poseben tehnični odbor, ki naj bi točno določil kaj je razumeti pod »številčnim stanjem oboroženih sil« in točno označil vrste orožja, ki naj se vključijo v te oborožene sile. Nato je poudaril »obrambni značaj« atlantskega in bagdadskega pakta kakor tudi pakta SEATO in zahteval, naj vodi Sovjetska zveza politiko ki bo #stivarno odgovarjala evropski varnosti in v prvi vrsti omogočila združitev obeh Nemčij s pomočjo volitev. Danes se je sestal tudi Varnostni svet in razpravljal o Kašmiru. Pakistanski zunanji minister je zahteval plebiscit, ki naj ga izvede OZN, da bi se «kašmirsko prebivalstvo svobodno izreklo o bodočnosti svoje domovine«. Indijski delegat Menon pa je izjavil, da bo pakistanskemu ministru odgovoril pozneje. Varnostni svet je poveril svojemu bodočemu predsedniku Georges-Picdtu nalogo naj nadaljuje z razgovori v zvezi z razpravo o Kašmiru. Zunanji minister Izraela Golda Mei-r, ki a« udeležuje zasedanja skupščine, pa je izjavila danes dopisniku Anse, da samo neposredni sporazum med Izraelom in arabsaimi državami lahko odstrani napetost, ki vlada na Srednjem vzhodu in ki moti svetovno ravnotežje. Poudarila je, da bi morale arabske države dejansko priznati, da Izrael obstaja in da bo še nadalje obstajal tudi v bodočnosti. »Mi ne zahtevamo od Arabcev nič drugega razen tega priznaja. Mi lahko brez težav slovesno izjavimo, da so naše meje dokončne in da bomo spoštovali meje arab skih držav. Sovjetska xveza je v priviligi ranem poloi*iu, dr lahko minira zahodne pozicije, ne da bi pri tem karkoli storla za Arabce. Nasa bodočnost je vezana predvsem na stabilnost na Srednjem vzhodu in torej tudi na rešitev a-rabskega ljudstva. Vprašanje je, do kdaj bo napetost med velikimi silami ovirala ta proces. To vprašanje bi morali na Zahodu rešiti« je dejala Gblda Meir. Danes je govoril tudi zunanji minister Peruja in predlagal, naj bi latinske države v Evropi Španija, Portugalska Italija in Francija »vodite politiko tesnejšega sodelovanja z državami latinske Amerike«, ker z 22 novimi državami, ki so Vključene v OZN. vpliv držav latinske Amerike zmanjšan. Azijskih in Afriških držav je 29. Poudaril je. da bi zlasti kulturno sodelovanje med latinskimi državami pomenilo zelo mnogo. Ker so kulturne vezi večkrat snočnejs1 od gospodarskih in geografskih. stva v poslanski zbornici ter o možnosti, da bi utegnilo spraviti glasovanje vlado v nevarnost. A. P. Bebler opozoril Avstrijo na kršitve manjšinskih pravic Tito odlikoval Firjubina - Nov zakon o razdelitvi dohodka gospodarskih organizacij v FLRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes dosedanjega sovjetskega veleposlanika v Beogradu Nikolaja Firjubina m njegovo soprogo Jekaterino Fureevo. Sprejemu so prisostvovali Edvard Kardelj, A-leksander Rankovič in Jovan Veselinov, Maršal Tito je Fir-jubinu izročil Red jugoslovanske zastave prve stopnje s katerim ga je odlikoval za zasluge pri razvoju in utrditvi medsebojnega sodelovanja ter prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Nato je predsednik republike oba gosta zadržal na kosilu. Namestnik državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler pa je 24. t. m, sprejel odpravnika poslov avstrijskega veleposlaništva v Beogradu Linharta in mu sporočil, da jugoslovansko vlado in javnost vznemirjajo vesti, da Avstrija pripravlja zakon, ki bo omejil dosedanje pravice slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji Dr. Bebler je opozoril zastopnika avstrijskega veleposlaništva, da bi morebit. ni sprejem takšnega zakona, ki bi imel za posledico zanikanje manjšinjskih pravic, škodoval dobrini sosednim odnosom Linhart je obljubil, da bo takoj seznanil svojo vlado s stališčem jugoslovanske vlade. Jugoslovanska vlada čal pravice in funkcije delovnih kolektivov. Po določilih novega zakona o razdelitvi dohodkov, ki bo v kratkem predložen skupščini, bodo podjetja z določenim delom dohodka popolnoma samostojno razpolagala bodisi za plače, bodisi za razširitev proizvodnje, organizacije in v druge namene, Clan izvršnega sveta Mijalko Todorovič je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da se je pri izdelavi načrta upoštevalo. da se ^alni razvoj proizvajalnih sil lahko zagotovi samo če j£ vsak posamezni delavec zainteresiran za razvoj tovarne, v kateri dela. Dosedanje izkušnje so pokazale. da so delovni kolektivi, čeprav so bile pravice glede delitve dohodka omejene, pravilno delili dohodek na plače, sklade in investicije. Na ta načm so dokazali svojo zrelost glede nadaljnjega razvoja proizvodnje. Novi predpisi o raz. delitvi dohodka slonijo na načelu dosledne ukinitve najemnine v delavnem odnosu. Proizvajalci sami ustvarjajo dohodek, s tem so mogoče razne oblike nagrajevanja glede na posamezne posebne pogoje. Naloga skupnosti je, da z zakonom določi obveznosti gospodarskih organizacij do družbe in da z minimalnim, plačami zaščiti delavce, kar pomeni, da skupnost ne intervenira, da bi omejila pravice pri- I proizvajalcev, temveč samo, Po treh dneh iskanja Rešenih 46 br s potopljenega «Pamirja Nadaljujejo z iskanjem ostalih 40 brodolomcev LIZBONA, 24. — V Santa Maria na Azorskih otokih so prejeli brzojavko ameriške ladje «Geiger», da je sprejela na krov 40 brodolomcev ladje -»Pamir*. 25 so jih našli v rešilnem čoinu, 15 pa na rešilnem splavu. Brzojavka tudi pravi, da se je jadrnica «Pamir» potopila v soboto ob 11. uri. Tudi teh 40 brodolomcev je v dobrem zdravstvenem stanju. Zapustili so ladjo malo prej, preden se je potopila. Ladja >; „ci.n»,,n" kordoni ob cesti, ki vod ljudskimi republikanci ostane še nadalje trdna in da bo v primeru, da bj načrt propadel, vsa odgovornost padla na desnico. Očitno pa je, da bodo zmerni dolgo razmišljali, prej ko si bodo naprtili takšno odgovornost, ki bi imela za posledico vladno krizo, Verjetno je. da bo Bourges-Ma-unoury prisiljen ž« v eetr- nekega francoskega padalskega polkovnika. Toda ko je videl, da bo ves odpor zaman, »e je vdal. Pred tem je v avgustu policija aretirala ali pobila vse Saadijeve tovariše ter nato prišla tudi njemu na sled. V zadnjih 24 urah so Al-žirci nadaljevali s spopadi in z atentati. Med drugim so obkoliti malo mestece Ain Ker-mes v pokrajini Tiare. Po francoskih uradnih poročilih, naj bi v preteklem tednu imeli Alžirci 850 mrtvih in 150 ranjenih. Trenutno se vodi ena izmed najhujših bitk pri Džebel Akfabu zahodno od Alžira. Francozi poročajo, da so pobiti 56 Alžircev. h šesta nota za J LONDON, 24. — Danes je bil izročen v Moskvi britanski odgovor na sovjetsko noto od 30. t. m. glede Srednje- ailltllllltlllllllll Mllllillll II IIIUIIIIIHIIIIIIIIIMIIIIIlItlllllltlHIli Ulil UH I HI Hllllllllllllltllllllllltlf Odločni Eisenhowerjevi ukrepi proti rasistom v Little Rocku V menlo so poslali 500 zveznih vojakov za zašcilo javnega reda LITTLE ROCK, 24. — V Little Rocku še vedno vre. Guverner Faubus. ki je te dni v Sea Islanuu, je sicer pozval prebivalstvo, naj bo mirno in naj ne krši zakonov. Seveda ta poziv ni iskren, saj je sam Faubus s svojim prejšnjim ravnanjem razburil duhove. V zvezi z včerajšnjim pozivom predsednika Eisenhotverja, pa je dejal, da ta ne bo moral uporabljati zveznih čet v Little Rocku, če ne bo on sam tega od predsednika zahteval. Pri tem pa je dodal, da tega ne bo storil. Policija javlja, da je prišlo sinoči do številnih incidentov med belci in črnci v Little Rocku. Vse kaže, da so se pač črnci končno zganili in se uprli preganjanju. Policija pravi, da je aretiraia 10 črncev. češ da so napadli belce s palicami in z rezilci. Policija je streljala tudi za nekur. avtom, v katerem so se vozili črnci, ki se niso hoteli ustaviti. Pri tem je bil en črnec ranjen. Predsednica odseka združenja za napredek temnopoltega prebivalstva gospa Bates je v Little Rocku izjavila, da ni res, kot so poročali včeraj, da so v šoli pretepli črnske dijake. Zato tudi ni bilo nobenega vzroka za to, da so jih poslali domov. Danes so se pred policijski- proti liceju v Littie Rocku, zbrale skupine razgrajačev, od katerih so jih pel aretirali. Danes se črnski dijaki niso vrnili k pouku. Predstavnik Bele hiše Ha-gerty je izjavil: »Ce ne bodo spoštovali proglasa predsednika Eisenhovverja, bo predsednik v imenu ZDA izdal pomož- ne ukrepe. Ti pomožni ukrepi pomenijo uporabo zveznih čet, V zvezi s Faubusovo izjavo, da ne more F,isenhower uporabiti zveznih čel, če ga guverner za to ne naprosi, je Hagerty rekel, da predsednik lahko uporablja vsa zakonita sredstva, s katerimi razpolaga, to pomeni, da lahko uporablja tudi čete. Predsednik Eisenhovver pa je danes odredil, da se postavi narodna garda države Ar-kansas pod nadzorstvo zveznih oblasti. Predsednik je tudi pooblastil obrambnega ministra Wilsona, da uporabi vse tiste čete. ki mu bodo potrebne da prepreči demonstrantom v Little Rocku upiranje proti njegovemu prejšnjemu ukazu glede obiska črncev v krajevnih šolah. Wilson je takoj izpolnil Eisenhovverjev ukaz. Kauljus pa je izjavil, da se bo takoj vrnil v Little Rock in dodal, da pomeni včerajšnji Eisenhowerjev proglas začetek ((hladne vojne«. Nocoj se Eisenhovver vrne v \Vashington, kjer bo govoril po radiu in televiziji o krizi, ki je nastala zaradi dogodkov v Little Rocku. Jutri pojdejo črnski dijaki v Little Rocku zopet v šolo. če jim bodo lahko zagotovili dovolj zaščite. Eisenhovverjev sklep o federalizaciji narodne garde je namreč med črnci zopet zbudil zaupanje v ustavo. V Levittownu v Pensilvaniji je morala policija zaščititi stanovanje črnskega inženirja Williama Myersa, ki mu sosedje stalno grozijo. Po zadnjih vesteh je odpotovalo iz Fon Campbella v Little Rock 500 vojakov, ki bodo pod poveljstvom generala Wai-kerja. ga vzhoda. Britanska vlada trdi v svojem odgovoru, da so korenine vprašanja Srednjega vzhoda »pregloboke in preveč komplicirane,« da bi sc mogle rešiti z eno samo izjavo, kakršno zahteva sovjetski predlog. V angleškem odgovoru se dalje jzoudarja, da sovjetska vlada »ni iskrena ko trdi, da želi vzpostavitev miru in stabilnosti na Srednjem vz. hodu« in da obnavljanje sovjetskega predloga za izjavo proti uporabljanju sile, ne predstavlja torej nič drugeg-i kot poskus skrivanja tega dejstva. V angleškem odgovoru se po drugi strani odbijajo sovjetske obtožbe glede akcij Velike Britanije proti Jemenu n Omanu. To je že šesta nota, ki s» jih izmenjale zahodne države z ZSSR glede Srednjega vzho. da od 19. aprila pa do danes. Tudi vlada ZDA je poslala sovjetski vladi noto o Srednjem vzhodu, v kateri jo obtožuje za vrsto dogodkov v zvezi s pošiljanjem orožja in streliva, ki so povzročili sedanji položaj v tem delu sveta. Podobno-noto je izročil sovjetski vladi tudi francoski diplomatski predstavnik. Iz Damaska poročajo, da je odpravnik poslov ZSSR v Damasku izročil danes predsedniku sirske vlade Sabriju Asa-liju noto svoje vlade. Vsebina poslanice še ni znana. Iz Kaira pa se je zvedelo, da je tunizijski veleposlanik v Kairu izjavil, da je Tunizija sklenila sprejeti egiptovsko ponudbo za dobavo orožja. Posebna vojaška tunizijska delegacija bo zbrala vrsto in količino orožja in se bo pogajala glede izobrazbe tunizijskih vojakov v Egiptu. Tunizijski veleposlanik El Tajeb El Sahban je izjavil, da Tunizija potrebuje orožje za obrambo proti ne. nehnim kršitvam njenih meja po francoskih oboroženih silah. Na poti v Sirijo je bil danes v Rimu kralj Saud kamor je prispel iz Švice. V Rimu se je ustavil danes tudi egiptovski zunanji minister Mahmud Favzi, ki potuje v Lizbono in od tam v New Vork, kjer bo vodil egiptovsko delegacijo na zasedanju generalne skupščine OZN. Favzi ni hotel dati nobene izjave v zvezi s položajem na .Srednjem vzhodu. Prav tako ni hotel povedati svojega mnenja o razgovorih, ki jih bo vodil kralj Saud s sirskimi voditelji v Damasku. Dejal pa je, da do danes zjutraj ni bilo nobenih uradnih vesti o možnosti Naserjevega potovanja v Sirijo. Glede ita-lijansko-egiptovskih odnošajev pa je izjavil, da so najboljši in prijateljski BUENOS AIRES, 24. - Dvainšestdeset sindikal. federacij je proglasilo 24-urno stavko za prihodnji petek Le v primeru, če bo do Četrtka urejen spor s telefonisti in telegrafisti, bodo stavko odpovedali. Medtem pa je stavka že zače. la v Cordobi. BUDIMPEŠTA, 24. — V Bukarešti je umrl v starosti 7tl let socialdemokratski romunski voditeij Constauiin Titel-Pelretcu. število letal, toda vremenske razmere so precej ovirale iskanje. Medtem pa se je obup svojcev pomorščakov v Hamburgu spremenil v upanje, zlasti ko so zvedeli, da je pet brodolomcev izjavilo, da so videli. kako se je 25 pomorščakov spustilo na morje v čolnu. — «» -— Jedrske eksplozije v SZ in Angliji Kljub opozorilom znanstvenikov o nevarnosti atomskih poskusov, s« ti poskusi nadaljujejo. Včeraj smo poročali o eksploziji ameriške atomske naprave v Nevadi, danes pa poročajo o britanskih in ruskih poskusih. Agencija Tass je sporočila, da »o napravili termonuiklearn« »kisplozije in atomske eksplozij* z različnimi vrstami orožja v okviru vaj sovj etake vojske in mornarice. Tass poudarja, da so s* vršile te eksplozije v neobljudenih krajih in dodaja, da se veibarije čet nadaljuje z uspehom. Angleško ministrstvo za dobave pa je sporočilo, da se j« druga eksplozija v sedanji vrsti atomskih 'poskusov tudi izvršila z' uspehom. Atomsko bombo so razpočili na nekem stolpu. Japonska je predložila Združenim narodom, resolucijo, v gaien zahteva prekinitev vseh jedrskih poskusov od trenutka, ko dosežejo načelen sporazum o kontroli in inšpekcijah. Predsednik japonske vlade Nobusuke