PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotov Lnl	rA n i«
Abb. postale i gruppo - Gena 40 lir
Leto XXH. St. 66 (6353)
TRST, sobota, 19. marca 1966
ZASEDANJE IZVRŠNEGA ODBORA PSI
Ameriški veleposlanik pri NATO
na obisku pri italijanski vladi
Papež bo v ponedeljek uradno obiskal predsednika republike Zaključena kriza deželnega odbora levega centra Sicilije
RIM, 18. — V Rim je prispel stalni predstavnik ZDA pri NATO weleposlanik Harlan Cleveland, katerega je sprejel predsednik republike Saragat. Zunanji minister Fanfani na je priredil veleposlaniku svečano kosilo, katerega so se med drugimi Udeležili minister za obrambo Tremelloni. načelnik generalnega štaba za obrambo gen. Aloja in ameriški veleposlanik v Ita-'iji Reinhardt- Po kosilu sta se
Fanfani in Cleveland zadržala v razgovoru, med katerim je italijanski zunanji minister obrazložil italijansko stališče glede odnosov med Italijo ir.- Francijo ter NATO. Cleveland je govoril tudi z ministrom za ob-
rambo Tremellonijem.
Zvečer je ameriški veleposlanik Izjavil novinarjem, da je «mir v Evropi odvisen od ohranitve močne sile«, da je «enotnost zahodne Politike edina resnična osnova za Dogajanja o trajnem pomirjenju s SZ» in končno, da lahko pride do
reda na svetu samo z mednarodnim sodelovanjem in vedno tesnejšo integracijo raznih dejavnosti. S Tremellonijem pa je razpravljal o delovanju posebnega odbora ministrov pri NATO, ki se ukvarja z atomskimi vprašanji.
Sestal se je izvršni odbor PSI, na katerem je tajnik stranke De Martino prečital govor, ki ga bo imel na zasedanju CK PSI, ki bo od 22. do 24. marca. O poročilu De Martina so znane samo razne indiskre-cije, ki se nanašajo na združitev PSI in PSDI, kar naj bi se izvršilo še letos. Takoj je treba ustanoviti mešan odbor, kot predlaga v svojem pismu tajnik PSDI Tanassi.
ki naj preuči razna organizacijska vprašanja. De Martino je zavrnil stališče, da bi bilo treba določiti točne roke za posamezne faze združevanja, temveč je treba izvesti široko debato v okviru PSI in okrepiti stike med obema strankama na raznih ravneh.
Poslanec Lombardi je ugotovil, da se po njegovem proces združevanja še ni niti pričel in da smo še vedno v razdobju «izražanja namenov«, saj so povsem potisnjena ob rob različna vprašanja, ki so bistvenega značaja, kot so mednarodna, sindikalna in gospodarska politika, še zlasti so pereča vprašanja, ki nastajajo z obnovitvijo atlantskega pakta, saj je PSI tradicionalno zagovarjala politiko nevtralnosti.
Venturini je zagovarjal nujnost predložitve skupnih list na bližnjih upravnih volitvah. Bertoldi je v celoti odobril izvajanje De Martina. Tudi namestnik tajnika Bro-
taiiniiiiniimiiiiminiMiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiimiiMimiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimtmiiiHMiiiiiiiniiiiiiiiHnmHiiiiiiiiimmmimiiiiii
ŠKANDAL GLEDE LETALIŠČA FIUMICINO ZOPET NA DNEVNEM REDU
So s sredstvi gradili sedež
za Fiumicino KD v Rimu?
Ogorčeni protesti zaradi preganjanja študentov-urednikov milanskega srednješolskega lista «La Zanzara
RIM, 18. — Rimski preiskovalni sodnik dr. Giulio Franco je včeraj Poslal predsedniku poslanske zbornice spise o kazenskem procesu Proti bivšemu ministru za javna dela demokristjanu Togniju. Iz tega sklepajo, da se bo pričel proti bivšemu ministru proces v poslanski zbornici, kot je bil pred časom Proti ministru Trabucchiju. Niso Slane obtožbe proti Togniju, vendar pa se ve, da gre za škandal v zvezi z graditvijo letališča Fiu-ihicino.
V tej zvezi se čutijo določene ob. tožbe, češ da je neko podjetje, ki je gradilo letališče, prejelo «po pomoti« 750 milijonov lir preveč. Prav isto podjetje pa je istočasno zgradilo nov sedež KD v EUR za Vsoto 750 milijonov lir. Seveda pa So to za sedaj samo nedokazane Vesti, ki pa bodo jasneje osvetljene med razpravo v parlamentu. Tiskovni urad KD je v tej zvezi izdal sporočilo, v katerem odločno zanikuje kakršno koli povezavo hied graditvijo letališča in sedeža stranke v EUR.
Vedno bolj se širi tudi ogorčenje Zaradi ravnanja preiskovalnih organov proti trem študentom, ki so Urejevali dijaški list «La Zanzara« na milanski srednji šoli «Parini». Dijaki so v listu izvedli resno an-
keto o spolnem življenju mladine, kar pa nekaterim ni bilo všeč in je prišlo do obtožb in končno do prijave ter policijske preiskave, ki se je zaključila s prijavo sodišču. Med preiskavo so študentoma Marcu De Polli in Marcu Sassini ukazali, naj se slečeta, ju temeljito zdravniško pregledali in .jima zastavljali vprašanja o njih spolnem življenju.
Ta postopek je vzbudil upravičene proteste italijanske javnosti in liberalni, komunistični in psiupovski poslanci so že vložili več interpelacij zaradi kršenja ustavnih načel o svobodi mišljenja, in tudi zaradi protizakonitega postopanja preiskovalnih organov. Včeraj je skušal postopek zagovarjati javni tožilec Lan-za, češ da gre za običajen postopek. ki ga predvideva zakon, kadar gre za obtožbe proti mladoletnikom, da se ugotovi njih fizične, psihične in moralne kvalitete. Tretja obtoženka Claudia Beltramo Cep-pi pa ni dopustila take preiskave :n se je umaknila iz Milana. Dr. Lanza je zanikal, da bi se fanta morala sleči in da bi ju spraševali stvari, ki nimajo z zadevo nobene zveze.
Danes je prof. Smuraglia, ki brani študenta Marca De Poli, izjavil, da z zadovoljstvom sprejema na znanje takojšnjo intervencijo višje-
ga sodnega sveta, ki je zahteval takojšnje informacije. Nato je potrdil, da je bila preiskava izvedena na nesramen način in je juridično utemeljil neutemeljenost takšnega postopka. Zaključil je, da dijake obtožujejo prekrškov v zvezi z mišljenjem in da so v takem primeru nesmiselni kakršni koli zdraviliški pregledi.
Vrhovni svet zbornice milanskih advokatov in prokuratorjev ter sindikat advokatov in prokuratorjev sta danes odobrila resolucijo, v kateri ostro protestirata prot: preganjanju študentov in tiskarjev v zvezi s preiskavo o študentskem lističu, saj gre za dejavnosti, ki spadajo v svobodno izražanje mišljenja. Poleg tega so se odvetniki zavzeli za strogo spoštovanje časti in pravic državljanov.
Pokrajinska delegacija milanske federacije združenja «italijanskih žena pravnic« je izdalo sporočilo, v katerem se sklicuje na člen 21. ustave o pravici izražanja mišljenja in na novo demokratično ter ustavno ozračje, v katerem je celo ministrstvo za javno vzgojo pozvalo, naj se ustanovijo šolska glasila, da se okrepi demokratična vzgoja dijakov. Demokracija pa pomeni predvsem svobodno izmenjavo idej.
V Italiji je stalni ameriški predstavnik pri NATO, ki se je razgo-Varjal s predsednikom republike Saragatom, zunanjim ministrom Eanfanijem in ministrom za obrambo Tremellonijem o italijanskem stališču do francoskih pobud v zve-« z NATO.
Izvršni odbor PSI je načelno o-flobril De Martinov govor za bližnje	zasedanje	CK	PSI,	ki bo motal	odgovoriti	na	načelna vpraša-
nja glede združitve s PSDI in tako Slede načina,	rokov,	predložitve
•kupnih list za upravne volitve, poetične vsebine itd. Odbor ni bil so-tlasen, saj je proti združitvi nastopil	Lombardi,	ki	je	utemeljeval
Svoje stališče, češ da sploh ne govori o
... „ bistvenih političnih vprašanjih zunanje, gospodarske in sindikalne politike. Večina članov odbora pa je bila mnenja, da je treba nastopiti že na teh volitvah s »kupnimi listami, kar bo konkretno dejanje v procesu združevanja.
Italijansko javnost razburjata dva •kandala, ki sicer nista v ničemer Povezana, razen v moralni oceni nekaterih demokristjanskih krogov, •timski javni tožilec je poslal predsedniku poslanske zbornice spise 0 obtožbah proti bivšemu ministru to javna dela Togniju v zveri s •kandalom pri graditvi letališča Fiumicino. Redno sodišče namreč ni pristojno postopati proti ministru za stvari, ki jih je zagrešil v *«j funkciji, in je za to pristojen Parlament. Točne obdolžitve niso toane, govori pa se o 750 milijonih lir, ki naj bi jih «po pomoti«
Prejelo’ neko 'podjetje, ki je istočasno in
za isto vsoto zgradilo nov Sedež KD v Rimu.
Nič manj ogorčeni niso tudi komentarji zaradi preganjanja dveh dijakov in ene dijakinje, ki so urejevali srednješolski listič «La Zan-tora« na milanskem zavodu «Pari-ni» in ki so objavili resno in umer. Jeno anketo o spolnem življenju
•navili
državni udar, Sukama pod stražo odpeljal v Bogor, ukazal aretirati Subandria, tretjega podpredsednika vlade Saleha in trinajst drugih mi; nistrov, hkrati pa je tudi včeraj ponovil, da je svoje ukrepe sprejel v «okviru navodil, ki mu jih je v petek dal Sukamo za vzpostavitev zakona in reda«. Suharto je sedaj absolutni gospodar, toda vse kaže, da mu je mnogo na tem, da prikaže ustavnost svojih ukrepov s trditvijo, da jih je sprejel v Sukarnovem imenu, čeprav so zjutraj tanki njegovo palačo obkolili s topovi, naperjenimi proti njej, prejšnji petek pa z grožnjami prisilili Sukarna. da je prišel iz Bogora v Džakarto na razgovor s Suhartom.