Kiši je poslal Bul-ganinu in MacMillanu Drzojav ko, v kateri ju poziva, naj natančno proučita im podpreta predlog za prepoved atomskega orožja, ki ga je Japonska predložila glavni skupščini OZN. V Angliji niso zanikali vesti «Daily Maila« o izmenjavi industrijskih atomskih informacij med Italijo in Anglijo. List piše. da bodo v kratkem skle- nili sporazum, po kaierem bo angleška ustanova za atomsko energijo dala Italiji potrebni informacije za zgraditev postaje za proizvodnjo jeurske e-nergije. Anglija bo dobavila Italiji tudi potreben uran. • #»----- Adenauerjeva zunanja politika po zmagi BONN, 24. — Načelnih za-hodnonemške delegacije za trgovinska pogajanja s BoVjet-sko zvezo je prejel nova navodila glede obnovitve pogajanj, ki so bila v avgustu prekinjena. Sovjetska vlada je namreč odklonila razpravljanje o vprašanju vrnitve nemških državljanov, ker takšno vprašaje več ne obstaja. Lahr se je sestal z načelnikom sovjetske delegacije semjono-vom in mu izročil odgovor za-hodnonemške vlade na zadnjo zadevno sovjetsko noto. Splošne mnenje opazovalcev v' Bonnu je, da najnovejša Adenauerjeva izjava spada med one, ki kažejo kakšna bo v bližnji bodučnosti zahodno-nemška zunanja politika do držav ljudske demokracije. Nad vse važno je dejstvo, po mnenju teh opazovalcev, da je Jugoslavija priznala mejo Gder-Nisa in prav to naj bi bilo vzrok zadnje kanclerjeve izjave in «pojasnila». V Bonnu se namreč bojijo, da bodo podobne izjave podale via-de drugih nevtralnih držav, v prvi vrsti pa skandinavske, a-rabske in druge. Na ta nai#n bi bilo število držav, ki to mejo zagovarjajo oziroma priznavajo v večini. za bo dobavljala Italija BEIRUT, 24. — Egiptovski tisk poroča, da je predsednik Naser sprejel vabilo predsednika Burgibe, naj obišče Tunizijo. Vabilu je prišlo včeraj m datum bo določen pozneje. Iz Tunisa poročajo, da se potrjujejo vesti, da je tunizijska vlada sprejela egiptovsko ponudbo za dobavo določene količine orožja. Iz VVashingtona pa javljajo^ iz diplomatskih krogov, da so predstavniki Francije, ZDA in Italije predložili Burgiibi načrt za dobavo orožja samo iz Italije. Sedaj čakajo, da bo Bur-giba na to ponudbo pristal. Kot je znano je pred kratkim zaprosil za orožje v ZDA. Sedaj pa »o ZDA, Francija in Italija izdelale kompromis, tako da bo samo Italija dobav- ljala orožje za Tunizijo lUlllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIflllllllllllllll.llltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll 5 smrtnih primerov zaradi azijske gripe Dva bolnika sta umrla v Rimu, trije pa v Lombardiji V Rimu odložili pouk v šolah RIM, 24. — Danes ob 2. ponoči je v bolnišnici Santo Spi-rito v Rimu umrl na posledicah azijske gripe CO-letni državni uradnik Carmelo Por-taro. pred nekaj dnevi je že bil v bolmčnici in je odšel nepopolnoma ozdravljen domov ter zopet začel delati. Kmalu potem pa je dobil pljučnico. V bolnišnici Celio pa je umrl 21-letni vojak Mel-chiorre Grossi. V Trevigliu v Lombardiji je umrl za gripo 47-letni Luigi Maffeis, v Milanu je podlegla bolezni 13-letna Angela Dolente, v Se-riate pa 17-letni Adriano Be-riati. V občini Cassano D’Ad-da, kjer je zbolelo 400 ljudi, je epidemija v upadanju, kljub temu pa je zbolelo v zadnjih treh dneh nadaljnjih 350 oseb. Epidemij* se širi tudi v pokrajini Savona. V Albengln je zbolelo nad 500 vojakov oklop-nih oddelkov. Zbolelo je tudi precej nun. V Rimu so odložili začetek pouka v osnovnih jolah na 28. oktober v nižjih srednjih šolah p* na 21. oktober. Sklep so sprejeli po sestanku na prefekturi med šolskimi in zdravstvenimi oblastmi. Na sestanku so ugotovili, da bolezen v glavnem nima hudih posledic, da pa se v šolah in povsod, kjer j« zbranih mno-80 ijudi, zelo naglo širi. Višje srednje šole bodo odprli ob določenem datumu. V Milanu so doslej izdelali 10.000 doz cepiva proti azijski gripi in jih poslali visokemu komisarju za higieno in zdravstvo. Pripravljajo tudi sredstvo proti bolezni, ki se bo vdihalo skozi nos. Epidemija gripe se je mečno razširila tudi v Bplitu, kjer je zbolelo 12.000 oseb, med njimi zlasti mnogo dijakov. Zato so zaprli vse srednje šole in osemletke. V Zagrebu je tudi okrog 4.000 ljudi bolnih. Doslej se bolezen še ni razširila v Sloveniji. V Celovcu so oblasti odredile, da se zaprejo šole, ker je zbolelo nad 50 odst. učencev in dijakov. V Nimegi so morali zapreti jezuitski kolegij «Ca-sinius«, ker je zbolelo skoraj vseh 1700 učencev. V Angliji bodo začeli k kratkem cepiti proti gripi zdravnike in bolničarje. Dali jim bodo dve injekciji v presledku treh tednov. V Glasgo-wu je bolnih mnogo bolničarjev v bolnišnicah ter 25 odst. uslužbencev mestnih prevoznih podjetij. V Brentwoo-du je 35 odst. polka Essex y polkovni bolnišnici. V Braziliji je umrlo zaradi gripe 19 ljudi. Od 1. septembra je zbolelo v samem mestu Rio de Janeiro 400.000 ljudi. 40 šol so zaprli zaradi odsotnosti profesorjev. Za gripo je zbolela tudi soproga predsednika Kubišeka in njeni dv* hčerki. Smrt štirih planincev na Velikem Kleku INNSBRUCK, 24. — Včeraj so se na Velikem Klesu (Grossglocknerju) v Avstriji smrtno ponesrečili naslednji štirje planinci iz Južne Tirolske: 29-letni Herman Fuchs, 24-letni Johann Schmiedbauer, 32-letni Karl Happacher, vsi iz Innicnena (San Candido) in 24-letna Therese Reichegger iz Brueneeka. Njihova trupla so našli v prepadu, pokrita i plastjo snega, ki se je udrl. Včeraj opoldne se je skupina nemških planincev vračala z Velikega Kleka tez Mali Klek proti koči na Adlersruhe. Pred njimi so hodili štiri jui-notirolski planinci v isto smer. Zaradi nenadnega raeteža in megle so izgubili Nemci Južne Tirolce izpred oči. Kasneje so videli le nekaj sledi proti ledeniku Koednitz. Ko so prišli h koči na Adlersruhe, so našli tam samo nahrbtnike južnotirolske skupine. Takoj so obvestili orožniško poveljstvo v Lienzu, ki je organiziralo rešilno ekspedicijo. Dane* okrog 13. ure je skupina gorskih reševalcev našla na ledeniku Koednitz trupla turistov in jih odnesla v Kala. Planinci so zaradi meteža zgrešili pot in so padli 600 metrov globoko čez prepad na ledenik. Oblasti so takoj obvestile sorodnike, ki bodo odpeljali trupla domov v Pu-strisko dolino. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 23,3, najnižja 19,7, zračni tlak 1012,9, vlaga 75 odst., morje skoraj mirno, temperatura morja 21,3. Vreme daaes: Pretežno jasno z delnimi pooblačitvami. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 25. septembra Kleofa, Uroš Sonce vzide ob 5.55 in zatone ob 17.58. Dolžina dneva 12.03. Luna vzide ob 7.56 im zatone ob 18.44. Jutri, ČETRTEK, 26. septembra Justina, Stojslava Z včerajšnjim dekretom tržaške prefekture Podprefekt GnidoMattucci za preiekturnega komisarja občine Komisar bo začasno strank, gibanj in prevzel tudi predsedstvo upravne komisije Acegata - Dolžnost vsega prebivalstva je, da zahtevajo čimprejšnje volitve Tiskovni urad vladnega komisariata sporoča, da je podprefekt, ki upravlja prefekturo, s svojim odlokom imenoval podprefekta dr. Guida Rlattuccija za prefekturnega komisarja za začasno uptav-Ijanje tržaške občinske uprave Podprefekt Mattucci bo drevi prispel v naše mesto. Zato se predvideva, da bo jutri prevzel začasno upravo Občine, Dr. Mattucci se je rodil 1909. leta, v Avellinu, v južni Italiji. Leta 1932 je bil sprejet v stalež uslužbencev notranjega ministrstva. V povojnih letih je bil tudi dve leti na ministrstvu za industrijo in trgovino, nakar je bil imenovan ze podprefekta vikarja v Mantovi. Neki list piše, da je bil dr. Mattucci imenovan za prefekturnega komisarja tržaške občine zato, ker je dober upravitelj in dober poznavalec občinskih vprašanj. Prefektura je že poslala na županstvo obvestilo o imenovanju svojega komisarja, v katerem je med drugim rečeno, da je bilo to imenovanje nujno zaradi razpusta občinskega sveta, ki bo moral biti z novimi volitvami obnovljen. Kot smo že omenili, bo občinski komisar prevzel svoje mesto morda že jutri. To pomeni, da bo od jutri in do izvolitve novega občinskega sveta upravljala občino oseba, ki nima najmanjšega pojma o posebnih tržaških vprašanjih, čeprav ne dvomimo, da je dob»r upravitelj in zvest državni funkcionar. Dr. Mattucci bo po zakonskih predpisih imenovan tudi za predsednika upravnega odbora občinskega podjetja Acegat. Zato bo tudi neposredno odgovoren za vse Upravne, finančne in druge ukrepe tega velikega mestnega podjetja. Zaradi tega ne moremo mirno dejstva, da ne bi opozorili na nevarnost, da bo občinski komisar sprejel ukrepe za zvišanje cen in tarif Acegatovih uslug, kot so to že predlagali demokristjani. Obenem pa preti uslužbencem Acegata nevarnost, da bo komisar odpovedal normativno pogodbo, ki je bila podpisana med sindikalnimi organizacijami in vodstvom podjetja, za katero so uslužbenci Acegata preteklega marca stavkali skoraj mesec dni. Včeraj pa se je zadnjikrat sestal občinski odbor pod predsedstvom ing. Bartolija. Od sedaj naprej bo župana, odbor in občinski svet nado-mestoval prefekturni komisar. Upajmo torej, da se Bartoli ne bo več imenovat za župa- »iiiiiiiimiiliiiiiiiiiiiiiiiitminniiiHiiiiiiiiuiii Ob zaključku vpisovanj Vpisovanje otrok v slovenske osnovne Šole je zaključeno. Kakšen je končni rezultat letošnjega vpisovanja bomo zvedeli čez nekaj dni. Danes vem o da je ponekod vpis zadovoljiv, drugod ne. Pravijo, da je nekaj prvih razredov, v katere se je vpisalo le od 4 do ti otrok. In prav k temu moramo pripomniti naslednje: Žalostne izkušnje nas učijo, da si moramo Slovenci vsako pravico pridobiti s težko borbo Tudi na področju našega šolstva. Vsepovsod naletimo na ovire in zapreke, ki nam jih hote ali nehote postavljajo in mnogo truda nas stane, da jih premostimo. Tudi pri vprašanjih, ki zadevajo vzgojo naših o-t rok. Mašim staršem ni vseeno, ali so njihovi otroci enakopravni z otroki italijanskih staršev ati ne, ni jim vseeno, alt uživajo enake pravice, enake ugodnosti kot njihovi italijanski tovariši. Naše starše, in nas Slovence sploh, boli, te vidimo, da se hoče našim otrokom nekaj prikrajšati, nekaj odvzeti, posebno še tedaj, če vemo, da nam tisto nekaj po vseh človečanskih pravicah pripada. Spomnimo se lanskega leta. Skedenj. Žalost in razočaranje, ko so dva razreda, prvega in drugega, združili v en sam razred. Prav tedaj, ko so v vaseh tržaške okolice odprli razrede s tremi u-čenci italijanske narodnosti, ko so sedmim učencem dodelili dva učitelja. Našega človeka, naše starše to boli. Tudi nam ni vseeno, če so naši otroci, ki prvič prestopijo šolski prag, v prvem ali v drugem razredu. Ali se učijo za prvi ali za drugi razredi Ni nam vseeno, če se pravica odmerja otrokom po narodnosti. Želimo, da bi predvsem v tej stvari prevladalo načelo enakopravnosti, načelo pravice. Ce so letos v e-nem razredu samo štirje otroci, bodo letos pač samo štirje. Morda jih bo prihodnje leto več. Toda ti otroci naj imajo svoj razred s svojim učiteljem! Ne želimo, da bi se ponovil škedenjski primer. Želimo, da se z našimi otroki ravna tako, kot se ravna z VSEMI otroki, v mestu in na podeželju. Da vsaj tu ne bo ovir in zuprek, ampak razumevanje in strpnost. Nasi ljudje sprašujejo: lahko kaj takega pričakujemo?, ! na in da bodo tudi desničarski listi prenehali z objavo »županovih« slik. Sedaj pa ko je bil imenovan komisar ne preostaja drugega, kot zahtevati čimprejšnji razpis novih volitev. O tem vprašanju smo že mnogo pisali. Kljub temu pa menimo, da so politične stranke m gibanja še vse premalo zahtevale od pristojnih oblasti, naj napravijo čimprej konec komisarski upravi. Na žalost pa moramo ugotoviti, da je vladni komisar dr. palama-ra takoj po ostavki odbora in župana izjavil predstavnikom ((demokratične levice«, da se bo glede prefekturnega ko- zlasti med tržaškimi člani jn somišljeniki MSI hude posledice, zaradi razkola, ki je nastal po izstopu iz stranke poslanca Colognattija in prof. Accerbonija. Tega razkola s.e veseli zlasti KD, ki računa, da bo na prihodnjih volitvah lahko nekaj pridobila na račun MSI. Poleg tega pa se je KD začela vmešavati v notranje zadeve socialdemokratov in skuša na vse načine, da bi na sedanjih predkongresnih skupščinah PSDI, na katerih volijo delegate za pokrajinski kongres., podprla desničarsko in sredinsko strujo. Kp se zlasti trudi, da bi povzročila poraz levičarske struje «socia- bila tako imenovani ((demokratični center«, oziroma šti-ristrankarsko koalicijo. a » Demanti vladnega Jen. komisariata Glede na vesti, ki objavil krajevni tisk; jih da misarja na občini ravnal «po listične enotnosti«, ki je raz zakonu«. Predstavniki omenje- sn. nih strank so že tedaj opozorili na nevarnost, da se bo komisarska uprava zavlekla najmanj za leto dni. Palama-rova izjava da se bo «ravnal po zakonu« je torej pomenila, da ne bo storil nobenega ukrepa za zmanjšanje na najkrajši čas komisarske uprave. Po mnenju nekaterih strank bi pristojna oblast lahko že sedaj »prejela ukrep za čimprejšnji razpis volitev. Izvršni odbor PRI je v preteklih dneh predlagal državnim oblastem, naj sedaj imenujejo vladnega in ne prefekturnega komisarja, da bo lahko v najkrajšem času napovedal volilna zborovanja, da bo mesto čimprej dobilo izvoljeno demokratično oblast. To so zahtevale tudi druge stranke in gibanja. Kljub temu pa je bil imenovan prefekturni komisar, kar pomeni, da se pristojnim oblastem ne mudi in da ne nameravajo ničesar storiti za čimprejšnji razpis volitev. Sicer pa ni nobena skrivnost, da demokristjani nočejo takojšnjih volitev, da so baje že posredovali v Rimu glede tega vprašanja in predlagali, naj bi bile volitve šele čez leto dni. KD Se sedaj pripravlja najprej na politične volitve, ki bodo prihodnjo spomlad. Zato noče, da bi bile občinske volitve pred političnimi. Po drugi strani pa je komunistična partija že začela predvolilno kampanjo. Preteklo nedeljo je oila skupščina članov KPI. Sprejeli so resolucijo, v kateri odobravajo dosedanje stališče federacije in Kakor je bilo napovedano, se danes dopoldne začnejo na ministrstvu za delo v Rjmu pogajanja za rešitev spora med vodstvi in delavci obratov CRDA ter Tržaškega arzenala. Prizadete delavce bosta v Rimu zastopali dve močni delegaciji notranjih komisij iz Tovarne strojev, Tržaškega arzenala ter ladjedelnic Sv. Marka in Sv. Roka. Delegacijo zveze kovinarjev FIOM vodi pokrajinski tajnik prof. Sema; v Rim pa je odšel tudi glavni tajnik nove Delavske Zbornice CGIL Tominez, ki bo pomagal sindikalnim predstavnikom med pogajanji. Tržaška zveza kovinarjev FIOM bo iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiitii Stavka v Delavci v podjetju «Mell» so tud; včeraj stavkali v znak protesta, ker je vodstvo podjetja neupravičeno odpustilo z dela nekega delavca in ker krši delovno pogodbo. Delo so zapustili dve uri pred koncem delovnega urnika. Pred podjetjem je bilo opaziti močno policijsko posadko. Sindikalni predstavniki so včeraj zahtevali takojšnji sestanek na uradu za delo, da bi rešili spor v podjetju. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINHIIIIIIIIIIIIIIIIIIflllllinflllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIlIllllllllllllllllllllllllHllllllUlIlllllIllIllIlllllllllllltlllllllllllllHIIII Zdravstveni organi nadzorujejo položaj Za sedaj še ne obstaja nevarnost da bi se azijska mrzlica razširila Doslej so med civilnim prebivalstvom zabeležili 70 primerov obolenj za azijsko mrzlico - Zaradi komplikacij umrl oboleli begunec vladni generalni komisar v kratkem izdal dekret za ureditev vprašanja osebja bivše ZVU, je tiskovni urad vladnega komisariata izdal včeraj poročilo, v katerem zanika o-menjeno vest, češ da ni utemeljena. To pa zaradi tega, ker vprašanje uslužbencev bivše ZVU proučuje zdaj u-stavodajna oblast v Rimu. Ce pa bi se ureditev tega vprašanja zavlačevala zaradi dogodkov v parlamentu, bi verjetno vladni generalni komisar, če bi se mu zdelo potrebno, s svojim odlokom o-dredil izboljšanje plač tistim uslužbencem, ki prejemajo nižje plače kot njihovi kolegi v državnem upravnem aparatu. Končno tiskovni urad glavnega generalnega komisariata zavrača vest glede odpustov uslužbencev, ki dobivajo pokojnino in so že dosegli določeno starost. O V petek bo na županstvu v Nabrežini izredna seja de-vinsko-nabrežinskega občinskega sveta, ki se bo začela ob 18. uri, Na ministrstvu za delo Danes v Rimu začetek pogajanj z delavci CRDA in Trž. arzenala Obe sindikalni organizaciji sla že prispeli v Rim - Tržaška zveza kovinarjev bo sproti obveščala delavce o poteku pogajanj Kulturne prireditve Epidemija azijske mrzlice, ki je zajela že skoro ves svet in ki hudo divja tudi v nekaterih .talijanskih mestih, ni prizanesla Trstu, saj so tudi pri nas ugotovili že večje število primerov obolenj. Vendar pa gre po zagotovilih zdravstvenih oblasti samo za lažje primere, in razen v e-i*em primeru ni prišlo do resnejših posledic. Po uradnih poročilih je bilo včeraj bolnih za to boleznijo 24 civilnih prebivalcev, 8 vojakov in 35 tu->euanje sia.isce leaeracije m ih beguncev, ki so namešče-obcinske skupine glede občin- j ni y begUnskemu taborišču. ke krize. Resolucija obsoja vse tiste stranke, ki so s svojo protiljudsko, pristransko in protikomunistično politiko povzročile tako veliko škodo občini. Nato se udeleženci skupščine obvezujejo, da se bodo postavili na čelo ljudskih zahtev za čimprejšnje volitve, aa se da tnestu poštena m demokratična uprava. Sinoči pa sta na Trgu Sv. Jakoba govorila Vidah in Gombač. Oba sta obravnavala vprašanje imenovanja prefekturnega koniisarja na občihi in zahtp-vala, da pristojne oblasti razpišejo nove Volitve v najkrajšem času. Med fašisti pa *se razkol vedno bolj širi. Te dzu je bil v Trstu bivši podtajnik MSI Massi, ki so ga izključili iz stranke zaradi »ideološkega spola« z večino V vodstvu. Sedaj se Massi pripravlja na ustanovitev nove politične stranke, v kateri naj bi zbral vse tiste fašiste, ki se ne strinjajo s sedanjo politiko MSI. Ta iniciativa zna povzročiti Skupno so od 19. septembra dalje zabeležili okrog 70 primerov obolenj med civilnim prebivalstvom. Iz teh podatkov je tudi razvidno, da je najresnejši položaj med tujimi begunci, kjer je neki begunec umrl, zaradi komplikacij bronhialno-polmo-narnega značaja. Begunec je bil že pred obolenjem za azijsko mrzlico v slabem zdravstvenem stanju. V tem begun- se morajo bolniki takoj zateči k zdravniku. Zdravstvene oblasti so uredile posebno zdravstveno službo na oddelku za infekcijske bolezni v bolnišnici pri Sv. Magdaleni, kjer je na razpolago v ta namen okrog 150 postelj, kar po zagotovilih oblasti popolnoma zadostuje, tudi v primeru, da se bolezen razširi. Pravilno pa je, da vse prebivalstvo upošteva preproste profilaktične mere, ki sestoje — kot za vsako nalezljivo bolezen — iz strogega upoštevanja higiene (zlasti je važno umivanje rok pred jedjo). Pametno je tudi, da se ne zadržujemo v javnih prostorih, kjer se zbira večje število ljudi. Prehuda utrujenost o-lajšuje virusu delo. Končno je treba tudi skrbeti za pravilno prehrano, pri čemer je zlasti važen vitamin C, ki se nahaja v velikih količinah v sveži zelenjavi in sadju. Oblasti sedaj razpolagajo sa- sitemu taborišču so ustano- mo z 900 ampulami zaščitne- vili posebno ambulanto in skrbno pazijo, da bi se bolezen ne razširila. Vsi ostali primeri pa so bili lažjega značaja in je bolezen običajno trajala le dva dni. Bolezen se prične z visoko temperaturo, ki se postopoma znižuje, dokler bolnik ne ozdravi. Bolezen sama po sebi ni nevarna, vendar je treba paziti, da ne nastopijo komplikacije, ki so v številnih primerih v ostalih italijanskih mestih zahtevale smrtne žrtve. Iz tega razloga •iiiiMiaiiiniMiimiiiiiniiHiiaiHiHiiiititiiimituMUJiiiiiiiiiHiuiaiiiiHiiiiiiHiiiiitiHiiiiiHiuiiitii Drugič se mu je ponesrečilo «Politični» begun tatvine in posku Zusačiii so ga, ko je hotel z nekega kolesa ukrasti pomožni motorček 27-letm Peter Todorovski je po begu iz domovine zaprosil tukajšnje oblasti za politično zatočišče. Prošnja je bila mladeniču ugodena, a Todorovski je kaj kmalu dokazal, da ie zapustil rojstni kraj ne toliko iz političnili kot iz pustolovskih razlogov, V Trstu, kjer je živel v begunskem taborišču pri Sv. Soboti, si je domislil, da 6i si lahko krajšal čas in tudi kaj zaslužil s tatvinami po okolici, V soboto pa se je končno razkrinkal: na ..podlagi tele- fonskega obvestila so agenti letečega oddelka kvesture prišli k Domju št, 42. kjer jih je Veronika Stokovac por. Bo-nin obvestila, da je malo pre.i neki neznanec skušal ukrasti iz kolesa iast Marija Štefanija pofnožni motorček, katerega je že spravljal v vrečo, ko je ona pristopila. Njo so namreč obvestili nekateri otroci o neznančevem namenu in ker ni bilo drugega izhoda, se je približata zlikovcu in ga vprašala, čigav te motor, Mladenič je odgovoril, da ga je našel na travniku, a s tem energično žensko ni prepričal, zgradi česar mu je ostro ukazala naj ga zopet postavi tja, od koder ga je vzel. Mladenič je to storil, medtem ko je ženska šla poklicat policijo. Neznanec pa je izrabil njeno odsotnost in zbežal. Daleč s.cer ni prišel, ker so ga agenti po kratkem obhodu po okolici spoznali na podlagi opisa in ga po identi- fikaciji spravili za zapahe. S tem se še niso končale nevšečnosti za »političnega begunca«. Agenti so namreč zvedeli, da je Frančiška Pregare vd, Vatovec od Domja št. 62 postala julija letos žrtev poskusnega ropa in ker so bili prepričani, da bi moral biti ta zlikovec prav Todorovski, so poklicali Vatovčevo na soočenje, Zemka je res »poznala v priprtem beguncu roparja in je obenem obrazložila, kako se ji je pripetil neljub dogodek. Ona je namreč delala na polju ko je opazila To-dorovskega, ki se je oddaljeval od njene domačije z raznim orodjem. Tatu je ustavila in zahtevala da ji orodje vrne. Namesto odgovora pa je begunec spravil roko za hrbet, kot da bi nekaj iskal in skozi zobe siknil «Ja te pu-cam«, Te besede, je pojasnila Vatovčeva, je smatrala kot. grožnjo, da jo ubije. Prestrašena je stekla po pomoč do svakinje, a medtem je Todorovski, ki je opazil nevarnost, zbežal in pustil na mestu ukradeno orodje. Vatovčeva je nadalje dodela, da se pri identifikaciji zlikovca ne mo'e zmotiti, ker ga je večkrat videla v okolici, ko se je vozil s kolesom Tako se je končalo za Makedonca Todorovskega politično begunstvo in je moral v zapor, kjer bo ostal do sodne obravnave, na kateri se bo moral zagovarjati zaradi ta ,tvine in poskusnega ropa. ga cepiva, katere bodo uporabili za preventivno cepljenje zdravstvenega osebja, ki ima opravka z bolnimi za azijsko mrzlico. Brž ko bo visoki komisariat za zdravstvo in higieno poskrbel za novo pošiljko tega cepiva, pa bodo prišli na vrsto zaposleni v nujno potrebnih javnih službah, ki so v stalnem stiku z občinstvom in torej v veliki nevarnosti o-kužbe. Na vsak način sedaj še niti ni govora, da bi cepivo prišlo v poštev za zaščito prebivalstva, zaradi česar se lahko upravičeno kritizirajo odgovorni centralni zdravstveni organi. Takojšnja razdelitev doVoljnih količin cepiva po vsej verjetnosti sedaj ne oi bila niti več Učinkovita, ker mora miniti najmanj deset dni, da cepivo zaščiti. Centi alns zdravstvene oblasti pa so že pomladi vedele za hudo epidemijo azijske mrzlice v vrsti držav in bi morale predvideti, da se bo ta bolezen razširila tudi po Italiji. Od takrat pa je minilo dovolj casa, da bi lahko pripravili in razdelili zadostne količine cepiva, s čimer bi vsaj zavrli naglo prodiranje bolezni. V Trstu, kot že rečeno, sedaj po mnenju odgovornih oblasti ne obstaja hujša nevarnost za večjo razširitev te bolezni. Iz tega razloga je tudi tržaški šolski skrbnik včeraj uradno Eporočil, da ne bodo podaljšali roka otvoritve šol in torej ostanejo v veljavi roki za otvoritev vseh vrsv šol na našem področju. --- Jutri splavitev 1.000-tonskc ladje Jutri bodo splavili v ladjedelnici Sv. Justa 1.000-tonsko ladjo za prevoz suhega tovora, katero grade za neko francosko družbo iz Pariza. Gredelj ladje so postavili pred petimi meseci. Za isto družbo kjer je stal med delom pri gradnji nove hiše na vogalu Ul. A. Emo z Ul. Montecucco, je bil usoden za 5i9-letnega zidarja Giusta Faganela iz Ul, Costalunga, ki so ga morali zatadi številnih poškodb odpeljati v bolnišnico. Ker so mu zdravniki ugotovili peleg udarca na hrbtu in izpaha ramena z verjetnimi kostnim: poškodbami tudi zlom gležnja desne ndge, so Faganela sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer so mnenja, da se bo moral zdraviti 30 do 60 dni. Podobna nezgoda se je v prvih popoldanskih urah pripetila tudi 17-letnemu zidarskemu vajencu Lucianu Peria-niju s Proseka, ki je bil ravno tako zaposlen v domači vasi pri gradnji nove hiše. V trenutku ko je na balkonu, ki je bil 4 metre od tal, prevzel od delovnega tovariša precej težak tram, je izgubil ravnotežje in padel na tla- Tudi Perianiju so ugotovili verjetne kostne poškodbe m ga zato pridržali s prognozo okrevanja v 20 dneh na ortopedskem oddelku. sproti obveščala delavce in javnost o poteku pogajanj. Do pogajanj v Rimu je prišlo, ker je tržaški urad za delo izjavil, da ne vidi nobene možnosti ža rešitev spora. Proti premestitvi pogajanj v Rim so delavci energično protestirali in sindikalni organizaciji sta se temu uprli, a zaman. Upati je le, da se pogajanja v Rimu ne bodo zavlačevala in da bo zadeva ob prisotnosti in s sodelovanjem ministra za delo čimprej ugodno rešena. Tržaški kovinarji se že nekaj mesecev borijo za uresničitev svojih zahtev, k; so jih sindikalne organizacije predložile delodajalcem že lani. V teh mesecih borbe so delavci v obratih CRDA in Tržaškem arzenalu dokazali svojo odločnost in utrjevali svojo enotnost; zadnje čase pa so se tržaškim delavcem v omenjenih obratih pridružili še njihovi delovni tovariši iz Tržiča, kar predstavlja skupno nad 15.000 delavcev. Zahteve delavcev v obratih CRDA in Tržaškem arzenalu so popolnoma utemeljene in upravičene, saj tržaški delavci hočejo izenačenje svojih prejemkov z mezdami, ki jih dobivajo delavci v podobnih obratih v Genovi (razlika znaša od 6 do 10 tisoč lir mesečno); ureditev akordnega dela, zvišanje odškodnine za zdravju škodljiva dela ter zvišanje stalnih nagrad. Poleg tega zahtevajo v nekaterih obratih začetek pogajanj za znižanje tedenskega delovnega urnika. Ce pomislimo, da delavci v obratih CRDa in v Tržaškem arzenalu, kljub napornemu in težkemu delu, zaslužijo zdaj od 35.000 do 40.000 lir mesečno, lahko razumemo odločnost in vztrajnost prizadetih delavcev, ki s tako plačo nikakor ne morejo preživljat; svojih družin v današnjih razmerah. «»------- Čudno ravnanje ravnateljstva Kaj se dogaja v «Felszegy» ? Zadnje čase v ladjedelnici Felszegy v Miljah, nekaj ni v redu in delavci so zaradi ravnanja ravnateljstva vedno bolj nezadovoljni. To je prišlo do izraza tudi ob zadnji splavitvi v nedeljo, ko se skoraj noben delavec ni udeležil te svečanosti v znak protesta, ker ni bila dodeljena običajna nagrada. Do sedaj so namreč delavci ob vsaki splavitvi dobili približno 2000 lir nagrade; zdaj pa nič več. Pred dnevi smo