Založnik Feltrinelli je bil pobudnik poziva, katerega je podpisalo štirideset kulturnih delavcev. V pozivu je rečeno, da je treba ob pomanjkljivi zakonodaji izvajati zakone z večjo občutljivostjo. Zato podpisniki protestirajo proti enostranski razlagi zakonov in proti hinavščini vseh tistih, ki so kričali škandalu in ki so delno odgovorni za ta neverjetni in resni dogodek. Poziv so med drugimi podpisali: Giorgio Bocca, Renato Ba-rilli, Carlo Bernari, Pietro A. Bu-titta, Guido Santi, Alfonso Gatto, Lucio Lombardo Radiče, Alberto Moravia, Dacia Maraini, Goffredo Parise, Fernanda Pivano, Gib Po-modoro in Guido Piovene.
toladlne. Srednješolce so prijavili !°dišču, sedaj na proti njim vodi-j° preiskavo — nesramen način, toko da so oba lanta (dekle je zbe-tolo iz Milana) dali zdravniško presedati in ju na kaj čuden način opraševali o podrobnostih njunega ftoljenja. Celotna stvar je zavzela **reden obseg z interpelacijami po-•lancev, intervencijo višjega sodne-1» sveta, člankom v vatikanskem Jbevniku »Osservatorc Romano« hd.
Najvažnejša mednarodna vest je brišla včeraj iz Džakarte, kjer je teueral Suharto do kraja izvedel
Štirinajst atlantskih zaveznikov je včeraj v Parizu objavilo sporazumno izjavo, da sta »atlantski pakt in njegova organziacija enako bistvena«, ter da se mora ohraniti »integrirana vojaška organizacija«, ki je ne more nadomestiti noben sistem dvostranskih sporazumov. Bri-tanska vlada pa izraža v posebni izdaji zadovoljstvo, ker je de Gaul-le pojasnil, da namerava ostati v NATO, ter da »včerajšnja izjava štirinajstih dokazuje nadaljevanje solidarnosti v NATO«. De Gaulle je sprejel včeraj sovjetskega poslanika Zorina, kar je verjetno v posredni zvezi z razprtijami v NATO.
Med tem se v Južnem Vietnamu naglo dviga tudi število južnokorej-skih vojakov: parlament v Seulu je namreč odobril, da se pošlje še 20 tisoč vojakov v Južni Vietnam, tako da jih bo skupno 40.000. Ameriška letala so tudi včeraj bombardirala Severni Vietnam.
Zahodnonemška socialdemokrat, ska stranka je včeraj zavrnila Ut brichtov predlog od 7. februarja letos za začetek stikov z Enotno socialistično stranko Vzhodne Nemčije ter predlaga svobodno kroženje v Berlinu in na obmejnem področju, izmenjavo časopisov ter širše kulturne, gospodarske in tehnične stike, hkrati pa poudarja, da so nemške meje še vedno tiste, kakršne so bile leta 1937.
Ob španski obali so baje s pod. mornicami našli vodikovo bombo,
ki se je zgubila med trčenjem dveh la j	•
ameriških letal, in se sedaj pripravljajo, da jo dvignejo iz morja, ker je baje 800 metrov globoko. Moskovski tisk je predlagal ustanovitev mednarodne komisije, v kateri bi bili predstavniki vseh držav, nad katerimi letijo ameriška letala z jedr sklmi bombami.
dolini je odločno zagovarjal predložitev skupnih kandidatnih list, kar dokazuje voljo socialistov, da pride do združitve. Ne gre za kratke ali za daljše roke, temveč za vsebino in so zato potrebna različna vmesna razdobja, da se mobilizirajo vse ljudske sile glede vprašanj socialistične združitve. Tajnik rimske federacije Palleschi je govoril o nevarnosti predložitve ločenih kandidatnih list, saj bi se med volilno kampanjo nujno stranki ponovno razdvojili. Predlagal je čim prejšnjo izdelavo skupnega političnega pro-grama, kar se lahko stori že spomladi. Vittorelli je ugotovil, da je mogoče po načrtih De Martina izvesti združitev že to jesen. Zato naj skupna komisija obeh strank reši najprej vsa vprašanja, do katerih bi prišlo s predložitvijo skupnih kandidatnih list. Odgovoren za lokalne ustanove v vodstvu stranke Matteotti je govoril o nujnosti skupnih list in o procesu uveljavljanja levega centra v lokalnih ustanovah ter v deželah, kjer je po njegovem sodelovanje s komunisti postalo tudi upravno škodljivo.
V poslanski zbornici so zaključili razpravo o raznih poglavjih proračuna in debato o proračunu bodo v celoti nadaljevali v ponedeljek. Posl. Caprara (KPI) je obsodil politiko državnih podjetij, ki so povsem podrejena zasebnim skupinam in ki ne ustvarjajo modemih delovnih odnosov. Kritiziral je ENI, češ da se je povezal z velikimi zasebnimi petrolejskimi družbami. Fabbri (PSI) je govoril predvsem o nujnosti krepitve lokalne avtonomije, kar ni mogoče izvesti v okviru občin in pokrajin in za kar je treba ustanoviti dežele. Poslanec je govoril tudi o nujnosti izvedbe programa za okrepitev lokalnih organizmov za demokratično načrtovanje. V razpravo so posegli še nekateri drugi poslanci.
Papež je odlikoval predsednika republike Saragata z «ogrlico najvišjega Kristusovega reda«, ki mu jo je danes izročil v Kvirinalu apostolski nuncij Grano. Pri svečanosti so bile poleg predsednika vlade Mora tudi druge osebnosti. Odlikovanje je v zvezi z uradnirtj obiskom papeža Pavla VI., ki bu‘ v ponedeljek obiskal predsednika republike. Papež bo zapustil Vatikan ob 10. uri in na meji ga bo sprejela posebna delegacija italijanske vlade ter ga bo pozdravil Fanfani. Na Trgu Venezia pa bo papeža pozdravil rimski župan. V Kvirinalu bodo pri svečanem sprejemu prisotni predsednik vlade, podpredsednik vlade, predsednika obeh domov parlamenta, ministri, podtajniki in ostale vladne osebnosti. Papež se bo ob 12. uri vrnil v Vatikan
«lzvestija» o izgubljeni bombi
Armstrong in Scott na poti v domovino
WASHINGTON, 18. -7 Včeraj so javili, da so našli vodikovo bombo, iki se je zgubila na področju Palomaresa med trčenjem dveh ameriških letal. Zatrjuje se, da je bomba 800 metrov globoko v morju in da rje deloma ovita v padalo. Baje jo je slikala žepna podmornica.
Toda predstavnik ameriškega po. slaništva v Madridu je časnikarjem izjavil, da »je priclo do nadaljnjega razvoja, ki daje upanje«, da ipa za sedaj ne more povedati drugega. Ce bodo ugotovili, da gre za bombo in če jo bodo dvignili, bodo časnikarje obvestili.
Zvedelo se je, da sta dve podmornici že na delu, da dvigneta bombo iz morja, ki je baje 800 metrov globoko, in sicer osem kilometrov od obale.
Moskovske »Izvestiija« objavljajo danes članek, s katerim zahtevajo ustanovitev mednarodne komisije, ki naj bi ugotovila, ali se bo ameriška vodikova bomba dvignila iz morja, ne da bi okužila Sredozemlje. List se sprašuje, ali ni bomba že okužila vode pri Pa-lomaresu. »Mogoče je, da ZDA ni uspelo najti manjkajoče bombe, piše list, toda naglica, s katero so sporočili, da bomba ne predstavlja nobene nevarnosti, je sumljiva. Nedavno so ZDA trdile, da druge tri bombe, ki so padle na kopno v Španiji, niso povzročile nobenega radioaktivnega okuže-nja. Toda pozneje se je zvedelo, da sta se bombi razbili in sta okužili obširna področja.«
List piše, da bi morali biti v komisiji predstavniki vseh držav, nad katerimi letijo ameriška letala z jedrskimi bombami in katerih varnost je ogrožena zaradi tega Komisija bi morala na kraju samem ugotoviti, ali so bombo res našli, ali jo bodo dvignili in ali bodo sprejeli vse potrebne ukrepe, da se prepreči okuženje Sredozemlja. «V vprašanju, ki je življenjske važnosti, dodaja list, ljudje ne morejo zaupati v enostran- ■ ske izjave ameriških vojakov«.
Vzroke neuspelega poskusa še vedno raziskujejo - Sovjetski astronavt Leonov je izjavilda se je tudi «Voshod 2» začel vrteti ko se je pripravljal, da ga zapusti
Potapljači so odskočili s helikopterja, da opasajo kabino «Gemini» s plavalnimi pasovi
AKRA, 18. — Včeraj je odpotovala iz Gane druga skupina sedemdeset sovjetskih profesorjev, ekonomistov in tehnikov. Ta skupina je bila v Gani na podlagi sporazuma o tehničnem in kulturnem sodelovanju med obema državama.
Predsednik republike Saragat bo jutri praznoval god. Ob tej priložnosti so mu čestitali predsednik vlade Moro, predsednik poslanske zbornice Bucciarelli Ducci, predsednik senata Merzagora ter druge osebnosti.
Sicilska deželna skupščina je izvolila odbor, s čimer se je zaključila dolgotrajna in burna kriza dežele. Za odbor je glasovalo 45 deželnih poslancev, proti pa 41. Novi odbor levega centra je torej tokrat prejel točno vse glasove, kot jih ima po sporazumu strank levega centra, medtem ko je bil predsednik izvoljen z znatno manjšim številom glasov zaradi notranjih sporov v KD.
Na Sardiniji pa se nadaljujejo stiki med strankami in razprave v strankah zaradi krize deželne u-prave, do katere je prišlo, ker sta odstopila predsednik deželnega odbora in odbornik, ki sta prišla v manjšino v vodstvu KD. Pokrajinski predstavniki PSI in PSDI so se dogovorili za skupno stališča in izrazili prepričanje, da bo kriza naglo rešena.
Podpredsednik vlade Nenni je dopoldne sprejel sindikalne predstavnike bančnih uradnikov, ki so mu obrazložili zahteve v zvezi z dra-ginjsko doklado. Nenni je sprejel tudi predstavnike združenja pomočnikov sodnih oficialov.
iiiiiiiiiiiiiiiiiii-fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m iiiiiiiiihiiiiii lii mi n mi m iiiiiiiiiii iiiiii ii iiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiui
MERJENJE SIL MED VOJSKO IN SUKARN0M
Suharto je dokončno prevzel vso oblast in je dal aretirati petnajst ministrov
Med aretiranimi je tudi Subandrio - Sukamo pod strogim vojaškim nadzorstvom - Radio, televizija in tisk v rokah vojske
DŽAKARTA, 18. — General Suharto je danes do kraja izvedel svoj državni udar, tako da je sedaj absoluten gospodar. V zgodnjih jutranjih urah so tanki obkolili predsedniško palačo s topovi naperjenimi proti palači. Predsednikova straža se ni upirala. Predsednika je nato oborožena straža spremljala v Bogor.
Pozneje je Suharto sporočil na
rozneje je aunario sporocu na-,------------------
daljnje ukrepe. Ob osmih zjutraj, predsednika Sukama, ki bo verjetje sporočil, da so vojaki zasedb no §e vedno ostal predsednik, če-
radio, televizijo in uredništva časopisov ter da je imenoval generala Subrota, ki je načelnik vojaške
a!	nhintvA rr n iilr AO	1 r, n
prav samo formalno.
General Suharto je tudi danes ponovil, da je svoje ukrepe spre-
ZA 650.000 NOVIH DIN
Novi učbeniki za ital. šole v SFRJ
informacijske službe, za «koordina- j jel <(V okviru navodil, ki mu jih torja sredstev za javno obveščanje«. je v petek dal predsednik Sukar-čez tri minute je Suharto izjavil, l no za vzpostavitev zakona in reda« da je sprejel odločne ukrepe, da | ^ da «Ustreže prebivalstvu«. Gene-prepreči nasilja množice. Ob enaj- j raj Subroto, ki je prevzel vodstvo stih pa je javil, da sta bila zuna- j nad radiem, televizijo in tiskom, nji minister Subandrio in tretji mi- je imel to nalogo tudi takoj po nistrski podpredsednik Saleh are- državnem udaru 30. septembra la-tirana, skupno z drugimi trinajsti- ] nj znano je, da sta tedaj radio mi ministri. Suharto je izjavil, da m tisk vodila pod njegovim vod-! so te osebnosti «sprejeli pod var- i šivom zagrizeno kampanjo proti
stvo, da jih ščitijo pred ljudsko jezo«. Takoj nato je Suharto predsedoval seji vlade, na kateri so imenovali nove začasne ministre namesto aretiranih. Ob 16. uri je bilo vse končano. Za novega zunanjega ministra je bil imenovan bivši poslanik v Moskvi Adam Malik.
Vojska je zasedla v prestolnici vse strateške položaje, in preden je Suharto začel izvajati svoj načrt, je obkolila predsedniško palačo. Vojaki so zasedli tudi letališče in telefon ter so pretrgali vse telefonske zveze z zunanjostjo.
Prvotno se je mislilo, da je Suharto prevzel vso oblast sporazumno s predsednikom Sukamom. Pozneje pa se je zvedelo, da so vojaške oblasti začele akcijo, ker je skušal predsednik Sukamo z zavlačevanjem pridobiti na času, da bi mogel bolje obvladati položaj. Vse kaže, da je vojski mnogo na tem, da prikaže, da je njena dejavnost ustavna, in zato vedno poudarjajo, da so vse ukrepe sprejeli v imenu
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
PO DOLGIH POSVETOVANJIH
Objavljena izjava štirinajstih kot odgovor generalu de Eaulla
De Gaullov pogovor s sovjetskim poslanikom Zorinom
PARIZ, 18. — Po današnjem sestanku predstavnikov štirinajstih držav članic NATO s0 objavili skupno izjavo istočasno v vseh štirinajstih prestolnicah. Izjava se glasi: »Predsedniki vlad Belgije, Kanade, Danske, Nemčije, Velike Britanije, Grčije, Islandije, Italije, Luksemburga, Norveške. Nizozemske, Portugalske, ZDA in Turčije so se sporazumeli o naslednji izjavi:
• Atlantski pakt in iz njega iz-
hajajoča organizacija sta oba enako bistvena za varnost naših držav. Atlantsko zavezništvo je zagotovila svojo učinkovitost kot o-rodje obrambe in kot svarilo ter je hkrati ohranilo v mirnem času integrirano vojaško organizacijo, v kateri — različno od vseh prejšnjih zavezništev v. zgodovini — so napori in sredstva vsakogar združeni za skupno varnost vseh. Prepričani smo, da je ta organizacija bistvena in se bo nadaljevala Noben sistem dvostranskih sporazumov je ne more nadomestiti.
Atlantski pakt in organizacija nista samo orodje skupne obram be. V skladu sta s skupno poli-
tično potrebo in odražata odločenost držav članic atlantske skupnosti, da se posvetujejo in skupno nastopijo vsakikrat, ko je mogoče, za zaščito svoje svobode ir. varnosti ter za mednarodni mir. napredek in blaginjo.«
Britansko zunanje ministrstvo je objavilo nocoj izjavo, v kateri pravi, da je britanska vlada zadovoljna, ker skupna izjava .dokazuje nadaljevanje solidarnosti 'v atlantskem zavezništvu« Izjava izraža zadovoljstvo, ker je general de Gaulle pojasnil, da namerava ostati v NATO, «ker bi prekinitev vezi, ki družijo Francijo z Veliko Britanijo in z drugimi državami NATO, povzročila veliko obžalo-
vanje«. »Tisti, ki verjamejo v sistem integrirane obrambe, pa so odločeni storiti vse, da se ta nadaljuje.«
General de Gaulle je sprejel danes popoldne v Elizejski palači sovjetskega poslanika Zorina in se z njim pogovarjal tri četrt ure. Sovjetski diplomat je pozneje izjavil, da je bil razgovor v zvezi z njegovim odhodom v Moskvo, kjer se bo udeležil kongresa sovjetske komunistične stranke. Pripomnil je, da sta govorila o vpra-šanjih, ki se tičejo obeh držav.
V zvezi s pisanjem nemškega tiska o financiranju skupne kmetijske politike šestih držav evropske skupnosti je predstavnik francoskega zunanjega ministrstva izjavil, da ostane finančna ureditev skupne kmetijske politike smoter, ki mu francoska vlada daje absolutno prednost med razgovori v Bruslju. Francosko stališče se ni menjalo po konferenci v Luksemburgu.
komunistom.
O dogodkih v preteklih dneh so se zvedele nove podrobnosti. V petek so prišli trije vojaški predstavniki v Bogor in zahtevali sprejem pri predsedniku, da bi razpravljali o izročitvi oblasti generalu Suhar-tu. Sprejel jih je zunanji minister Subandrio, ki je izjavil, da predsednik počiva in da ga noče motiti. Generali so odločno zahtevali, naj se Sukamo vrne z njimi v Džakarto, ter so opozorili Subandria, da, če ne bo predsednik v dveh urah šel z njimi, bodo palačo Bogor bombardirali. Tedaj je prišel Sukamo iz sobe ves jezen in vnela se je ostra diskusija. Pozno popoldne pa je predsednik zapustil Bogor s helikopterjem in se vrnil v Džakarto. Nadaljnji potek dogodkov je znan. V Džakarti se je general Suharto udeležil razgovorov o prenosu oblasti. Pozneje je predsednik nenadoma zapustil sejo, ko ga je njegov adjutant z listkom obvestil, da se divizija »Siiivangi« pripravlja, da obkoli palačo. Spremljala sta ga njegova najožja sodelavca, Subandrio in tretji podpredsednik vlade Saleh. Ko se je vrnil v Bogor, pa je Sukamo ugotovil, da je njegova palača že pod nadzorstvom divizije «Silivangi».
BEOGRAD, 18. — Založništvo Italijanske unije za Istro in Reko EDIT bo letos rešilo vprašanje šolskih knjig za italijanske osnove šole v Jugoslaviji s 650.000 novih dinarjev, ki sta jih v ta namen dali na razpolago republiki Slovenija in Hrvaška. Založništvo bo poleg petih učbenikov druge izdaje izdalo .1 novih učbenikov. EDIT je do sedaj izdalo za italijanske šole v Jugoslaviji 130 učbenikov, ki skoraj popolnoma zadovoljujejo potrebe italijanskih šol. Ni izključeno, da bodo učbenike za nekatere predmete, kot za fiziko in kemijo, uvozili iz Italije, če bodo ustrezali učnemu programu.
LONDON, 18. — Predsednik britanske vlade VVilson je sprejel včeraj novega sovjetskega poslanika v Londonu Mihaiia Sminov-skisega. Sestanek je zaprosil sovjetski poslanik.
Odgovor Ulbrichtu
BONN, 18. Zahodnonemška socialdemokratska stranka je objavila danes odgovor na odprto pismo, s katerim je Walter Ulbricht predlagal 7. februarja začetek stikov med socialdemokratsko stranko in enotno socialistično stranko Vzhodne Nemčije.
Socialni demokrati izjavljajo, da skuša Ulbrichtova stranka vsiliti svoje poglede v Zahodni Nemčiji in zato ni moč razpravljati z njo o temeljnih vprašanjih.
Socialdemokratska stranka predlaga med drugim svobodno kroženje v Berlinu in na obmejnem področju, izmenjavo knjig in časopisov ter na splošno širše kulturne, gospodarske in tehnične stike.
Socialni demokrati pravijo tudi, da s stališča mednarodnega prava so nemške meje še vedno iste, kakršne so bile leta 1937. Dalje pravijo, da niso pripravljeni odzvati se pozivom Vzhodne Nemčije za ljudsko fronto, ker nemško vprašanje se ne tiče samo socialdemokratske stranke in enotne socialistične stranke, temveč vseh strank In vseh prebivalcev zvezne republike. Dalje predlaga, naj se v vsej Nemčiji ustvari možnost, da poslanci Bundesta-ga Zahodne Nemčije in člani ljudske skupščine Vzhodne Nemčije lahko svobodno povedo svoje mnenje o nemškem vprašanju.
NEW YORK, 18. — Sovjetski delegat v OZN Fedorenko je poslal glavnemu tajniku U Tantu pismo, v katerem pravi, da so delegacije Francije, Velike Britanije in ZDA vnesle elemente hladne vojne v dejavnost OZN, ker so se uprle sprejemu Vzhodne Nemčije v OZN. Pismo poudarja, da je obstoj dveh nemških držav nepobitno dejstvo in da je Vzhodna Nemčija suverena država, ki stalno vodi politiko miru v Evropi in na svetu.
HONOLULU, 18. — Armstrong in Scott sta prispela v današnjih prvih urah s posebnim vojaškim letalom z Okinavve na Havajske otoke. V Okinavvo sta prispela davi z vojno ladjo «Mason». S Havajskih otokov je nalašč prišla skupina zdravnikov, da ju pregleda. Astronavt VValter Schirra, ki je prišel iz Honoluluja na Oki-nawo, je izjavil, da sta astronavta zelo trpela za morsko boleznijo, ko sta čakala v kabini prihod ladje. Morje je namreč premetavalo kabino 45 minut, preden je prispela vojna ladja »Mason«, čeprav je kabina padla komaj pet do osem kilometrov od predvidenega kraja.
Iz registracije pogovora med a-stronavtoma in zemeljskimi postajami izhaja, da so rakete »Age-ne» začele delovati, takoj ko se je združila s kabino »Gemini«, čeprav ni bilo to predvideno. To je bil prvi znak, po katerem je Armstrong sklepal, da nekaj ni v redu. V Cape Kennedy in v vesoljskem centru v Houstonu pa pravijo, da še ne vedo za vzroke incidenta, zaradi katerega se ie morala »Gemini« vrniti predčasno. Predstavnik NASA je izjavil, da ne bodo mogli nič točnega vedeti, dokler nP bodo zaslišali a-stronavtov in do-kler ne bodo pregledali kabine.