poročali, da je podjetje odbilo delavcem pet točk na razne nagrade; prej je neupravičeno odpustilo z dela nekega delavca, pred dobrim tednom pa je sporočilo, da ne bo več dovoljevalo v podjetju so stavkali proti neupravičenim ukrepom delodajalca. V nedeljo pa je prišlo do neljubega prizora, ko je ing. Giacomelli očital nekemu članu notranje komisije, da se zadržuje z delavci med delom. Ta mu je odgovoril, da to spada v okvir njegovega dela v ladjedelnici. Na to je ing. Giacomelli vzrojil in rekel omenjenemu članu notranje komisije, da ni zaželen v ladjedelnici in da mu lahko priskrbijo delo v ladjedelnici Sv. Marka. —^«»---- P. Boni na zasedanju glavnega sveta CGIL V nedeljo ob 10. bo v dvorani v Ul. Tiziano Vecellio 4-6 sestanek glavnega sveta nove Delavske zbornice CGIL, kateremu bo prisostvoval tudi namestnik tajnika CGIL Pie-ro Boni, ki bo govoril o borbi italijanskih delavcev ter o kampanji za pridobivanje novih članov. Krajevni uslužbenci na razgovor s Palamaro Po toliko prošnjah in odlašanju bo vladni generalni komisar danes dopoldne končno sprejel na razgovor delegacijo pokrajinske zveze uslužbencev krajevnih ustanov pri novi Delavski zbornici CGIL. Razpravljali bodo o vprašanju poenotenja' plač, ki se zavlačuje že več kot eno leto. «»— Prijavljeni tatvini Na policijo je pred dnevi prišla 72-letna Rosa Measso vd. Furlan iz Ul. Pondares 5 in prijavila tatvino 42.000 lir vredne zlate zapestnice in verižice. Pojasnila je, da ji je zlatnino že pred meseci u-kradla Lidija Melon, ki ji je kasneje tudi vrnila Ukradeno blago. Melonova je med zasliševanjem zanikala, da bi zlatnino ukradla in vztrajno trdila, da jo je našla na podu. Policija je zadevo prijavila sodnim organom v nadaljnji postopek. Neznanci so predvčerajšnjim zveč-r ukradli 22-let-nemu Cezarju Kalcu iz Bazovice kolo, katerega je bil pustil v notranjosti avtobusne postaje na Trgu Liberta. Kalcu ni preostalo drugega kot da zadevo prijavi pristojnim oblastem ——#»-------- Za redno zimsko operno sezono Intendant tržaškega gledališča »Verdi« dr. Antonicelli je včeraj sodeloval v Rimu na sestanku odbora za zaščito o- sestankov, ki jih običajno skli- I pernih in simfoničnih ustanov, cuje notranja komisija, | Ob zaključku tega sestanka so Vse kaže, da vodstvo pod- j odobrili resolucijo, v kateri jetja namerava ustrahovati J zahtevajo, da se podaljša sto-sindikalne aktiviste in bolj za- pitev v veljavo novega zako-vedne delavce, saj je te dni j na, ki se nanaša na finansira-poslalo opomin delavcem, ki i nje teh ustanov. iiimiiiJiiminiitiMiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitimiitiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiifiiiiinitifiiiiiiiiiiiiliimiiimiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiniiHiii* Izpred sodišča Nezgoda v livarni IL V A z epilogom na sodišču Obsojen vespist, ki je podrl na tla žensko in ji povzročil telesne poškodbe 1. februarja leta 1955 so s telefonskim pozivom pozvali v 1LVA osebje Rdečega križa z rešilnim avtom. Bolničarji so takoj prišli na mesto in nato odpeljali v bolnišnico Antonia Di Fansa, ki je moral ostati pod nadzorstvom zdravnikov klar 290 dni. Med popravljanjem premikajočega žerjava so mu namreč kolesa povzročila hude poškodbe, katerih posledice bo moral nositi celo življenje. Takoj po nesreči so uvedli preiskavo in obtožili sedaj 51 let starega Alfreda Fromela iz Ul, sv, Marka, da ni blokiral žerjava, zaracli česar se je ta nep.ičakovano začel premikati, pri čemer je malo manjkalo, da ni Di Fansa zmečkal. Delavec se je na srečo v zadnjem trenutku oprijel nekega dela žerjava in se s tem rešil smrti, pa čeprav ni mogel preprečiti hudih poškodb. Njegov krik je Fromela opozoril, da se je pripetila nezgoda, zaradi česar je takoj ustavil žerjav. Med preiskavo so celo Zasumili, da je Fromel namenoma spustu žerjav v tek, da bi škodil De Fansu, ker ni bil istega političnega mišljenja kot on Fromel pa je dokazal, da je ta sum absurden in > ._______________ _ | obrazložil, da so zavore na so zgradili v ladjedelnici Sv. j žerjavu popustile verjetno za Justa že prej ladjo z enakimi značilnostmi. » » Nezgode na delu Med rezanjem kruha v kuhinji openske restavracije »O-belisk«, si je 50-letni kuhar Bruno Scocchi porezal palec desne roke. V bolnišnici kamor se je zatekel z delodajalčevim avtom, so ga zdravniki pridržali na II. kirurškem oddelku. Okreval bo v 10 dneh. Nepričakovan zlom deske na 3 m visokem zidarskem odru, radi tresenja stroja, S tem je zavrgel vsakršno oclgov9rnos*’ kar je seveda storil tudi pred sodnikom, ki ga je po razpravi oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Sodnik — Fienga, tož. Santoro, zapisn. — Scelzo. obramba — odv padovani. Pred istim sodnikom, samo pod drugimi obtožbami, se je moral zagovarjati tudi 20-let-ni Edvard Uršič z Lonjerakc ceste. Obtožen je bil, da ie lani decembra meseca podrl s svojo vespo na tla 33-let-no Giuseppino Rossi por, Ve- nier iz Ul. dello Scoglio. Krivda mladega vespista je bila na dlani, ker je Uršič v bližini pivovarne Dreher v Ul. Giulia prehitel ustavljen tramvaj in s tem kršil predpise. Ta prekršek pa bi bil minimalen, če ne bi trčil v žensko, ki je prav tedaj hotela prekoračiti cesto. Uršiča so policijski organi na mestu obtožili nedovoljenega prehitevanja tramvaja in vožnje brez šoferskega dovoljenja. Ta zadnja obtožba je sedaj pred sodnikom odpadla, ker zakon ne predvideva tovrstnih prekrškov, medtem ko je Uršič zaradi prve kršitve na mestu plačal globo. Preostala pa je obtožba povzročitve telesnih poškodb Venierjevi. zaradi katere so mladeniča obsodili na 5<).00() lir globe, na izplačilo stroškov odvetniku zasebne stranke in na povračilo povzročene škode, pri čerder bo moral izročiti oškodovanki kot prvi obrok 100.000 lir. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA vinjenosti Pod obtožbo, da je povzročil svojemu 29-letnemu bratu Francu telesne poškodbe, ie moral 27-letni Alfonz 2užek i' Mavhinj včeraj na zatožno klop Imel pa je srečo, ke- so ga sodniki oprostili, pa čeprav le zaradi pomanjkanja dokazov. Franca Žužka so marca 1955. leta sprejeli na opazovalnem oddelku bolnišnice in ker so izvedeli, da mu je poškodbe, sicer lažje, povzročil brat, so organi javne varnosti uvedli preiskavo. Alfonz se je izgovoril, da je brata iskal po gostilnah in ko ga je končno našel, ga je hotel poslati domov. Toda Franc ni hotel kljub pozni uri ničesar slišati o domu in tako se je med njima na mavhinjskem trgu vnel prepir, ki je privabil na plan tudi tamkajšnjega duhovnika. Ker je Franc tu-d. doma kričal, je bil prisiljen privezati ga na posteljo. Preds. Fabrio, tož. — Mal-teše, zapisn. — Urbani, o-bramba — edv, Agneletto. m * * Priti vinjen iz gostilne v Gabrovcu n ne imeti nobenega sredstva za povratek domov v Sempolaj, ni povzročil 22-letnemu Ivanu Legiši nobenih skrbi. Nedaleč od vhoda je videl vespo, se vse-del nanjo ter se odpeljal, Vespa seveda ni bila njegova, temveč last Bruna Miliča, ki jo je tedaj posodil prijatelju Emiliju Lukši. To vespo so naslednjega dne, to je 7. maja lani, našli nedaleč od Sempolaja v obupnem stanju: bila je potolčena ha blatnikih, na sprednjih vilicah in vrhu tega je bila luč popolnoma razbita. Jasno je bilo, da je imel tat med vožnjo karpmbol in zaradi tega so karabinjerji opazovali, da bi tatu, ki bi moral nositi posledice nezgode, zasačili. V nekaj dneh se jim je to posrečilo, ko so videli Le-gišo precej potolčenega. Zato so ga priprli in zaslišali, dokler ni dejanja priznal in navedel, da si je hotel izposoditi vespo za vožnjo do doma, a du je zaradi slabe ceste posute s peskom padel na tla. Noben izgovor ga ni mogel rešiti obtožbe tatvine, zaradi katere bi se moral sedaj zagovarjati pred sodiščem, ki ga je v odsotnosti obsodilo pogojno na 8 mesecev zapora ter na 6.000 lir globe. Tudi zanj je odpadla obtožba šofiranja brez dovoljenja, ker za motorna kolesa ni predviden šoferski izpit, ^DAKOVI IM PIUMPKVKi) Namesto cvetja na grob pok. Ivanke Nedoh daruje Janko Pe-stotti 500 lir za Dijaško Matico. V isti namen daruje družina Mare 1000 lir, «»------ NOČNA 9LUZBA LEKARN v septembru Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Pie-ro 2; De Colle, Ul. P. Revoltella 42; Depangher, Ul. sv. Justa 1; A tla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Zanetil, Testa d’oro, Ul Mazzini 43; Harabaglla V Bar kovljah in Nicoli v Skednju. V PETEK ob 21. uri bo v Avditoriju četrti koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra pod vod. stvom dirigenta Eugenia Bagno-lia s sodelovanjem pianista Isac-ca Rioakžija. Na sporedu so VVe-ber, Stravinski, Čajkovski in Brahms. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 24 septembra 1957 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 7 oseb, porok pa je bilo 14. POROČILI SO SE: inženir Claudio De Grandi in študentka Loreta Rispoli, mehanik Claudio Cantoti in delavka Silvana Si-gnoretto, železničar Severino Ca-stagna in gospodinja Gisella Co-vaz, klepar Giovanoi Darls in ši-šilja Germana Cattelan, mehanik Mario Divis in uradnica Ida Cattelan. mehanik Francesco Pribaz iri gospodinja Rosina Cherini, mehanik Vinicio Criso in šivilja Luciana Crevatim, študent Robert. A. Huirrell in gospodinja Anna Barbara Poldrugo, trgovec Sergio Bensi in frizerka Maria Luisa Cusina, tehnik pri KAI Matio Carpineti in gospodinja Elda Cainero, mehanik Giorglo Venanai in gospodinja Jo!e Be-netti, uradnik Giovanni DalTO-glio in uradnica Giorgina Cerni, težak Vincenzo Cernj Ro in gospodinja Giovanna Delbello, podčastnik am. letalstva Sholdon P. Coudriet in gospodinja Marisa Santon, UMRLI SO: 64-1 etni Andrea Bo-nifacio, 82-letni Pietro Comar, 75-letna Ida Bertoldi, 44-letni Giacomo Spanghero, 73-letna Angela Hrovat vd. Sur, 63-letni Giuseppe Vascotto, 72-letna Tereza Macarol vd. Milkovič. C It A D I O SREDA, 25. septembra 1957 ITI Sl POSTAJA A 77.30 Zabavna glasba; 12.00 O izvoru in negi okrasnih rastlin: 11. Bougainvillea; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Znane melodije; 13.30 Orkesier Armando Sciascia: 13.50 Znam pevci; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Mojstri klavirja; 18.30 Polke in mazurke; 18.50 Glasbeno potovanje; 19.15 Ivo Zor: Zgodbe za otroke od osmih do mojih let: 5. Povest o Živih mrličih; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Poje Slovenski oktet; 20.50 Veliki orkester Roger-Koger; 21.00 Obletnica tedna; Friederich Woeh-ler ali 130 let aluminija; 21.15 Mozart: Violinski koncert št. 4 v D-duru: 21.45 Dvorakovi Slovanski plesi; 22.00 Iz italijanske književnosti in umetnosti: Dr. Janko Jež: »Življenjski opus slikarja Filipipa de PisiSa«; 22.15 Čajkovski: Labodje jezero, balet, 23.00 Rumbe in sambe; 23.30 Glasba za lahko noč. i risi I. 14.30 Tržaška kulturna kronika; 16.45 Renato Leli i: ((Vesela Mici-fu», komedija v 3 dejanjih: 18.30 Mednarodna univerza; 19.00 Poje Luciano Bomflglloli: 19.15 Včerajšnje čudese: ladja »Queen Elisabeth«; 21.00 Richard VVagner: ((Siegfried«, opera v 3 dejanjih; 23.3C Plesna glasba. koper Poročila T Italijanščini: 6.30 12.30. 1630, 17.80. 19 15, 23.00. Poročila v slovenščini: 7.30. 13.30. 15.00 7,15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Jutranji koledar: 8.00-12.00 Spored iz Ljubljane; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Ritmi in pevci od tu In tam; 14.00 Od melodije do melodije; 14.30 Kulturna kronika; 14,40 Poje dekliški zbor idrijske gimnazije; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 15 minut madžarske glasbe izvaja ansambel Geze Barenja; 15.40-17.00 Spored lz Ljubljane; 17.00 Ritmi in popevke; 17.25 Glasbeni mozaik; 18.15 Lahka glasba- 19.00 Poje Oscar Carbo-nl; 19.25 Zabavne melodije; 19.30- 23.00 Spored iz Ljubljane; 23.10 Glasba za lahko noč. ■SLOVENIJA 327.1 m 242,1 m. 212,4 m Poročila; o.uo, «.v>0, 7.00, 8.U0 10.01), ,3.00, 15.00, 17.00. 1930 22.00 .7.30 Jutranja beseda mladim poslušalcem; 8.05 Spored operne in solistične glasbe; 9.00 Zabavni mozaik; 9.30 Juhe, pojdamo v Skufče; (koroške narodne); 10.10 Od melodije do melodije; 11.00 Popularne skladbe Iz orkestralne glasbe; 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo — Pavle Kalan: O petju; 12.05 Robert Stolz izvaja s svojim orkestrom lastne melodije; 12.30 Kmetijski nasveti — Veterinar Jurij Senegačnik: Napredek v umetnem osemenjevanju; 12.40 Iz solističnih del F, Schuberta: 13.15 V tempu tanga z orkestrom Mantovani; 13.30 Nekaj pesnili in plesov narodov Jugoslavije; 14.05 Radlj.ska šola za srednjo stopnjo - France Slokan: Ljubljana — srce Slovenije; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Humoreska tega tedna — Mark Twain: Rimski vodič; 16.00 Koncert po željah: 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku: 18.20 Popularne skladbe za violino in klavir; 18.40 Poje zbor »France Prešeren« iz Kranja; 19.00 Zabavna glasba; 20.00 Igra zabavni orkester Radia Ljubljana; 20.30 Richard Strauss: Kavalir z rožo - III. dejanje; 21.40 Vedre me 1 id i je; 22.15 Jazz-cock-tail. TELEVIZIJA 16.30 Nogometna tekma Nizozemska - Avstrija: 21.00 ((Daniele Cortis«, film; 22.30 Kinematografska' rubrika; 22.50 Reportaža z boksarske prireditve v Milanu. [ KINO ) Eacelslor. 16.00: «Okraj Lili a» («Quartiere del Lilla«), Odličen film režiserja R. Claira. P. Brasseur, G. Brassens, H. Vidal. Fenice. 15.00: ((Osamljeni orel«, James Stevvart. Filmska zgodba je narejena po resničnem poletu Lindberga iz Amerike v Evropo. Nazionale. 14.00: «Vojna in mir«. Po romanu L. Tolstoja. Parter 350 lir. Filodrammatico. 16.00: «Susanna tutta panna«, M. Allasio. Grattacielo. 16.00; »Babiča Sabel-la», S. Koščina, R. Salvštori, Rascel. Supercinema. 16.00: «Obtožba: u-mor žene«, C. Jurgens in L. Palmer. Arcobaleno. 15.30: «Sončni otok«, J. Mason, J. Fontaine. Cinema-scope. Astra Rojan. 16.30: ((Eksplozija Zemlje«, K. Moore in L. Max-well. Technicolor. Capitol. 16.30: »Zver New Yor-ka», J. Brunner. Cristallo. 16.30: «Prekleto moč- virje«, M. Thompson, W. Parker. Alabarda. 15.30: »Zenske... kocke... denar«, Cyd Charisse. Dan Dai-ley, Frankie Laine. Arlston. 16.00: «Zadnj! Apaš«, B. Lancaster in J. Peters. Aurora. 16.30: »Dekleta brez imen«. Strogo prepovedano mladini. Garibaldi. 16.30: «Maruzzella», M. Allasio. Armonia. 15.00: ((Ponarejevalci s Kube«,' E. Flynn, P. Armen-dariz. Ideale. 16.30: »Tolovaj avtoceste«. Eva Ingeborg Scholz, Hans Christian Blech, P. Hoerbiger. Impero. 16.30: «Moj sin — fenomen«, J. Levvis, D. Martin. Italia. 16.30: ((Čudovito je biti mlad«. J, Mills, C. Parker. Ci-nemascope. Moderno, 16.00: ((Petrolejska mrzlica«, 'C. Gable, S. Tracy, C. Colbert in H. Lamar. San Marco. 16.00: «Streha», V. De Sica, G. Pallotti in G. Li-stuzzl. Savona. 16.00; «Parižanka v Rimu«, Alberto Sordi, Anna Maria Ferrero. Viale. 16.00: »Primula gialla«, Z. Scott. Vitt. Veneto. 16.00: »Trapez«, G Lollobrigida, Burt Lancaster in Tony Curtls. Belvedere. 16.00: »Dvoboj na soncu«, J. Jones, G. Pečk, Prepovedano mladoletnim. Marconi. 16.30: «Nož pod grlom«, Jean Chevrier, I. Dornand, J-Servais, Masslmo. 16.30: »Oborožen na- pad«. Frepov. mladoletnim. Novo cine. 16.00; nGreh nedolžnosti«, G. Ralli in A. Cifariello. Odeon. 16.00: »Berlin-Toklo«: vohunska akcija«, C. Soederbaum. Radio. 16.00: «Zene stavkajo«, J. Craln In G. Nader, Secolo Sv. Ivan. 16.00: «Beli angel«, A. Nazzari. Y. Šanson. 4»-------- KINO NA PROSTEM Arena dei tiori. 20.00: «Tlmber-jack«, Sterling Hayden, Vera Ralston, D. Brian. Paradiso. 20.00: »Betežen nečak«, Dean Martin, Jerfy Levvis. Pcnziaoa. 19.30: «S teboj na otoku«, E. VViUlams, P. Lavvford, R. Montalban. S!adio. 19.45: »Seviljski brivec«, Tito Gobbi, I. Genna, G. Si-mionato. Valmaura. 19.45: ((Mednarodno vohunstvo«. R. Mltchum. Skedenj. 20.00: «skržat»'. Film v barvah. Arena aDiana«. 20.00: »Pustolovščina na dvoru«, M. Rock in M. Cramer. VOZNI RED VLAKOV ODHOD1 0.10 B Opčine - Ljubljana - Beograd - Reka 4.00 P Videm 5.25 P Videm 5.13 P Portogruaro 5.37 P Opčine 6.00 R Benetke - Milan 6.20 B Benetke - Rim lan - Turin -rich Mi- Zue- 6.30 B Videm - Trbiž (od 30. junija do 28. sep- tembra) 6.37 P Videm 6.5« P Opčine 7.15 P Tržič 8.20 B Videm - Trbiž 8.30 B Benetke - Rim lan Mi- 8.43 B Videm - Trbiž Du- nai ■ Pariz - Amster- dam 8.48 B Opčine - Ljubljana 9,45 P Videm 10.05 P Benetke 12.20 P Videm 12.28 P Videm 12.53 R Benetke 13.30 P Benetke 13.45 P Opčine 14.22 P Videm 1442 B Benetke - Mil Pariz - Calais a n • 16.10 B Opčine - Reka - Ljub- Ijana • Beograd • A- tene • Istanbul 1« 20 P Videm 16.48 B Benetke - Bari 17.00 P Benetke 17.35 P Videm 17.50 P Opčine 18.27 P Portogruaro 19.10 B Videm • Trbiž naj - Muenchen Du- 19.30 P Cervignano 20.07 P Opčine 20.16 P Videm 21.05 B Benetke -Mil a n • 21.50 22.05 Genova • Turin -Ventimiglia • Marseille P Videm B Rim 0.15 1.0B 5.30 6.23 7.05 7.20 7.30 7.40 8.10 8.25 8.32 9.24 9.40 VentiiH 1- 9.48 11.39 11.80 12.20 13.50 DR 1II OD J B Videm B Videm B Beograd - Zagreb Ljubljana • Opčine P Cervignano P Opčine P Videm P Portogruaro B Turin - Milan P Videm B Him B Videm P Videtn B Marseille glia - Genova - Turin - Milan - Benetke B Muenchen - Dunaj • Trbiž - Videm P Opčine B Videm R Benetke Bari - Rim lc6 14.05 B Istanbul • Beograd • na - Reka P Videm B Calais • Pariz lan • Benetke P Videm P Opčine B Trbiž • Videm P Tržič P Portogruaro R Benetke P Videm B Ljubljana - Opčine B Pariz - Milan - Rim Benetke 21.19 P Videm 21.26 R M i 1 a n Mestre P Opčine B Amsterdam - Dunaj - Trbiž - Videm P Benetke B Trbiž - Videm B Zuerich - Turin - Milan - Rim . Benetke 15.10 15.27 17.00 17.18 17.38 18.11 18.50 19.11 19.53 20.02 20.a8 21.44 22.16 22.56 23.02 23 45 - Henet- Atene ‘ Ljubija- - Opčine Mi- Benetke B brzt P potniški R rapido STARŠEM IN DIJAKOM V PREMISLEK PROBLEM, O KATEREM MORA UČITELJIŠČE Pomoč nerazvitim deželam IN NJEGOV POMEN O učiteljišču bi v-'m, dragi Starši, želeli povedati nekaj “čsed. Točneje o slovenskem učiteljišču v Trstu, katerega velike in svetle učilnice se nat,ajajo v lepi, prostrani šolski stavbi pri Sv. Ivanu, ob vznožju ozelenelega pobočja, se s kraške planote spušča ki T nižino. * * * Pred leti se je v dnevih vpisovanja pred tajništvom kar gnetlo mladih lijakov, a bi po dovršeni nižji sred nji soli vstopili na učiteljišče n neki dan postali vzorni Solniki. A sedaj opažamo, kako se I* med našimi starši in tudi njihovimi otroci ohladilo nekdanji n.ie navdušenje za 10 šolo zal mnogi — če dovolite traz «nevedni« — izgubljajo kopanje v koristi diplome Učiteljišča. Ni nam treba dolgo razpravljati o vzrokih tega poja Ko so bile na našem ozem-ustanovljene osnovne šole 5 slovenskim učnim jezikom, smo občutili veliko pomanjka-le učiteljev. Absolventov u-^'teljišča je bilo tako malo ? so oblasti v prvih povojih letih ustanovile posebne ecaje. na katerih so se abi-_urienti srednjih šol usnoso- za učiteljski pokHc. To je zlata doba za tis*e, ki so bili bila h čutili klic za vzvišeno poslan-učitelja: vsakomur je 1 a služba zasigurana. M teku let se je na tem asodu usposobilo toliko uči-Jev. da so zasedli vsa sta di pro- mesta. In ker sedaj mla- absolvent učiteljišča ne °bi takoj službe na osnovni ,ol!’ ie postal ta zavod za na-e starše in dijake naenkrat “zanimiv, nepomemben. Ali se vam ne dozdeva, da ^akim mišljenjem delate rivico soli, za katere usta-"®vitev smo se nekdaj brez Piha borili? Ali ste se kdaj Prašali, če dobe v šolah za-litev sinovi in hčere naših “meščanov italijanske ?>Tod-st>' ki so dovršili Balijan *° učiteljišče? Redite, da sta v Trstu dve mteljišči z italijanskim uč-1,1 jezikom in obe sta v pol-*m razmahu, kljub temu, da ni ?'*acie italijanske učitelje kruha niti na tržaških o-B°vnih šolah niti na šolah ‘Mih pokrajin. Le v gor a).lh vasicah srednje Italije J p* tam daleč na jugu. Na j h,, “kaljenih šolah so pa v ko nameščeni tudi absol-h’1 slovenskega učiteljišča. xj(1ivcndar so italijanska u-eUišča polna dijakov. Morate se zavedati, da lah-tako slovenski kakor ita-I aJ’sbi učiteljiščniki po štirih 'h študiia stopijo na uni - r*° ter postanejo neki dan tla t ^°rii' Nekateri se vpišejo . tržaško univerzo, na «ma-s ero«, ){jer diplomirajo za “resorje jezikov, v pedago-tian 3li pa se usuisobiJ0 za zorslvo osnovnih sol (di-•iima di abilitazione alla vita an*a nelle scuole eiemen-liišs’ ',no8| abiturienti učite-v ,a Pa se podajo na študij Benetke. J*1 Usti, ki so diplomirali učiteljišču, se lahko udele-. natečajev za državne služ-■ odprta so jim vrata sole Prevajalce in tolmače. To dobro plačani poklic mo-ta,"« d°be in lahko se ga *ašk'S na Posebnih tečajih trlici* PniVerze. Mnoge mlade Sest*^'ce se pa kot bolniške St»r*PosVete delu v bolnicah. Vilni učiteltiščniki dobe službe tudi kot uradniki privatnih podjetij. In še nekaj. Vsi tisti, ki so dovršili učiteljišče in so bili takoj nameščeni v šolah, so le poverjeni učitelji, Kincari-catiN, katerih imenovanja so le enoletna. Stalnost (ruolo) si pribori učitelj le z uspešno opravljenimi izpiti posebnega natečaja. Marsikateri abitu-rient slovenskega učiteljišča je ze zmagal na teh natečajih. Vsi ti ostanejo dve 'eti na šolah v notranjosti države, za katere je bil razpisan natečaj. lJo tej dobi se lahko na lastno prošnjo vrnejo na slovenske šole, in to s «papir-ji« v žepu, s katerimi bodo preskrbljeni do konca svojih dni! Zakaj se ne bi torej tudi o-stali naši mladi učitelji potrudili ter neki dan postali res »gospodje učitelji«? Vsako filozofiranje o brez poselnosti abiturientov učiteljišča je neosnovano. S praznim modrovanjem ne prideš do kruha. Le malo moraš napeti sile in potem zlahka uspeš na poti svojega življenja. Mar menite, da druge sole avtomatično zagotove službo mladim ljudem slovenske in italijanske narodnosti? Ali je kje zapisano, da boš dobil takoj zaposlitev, ko pokažeš maturitetno spričevalo trgovske akademije, višje srednje šole ali pa diplomo univerze? Premislite, dragi starši, te naše besede. Ce ne nameravajo vaši sinovi postati trgovci ali pa se posvetiti študiju prava, medicine, tehnike in drugih visokošolskih ved, vpišite jih na učiteljišče. V štirih letih — torej eno leto prej kakor na drugih šolah — bodo imeli v rokah diplomo, katera jim daje možnost poučevanja v šoli ali pa tudi o-mogoči mnoge druge koristne zaposlitve. S popolnim znanjem • lovenskega in italijanskega jezika in učiteljsko diplomo v žepu jim ne bo težko za kruh. V kratkem bo vpisovanje zaključeno. Zato pohitite z vpisom in še danes omdgbčite vaši mladini obiskovanje sole, o katere pomenu se se včeraj niste zavedali! Bivši ameriški veleposlanik v Rimu ga. Clara Both Luce je na svojem obisku v Italiji zaprosila tudi za sprejem pri papežu. Njena spokorniška drža je morda le v zvezi z njeno dosedanjo dejavnostjo ali ima za bregom nekaj novega? le v obliki posebnega sklada Ze sedem let se Združeni narodi ukvarjajo z vprašanjem o gospodarski pomoči nerazvitim in nezadostno razvitim deželam. Dosedanji napori v tem pa niso imeli pričakovanih uspehov. Toda po letošnjem zasedanju gospodar-sko-socialnega sveta, na katerem je bilo sprejeto priporočilo, naj Združeni narodi čim-prej omogočijo osnovanje posebnega sklada za gospodarski razvoj nerazvitih dežel, je reševanje tega vprašanja pri- Redkokatero osnovno vpra-šahje je tako vsesplošnega značaja, kot je vprašanje pomoči gospodarsko nerazvitim deželam, kajti to združuje v sebi tako gospodarsko, kot politično in tudi humano komponento. Gospodarski razvoj človeštva v pogojih, kjer so zaostalost, beda in siromaštvo ene strani bili temelj za kopičenje bogastva in tudi za izredne e-konomske uspehe druge strani, je privedel do težkih posledic, do globokega prepada šlo v odločilno fazo. Ali bo : med razvitimi in nerazvitimi generalna skupščina OZN ha i deželami. S tem pa tudi do sedanjem zasedanju spTejela | številnih nasprotij, ki bodo, končni sklep o osnovanju tega posebnega sklada, bomo šele videli. Toda številna dejstva narekujejo, da se tak sklep sprejme in da se osnovanje tega sklada ne odlaga več kolikor se čimprej ne odstranijo, predstavljale in že predstavljajo očitno nevarnost ne le za ekonomski, ampak tudi za splošen razvoj človeštva. Dosedanji napori, da se neenakomerni ekonomski razvoj IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllIllllllllllllllllllllllIltlllllllllllllllllllllllliiiiiiiillllllllllllllllllfllHIIIIllllMllllliaillllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII PODROBNOSTI WHEELER-BENETTOVE KNJIGE O ATENTATU NA HITLERJA V sobi je sicer strahovito treščilo «Fuehrerju» je le osmodilo lase Dejanski izvršilec atentata mladi polkovnik Stauffenberg je bil iz stare nemške plemiške družine - Da atentat ni uspel, je bila kriva le neprevidna malenkost Čeprav je vojna minila že pred dobrimi dvanajstimi leti, se še vedno govori in piše o njej in pogosto zasledimo v knjigafhah večja ali manjša dela, ki govore o poteku vojne ali tudi o posameznih večjih dogodkih. Med temi deli je tudi Wheeler-Bennetova knjiga, kjer je v zadnjem poglavju do podrobnosti obdelan ponesrečeni atentat na Hitlerja od 20. julija 1944. Kdor je 11. pr. bral Dolmannovo knjigo o razvoju od nosov med fašistično Italijo in vrhovi nacizma, ali tudi druga tovrstna dela, ima vtis. da je bilo med samimi vrhovi fašistične Italije in nacistične Nemčije zelo malo fašistov in nacistov. Te-. Mnogo je študiral in bil zelo mu ne bomo verjeli. Toda dejstvo je, da se je v vrhovih fašistične Italije in nacistične Nemčije vendarle našlo nekaj pogumnih mož, ki so uvideli, da Vodi vojna v katastrofo in v smislu tega skušali rešiti, kar se je rešiti dalo. Tako si lahko razlagamo tudi atentat na Hitlerja, o katerem govori zadnje poglavje omenjene knjige: Materialni izvršilec atentata je bil polk. Claus Schenk von Stauffenberg. Stauffenberg je izhajal iž ene najvišjih nemških plemiških družin. Rodil se je leta 1907 v gradu Greifenstein. Bil je zelo inteligenten in lep. Alžirska osvobodilna vojska ima tudi dobro organizirano sanitetno službo. Na sliki vidimo tri bolničarke arabskega rdečega križa (rdečega polmeseca) učiteljiščniki *.‘"11111111......... minili..minnii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiHimitiiMintii.... ALERGIJE tipiT bolezni civilizacije ol se mnogo govori o boleznih, toda Za ve• kaj se skriva ler tjTn orškim izrazom, A-označuje spremeni ji-šen nenon,|olno reakcijo navor 0TQanizma na zunanje gič‘eVe' ki na zdrav, nealer-kanh. orStanizem nimajo ni-r®n ega učinka Domače Poi)edano.