Medtem se je zvedelo, da se je z letalom, s katerim potuieta a-stronavta v domovino dogodil manjši incident, ki ni imel hudih nosledic. Med potjo z Okinawe na Havajske otoke je eden od štirih motorjev začel popuščati. Vendar oa ie letalu usnelo srečno pristati na Havajskih otokih brez škode. Zaradi tera se bo orihod a-stronavtov v CaDe Kennedv zakasnil. ker bodo morali letalo po-praviti. V Cape Kennedv bosta p-isnela »utri- okoli 14 ure,
V Moskvi so interviuvali sovjet-gi<ta<yq kozmonavta Leonova ob nržf obletnici nieo-oveea <iveso>isk"oa snrehoda«. Iziavil ie. da se ie «Vo-shod 2« začel nenadoma vrteti, ko ca ie on zormščal. V°rietno ie šlo 70 podobno vrtenie kakor nri kabini «G“mini». čenrav ne tako hudo.
Na vprašanje, ali so med njegovim snrehodom nastale nepredvideno te«ove in nevarnosti, je odgovoril: Gotovo. «Prva težava ie bila v trenutku, ko sem zapuščal kabino in se je ta začela vrt°ti. Zame je bilo to presenečenje, »»»tl poskusi na Zemlji smo se vadili za vsako možmst, toda ne za to. ker smo mislili, da moja teža 80 kilogramov ne bo rrnela naimani vplivati r:a kabino, ki ie tehtala šest ton. Toda moja teža je povzročila vrtenje »
itiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiinni, im,	mi
Plačanci z nemškim poveljnikom se ponujajo za Južni Vietnam
Tudi Južna Koreja bo poslala ie druge vojake
SAJGON, 18. — štiri južno viet-
namski bombniki so davi bombardirali položaje osvobodilne vojske v neposredni bližini prestolnice, in sicer samo tri kilometre od predmestja Cholon.
Predstavnik južnovietnamskega ministrstva za obrambo je danes sporočil, da Je dobil ponudbo za udeležbo šeststo plačancev v južnoviet-namski vojni, ki so se borili v Kongu. Ponudbo je poslal nemški poveljnik skupine plačancev, ki so se borili v Kongu in ki so sedaj v Južni Afriki, major Siegfried Muller. Ta pravi, da šeststo plačancev lahko takoj odpotuje v Vietnam In da bi mogli naglo zbrati celo divizijo v Južni Afriki.
Južnovietnamski predstavnik je izjavli, da bo minister za obrambo proučil pismo In da je major Muller sporočil, da je pripravljen takoj priti v Sajgon na pogovor.
Danes je prispela v Sajgon delegacija trinajstih Izvedencev Zahodne Nemčije, ki jo vodi potujoči poslanik Schmidt Horix. Delegacija bo ostala v Sajgonu dva tedna in se pogovarjala o pošiljanju zahodno-nemške pomoči južnovietnamski vladi. V kratkem bo prispela bolniška ladja «Helgoland», ki jo je bonska
vlada dala na razpolago sajgonski
vladi.
V	Seulu je komisija za obramoo v poslanski zbornici odobrila sklep vlade, da pošlje v Južni Vietnam drugih dvajset tisoč južnokorejskih vojakov, tako da bo skupno število znašalo štirideset tisoč.
V	zadnjih štirindvajsetih urah so ameriška letala bombardirala razne položaje južno In zahodno od Hanoja.
SZ-ZDA
WASHINGTON, 18. — Podpis novega dvoletnega sporazuma o kulturni izmenjavi med ZDA in Sovjetsko zvezo so nepričakovano odložili baje na ameriško zahtevo. Predvčerajšnjim je ameriški državni departma sporočil, da so pogajanja končana in da je treba spo-
razum samo podpisati. Pozneje je poročil, da
isti državni departma sporočil, pogajanja niso še kounčana in da se je treba sporazumeti še o nekaterih podrobnostih. Predstavnik sovjetskega poslaništva je izjavil, da je bil podpis določen za sredo zjutraj, toda eno uro prej so Ame-t/ani sporočili, da želijo podpis odložiti, ne da bi povedali razloge.

Neobjektivna
objektivnost
Konec februarja Je minilo deset . deseta leta prizakovali v luči he-let od XX. kongresa KP SZ. Hkra- I rojskega boja za izpolnitev petletk,
ti je minilo 70 let od rojstva Andrejo Aleksandroviča ždanova in 75 let od rojstva Vlasa Jakovlje-v ča Cubarja. Sovpadanje teh obletnic je seveda slučajno. Ali pa je slučajen tudi način, kako jih je zabeležil sovjetski tisk? Ali je slučaj, da niti en list v Sovjetski zvezi ni našel vsaj skromnega prostora, da bi se spomnil desete obletnice XX. kongresa, ki je bil ena najvažnejših prelomnic v sovjetskem razvoju?
Ali je lahko slučajno, če se je uradna «Pravda» v presledku dveh dni — 24. in 26. februarja — spomnila s člankom in fotografijo najprej čubarja — človeka, ki je dolga leta zavzemal visoke položaje v partiji in vladi ter padel kot žrtev stalinistične čistke, nato pa še ždanova — človeka, ki je bil prav tako na visokih državnih in partijskih položajih, na katerih je mnogo pripomogel k ozračju in razmeram, ki so pripeljale do umora ču-barja?
Po XX. kongresu je bil čubar rehabilitiran in rečeno je bilo, da je bil ubit brez krivde v gonji, ki jo je sredi tridesetih let uprizoril Stalin in v kateri je sovjetska partija izgubila mnogo poštenih in predanih komunistov. «Pravda» našteva zasluge Cubarja, vendar niti z besedico ne omenja, kako in zakaj je umrl. Zadnji stavek članka: «Ime Vlasa Jakovljeviča Cubarja je po XX. kongresu KP SZ znova zasijalo v ozvezdju imen vidnih aktivistov leninske garde,» je edini namig na njegovo tragično usodo, kot da je skrivnost, kdo ga je ubil in kot da je to danes odveč ali celo škodljivo povedati.
ždanov je umrl že leta 1948, zato njegova obsodba po XX. kongresu ni bila več aktualna. Kljub temu pa so njegovo vlogo ocenil zelo negativno. Po umoru Klrova je imel visok položaj v leningrajski partijski organizaciji in je bil sokriv za leningrajske čistke v letih 1935 do 1937. Na XXII. kongresu so ga nekateri delegati obtožili številnih protizakonitih dejanj. In končno je bil on tisti, ki je s surovimi posegi v kulturno življenje ustvaril pojem «ždavščine», ki je bil v kulturnih krogih že zdavnaj obsojen, ne le kot teorija, ki Je bila globoko protiumetniška, ampak tudi kot praksa, ki je vodila do preganjanja in celo ubijanja sovjetskih kulturnih delavcev.
Za Hruščova se o ljudeh, ki so bili zaznamovani kot sokrivci Stalina ni smelo govoriti, ne pisati, ampak so o njih molčali kot da Jih nikoli ni bilo. Danes pravijo, da je bilo to nespametno in neobjektivno. Ni se težko strinjati s to mislijo, kajti molk ne more spremeniti dejstva, da so Stalin, ždanov in drugi bili. Ne more biti dvoma, da objektivnost zahteva, da je treba o njih govoriti. Toda objek-. tivnost, ki jo ponujajo namesto prejšnje neobjektivnosti, je skrajno enostranska in torej spet neobjektivna. «Pravda» ima za Zda-nova mnogo dobrih besed in pohval ter skrbno našteva vse njegove zasluge za partijo in narod in celo za kulturo. Članek o njem se končuje z besedami: ((življenje in delo tega gorečega borca za komunizem sta primer nesebičnega služenja komunistični partiji in sovjetskemu ljudstvu*. Niti besedice o leningrajski aferi, niti besedice o preganjanju književnikov... Takšna objektivnost zveni kot posmeh ne le geslom o objektivnosti, ampak tudi tistemu dokajšnjemu razvoju demokracije, ki ga je Sovjetska zveza doživela po XX. kongresu.
Pravkar je izšla brošura ((Nastanek in razvoj sovjetske mnogo-nacionalne države* izpod peresa Sofije Jakubovske. Pisateljica se je močno potrudila, da bi bila objektivna. Pogosto omenja Stalina, dvakrat celo kritično: «V I. Lenin je ostro kritiziral I.V. Stalina, F. E. Dzeržinskega in G.K. Ordžoni-kidzeja za napake, ki so Jih dopustili pri reševanju nacionalnega vprašanja v Gruziji. Med drugim je V I. Lenin očital Stalinu neučakanost in adminlstratorske težnje* in «Leta 1958 je bila s sklepom vrhovnega sovjeta SSSR Ka-bardlnska ASSR spremenjena v Kabardtno-Balkarsko ASSR, ponovno sta bili ustanovljeni Cečeno-Inguška in Kalmiška ASSR, čerke-ska avtonomna oblast pa je bila spremenjena v karačajevsko-čerke-ško avtonomno oblast.
To Je vsa kritika Stalinove nacionalne politike, čeprav je o njem govora še na številnih drugih mestih. Med drugim tudi v zvezi s sprejemom ustave leta 1936, ki Je bila po avtorlčnih besedah ((rezultat velikega kolektivnega dela*. Ustavo je sprejel VIII. kongres sovjetov, na katerem je bil glavni govornik Stalin, ki Je tedaj dejal, da je v Sovjetski zvezi okrog 60 narodov in nacionalnih skupin. Zaradi te njegove trditve, so skoraj dvajset let priznavali samo 62 največjih narodov, ostalim pa so odrekali pravico do nacionalnega obstoja. Sele leta 1959 so pri popisu znova priznali pravico do obstoja tudi manjšim narodom. Po podatkih tega popisa živi v Sovjetski zvezi 126 narodov. To je le ena stvar, še zdaleč ne najhujša. Znano je, da so v letih stalinizma v nekaterih republikah — Ukrajini, Armeniji In drugod — iztrebljali nacionalne politične in kulturne kadre, znani so primeri nasilnega preseljevanja celih narodov itd. O vsem tem ni v omenjeni knjižici niti besedice, razen navedenih meglenih citatov. To Je Se en primer «objektivnosti», ki Je vse prej kot to.
Spomnimo se nedavnega članka treh zgodovinarjev v «Pravdi», ki kritizirajo naziv »doba kulta osebnosti* za trideseta leta in nastope Komsomola z zahtevo, naj bi tri-
romantike graditve in podobnega. Takega je več kot zadosti za prepričanje, da gre za sistematično novo ocenitev dobe «kulta osebnosti* pod geslom objektivnosti, žal doslej to dogajanje ni prineslo nič drugega kot Iskanje dobrih strani preteklosti in zanikanje vsega slabega. «Crno» neobjektivnost Hruščova zamenjujejo zdaj z ((rožnato* neobjektivnostjo.