- alergik na pr 1- cv reallir a spomladi na njen*1' pra'1 2 močnim kiha- cel o "ii očesnim katarom, z napadi astme; dru-Va hkrati srbi koža, i- tel °b“utek. «kot da mu vse Prj° Por'*. tretji trpi za ko-. “nico, namreč alergičen /.a Jagode, ribe, rake itd. ter er0‘čne bolezni ali a-vUi°*e.S0 tipične bolezni ci-hoZarCT- Imamo različne hui ltc')e alergije: ime- jih alergene. Aler-v k pa ae reagira takoj m isti>Se^1 Primerih enako na “dui dražiiaj. ampak je to tih Sn° 0<* količine spreje-sre(,a^ertienov, od stanja o- ori ' 'l]eH živčnega sistema, Zlez , "H”'- zlasti PPa taehaničnega dela te-'‘d. Hlastanje jedi, pra- z'®z z notranjim izloča-iie0n’ ““fti ičitnice, trenut-l s‘tUsl < ptebelilce icollčlne be- Ijakovin, sira, mesa, jajc, morejo ustvariti ugodne pogoje za pojav alergije. Alergija ni prehodnega značaja, javlja se le pri osebah, ki so k temu nagnjene. Ugotovili so, da se alergija tudi podeduje, Ce na primer v neki družini oče boleha za astmo, moremo pričakovati, da bo vsa) polovica njegovih otrok prav tako bolehala za astmo ali koprivnico, za glavobolom in podobno; /e pa sla oba, o-če in mati, alergika, bo to primer tudi pri dveh tretjinah otrok. Tudi psihični vplivi morejo biti povzročitelji alergičnih obolenj. Ugotovili so, da se je na primer za časa korejske vojne zaradi strahu, neprestane živčne napetosti, močnih eksplozij itd. znatno povečalo število obolelih za alergijo. Znano je nadalje, da pri osebah z nezadostnim izločanjem ščitnice praktično taka obolenja ne obstajajo, medtem ko je pri pretiranem izločevanju te Je: e (l)nscdrttnj veliko ite-vilo hlergettkOD, li neke tt-tneriške statistike 1 žhaja, da intelektualci obolijo za alergijo desetkrat več, kot ročni delavci. Imamo še mnogo drugih vzrokov, ki pripravljajo ugoden teren za alergijo: nepravilna prehrana, pretirana uporaba dišav, prepogosta uporaba zdravil, zapeka, a zlasti pretirano u-živanje alkohola. Kronična obolenja povzročajo nadalje gnili zobje, kotniki, vnetje žolča, prostate ter razni parazit 1" v črevesju, kot gliste, trakulja ter končno hitre spremembe vremenskih razmer. Ali se alergična obolenja širijo? Vsekakor opažamo porast senene mrzlice. Razloči za to širjenje ležijo v modernem načinu življenja, ker večno hitenje, napetost in nemir povzročajo okvaro vegetativnega živčnega sistema. Zrak poln škodljioih plinov in pare, pretirana n-poraba raznih sredstev proti glavobolu, za pomfrjenje in spanje itd. itd..- vse to vpliva na povečanje števila a-lergikov, zlasti i> industrijskih središčih. Predaleč bi nas dovedlo, če bi se spustili v naštevanje vseh bolezni, z it katef« moderna medicina smatra, da so v zvezi z alergozami, kot na pr. sinusitis, astma, čir na želodcu, kolitis, razni ekcemi, koprivnice, obolenja ožilja, povečani krvni pritisk, razdraženost, glavoboli, vnetje žolča, jeter, ledvic, sklepov, nato revma itd. Ali se moreino ogniti tem obolenjem? Podedovanim ne; sicer pa si moremo s pazljivim načinom življenja prihraniti ustvarjanje pogojev in terena za pojavo a-letgoze. Predvsem s pravilno prehrano, dalje, če se o-gibamo alkohola in tobaka, nadalje vseh tistih vzrokov, za katere smo sami ugotovili, da od njih dobivamo na pr. koprivnico (jajca, mleko, sir, paradižniki, pomaranče, tobak, volna, nylon, moka, sladkor, cement itd.), z odstranitvijo granuloma itd. Zdravljenje posameznih vrst alergičnih obolenj je izključno delo zdravnika; toda odkrivanje alefgoze pa spada v podrbčje ((Samoopa-zobanja«, Zdravniki more o danes uspešno zdrav''i mnoge oletgoze, in ko it o« -tore povzročitelja, jih mo rejo tudi ozdraviti, načitan. Kljub temu pa se ni spuščal le v razmišljanja, pač pa je bil človek akcije. V vojaški karieri je naglo napredoval vse do 1942, ko Je v A-friki skočil na neko mino ter pri tem izgubil desno roko do komolca, dva prsta na levi roki in eno oko. Toda čim je okreval, se je takoj javil v službo in še istega leta bil postavljen za načelnika štaba, ki mu je poveljeval general Ol-bricht. In vprav general 01-bricht je bil tisti, ki je Von Tresckotvu predlagal, naj bi njemu poveril nalogo, da izdela načrt za zasedbo Berlina po izvršenem puču. Uspeh atentata na Hitlerja bi namreč bil v glavnem odvisen od ljudi, ki so zavzemali odločilne vojaške položaje v Berlinu. Poveljnik Berlina, general Hase, je bil z zarotniki. General Fromm pa je bil poveljnik področja in za njega n; nihče vedel, kako misli, pa čeprav je veljal za stoodstotnega nacista. Čeprav so Fromma imeli za tako neumnega, da je »slišal travo rasti«, so vendarle računali, da je tudi on uvidel, da je polom neizbežen. V to jih je uveril tedaj, ko je rekel: «Za božjo voljo, ko boste napravili vaš puč, ne pozabite na Keitla « V začetku junija 1944 pa so zarotniki imeli srečo. Stauffenberg je bil povišan v polkovnika in imenovan za načelnika Frommovega štaba. Toda čeprav je Fromm «sltšal travo rasti«, je hotel biti na strani onih, ki «bodo zmagali«. Zato jz Stauffenberga prosil, naj položaj prevzame. In Stauffenberg je položaj sprejel, ker mu je bil s tem dan dostop na vse konference, ki jih je imel Fuehrer z vrhovnim poveljstvom nemške vojske. Na novem položaju se je Stauffenberg takoj lotil svoje naloge in v 10 dneh kar trikrat poizkusil izvesti atentat. Prvič je bilo to 11. julija v Bercbtesgadenu, kamor je v aktovki prinesel svoj peklenski stroj. Akcijo pa je odložil, kajti na sestanku ni bilo niti Himmlerja niti Goeringa. Drugič je atentat odložil v Ra-stenburgu v Vzhodni Prusiji. To pot sta Goering in Himm-ler sicer, bila navzoča, toda v tem ko je s svojimi preostalimi tremi prsti leve roke pripravljal peklenski stroj, so Hitlerja poklicali na telefon, od koder se ni vrnil. Vtem je Gestapo že aretiral nekaj članov zarote in vsako odlašanje bi bilo usodno 20. julija sta Stauffenberg in njegov prijatelj ter pomočnik Werner Von Hoeften prihitela r.a letališče južno od Berlina da bi odpotovala za Hasten-burg. Sem je prihitel Se general Helmut Stieff in jima izročil peklenski stroj, ki ga je bil sam napravil preteklo noč. To je bil peklenski stroj, katerega je bilo kaj lahko nastaviti, ker ni bil na uro, Za razstrelitev je bilo treba le streti ampulo kisline, ki je nato pregrizla žico in s tem sprožila iglo, ki je nato udarila V kapsulo razstreliva. Kot vidimo. je bilo pripravljeno vse do podrobnosti in v ta namen je Stauffenberg imel na razpolago tudi drobne klešče, da je z njimi strl ampulo. Stauffenberg in njegov pomočnik sta prispela v Rasten-burg ob 10.15: ((Volčji brlog« je bil v gostem gozdu, ki so ga obkrožale varnostne čote, elekrlčne ovire, navadne žične Ovire, posebni bloki, utrdbe in še posebne straže. Toda konferenca ni bila v podzemskem bunkerju, kot je bilo prej določeno, ampak v Gaestebarake, to je v veliki leseni baraki v bližini. V baraki je bila v sredini velikanska miza. ki so jo prekrivali zemljevidi. V barako je Stauffenberg vstopil skupno s Keitlom. Vsi razen stenografov so stali. Glavno poročilo o Vojaškem položaju je imel general Heussinger. Hitler je neprestano zijal v zemljevide na mizi. Stauffenberg je zavzel svoj prostor, takoj nato položil svojo aktovko na svoje mesto (Wheeler-Bennet ne pove, če na tla ali na stolico) in svojemu sosedu polkovniku Brandtu šepnil: »Puščam to tu za trenutek, moram nekam telefonirati« Ker je Brandta verjetno aktovka motila, jo je z nogo potisnil pod mizo in to na nasprotno stran od tiste, kjer je stal Hitler. Ta malenkost je bila vzrok, da atentat ni uspel. Heusinger je prišel v svojem poročilu do zaključne fraze: ((Rusi napredujejo z mogočnimi silami na zapadu Dune proti severu. Njihove prve sile so prodrle že jugozapadno od Dunaburga. Ce ne umaknemo skupine divizij od Pejpu-škega jezera, dann toerdeu mir eine Katastrophe . . .» In v tem trenutku se je peklenski stroj razpočil. Pok je bil strahoten in pritisk je vrgel iz tečajev okna, zrušil strop ter polomil mizo. Štirje prisotni so bili mrtvi, mnogo pa ranjenih. Hitler pa je ostal živ. Ostal je živ, ker je bila noga mize, ob katero je bila naslonjena aktovka, zelo močna in je služila Hitlerju kot ščit. Eksplozija je Hitlerju 0-smodila lase, desno roko je za nekaj dni imel paralizirano, desno nogo pa osmojeno, toda to je bilo tudi vse. Ne vemo, če je to res. kajti čeprav je bil Hitler blaznež, je bil prav tako tudi strahopeten. Toda to ni važno. Stauffenberg in njegov sodelavec sta vtem že bežala. Fellgiebel pa. ki bi bil moral telefonirati Ollbrichtu na vojno ministrstvo in nato prekiniti vse zveze z vrhovnim štabom, tega ni storil in nikoli se ni zvedelo, zakaj. In v tem je treba iskati vzrok tolikih žrtev neuspelega atentata. V Berlinu so se nato dogajali veliki dogodki. Zarotniki so nekaj ur zavladali nad vojnim ministrstvom. Aretirali so Fromma, Kortzfleischa in BS-ovsikega Oberfuehrerja Piff-roederja. Okoli 6. popoldne pa je prišlo do poloma. Stauffenberg je Še vedno hodil po ministrstvu iz sobe v sobo in navduševal ljudi s svojim junaškim zgledom, Von Hase pa je majorju Remmerju ukazal, naj z vojsko obkoli ministrstva. Todii Remmer je prej telefoniral Gdebbelsu, ki mu je dal na telefon tudi Hitlerja. Ko je Remmer slišal Fuehrerjev glas, je klonil. In Fuehrer mu je ukazal, naj se postavi na razpolago Himmlerju. S tem je bivši zarotnik že pristopil na stran — zmagovalcev. Dogodki so se naglo vrstili, na ministrstvu je prišlo do streljanja, pri katerem je Di 1 Stauffenberg ranjen, končno so zarotniki morali kloniti in nad Stauffenbergom, Haefte-nom in Olbrichtom je izrekel smrtno kazen som general Fromm, ki je «slišal travo rasti«. Ustrelili so jih na dvorišču ministrstva. Becka iti Hoepnerja pa so obsodili pozneje med ostalimi žrtvami te neuspele zarote, ki jih je bilo 5000, med katerimi 2000 častnikov. Kdaj dvojčki? Neka ameriška statistika zatrjuje, da je odvisno rojstvo dvojčkov od starosti roditeljev in števila otrok, ki jih je mati že rodila. Zenske pod dvajsetim letom le redkokdaj rodijo dvojčke. Niso pa redki primeri dvojčkov pri materah v starosti med 35. in 39. letom. Po tej starosti pa so dvojčki skrajno redki. Največ dvojčkov, trojčkov in četvorč-kov zasledimo pri zamorskih ženah in Indijkah, Izredno redki so dvojčki ob prvem porodu. v svetu ublaži s pomočjo nerazvitim dežel&lh, So se pokazali za nezadostne in neučinkovite. O tem govore Statistični podatki ZN, iz katerih se vidi, da je bilo v obdobju od 1954 do 1956 nerazvitim deželam in področjem v raznih oblikah, toda v glavnem na bilateralni osnovi, danih skupno okoli 5 milijard dolarjev. Ce se doda še tehnična pomoč, ki so jo države-članice ZN dale posameznim nerazvitim deželam, znaša skupna vsota 5 milijard 200 milijonov dolarjev. Od tega je bilo v obliki daril danih 3 milijarde 700 milijonov dolarjev, na račun posojil pa milijarda in pol dolarjev. Toda niti to se ne more v celoti všteti v gospodarsko pomoč, ker je bil znaten del teh sredstev, posebno ona, ki jih dajejo ZDA, uporabljen v »obrambne namene«. Res je, tudi od take pomoči so posamezne nerazvite dežele imele nekaj koristi, toda neznatna vrednost dosedanje pomoči nerazvitim deželam se lahko oceni le, če jo primerjamo na pr z izdatki, ki se porabijo za oboroževanje. Ce to primerjamo, vidimo, da sredstva, ki so jih v treh letih dobile nerazvite dežele, ne predstavljajo niti dva odstotka sredstev, ki se v gospodarsko razvitih deželah porabijo za oboroževanje. Strokovnjaki Združenih narodov pa so izračunali, da je vsota, ki jo nerazvite dežele dobijo, komaj deseti del onega, kar bi jim bilo potrebno, da bi za dva procenta na leto povečali svoj nacionalni dohodek. Kako neznatna je ta pomoč, nam kaže tudi sledeči primer; Letna gospodarska pomoč nerazvitim deželam, ki znaša skupno eno milijardo 700 milijonov dolarjev, ne predstavlja niti 0.5 odstotka letnega nacionalnega dohodka ZDA. Vsi ti podatki jasno kažejo, da dosedanji obseg gospodarske pomoči nerazvitim deželam ne predstavlja resnega deleža za reševanje glavnega vprašanja švetovnega gosp> darstva, kajti ne smemo pozabiti, da so razvite dežele v tem času gospodarsko močna napredovale in da je namesto zmanjšanja prišlo še do poglabljanja jezu med njirhi in med nerazfvitimi deželami. Ni dvoma, da je že tako stanje eden od resnih izvorov številnih sporov v svetu ter glavna ovira za nadaljnji razvoj svetovnega gospodarstva. To ovira celo normalen razvoj S takim ((kulturnim« kričanjem spremlja ta mlada prebivalka Little Rocka svojo petnajstletno črnsko kolegico, ki |e hotela na mesi no višjo solo! lliiiiliiiiiiilliiiiiiiaiiiiiiiliiiliiiiiiiiiliiiiiilllllKitiiitiiaiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii/ I KREMELJ OBNAVLJAJO V teku so dela za obnovo Kremlja, sedeža sovjetske . vlade in hkrati največje zbirke spomenikov ruske zgodovine in kulture. Kakor je pred dnevi javila Tass, bodo edinstveni stoletni parket v dvorani svetega Jurija v Velikem dvorcu spet postavili v stanje, v kakršnem je bil takrat, ko je bil nov. Ta parket je sestavljen iz 26 različnih vrst redkega lesa in je po kompliciranosti barv podoben čudoviti preprogi. Za njegovo restavracijo so nakupili enake vrste lesa, med katerimi je tudi indijski rožni les, ebanit ,n afriški hrast Obnavlja se tudi bogati parket Vladimirsko-ve dvorane in preddverja. V kratkem bodo dokončali restavracijo stare Katedrale dvanajsterih anostolov in patriarhovih soban, ki so jih v 17. stoletju izdelali znani ruski mojstri Antip Konstantinov in Bazen Ogurcov. Prav tako so skoro dokončali restavracijo komplicirano poslikane stene pred oltarjem, kakor tudi oddelka za pripravo tako imenovanega svetega miru. Moskovski Krertielj — kar pomehi trdnjava — izhaja iz leta 1147, ko je knez Jurij Dolgoruki zgradil leseno o-grajo okrog svojega posestva na sotočju rek Neglinjaja in Moskve in spremenil na ta način svoje posestvo v majhno trdnjavo. Izgradnja sedanjega gradu se je začela dve sto let pozneje, Kremelj obišče vsak dan 0-krog 20.000 ljudi. razvitih dežel, kajti tedaj, ko zelo razvita proizvodnja nekih dežel gre že preko potreb nacionalnega okvira, nujno potrebuje in išče tržišč na drugi strani. Na nerazvitih področjih pa, ki trenutno predstavljajo dve tretjini človeštva, je potrošnja neznatna. In v tem je vprav bistvo nasprotja v sretovnem gospodarstvu, bistvo protislovja, ki povzroča določene notranje gospodarske težkoče v industrijsko visoko razvitih deželah. Zaradi tega je večja gospodarska pomoč nerazvitim področjem nujna, seveda v kolikor se to vprašanje jemlje v poštev tudi. s stališča interesa gospodarsko razvitih dežel. Toda čeprav jo priznavajo, se je ne lotevajo z enako doslednostjo. Obstajata namreč dve povsem nasprotni si težnji: prva je v skladu z objektivnimi potrebami sodobnega razvoja človeštva in z željami po miru, druga pa se za to ne zmeni. Del industrijsko najbolj razvitih dežel — ZI^\, Velika Britanija, Kanada — gledajo na gospodarsko pomoč nera^ vitim deželam k°t na možnost, da po tej širijo svoj gospodarski vpliv na gospodarsko nerazvita področja. In ta vpliv mora biti tudi političen — Srednji vzhod na pr. Nadal.it te države težijo tudi za tem, da bi izvažale svoj privatni kapital in da naj bi tudi pomoč v obliki daril bila le pobuda za utiranje proti privatnemu kapitalu na teh področjih. V smislu je pred kratkim ameriška vlada izdala tudi poseben sklep. Večina nerazvitih dežel pa ni le načelno proti taki pomoči, ampak se ji odločno upirr. ker vidi v njej nevarnost. Te države ob podpori manjših ter tudi nekaterih industrijsko visoko razvitih dežel, predvsem dežel, ki so ostale izven blokov, zahtevajo, da se pri reševanju vprašanja gospodar-skega razvoja nerazvitih področij angažira celotna svetov na skupnost. Kot 'najbolj prikladna oblika za to je osnovanje posebnega sklada, kajti samo v okvira mednarodnega kreditiranja pod kontrolo OZN se da popolnoma zagotoviti pravilno reševanje tega. vprašanja Zaradi tega se postavlja pred generalno skupščino ZN ena izmed velikih nalog: s svojo avtoriteto naj omogoči izvajanje priporočila, ki je bilo sprejeto na letošnjem zasedanju ekonomsko-socialnega sveta. To se pravi, naj se ustanovi poseben sklad, ne glede na to. kolikšna bodo sredstva, s katerimi bo v začetku svet razpolagal. «»------ Pesnik Giotti Predvčerajšnjim so pokopali tržaškega pesnika Virgilia Gioltija. Bil je star 72 let in zelo ploden, pa čeprav v dobi fašizma precej ob strani, ker je pač pisal povečini v tržaškem dialektu. V povojnih letih pa so njegova dela ponovno zaslovela in lansko leto je skupno z Antoniom Bal-dinijem in Vascom Pratolini-jem delil prvo nagrado akademije Lincei v znesku 5 milijonov lir. Kot smo že rekli, je bil n svoji najboljši dobi potisnjen ob stran, lanske jeseni pa je bila objavljena publikacija, » kateri se je cela vrsta priznanih literarnih kritikov raz pisala o njegovih delili in o njem. 7, njegovo slovstveno dejavnostjo so se ukvarjali Luciano Anceschi, Francesco Flora, Mario Fubini in Euge-nio Montale, ki so se navduševali nad njegovim delom. Giotti je v svojem dolgem življenju izdal več zbirk, in sicer sCanzonieres, «CoIori», tiSeran, «Poesie». Z njegovo smrtjo je Trst — po smrti pred kratkim umrlega pesnika Sabe — izgubil enega najvidnejših tržaških sodobnih italijanskih literarnih ustvarjalcev, * * * V nedeljski številki bi morala biti na 3. strani napisa pod slikama ((Pohištvo jedilnice v slogu empire« in ((Soba iz meissenskega porcelana« med seboj zamenjana. "itiiiiiiiimiHiHMiiimiiiiiiiiiitiiHuiimiii,rotil,iinm „111, m,,,,n itMMnniHHHMnniHMiHi Bret beted 25. leptembra 1957 Upravne zadeve na ponedeljski seji odbora Prihodnja seja občinskega sveta prihodnjo sredo 2. oktobra ob 18. uri Občina bo nabavila za 2 milijona pisarniških potrebščin - Podjelje «Shell» bo oskrbelo gorivo za urade občinskih ustanov | J e s e n s k i izpiti na nižji srednji šoli V ponedeljek zvečer je bila običajna seja občinskega sveta, kateri je predsedoval župan, ki je uvodoma obvestil odbornike, da je občina prejela povabilo za udeležbo na proslavi v Marzabottu, kjer bo 29. septembra tudi kongres občin, ki so bile nagrajene za vojaške zasluge. Odbor je sklenil, da bo poslal na proslavo tudi občinski prapor. Nato so prešli na obravnavanje raznih upravnih vprašanj, Sklenili so, da bo občina poskrbela za notranjo ureditev stanovanja otroških vrtnaric v novem otroškem vrtcu pri SV. Roku. Nadalje bo poskrbela za opremo sodnih uradov, kar bo znašalo 2 milijona 700.000 lir, ki pa jih bo občina dobila na račun letne doklade države za sodno službo® Potrebno bo nabaviti tudi pisalne potrebščine za občinske urade in šole v občini za skupno 2.100.000 lir. Nato so dopolnili pravilnik, ki ureja predajo in nošenje oblačil občinskih uslužbencev. Na ponedeljkovi seji so se odborniki domenili, da bo prihodnja seja občinskega sveta prihodnjo sredo 2. oktobra ob 18. uri. Na zasebni dražbi, ki jo je napovedala občina za nabavo 3.750 stotov tekočega goriva, ki ga bo potrebovala občina za svoje ustanove v letošnji zimi, je zmagalo podjetje «Shell», ki ima podružnico tudi v Gorici, ker je nudilo najugodnejše pogoje. Odborniki so sklenili, da bodo tudi v Gorici organizirali v sodelovanju z mestno in cestno policijo «teden vljudnosti«, kakor so to storile že druge mestne uprave z namenom, da bi tako vozači kakor pešci bolj spoštovali cestna, odnosno prometna pravila in tako preprečili povečanje pro. metnih nezgod, ki povsod zahtevajo tako velike žrtve. Vendar pa so bili odborniki mnenja, da v našem mestu ne bodo organizirali kar sedem zaporednih dni vljudnosti, marveč bodo te dneve organizirali le od časa do časa in tako, da prebivalstvo prej o dnevu sploh ne bo obveščeno. Na «dan vljudnosti« kršilcem prometnih pravil ne bodo zapisali kazni (izjeme bodo le hujši primeri), marveč bo službujoči policaj vsakemu kršitelju ponudil propagandni listek, na katerem bodo pravila in druga obvestila, važna za vsakega vozača. poro, mora najkasneje do 15. oktobra napraviti prošnjo na pokrajinski inšpektorat. Prošnje, ki bodo prejeli po tem datumu, ne bodo upoštevali. Formularje bodo razdeljevali pri podružnicah inšpektorata in pri kmetijskih konzorcijih. Prosilci morajo točno navesti vse zahtevane podatke, obenem pa izrecno poudariti, da nihče drugi od družine ne zahteva enakega prispevka. Pokopali so Marija Bratuža V ponedeljek ob 15.30 so pokopali na pokopališču v Kromberku Marija Bratuža, učitelja iz Nove Gorice. Pokojnika so na zadnji poti pospremili številni sorodniki, prijatelji in znanci ter njegovi učenci. Preden so s truplom pokojnega krenili proti pokopališču, mu je pred hišo žalosti zapel žalostinko pevski zbor. Njegov znanec pa se je od njega poslovil z lepimi besedami Prav tako so mu zapeli in z besedami poslovili Baletna SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Trstu pričenja z oktobrom 1957 z baletno šolo v Gorici za otroke do 10. leta starosti in za mladino od 10. do 14. leta; poseben oddelek bo tudi za mladino od 14. leta naprej. Solo bo vodil izkušeni tržaški koreograf Adrijan Villes. Vpisovanje do 30. septembra v kavarni. Bratuž v Gorici. Uprava SNG - Trst tudi pred šolo in pri odprtem grobu. Na njegovo gomilo »o položili veliko število cvetja in vencev. Naj mu bo lahka domača zemlja, ki jo je tako ljubil. baru v Ul. Duca d’Aosta in nosi številko VA 538 — 60903. Prinesel mu bo 917.000 lir. Lepa vsota, ki se bo dala koristno porabiti. «»------- Nov okrajni zdravnik v Reziji Za novega okrajnega zdravnika v Reziji je bil 20. septembra imenovan dr. Francesco Scrosoppi, ki je bil doslej 4 leta v bolnišnici v San Vitu al Tagliamenio. Dosedanji zdrav nik dr. Buttolo bo v Reziji odprl privatno ordinacijo. Pismo CAFO Doberdobu glede vodovoda Konzorcij za vztiodnofurlaru ski vodovod (CAFO) je s pismom obvestil doberdobsko občinsko upravo, da je v znesku okoli 180 milijonov lir za razširitev in izpopolnitev vodovodnega omrežja, kolikor so zaprosili državo, zapopade-na tudi vsota 20 milijonov lir, ki jih potrebujejo za :z-gotovitev «kraškega omrežja«. 2e pred časom pa je dober-dobski občinski svet pooblastil konzorcij CAFO, da na podlagi zakona od 29. julija 1957 napravi vse potrebne korake, da zgradi vodovodno o-mrežje po občini. S tem se je načrt za napeljavo vodovoda v Doberdobu in okoliških vaseh še bolj približal uresničitvi, kar samo pozdravljamo. Na nižji srednji šok v Gj-rici so izdelali v jesenskem izpitnem roku sledeči dijaki: Cez I. razred: Dominik Gril. lo, Lucijan Kogoj, Darij Le-ghissa, Marjan Miklus, Franc Ferfoglia, Gabrijela Canah, Bogdana Cei, Danila Suligoi. Trije dijaki so bili zavrnjen.. Cez II. razred: Franko Bram-billa, Joško Gruden, Ivan Valentinčič, Ana Canali. Olga Cernic, Anka Di Battista, Cvetka Gomiscech, Gracijela Ricca. Dva dijaka sta bila zavrnjena. Nižji tečajni izpit: Boris Cei. Vojko Ciacchi, Josip Ferlan, Rudolf Koršič, Jožef Marinig Ivan Mosetti, Franko Tenza. Marija Leban, Leopolda Sfiligoj. Pet dijakov je bilo zavrnjenih. Na strokovni šoli v Gorici so izdelali v jesenskem izpitnem roku sledeči dijaki: Cez I. razred: Ivan Cotič Darko Ferfolja, Franko Feri Drago Gorjan, Jožef Grende-ne, Ivan Jarz, Pavel Mersec chi, Branko Stanič, Ana Flo renin, Alojz Pišljar. En kandidat je bil zavrnjen. Cez II. razred: Ivan Bastia-ni, Devan Brisco, Livij Brisco. Marin Lakovič, Marij Mucci Ivan Nanut, Emil Povsic, Marij Saher, Vojko Valentinčič Diana Nanut, Jolanda Prinčič, Nadja Paoletti. En kandidat je bil zavrnien. Zaključni izpit: Darko Bensa. Vladimir Brisco, Walter Codermaz, Sergij Pregelj, Si-donja Visintin. En Kandidat je bil zavrnjen. Karolino Miklus položili k večnemu počitku Ob veliki udeležbi vaščanov so v ponedeljek pokopali 90-letno Karolino Miklus iz Pevme. Pokojnica je še pred dobrim mesecem zdrava in vesela praznovala svoj 90. rojstni dan v krogu svoje družine. Pred nekaj tedni pa je nenadoma obolela na pljučnici in ji podlegla Pokojna Miklus je kakšnih 65 let preživela v trgovini. Tudi zadnja leta svojega življenja se ni mogla ločiti od nje. Z njo je Pevma izgubila eno najbolj spoštovanih oseb, ki jo bodo vsi vaščani še dolgo ohranili v spominu. Pogreb je izpred hiše žalosti na trgu krenil na vaško pokopališče. Poleg družinskega venca so na njen grob, v katerem se je po 48 • letih ponovno združila s svojih prezgodaj umrlim možem, položile vaščanke tudi številne rože. Naj ji bo lahka domača zemljica. «»-------- Zahvala tiii ulitim tiuiiiiiiiitiiiiii m mn iitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit imuni m iiiiitiiMiiiitiiiiiiiitii m iiititiiM Zimski urnik trgovin Državni prispevek za nakup semenskega žita Pokrajinski poljedelski inšpektorat sporoča, da bodo lahko tudi letos nakupili neposredni obdelovalci in najemniki izbrano semensko žito s pomočjo državnega prispevka. Seme bodo pooblaščeni organi nadzirali od prvega dneva rasti dalje. Državni prispevek bo podarjen za nakup sledečih vrst pšenice; San Pa-store, Produtore (S'. 6), Te-vere, Fortunato in morda še kakšna vrsta, za katero bo dal pooblastilo inšpektorat. V goriški pokrajini bodo s temi prispevki lahko nakupili 1.200 stotov semena. Prispevek znaša po 3.500 lir za stot. Vsakdor, ki ima pravico do državnega prispevka, bo dobil podporo največ za en stot. Kdor bi želel prejeti pod- V drugi polovici avgusta 389 prot. menic Tudi v drugi polovici avgusta je goriška trgovinska zbornica zabeležila lepo število protestnih menic. V Gorici jih je bilo 146, Kaprivi 3 Kr-minu 13, Doberdobu 5 Dolenjah 2, Gradiški 37, Gradežu 26, Marianu 2,( Tržiču 101, Moši 2, Romansu 3, Ronkah 8, Zagraju 12, Škocjanu 13. Starancanu 9, Turriacu 7 in v Villessah 1. Skupno je šlo v protest 389 menic. «Trinajstica» v Gabrijah Redkokdaj se sreča nasmeh, ne igralcem «totocalcia» po vaseh To se zlepa ne dogaja, ker je ta sicer zelo razširjena igra najbolj udomačena po mestih. Toda izjeme potrjujejo pravilo, pravijo. Zato se je tokrat dogodilo, da je na Goriškem namesto meščana enkrat vsaj zadel trinajstico neki vaščan. To je sin cestarja v Gabrijah, vsaj tako se govori po Sovodnjah. Srečnež je stavni listek oddal v S 1. oktobrom bo stopil v veljavo nov urnik trgovin, ki bo veljal do 31, marca v vseh občinah goriške pokrajine, iz-vzemši v Gradežu. Pekarne bodo odprte od 6.30 do 12.30 in od 16. do 18. ure. Mlekarne Od 7 "do 12,30 in od 16. do 18.30. Trgovine jestvin od 8. do 12.30 in cd 15.30 do 19 ure. Drogerije od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. Trgovine oblačil, pohištva, starinarnice, trgovine industrijskih predmetov pa bodo odprte od 8 30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. Trgovine z železnino in Kovinskimi predmeti od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. Trgovine z zelenjavo in sadjem od 8. do 12.30 :n od 15. do 19. ure. Trgovine s kurivom in gradbenim materialom od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Trgovine z avtomobili in nadomestnim; deli od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 18.30. Trgovine s kolesi in nadomestnimi deli od 8.30 do 12.30 in do 15. do 19. ure. Cvetličarne od 8. do 12.30 in od 15. do 19, ure. Trgovine s kmetijskimi pripomočki in proizvodi od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. Slaščičarne (tudi tiste poleg pekarn) od 7.30 do 21.30. Trgi pa bodo odprti po občinskih pravilnikih. Mesnice bodo odprte ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih od 7.30 do 12.30, ob sobotah ln pred prazniki, ko so ves dan zaprte, pa od 7.30 do 12.30 in od 16. do 20. ure. Ob nedeljah so mesnice ves dan zaprte. Knjigarne in trgovine s šolskimi potrebščinami lahko v dneh šolskega pouka odprejo že pol ure prej, in sicer ob 8. uri. Prošnje za partizanske