Slišati je ugovore, češ da ves razvoj sovjetskega notranjega življenja po letu 1953 onemogoča vrnitev na staro. To je nedvomno res, zlasti kar se tiče gospodarstva, kjer so zahteve objektivne stvarnosti močnejše kot nostalgični spomini posameznikov, toda če rožnato prikazovanje preteklosti ne more vrniti tridesetih let, vseeno lahko zavira razvoj v šestdesetih letih. Zlasti na kulturnem področju je boj med starim in novim zelo hud in takšni «darili» kot sta obsodba Sinjavskega in Danijela ter povzdigovanje ždanova prav gotovo ne moreta vzbujati vere v potrebo in korist vala neobjektivne «nove objektivnosti*.
J. S.
Pretepi med študenti v Belgiji
Posledica neurejenih odnosov med Flamci in Valonci v Belgiji so tudi pretepi na univerzah, sliki: policija intervenira med pretepajočimi se študenti na univerzi v Louvainu)

NESREČA EGIPČANSKEGA LETALA
Na letalu je bilo 30 oseb Najbrž ni nobena več živa
Letalo je strmoglavilo malo pred pristankom zaradi nenavadno hudega peščenega viharja, ko je bila vidljivost izredno slaba
KAIRO, 18. — Neko letalo sovjetske proizvodnje, ((Antonov 24 B», last egiptovske letalske družbe «Misr Air*, je danes zvečer strmoglavilo blizu Kaira. Letalo je bilo še samo 8 km od letališčne piste, ko je imelo ob 17,50 še zadnji radijski stik s kontrolnim stolpom. Na letalu je bilo 25 potnikov in 5
mož posadke. Priletelo je iz Nikozije na Cipru, kjer se je ustavilo na svoji poti iz Berlina.
Ko je letalo hotelo pristati, je divjal najhujši peščeni vihar v tej sezoni. Sedem drugih letal so zavrnili iz Kaira na druga letališča zaradi skrajno neugodnih atmosferskih razmer.
Mesto, kamor je treščilo letalo, je približno na istem področju, kjer sta preteklo leto treščili dve letali: 20. maja neko pakistansko letalo (pri tej nesreči je bilo 121 mrtvih) in 7. julija neko egiptovsko vojaško letalo (tedaj je izgubilo življenje 27 oseb).
Več ur po padcu so se reševalne skupine še borile s peščenim viharjem, da bi prišle do letala. Videlo se ni skoraj nič.
Egiptovska agencija za Srednji vzhod je sporočila, da je neki funkcionar mednarodnega letališča v Kairu izjavil, da «se je določeno število potnikov rešilo*.
Trije bratci žrtve ognja
so
po
LONDON, 18. — Trije bratci umrli in četrti je utrpel hude škodbe med požarom, ki je zajel njih hišo v Welwyn Garden City v deželi Hertfordshire. Sicer so otroke gasilci še žive odpeljali v bolnišnico, toda med prevozom so trije že umrli. Trije drugi bratje so ostali nepoškodovani, medtem ko sta tudi mati in oče v bolnišnici zaradi šoka.
Psička Vetcrok in Ugoljok, fotografirana po 22 dneh vožnje v vesolju
Naraslo na sedem število žrtev v Odrancih
BEOGRAD, 18. — Število žrtev nesreče pri gradnji cerkve v vasi Odranci pri Murski Soboti se je povečalo na sedem. V bolnici v Murski Soboti sta namreč na po-
škodbah. ki sta jih dobili, ko se je zrušila, kupola nove katoliške cerkve, umrli še dve osebi. Okrožni javni tožilec v Murski Soboti je proti upokojenemu zidarskemu mojstru Martinu Horvatu, ki je nadzoroval gradnjo, in nekaterim drugim osebam uvedel kazenski postopek.
Plaz je zasul delavske barake
DUNAJ, 18. — Plaz je zasul dve delavski baraki ter pokopal pod seboj 10 delavcev. Pozneje so devet hudo ranjenih odkopali, medtem ko je eden že umrl. Kmalu pa je v bolnišnici umrl še en delavec.
Delavci so bili zaposleni pri kopanju predora v pogorju Felbertauern (Salzburg). Zaposlenih je sicer o krog 200 delavcev, toda ob petkih ko prejmejo plačo, jih večina odide domov.
BUENOS AIRES, 18. — že tri dni trga obrežje v Argentini močna plima, medtem ko v Buenos Airesu ze 48 ur silno dežuje, škoda je velikanska. Telefonske in telegrafske zveze so zelo poškodovane, številni predeli mesta so brez luči in preplavljeni z vodo.
Ogromna količina vode reke Parana, ki je podrla nasipe, je preplavila široke predele severne Argentine ter prizadela strašno opustošenje. Poginilo je na stotine glav živine, nekateri kraji so pod vodo in na tisoče družin so morali evakui ratl, ne da bi jim mogli nuditi kaj drugega, kot da so jih spravili na višje kraje.
PISMO IZ LJUBLJANE O GLEDALIŠKIH PREDSTAVAH
Tadeusz Rozewir.z: Kartoteka Dominik Smole: Veseloigra i/ činom
Prvo delo je bilo uprizorjeno v «Mali Drami» (Križanke), drugo - slovenska noviteta - pa kot predstava Študentovskega aktualnega gledališča
Med tekstom in njegovo realizacijo na odru je bil precejšen razkol. Kot beremo, je Tadeusz Rozeioicz na Poljskem priznano pesniško ime. Nekaj njegovih pesmi je objavljenih v prevodu Lojzeta Krakarja tudi v Gledališkem listu.
Razkol med tekstom in uprizoritvijo je v tem, da režiser Žarko Petan, ki ga sicer cenim in sem o njem že ponovno pisal v Primorskem dnevniku, ni našel povezave med posameznimi kalejdoskopskimi slikami, ki sestavljajo to na videz zveriže-no celoto. Pravzaprav -r našel ni izhodišča, iz katerega izhaja avtorjeva zamisel. V tekstu ponovno beremo, da je ura pet zjutraj in da se junak prebuja, kar bi moralo biti režiserju izhodišče in kažipot za celoto. Vizije v tem polsnu prebujajočega se človeka, reminiscence od rojstva pa do tega trenutka s strahotami vojne in taborišča, pa spet prvi erotični in spolni vzgibi, opomini staršev otroku in mladeniču, «ostanki prejšnjega dne* (Freud pravi v Traum-deutung; die Tagesreste), strah pred maturitetnim izpitom (spet po Freudovi Traumdeutung — die Maturitatsangst), sedanje poklicne in življenjske težave in toliko drugega: vse to se nam nazorno predstavi v kalejdoskopskih scenah, ki se pa na odru žal niso zadostno logično («sanj-ska logika*J povezovale med seboj. Tako mi je tekst sam veliko več povedal kot pa njegova upodobitev na odru.
Seveda je avtor vnesel tudi marsikaj aktualnega v svoj tekst, ki pa nikakor ne moti sanjske ritmike celote. Te «dnevne o-Stanke» je inteligentno ponazoril na sceni Sveta Jovanovič s panojem, ki ga je prekril s plakati, izrezki iz časopisov itd. Avtor terja, naj bodo kostumi vsakdanji, kar je dobro izpolnila Anja Dolenčeva.
Ce sem opozoril, da je Tadeusz Rozevvicz predvsem pesnik, sem hotel s tem nakazati, da je tudi njegova Kartoteka predvsem pesniška samoizpoved. In kaj naj bi bilo boljši povod za tako samoizpoved, kakor ponazoritev tistega blagoslovljenega trenutka prebujanja, kjer je podzavest s svojimi spomini tja do rojstna še napol odprta, a se na drugi strani že prikazujejo «zahteve dneva*. Ce natanko pogledamo, je Kartoteka pravzaprav kratek sprelet skozi celotno življenje človeka in sicer slehernika, ki je živel, preživel m ki živi našo dobo.
Naloga uresničitve takega tenkega in kočljivega tkiva gotovo ni lahka. Mislim pa, da je bila osnovna napaka režije Žarka Petana, da si ni bil svesten globljega izvora tega na videz zgolj modernističnega slikovnega kalejdoskopa. Bizarnost sanjskega sveta ni bila znana že samo starim Grkom, temveč jo najdemo tudi že pri svetopisemskih očakih. Posnemovalci modernizma vidijo samo tehniko kalejdoskopske bizarnosti, ne vidijo pa globljega, nam vsem skupnega jedra, ki ga pač more doumeti samo pesnik ali nadarjen psiholog. Ro-zetvicz pa je pesnik in je iz svoje pesniške intuicije ustvaril tudi Kartoteko.
V taki režiji je bila kajpada tudi naloga igralcev dokaj težavna. Junaka je igral Tone Slodnjak sicer prizadevno m inteligentno, toda osnovni ton prebujajočega se človeka, ki ga je morda zdramil u sladkega sna nepričakovan obisk, ni mogel

Nezadržno Zadnji prebivalci v
izumiranje nekaterih vasi v Beneški Sloveniji Vilah nad Fojdo ne razumejo italijanščine
V Vilah nad Fojdo je samo še devet oseb ostalo od nekdanjih 106, ki so Jih našteli v ljudskem štetju leta 1951, in od približno 50 oseb, ki jih je Se bilo 1. 1961. Vsi se pišejo Bortolutti, kot je že navada v teh hribovskih vaseh, kjer se ljudje skozi stoletja niso mešali in se je en sam rod širil kakor trta iz ene korenine. Prej so imeli v Vilah še Pupine, toda zadnji Pupini so se pred leti izselili v ravnine, nekateri prav v Fojdo; mnogi čez meje v emigracijo. Eden izmed teh izseljenih Pupinov je pismonoša in pripelje vsak teden pošto iz Fojde za te hribovske kraje. Kakšno pismo tudi kane v Vile. Časopisov ne berč in jih zato ne dobijo; sem ne pride niti «Vita Cat-tolica*, ki sicer prihaja v vse vasi Beneške Slovenije.
Izumirajo torej Vile po stoletjih svojega obstoja in tisti trije ali štirje, ki so že stari, bodo umrli kar tu in se ne bodo odselili. Ne znajo nekateri niti italijanski, in ko so se sukali okoli njih italijanski novinarji, da bi spraševali ljudi, kaj si mislijo o tem tihem ugašanju njihove vasi, Jih nekateri, med njimi Virgilio Bortolutti, ki ima tako krstno ime in priimek, da bi človek mislil, da je najmanj iz Toskane, ne razumejo, ko jih po italijansko in furlansko povprašujejo. Govore poslednji iz Vil še zmerom čisto svoje slovensko narečje, ki nanj ni vplivala nobena šola, noben drug jezik, in ki se je ohranilo v tej samoti, v svoji izvirni slovenski osnovi s po kakšno
furlansko besedo sosedov Furlanov v Fojdi in tam okoli.