dajatve Opozarjamo vse tiste, ki so leta 1948 vložili pri dr. Grudnu prošnje za partizanske dajatve, da je Intendenca di fi-nanca te dni pozvaia vse te osebe, naj prošnjo ponovijo. IZ ČRNEGA VRHA Huda nezgoda 3-letnega otroka V Črnem vrhu v občini Pod-bonesec se je te dni pripetila huda nezgoda. Ko je mati 3-letnega Adriana Cenčiča za trenutek odšla iz kuhinje, se je otrok splazil do štedilnika, na katerem je biil poln lonec vrele hrane za živali. Lonec se je zvrnil na otroka in vroča hrana je opekla nesrečnega Adriana po vsem telesu. V’ bolnišnici v Čedadu, kamor ga je pripeljala prestrašena mati, so otroku ugotovili opekline druge in tretje stopnje. it» — Motociklist v pešca Na cesti med Mošo in Krrm-nom je včeraj 29-letni motoci-khst Giuseppe Olivo iz Moše povozil 73-'etnega Avgusta Zor-zenona tudi iz Mose. Medtem ko se je motociklist samo nekoliko poškodoval in bo ozdravel v 10 dneh, so Zorzenona sprejeli na opazovalni oddelek bolnišnice Brigata Pavia, ker si je zlomil levo nogo. si ranil teme in dobil potres mož-gan. «»-- TEMPERATURA VČERAJ Včerajšnja najvišja temperatura je bila ob 14. uri — 24,6 stopinje; najnižja ob 5.30 — 16,8 stopinje. Podpisani Rudi Bratuš, občinski svetovalec v Gorici, brat pokojnega učitelja Marija se toplo zahvaljuje v svojem in v imenu svoje družine šolskim in civilnim oblastem v Novi Gorici za lep pogrebni sprevod, podarjene vence in nagrobne govore. Zahvalo tudi pevskemu zboru za žalostinlke in šolski mladini in vsem ro jakom za spremstvo. RODI BRATUŠ - GORICA Nezgode treh žena Ob 6. uri zjutraj so klicali rešilni avto Zelenega križa v Verso, kjer je padla po stop nicah 70-letna Teresa Bressan iz Ul. Gorizia 22. Starka se je pri padcu hudo ponesrečila in je njeno zdravstveno stanje zelo resno; prebila si je lobanjo in zlomila levo čeljust. Zdravijo jo v goriški bolnišnici Brigata Pavia. » • » Nenadna slabost je včeraj dopoldne ob 11.30 obšla v Drevoredu XX. septembra 37-let-no Carmen Glini iz Trga sv Antona 26. Z rešilnim avtom Zelenega križa so mlado žene odpeljali v bolnišnico pri Rdeči hiši, kjer so ji nudili potrebno pomoč. * * * Tretja ponesrečenka je bila včeraj 67-ietna Angela Gruden por. Petrussa iz Dolenje v Brdih. Ko je ženska zjutraj odšla v hlev ji je na dvorišču nenadoma spodrsnilo ter j? padla na Mak in pri padcu prejela več poškodb, tako. da so jo morali z rešilnim avtom odpeljati v goriško bolnišnico. «»------ Pri obiranju orehov se je ponesrečil Ko se je v soboto popoldne spravil na oreh 12-letni Anton Bukovac iz Srednjega, da oi pobral sadeže, se mu je eden izmed vrhov nenadoma zlomil in deček se je le zadnji trenutek ujel za eno spodnjih vej. Pri tem pa se je vseeno laže ponesrečil, tako da so ga morali odpeljati v bolnišnico v Čedad. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ulica Carducci 12, tel. 22-68. - KINO - CORSO. 16.00: «Sissi, mlada cesarica«, R. Shneider in K. Bon, v barvah. VERDI. 17.00: «Zaseda v džungli«, J. Bantley, v barvah. VITTORIA. 17.00: «Upor napo molu št. 6», Arthur Franc. H. Stanton. CENTRALE. 17.00: »Na meii Dakapersou«, B. Williams in C. Grey. MODERNO 17.00; »Krivec je med nami«. Športni d nrv nik Carmen Basilio odvzel prvenstvo Rayu Robinsonu Včeraj zvečer je na newyor-škem Yankee Stadiumu Ray »Sugar« Robinson, spet izgubil naslov svetovnega prvaka srednje kategorije, potem ko si je ta naslov že četrtič ponovno osvojil. Izzval ga je Carmen Basilio. prvak nižje kategorije, ki je znatno mlajši od Robinsona. Že pred dvobojem so bile stave v korist Basilia, ki je v prvih 10 rundah zares prevladoval. Toda v zadnjih rundah, ko bi mislil, da bo Robinson že zaradi večje starosti že na koncu svojih moči. je pokazal še neverjetno sposobnost in ni izključeno, da ne bi Basilio tudi končal k. o., da ga ni v 13. rundi rešil gong. V začetku si je Robinson priboril nekaj prednosti, toda v šesti rundi je začel popuščati. Basilio je tedaj prevladoval, dokler si Robinson spet ni o-pomogel v 11. rundi. Tedaj je dvoboj postal zelo dramatičen. Iniciativo je prevzel Robinson vendar so bili trenutki, ko se je zdelo, da bi lahko sedaj ta sedaj oni podlegel. Odločilne prednosti pa si ni mogel priboriti ne eden ne drugi. V 12. rundi je bil Basilio že v resni stiski, pa se je obdržal do -konca runde. In prav na koncu 13. runde je Robinson z močnim levim udarcem zadel nasprotnika prav v trenutku, ko se je oglasil gong. Kdo ve. •kako bi se dvoboj končal, če bi ta udarec padel nekoliko prej. V zadnjih dveh rundan je živahnost dvoboja popustila, Basilio je dosegel svojo 52. zmago v 71 dvobojih kot profesionalec. Gotovo je to zanj najilepša zmaga, saj je poleg Robinsona edino njemu uspelo osvojiti si naslov višje kategorije, ko je bil še prvak nižje. Ray «Sugar» Robinson je s tem dvobojem zaslužil okrog pol milijona dolarjev, toda ver-jetno mu ne bo ostalo nič od tega denarja, ker mu je fiskus že naložil tolikšno breme, da ga niti s tem zaslužkom ne bo zmogel. V soboto in nedeljo v Rimu Italija-Jugoslavija (juniorji) v plavanju, vaterpolu in skokih V plavalnih disciplinah so italijanski tekmovalci favoriti V soboto in nedeljo bo v Rimu dvoboj m/ladinskih reprezentanc Italije in Jugoslavije v plavanju, vaterpolu in skokih. Tekmovanje bo v večernih urah v 50-metrskem bazenu na Foro Italico. Jugoslovanska plavalna zveza je določila za nastop v Rimu sledeča reprezentante: Na 1500 m bosta nastopila Brinovec iTriglav, Kranj) in Kičovič (Primorac, Kotor). Brinovec je na tej progi jugoslovanski rekorder s časom 19.04.4. Na 400 m tekmoval Baraba (Primorje. Reka) in Kičovič, Ni pa izključeno, da ne bo nastopil tudi na 400 m Brinovec ki je že dosegel čas 4.50, medtem ko je najboljši čas Barabe 4,54,4. Dokončno bo pač odločil kapetan moštva šele pozneje. Kičovič je namreč predvsem rezerva, kajti tudi na 1500 bi lahko bil Baraba zelo uporaben s svojim časom 19,50. Na 100 m bi moral poleg Volčanška (Mladost, Zagreb) nastopiti Nardeli. Toda ta zaradi izpitov ne bo šel v Rim, in tako bosta pač plavala Volčanšek. ki ima svoj najboljši čas 58,7, in verjetno spet Kičovič. Na 200 m prsno bosta nastopila dva Slovenca: Pelc (Ljubljana) in Zrimšek (Triglav, Kranj). Njuna najboljša časa sta srednje vrednosti: 2.47,2 in 2,50,2. Sicer pa je Pelc slovenski rekorder v tej disciplini. Na 200 m metuljček bi lahko videli plavalce znatnih zmožnosti, če bosta oba jugoslovanska predstavnika v svoji najboljši formi. Tu bo namreč spet nastopil Volčanšek (2.32.9) in Kamby (Jadran Split; 2,39) Volčanšek je državni rekorder na 200 m metuljček. Pri tem pa je treba vedeti, da bi bil boljši od Kambyja Jelačič (2.35:2), ki pa je zbolel. Na 100 m hrbtno oosta nastopila Dorčič (Primorje, Reka) iin Barišič (Jadian, Split). Dorčič je jugoslovanski junior-ski rekorder na tej progi z 1,08. Barišič pa je doslej dosegel svoj najboljši čas 1.11. V štafetah bodo nastopili najbrž v teh postavah: 4x100 m mešano: Dorčič, Pelc. Volčanšek, Kičovič. 4x200 m: Brinovec, Baraba, Volčanšek. Kičovič. Po papirnatih računih b: moral biti Volčanšek v plavanju v metuljčkovem slogu favorit. vsi ostali pa bodo imeli v italijanskih tekmovalcih močnejše nasprotnike. Zlast' velja to za 100 m hrbtno, saj ima Elsa zares odličen čas 1.06.6. Pa tudi Fritz Dennei-lein ima še znatno boljši čas od Brinovca. Juniorke pa bodo nastopile v tej postavi: 100 m: Zayer (Jug, Dubrovnik) in Varga (Jadran, Split). Rezervi bosta Mežnar (Prole-ter. Zrenjanin) in Benkovič (Mornar, Split). 100 m hrbtno: Stapič (Mornar. Split) in Pilič (Jadran, Split). 200 m prsno. Matekalo (Partizan, Beograd) in Vijatov (Proleter, Zrenjanin). 400 m: Zayer in Stapič. 100 m metuljček: Koncilja (Triglav, Kranj) in Kratmayer (Split). 4x100 m mešano: Stapič, Ma- iiimmiiiiiiiiiiiiitiiiMiit II Iiiiiiiiiiniimi II Iiiuiiimiiitiiiiiiiiii Iti Hlinim IIIIIH niiiiiiiHiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniit Jugoslovanski nogomet pred težko nalogo V nedeljo proti Romuniji za svetovno prvenstvo Državna reprezentanca je v nedeljo z dokaj zadovoljivo igro premagala bolgarskega državnega prvakg s 3:0 - Odličen je biI spet Milutinovič Nogometaši prve jugoslovanske lige tudi v .nedeljo niso odigrali prvenstvenih tekem. Kot je znano, se jugoslovanska nogometna reprezentanca pripravlja za nastop proti romunski reprezentanci v Bukarešti prihodnjo nedeljo. Tekma ni zgolj prestižnega značaja, temveč je še vse bolj pomembna; spada namreč med izločilne tekme za svetovno prvenstvo. Jugoslavija se nahaja v isti skupini z Romunijo in Grčijo. In čeprav Romunija v svetu že daleč ne uživa takega renomeja kot Jugoslavija, je vendar prav Romunija ena izmed tistih držav, s katerimi Jugoslavija v nogometu nima sreče. Dovolj bo, če se spomnimo, da je bila lani prav Romunija ena izmed zelo redkih reprezentanc, ki so v Jugoslaviji premagale domačo reprezentanco. Nadalje je v dosedanjem tekmovanju v tej izločilni skupini za svetovno prvenstvo Romunija že na boljšem: kot Jugoslavija je tudi ona odigrala tekmo proti Grčiji v Atenah, le s to razliko, da je zmagala, medtem ko je Jugoslavija igrala le neodločeno Povodov je torej dovolj, da se je treba resno pripraviti. Ako hoče namreč Jugoslavija dose. ci kvalifikacijo za svetovno prevnstvo, mora doseči v Bukarešti vsaj neodločen rezul, tat, nato pa v obeh preostalih tekmah doma zmagati. V znamenju teh priprav je v nedeljo zvezni kapetan Aleksander Timanič postavil državno reprezentanco na dovolj resno preizkušnjo. Nasprotnik je bil namreč nič manj kot bolgarski državni pr gledalcev je gledalo tekmo reprezentance, ki je nastopila v sledeči postavi: Beara, Belin, Crnkovič, Krstič, Zebec, Boškov, Rajkov, Milutinovič, Mitič, Mujič in Pašič. Ni prav lahko reči. ali je reprezentanca zadovoljila ali ne. V njej ni bilo slabih mest, to da vendar je še prihajala na dan stara jugoslovansKa napaka. da so namreč igralci premalo šli v napad. To velja predvsem za prvi polčas, ko je sicer na naspotnikov gol le prišel marsikateri nevaren strel, vendar bolj kot plod individualne kot pa kolektivne akcije. In tako sta Diia tudi oba gola v prvem polčasu v glavnem zasluga samega Milutinoviča, ki je v nedeljo spet imenitno zaigral. V drugem polčasu je kmalu trener poslavo nekoliko spremenil. Žebca je poslal v vodstvo napada. Mitiča je potegni' nazaj na mesto desnega krilca, mesto srednjega krilca pa je prevzel Krstič. V tem delu i-gre je postal napad boij živahen. Tretji gol je padel iz e-najstmetrovke, ki jo je realiziral Milutinovič, potem ko ie bolgarski branilec prod svojimi vrati spotaknil Zebca. Beara v golu še ni bil po vsem zanesljiv, mogoče je še čutil bolečino v nogi. Zelo dober je bil branilec Belin in vsa krilska vrsta. Tuui napadalci so bili dobri; manjkalo je edino več povezave men igralci. V nedeljo v Bukarešti se br» pa videlo, kako bo, ko bo šlo zares. Prihodnjo nedeljo bo pa tu- vak CDNA. Približno 25000 di tekma B-reprezentance pro ti odgovarjajoči reprezentanci Romunije, in sicer v Skoplju. Zvezni kapetan je za teKmo izbral sledeče igralce, iz katerih bo sestavljeno moštvo: Stojanovič, irovič, Sijakovic, Ni količ, Vučidolov, Sikic, Popovič, Spajič, Kaloperovič, Petako. vič, Ivoš, Veselinovič, Prlinče-vič, Ognjanovič, Nikolovski in Radovič. Sicer pa so v nedeljo igrali za prvenstvo le v nižjih kategorijah. V prvi conski ligi so odigrali drugo kolo. Ljubljana je igrala doma sproti Segesu iz Siska in po napeti igri zmagala, potem ko so gostje žc vodili z 2:0 ter po izenačenju prešli v vodstvo s 3:2. Domačini pa so le dosegli se dv-> gola in zmagali. Odred je gostoval v Šibeniku ter izgubil, medtem ko tekme med mariborskim Branikom m Treš-njevko v Zagrebu ni bilo, ker je večina zagrebških igralcev zbblelo za ((azijsko influenco«. Rezultati posameznih tekem so bili: Reka - Uljanik 4:0; Lokomotiva Uljanik 6:0; Ljubljana-Segesta 4:3, Tekstilac - Elek-trostroj 2:3; Jadran . Metalac tekalo, Koncilja, Zayer. 4x100 m prosto: Zayer, ga, Mežnar, Benkovič. Jugoslovanska ženska )u* nior^ka reprezentanca je praV zaprav državna reprezentanca Jugoslavije: manjka samo se Jeričevičeva na 200 m Prs!*°.' V ekipi sta najboljši plavalk' Zayerjeva iz dubrovniškega ■ Juga, ki je mladinska reik0£ derka v vseh disciplinah pr?" stega stila, in Stapiceva ' splitskega Jadrana. Dvoboj j“* goslovanskih plavalk z. _ita-J* janskimi bo gotovo se težji k za njihove moške tovariše. saj je po svojin doslej dosežen' časih boljša od italijanski plavalk edino Konciija. kater čas na 100 m metuljček le 1.21.0. . . Seveda pa je do nedelje • več dni in se še marsikaj la"‘ ko spremeni — tudi brez azij' ske influence. Tako je n. P • z italijanske strani že dvnflUj£ vo. ali bo lahko nastopil Te* rondini (št. 1 za 100 m Pr° in Arletta Faidiga (št- 1 w 100 m hrbtno). , . Za skoke so Jugoslovani d®* ločili Vrtačnika, Kosoroka • in II. (vsi trije iz Ljubljao^ ter Ibriksovo (Napred. " _ greb) in Rubiničevo (Ljubije* na)- nv Kot vaterpolisti bodo nas' ^ pili sledeči reprezentanti: 'Jra‘, tarja: Malošič (Jadiran, Spl'”’ Marič (Jadran. Hercegnovil Branilci: Šimenc (Mladost. 4C* greb). Pašič (Mornar. Spini Banišič (Jadran. Hercegnovd’ Krilci in napad: Barle. Kr vič (oba Mornar. Split). Buk vič, Dabrovič (Jug. Dubro' nik), Nankovič (Zader), 2aga (Mladost Zagreb), Banišic 1 Krekovič bosta po potrebi di rezervi kot plavalca. » * * Jugoslovanska plavalna efo' pa s svojim vodstvom bo P° tovala skozi Trst najbrž Francoz Mouyal prvak v meču PARIZ, 7.4. — Francoz A-mand Moual si je osvojil svvelC rece ob tako neumni priliki?