Bratranec Virgilia Zenone Bortolutti ima mlado ženo iz Hlodiča, Lucijo Bukovac. Ta je skupaj z možem želela, da bi letos praznovali zadnjo nedeljo februarja cerkveno patrono sv. Margerito. Imeli so torej prvo pomladansko šagro prav v Vilah, pa čeprav ni vseh ljudi niti toliko, kot je prstov na obeh rokah. Prišli so pa seveda vsi tisti, ki so se odselili v dolino med Furlane. Bilo jih Je čez sto skupaj z njihovimi prijatelji in sorodniki iz Furlanije. Sli so mimo plošče, ki je bila pred kratkim postavljena v spomin devetih neznanih partizanov, ki so jih tu nacisti zažgali 29. septembra 1944 v veliki fašistični ofenzivi, ko so goreli vsi ti kraji, posebno furlanski v predalpskem svetu. Šagra je bila lepa v sončnem vremenu in se je videlo prek cele ravnine tja do morja. V starodavni cerkvici je imel italijanski duhovnik don Antonio Rossi iz bližnje slovenske Podcerkve mašo in vodil procesijo po Vilah med praznimi hišami. Ljudje so posedli v pomladnem soncu kar na travo in Jedli tipično pomladansko pustno malico: radič s trdo kuhanimi jajci in zalivali z vinom, ki so ga prinesli iz doline. Gostilne tudi ni več, pač pa so še borni ostanki hiše, iz katere so odmevale nekoč pesmi. Ostal je «vascon», to so prostori vodovoda, ki jih uporabijo, kadar je n.pr. šagra ali kadar se zvere več ljudi — enkrat na leto — za ples
Sla je mimo šagra in sedaj bo
spet tiho vse leto. Cesta je sicer nova; bil je vodovod, bila je zadružna gostilna, 35 lepih hiš, starodavna cerkev, lesen zvonik, a vse skupaj je na pol v razvalinah. Ne pomaga nobena ((infrastruktura*, če ni delovnih mest v industriji, ker od nekaj travnikov, njiv in nekaj vinogradov ni mogoče živeti. Po cesti prihajajo sicer izletniki na izlet za nekaj ur in se takoj vrnejo v dolino, a ljudem je bila cesta samo še večja možnost, da so se lažje odselili. Ostati ne bi mogli, tudi če se rak ne bi lotil njihovih kostanjevih gozdov, ker kdo kupuje sploh sedaj kostanj, ko so se okusi spremenili. Kot pri Mažerolah držijo le preveč diagnoze kmetijskih in splošno gospodarskih strokovnjakov, da morajo te vasi propasti, če ne dobe zaposlitve v industriji.
Pa še ena sicer grenka ugotovitev: zadnji prebivalci teh umirajočih slovenskih vasi so ostali do konca Slovenci, beneške vasi se ne denacionalizirajo, ampak umirajo slovenske z zadnjimi svojimi starimi betežnimi prebivalci, ki ne razumejo dobro niti italijanščine.
SOCIALNI DEMOKRATI
V REZIJI IN DRUGOD
Izvzemši Tipano so imeli socialni demokrati na zadnjih volitvah ob koncu 1964 za občine in pokrajino precejšnje uspehe in razpolagajo v vseh slovenskih občinah s kar krepko manjšino. Krščanska demokracija je pobrala sicer še vedno nad 9.500 glasov, toda tudi socialna demokracija s svojimi 3.500 glasovi v gorski zaostali in konservativni
deželi predstavlja že silo, s katero se je že treba resno razgovarjati, posebno pa se bo to poznalo, ko se spojita obe socialistični stranki v eno samo in še bo še nad tisoč volivcev PSI pridružilo socialno-de-mokratskim silam v Beneški Sloveniji.
Tako nekako je čutiti večjo samozavest socialističnih volivcev tudi v Reziji, kjer so imeli socialni demokrati na občinskih volitvah okoli 300 glasov in so bili močna opozicijska manjšina v občinskem svetu. Večina krščanske demokracije pa je nabrala le okoli 600 glasov. Na letošnjem občnem zboru so izvolili novi odbor socialno-demo-kratične podružnice za Rezijo. V odboru so seveda v veliki večini domačini: Madotto, Bobac elemente in drugi. Tajniške posle je prevzel dr. Farina, ki Je tudi izzval zadnjo krizo v občinskem svetu. Občnega zbora se je udeležil tudi socialno-demokratskl parlamentarni poslanec Zuccalli, ki redno hodi na sestanke in zborovanja socialnih demokratov po Beneški Sloveniji. Deželni odbornik Marpillero je povedal rezijanskim socialnim demokratom, da bo najbllžnja industrijska cona Rezije ozemlje okoli Tol-meča in Humlna (Oemona), ki ho zanjo dala sredstva deželna uprava. Zgradili bodo najprej ((infrastrukture* in privabili posamezna industrijska podjetja. S tem bodo skušali zajeziti odhajanje ljudi v emigracijo. Nekateri so se pri tem po Reziji spraševali, če bodo tudi Rezijani mogli dobiti zaposlitev v tej novi industrijski coni, ki bo
sicer razmeroma precej blizu Rezije. Rezijane muči skrb, ali bo v Huminu, Moggiu, Stazione Camla in v Tolmeču toliko razpoložljivih mest, da bodo lahko dobili delo domači karnijski delavci in še Rezljani. Dalje, ali bo urejeno za dovažanje delavcev na delo, ker ni mogoče misliti, da bodo že v prvi fazi gradili tudi stanovanjska naselja okoli novih nameravanih industrijskih središč okoli Humlna in Tolmeča.
Celotna razprava na zborovanju socialnih demokratov v Ravenci je obravnavala splošna načela in perspektive razvoja v novih razmerah ob sodelovanju enotne socialistične stranke v rimski vladi in v deželi ter problematiko delavstva v gorskih krajih Furlanije v neposredni prihodnosti. Niso se pa spuščali na obravnavanje drobnih lokalnih problemov rezijanske doline, ki spadajo v omejeno samoupravo občine.
NEMŠKI MANJŠINSKI LIST
V FRANCIJI
O BENEŠKI SLOVENIJI
Daljši članek o Beneški Sloveniji je izšel v listu nemške manjšine v Alzaciji-Lotaringiji v Franclji Gre za štirinajstdnevnik «La Voix d'Alsace-Lorraine«, ki izhaja v nemščini in francoščini. Simpatično pisan članek je napisal Al-do Dami, unlverziteni profesor v Ženevi, potem ko je Beneško Slovenijo temeljito prepotoval.
K zanimivemu članku se bomo verjetno še vrnili, bodisi z daljšim poročilom bodisi tudi s prevodom.
priti v taki koncepciji do veljave.
Mati Vide Juvanove m Oče Maksa Furijana sta bila dva karakterno dobro izdelana lika, med tistimi, ki bi se lahko vokvi-rili tudi v tekstu adekvatnejši koncept.
Zbor starcev (Lenka Ferenča-kova, Vinko Hrastelj in Mito Trefalt) je bil po mojem občutju v bistvu zgrešeno postavljen, čeprav bi se mogel malce nasilno vendarle še vključiti v ritmiko polsna.
Marija Benkova je igrala Tajnico in Živahno damo sicer s šarmom, vendar jo je bilo, zlasti v drugi vlogi, težko vključiti v sanjski kalejdoskop.
Kot povsem sanjski (ironija v sanjah) je bil zamišljen Gospod s prečo, ki ga je prav nazorno preastavit uusan skeai. tuai
Jože Zupan, najprej kot Striček, pozneje kot Učitelj, je podal učinkovit karakterni lik. Nastop pri maturi pa je bil v zasnovi zgrešen; čeprav je režiser postavil ta nastop aktualno ironično, bi se bila morala vendarle čutiti tesnoba ob izpraševanju, ki jo iz naših sanj sleherni pozna. Drastična figura, ki bi bila možna tudi v sanjskem okviru, je bila Debela ženska Mile Kačičeve. V tem smislu je bil tudi Debeluh Marjana Hlasteca. Nastopili so še Metka Leskov-škova, Alenka Vipotnikova, Mojca Ribičeva, Kristijan Muck in Mirko Bogataj.
Kot rečeno, bi bila predstava v drugačni koncepciji lahko veliko bolj dojemljiva in učinkovitejša, tako pa ji moremo priznati samo zanimivost eksperimenta.
Vse kaže, da se podstat slovenskega življenja v desetletjih le malo spreminja. Sorodne teme si sledijo, kajpada imajo zmerom bolj ali manj izvirne rešitve. Pred nekaj leti smo videli v Drami komedijo Mirka Zupančiča «Dolina neštetih radosti)), ki je nekakšna parodistična varianta Cankarjevega Pohujšanja. Tudi v Smoletovi enodejanki «Veselo-igra v temnem» pripelje pot v smirni prijazni kraj» Tujca, čigar prihod zanese med te dobrodušne in samozadovoljne ljudi za trenutek ščepec nemira, zlasti ker prinaša Tujec s seboj «tlsti čudni predmet, ki ni kovčeg» in ki ga nikomur noče pokazati. Po drugi strani se v gledalcu spet dvignejo reminiscence na Grumov «Dogodek v mestu Gogi». Samo da pri Grumu hlepijo prebivalci Goge po «dogodku», po nečem, kar bi jih vrglo iz njihove strahotne vsakdanje enoličnosti; pri Smoletu pa so prebivalci /ironično) sami s seboj kar lepo zadovoljni in si kakršnega koli dogodka, ki bi mednje zanesel vznemirjenje, prav nič ne želijo. Ta Tujec je ohumanistični intelektualec, da bi si ga bolj človek ne želel*, blag je in razumen in ko na koncu iztakne mačka, je osrečen, pa čeprav ga na koncu štirje morilci ustrelijo (kar seveda ni tako zares). Kajpada vstajajo v človeku asociacije, kaj bi utegnilo biti mišljeno s tem Tujcem, s tem «humanističnim intelektualcem*, z njegovim «čudnim predmetom, ki pa ni kovčeg*, vse od esistencialistične filozofije pa tja do novega humanizma; — toda pu-
stimo ugibanje, saj pušča avtor sam svojo misel v nekakšnem somračju, ki daje gledalcu misliti različne možnosti.
O «Veseloigri v temnem* bi tekel, da je sicer dovolj zanimivo delo, toda oder terja jasnosti in nedvoumnosti. Občutek imam, kot da se zanimivi koncept še ni mogel utelesiti v izčiščeno in jasno obliko, kot da se alegorični domislek še m mogel strniti v živo prispodobo.
V režiserju Dušanu Jovanoviču je našel Dominik Smole skrbnega interpreta, ki je skušal izluščiti iz igre kar največ, tudi stvari, ki so v delu komaj nakazane. Vendar bi se po mojem mnenju dejanje lahko razvijalo nekoliko bolj ekspeditivno. Nekatere dularjeve duhovitosti in groteskne zamisli so prišle pri realizaciji do dovolj živega izraza.
Kot realizator igre je nastopit skoraj izključno dramski naraščaj, med katerim je bilo nekaj storitev, ki so prišle do močnejšega izraza. Naj imenujem samo nekatere: Boris Juh (Tujec), Sonja Blaževa (Dekle), Majda Grba-čeva (Gospodarica), Silvo Brglez (Gospodar), Brane Ivanc (Inšpektor), Sandi Pavlin (Duhovnik), Radko Polič (Izletnik), Majda Kohkova (Inšpektorica) in drugi-Kostume je ustrezno zamislila A-nja Dolenčeva.
Predstava je zbudila zanimanja občinstva in tudi medsebojne diskusije.
VLADIMIR BARTOL
Dejan Bravničar na Madžarskem zbolel
BUDIMPEŠTA, 18. — Simfonični orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Sama Hubada nadaljuje svojo prvo turnejo po Madžarski. P° izredno uspelih in polno obiskanih koncertih v Budimpešti kjer je nastopila Dubravka Tom-šič-Srebotnjakova — v Keeske-metu in Pecsu, kjer je žel vse priznanje violinist Dejan Bravničar s koncertom Čajkovskega, je hudo prizadela slovenski ansambel nenadna in huda obolelost solista Dejana Bravničarja, ki je moral v klinično oskrbo ® Pecsu. Vodstvo Slovenske
harmonije je nato sporazumno z organizatorjem vključilo v svoje nadaljnje koncerte v Szekes-fehervarju in Szegedu madžarskega violinista Mazopusta.
V Beogradu festival dokumentarnega filma
BEOGRAD, 18. — V vel>kl dvorani Doma sindikatov v Beogradu se je pričel nocoj 13. festival domačega dokumentarnega in krat-kometražnega filma, na katerem za uradne nagrade konkurira "" domačih filmov. Po priložnostnem govoru predsednika upravnega odbora filmskega festivala s° najprej predvajali film «Zgodba o dveh letih» proizvodnje Viba-jilm iz Ljubljane. Tema avtorja Zvoneta Sintiča, ki je napisal scenarij in režiral, prikazuje gospodarski razvoj Slovenije v zadnjih dvajsetih letih. Prikazana sta bila še dva filma slovenskega podjetja Viba-jilm: «Derby* režiserju Jožeta Pogačnika, ki prikazuje psihozo gledalcev na nogometnih tekmah, m sPripovedka o sestanku zaljubljenih v ljubljanskih parkih* režiserja Matjaža Klopčiča.
Ljudsko vozilo vam ne zadostuje več? Kupite
Sprejmite nasvet Giancarla Baghettija, slavnega pilota — 950 ccm — Plodne zavore in mnogo pospeška
cena: Lir 898.000
Plačevanje na obroke preko DIAC Italia
Zastopstvo S A M.	
SILVANO FR IS OR 1	
TRST	
Razstava: Ul. Filzi 21, tel. 68-990 Servis, pomoč, nadomestni deli:	
Ul. G. Galiiei 20, tel.	93-940
2elim prejeti	Q Q prospekte o Renault 8	2elim napraviti poskušnjo doma, brez obveznosti.
Ime 		
Ul.	.			.... Tel. 		
Mesto					
izreiile in poiljit« « kuverti zgoro| dovedenemu	zastopstvu.
SVETOVALEC SS DR. J. ŠKERK O PREDLOGU ZA ZAŠČITO MANJŠIN
Slovenska narodna manjšina v Italiji subjekt, ne objekt določene politike
V sredo je deželni svet odobril predlog državnega zakona o zakonski zaščiti narodnih manjšin. V razpravi o tem zakonu je svetovalec Slovenske skupnosti dr. Jože Skerk rekel:
Osnutek zakona, ki o njem teče tazprava, sem predložil z name-r°m, da bi novi deželni ustanovi omogočil, da s pomočjo ukrepa, ki »sdvomno sodi v njeno pristojnost, praktično pristopi k uresni-«tvi že večkrat izraženega name-
P? v prid rešitve tistih vprašanj, 1:1 zanimajo slovensko narodno Manjšino v deželi.
Izraziti moram svoje priznanje letovalcu Ginaldiju za resnost in Poštenost, s katerima je bil načel katere bistvene' aspekte, zadevajoče narodne manjšine na splošno Po še posebej slovensko narodno Pianjšino. Aspekte, ki pa o njih jjoa poročevalca manjšine razorav-■Ota, opirajoč se na že preživela Počela, nasprotna zgodovinskemu t?zvoju, v okviru katerega so se forašanja narodnih In jezikovnih {Psnjšin razvijala in še razvijajo na svetu kot znotraj nacio-"slnih meja.
Poročili obeh svetovalcev manj-*me v stalni komisiji me spominjajo — dovolite mi, da se tako ftrazim — na znani ljudski pretovor, po katerem namreč ni večala slepca od tistega, ki noče v‘feti, kot tudi ni nihče bolj gluh tistega, ki. noče slišati. To velja
*	prav posebej za poročilo liberalne skupine: kolega Morpurgo, ki ' svojem hotenem agnosticizmu , lastnem režimu tistega dvajset-
od katerega se pa on vendarle pogosto hoče ločiti — v dojenem trenutku presega samega "edstavnika skupine MSI, kolego ??fteria Wondricha, odrekajoč ita-fianskim državljanom slovenskega Stika celo svojstvo narodne manične, kot tudi pravico, da bi bili ■aščiteni, ker bi se to — po nje-sovem — utegnilo tolmačiti tudi tot priznanje, da v Itahji narodne “'knjšine... niso v zadostni meri ^ščitene.
Ne bom polemiziral z nadal.jnji-vji izvajanji v zvezi s tem stali-izpolnjenem edinole z ele-®*®nti nestrpnosti do Slovencev. ,Kar se tiče teze odvetnika Gef-*rja Wondricha, da bi se namreč J°sebni interes, ki je o njem go-’0ra v čl. 26 deželnega statuta, jtoral razumeti kot interes celotne ifžele in ne samo njenega «zelo fjromnega« dela, ki. ga predstavlja slovensko prebivalstvo, pa bi ® hotel opozoriti, da je enega od ■"ločilnih razlogov, zaradi katere-j® se je ustanovitev dežele Furla-^ie-Julijske krajine smatrala za 'čtrebno, predstavljalo prav dej-i*vo, da živi v treh pokrajinah nje-jeIa ozemlja strnjena slovenska ?*todna manjšina, ki je nadvse fepričljivo tudi dokazala svojo '^ljenjskost.
, Dovolite mi, da vam preberem ifekaj vplivnih izjav, do katerih
*	svoj čas prišlo v ustavodajni i?bpščini ter v parlamentu kot Ni drugje.
: V ustavodajni skupščini:
; recorari: Dokazati tudi moramo J45 jasen in odločen namen, da ?ak trenutek in v katerih si bodi "Oliščinah branimo in varujemo Jtojšine, ki žive na tem ozemlju. č?v tako moramo tudi izpolniti Jičakovanja teh manjšin, ki žele zaščitene.
I.Huini: Najboljši način, da bi se Novoljila ta potreba, se je zdela planov:tev dežele s posebnim stanom. Gre za to, da se jezikovnim [j etničnim manjšinam nudijo u-;4iezna zagotovila.
^ parlamentu 1. 1962:
; Socchetti: Vse to delamo zato, Sr živimo v svobodni, - demokrati in civilizirani deželi, kakor J1 <11, ker je v naši ustavi zapisano, J republika jezikovne manjšine :'4hije s posebnimi predpisi.
Ir.Pa Se ministrski predsednik De Psperi, tu, na Trgu Unita, 11. Mja 1949: ...In jasno je, da nudi program slovenski manjšini 'a zagotovila.
Ltta vsak način se mi zdi očitno, je sprejetje zakonskega pred-
o, v Ultcirsu vacf,« jžirui»aioi.v«
g*ele, ki je danes že do konca in naveličano spletk in rovarila določenih skupin (v resnici pOalj bolj neznatnih), vzgojenih ?. osnovi že preživelih idej, ki na Alost prihajajo do izraza prav v omenjenem poročilu predstavna liberalne skupine Pri tem F treba pripomniti, da gre v tem L“heru za skupine, ki bi v prid ftojih posebnih interesov še na-hotele vnašati spore in razdor IN prebivalstvo dežele, ki pa si, |?*Protno, ne želi prav nič dru-Ha, razen tega, da bi živelo v K?u ter medsebojnem spošto-
Su.
J teh zadnjih letih smo bili, na 0°st, pogostokrat priče vrste ne-ffitrganih ip večkrat zelo nasilnih .NSvnosti (tudi časnikarskihl, polagajočih se dogodkov in mani-'(Jlacij izzivalnega značaja, ki so O^bujali k nestrpnosti in nacio-,/hernu sovraštvu. In še prav po-so bili v fašističnem ter ul-'l^toionalištičhem duhu vzgojeni Jjhenti tisti, ki so skušali pono-dejanja, katerih žrtev je slo-JWco prebivalstvo dežele bilo že (.Preteklosti, in to z najtežjimi 'Medicami tako za njegove na-«,"he, kulturne in premoženjske
"brine
■s.8® pred nekaj meseci je v Trstu S°Va prišlo do podobnih manifest J, katerih so se organizirano
S,
udeležili tudi elementi iz najbolj oddaljenih, pokrajin. Potekale so v znamenju govorjenega in pisanega sramotenja ter spodbujanja k nacionalnemu sovraštvu, kar je končno privedlo do oboroženega napada na slovenske kulturne in gospodarske ustanove samo zaradi tega, ker so slovenske.
Odvetnik škerk je s tem v zvezi navedel še podobne in zelo resne primere v l. 1961 in 1963, nakar je nadaljeval:
Takšna dejavnost, poleg tega, da resno ogroža in žali čustva dobršnega dela prebivalstva, predstavlja obenem zelo resno nevarnost tudi za možnosti mirnega in omikanega sožitja, za katerim streme vsi dobronamerni ljudje, a utegnilo bi celo negativno vplivati tudi na odnose med obema sosednima državama.
Take obsodbe vredne dejavnosti bi pravni red ne smel dopuščati, tudi zaradi tega ne, ker so v nasprotju z državnimi smotri, katerih vsebina ni samo v zagotovitvi osnovnih ter neobhodno potrebnih pogojev skupnega življenja, marveč tudi v tem, da se ohranijo, izboljšajo in razvijajo vse družbene komponente.
Pobudniki, organizatorji in izvajalci- že navedenih primerov nestrpnosti ter sovraštva do slovenske narodne manjšine, pa se — kljub temu, da na tak način kršijo osnovna demokratična načela, po katerih se navdihuje tudi republiška ustava — popolnoma zavedajo, da lahko tako ravnajo docela nekaznovano edinole, v kolikor podobna dejanja, kot trenutno stoje stvari, ne predstavljajo pravnega prekrška. In prav na tej osnovi se porajata potreba ter nujnost, da se za podobne prekrške, naperjene proti omikanemu življenju, poiščeta ustrezna kazenska oblika in sankcija.
Na pripombo odvetnika Gefterja Wondricha, da je treba ((sramotite v» (il vilipendio) razumeti kot žalitev določene inštitucije, kar jasno izhaja iz čl. 290, 291, 292 kaz. zak., vtem ko pa da jezik, tradicija in kultura slovenske manjšine takšne inštitucije gotovo ne morejo predstavljati, odgovarjam z njemu nedvomno znanim tekstom razsodbe kasacijskega sodišča, objavljenem v Giurisprudenza pen. 1. 1952, kjer stoji zapisano: «Nacije ne gre razumeti kot ustavno inštitucijo, marveč kot skupnost z istim ozemeljskim poreklom, zgodovino, jezikom, kulturo.«
Odvetnik Skerk je tu citiral še nekatere razsodbe, stališča in teze raznih avtorjev kazenskega prava, izjave ministrov de Martina (PLL)-in Scelbe l, 1954, manifest mednarodne internacionale in zaključke komisije za Južno Tirolsko, nakar je še rekel:
Ce se noče pomešat! konceptov države in nacije, če se hoče priznati — kot je (to pošteno priznal svetovalec Ginaldi — da so pripadniki slovenske etnične skupine v Italiji resda državljani italijanske države, vendar pa se ne identificirajo z italijansko nacijo, če se nadalje upošteva, da sama ustava n.pr. v svojem čl. 6 razlikuje med državljani, živečimi v italijanski državi, one z italijanskim jezikom in pa manjšine z različnim jezikom od italijanskega, predvidevajoč zanje zaščito na osnovi «posebnih norm«, potem je pa vendarle treba priznati tudi potrebo in nujnost, da se take norme izdajo, v kolikor jih sedaj veljavni kazenski zakonik ne vsebuje.
Kar se tiče obravnavanega načrta, pa le-ta ne predstavlja — kot je v svojem poročilu pravilno poudaril svetovalec Ginaldi — nekega «jus singolare«, marveč zadeva neki splošni državni interes, ki predstavlja obenem tembolj obvezujoč in, potemtakem, tudi poseben interes dežele Furlanije-Ju-lijske krajine.
Strinjam se domala z vsemi izjavami in zaključki poročila svetovalca Ginaldija, razen v točki, kjer se nagiba k temu, da naj bi se vprašanje rešilo šele v okviru predelanih, oziroma popravljenih zakonikov. V tem okviru teče razprava že leta in ni moč izključiti, da bo tekla še naprej, vtem ko je treba vprašanje, vsebovano v obravnavanem zakonskem načrtu, nujno rešiti.
V nedavnih razgovorih v Beogradu, se je ministrski predsednik Moro skliceval tudi na londonski memorandum, ki vsebuje med drugim izrecno obsodbo spodbujanja k nacionalnemu sovraštvu. V zaključnem poročilu o obisku, so predstavniki obeh delegacij poudarili široko izmenjavo mnenj, do katere je prišlo glede na ravnanje s slovensko in italijansko etnično skupino v okviru obstoječih obveznosti ter v duhu medsebojnega sporazumevanja.
Izrekam, torej, svojo zaupnico tudi v imenu onih, katerim so omenjene izjave bile namenjene, ter Izjavljam, da bodo:	zagotovitev
spoštovanja italijanskim državljanom slovenskega jezika, svobodno izvajanje njihovih pravic, kot tudi ohranitev njihovega etničnega značaja ter kulturne dediščine in gospodarskega premoženja, vse to v duhu medsebojnega razumevanja in sodelovanja, prispevali k obno-
vitvi zaupanja in pomiritve duhov, vselej v prid idealov ter interesov vseh jezikovnih skupin, bodisi v krajevnem kot nacionalnem merilu in, končno, tudi v tistem še širšem med vsemi evropskimi ljudstvi.
S tem, da bo glasoval v prid predloga I. komisije, bo deželni svet priznal obstoj slovenske narodne manjšine, obenem pa bo storil določeno visoko kvalificirano dejanje, spričo katerega želim poročevalcu večine izraziti svoje priznanje in zahvalo, kot tudi vsem tistim svetovalskim skupinam, ki so prispevale k odobritvi obravnavanega predloga državnega zakona.
Svetovalci Ginaldi, Stopper in Ramani so v svojih izvajanjih iznesli izredno pomembne in važne argumente, naj si bo pravnega, političnega ali splošnega značaja, sklicujoč se pri tem na človekove naravne pravice, kot tudi na načela krščanskih socialnih naukov, s čimer so, na osnovi takih načel, tudi izrazili svojo politično voljo, da se pravice narodnih manjšin spoštujejo ter izvajajo, kot to tudi izhaja iz modernih naukov najvišjih avtoritet na tem področju, n.pr. očeta Messinea, Pija XII., Janeza XXIII. in številnih drugih; naukov, ki jih je — ko je lani ob svojem obisku v Beogradu govoril v imenu italijanske vlade — želel upoštevati tudi ministrski predsednik Moro.
čutim zatorej dolžnost, da izrazim zgoraj omenjenim svetovalcem svoje priznanje za njihovo izjavo, da narodnostno-etnični čini-telj že sam po sebi predstavlja avtentično vrednost in mu je treba
priznati vse ustrezne prerogative, namreč pravico, da obstaja, da se razvija in občuje, kot je bilo to nakazano v božičnem radijskem voščilu Pija XII., katerega je bil omenil svetovalec Stopper: ((Poreklo in osnovni smoter družbenega življenja naj bi bil v ohranitvi, razvoju ter izpopolnjevanju človekove osebnosti.« Izpopolnjevanje in razvoj, ki prihajata do izraza v priznanju in obrambi etnični manjšini lastnih vrednot.
Svojčas sem ob raznih priložnostih omenil še druge politične in vladne osebnosti ter mislece, ki so v Italiji dali svoje stvarne prispevke v tem smislu (Cavour, Mazzini, Garibaldi itd.).
To so predpostavke, na katerih bi se morala poroditi konkretna linija odnosov do slovenske narodne manjšine, in to ne samo v zvezi s tu iznešenim zakonskim predlogom. marveč tudi v okviru splošnih činiteljev, ki določajo njen obstoj, njene odnose s političnimi silami italijanske večine, kot tudi njeno pozitivno vključitev v življenje republike.
Kar temu sledi, je samo logična posledica teh načel, nadvse važnih in pravilnih, ki vodijo k natančni razjasnitvi in omogočajo stvaren začetek nekega novega obdobja v odnosih med italijanskim in slovenskim prebivalstvom teh krajev.
Zdi se mi, da v načelnih izjavah, izrečenih od strani pravkar omenjenih krščanskodemokratskih svetovalcev. lahko zasledim dozoreva-
(Nadaljevanje na 6. strani)
Manzonijevi »Zaročenci« pridejo tudi na TV-zasIon. Sicer bodo na sporedu šele jeseni, morda celo v začetku zime, vendar jih Sandro Bolchi že sedaj pripravlja. Pravzaprav je najprej izbral igralce za glavne vloge. Pohlevno in zvesto Lucijo bo igrala Paola Pitagora, ki se je že uveljavila v filmu «S pestmi v žepih« Marca Bellocchia.
....................................n m iiiiimi i m ..m umi m m i im mn..
ZBOGOM NEKDANJA IDILA PODOKNIC IN SKRIVNIH ZMENKOV
Ameriškemu študentu izbiru dekle hluden elektronski ruiunski stroj
Da bi ne bilo preplaha: gre le za poskuse, ki pa so se kar obnesli Del psihologov je za novost, del pa je proti - Tudi stroj se lahko zmoti
Zbogcm =dila nekdanjih ((bežnih pogledov«, prvih po navadi skrivnih sestankov, zbogom idila podoknic in vasovanj na deželi in dolgih sprehod,py„{>o mestnih korzih Vse to je bolj ali manj že stara, skoraj bi rekli že folklorna zauimivostco-pa čeprav so jo doživljale šo,naša sedanja zrela in vse prejšnje generacije. Današnja mladina je vse ((bolj enostavna«, rekli b: tudi praktična. Pogosto tud’ v lastno škodo. Toda tudj današnja -(praktična« mladina je že konservativna v primerjavi z delom ameriške mladine. Ker pa ljubezen, kakor pravijo, ne pozna meja in se tudi v sicer različnih okoliščinah izraža v približno enakih oblikah, je tem bolj zanimiv primer s harvardskega vseučilišča v ZDA, kjer si je skupina študentov omislila izbiranje .-(idealnih življenjskih partnerjev« s pomočjo elektronskega računskega stroja. Da je ta zamisel naletela na zanimanje mladine, se vidi iz dejstva, da je v desetih mesecih iskalo svoje ((idealne partnerje« s pomočjo računskega stroja nad 10.000 študentov, ki so bili pripravljeni plačati za to »uslugo« doslej 300.000 dolarjev.
Zanimivo pa je tudi to, da je odnos med ženskami in moškimi približno enak: 48 odstotkov o-seb, ki so »prosile« elektronski stroj, naj jim pove za »idealnega partnerja«, je bilo mladeničev, 52 odst. pa deklet.
Preden so se na harvardskem vseučilišču nekateri študenti odločili za ta poskus, so se posebno študentke pritoževale nad osamljenostjo ker da je bilo medse-
bojno spoznavanje težko. Po njihovem ni lahko najti »idealnega partnerja«, torej človeka, z istimi ali vsaj podobnimi pogledi.
Ves postopek je pravzaprav v tem:	vsak mladenič ali deklb
mora odgovoriti na 135 vprašanj. Odgovori pa morajo biti čim bolj točni in. vestni. Na osnovi teh odgovorov elektronski računski stroj daje podroben opis in oris značaja idealnega mladeniča za dekle, odnosno idealnega dekleta za mladeniča.
Ko dobi mladenič odgovor, po navad; telefonira dekletu, kj mu jo je »izbral« elektronski stroj in ji reče: ((Pravkar sem zvedel, da ste moj idealni tip. Bi bili pripravljeni sestati se z menoj?«
Ob takih priložnostih je prišlo doslej že do več čudnih primerov. Tako sta neki mladenič in dekle, ki sta nekoč zrastla skupaj in nekaj časa tudi že hodila skupaj, ter se nato razšla, ko sta kot študenta na univerzi ugotovila, da nista drug za drugega, od elektronskega stroja zvedela, da šta pravzaprav «idealni par«. Verjetno je elektronski računski stroj v trenutku bolje spoznal Freda, kot sem ga spoznala jaz v dolgih letih« je izjavilo v tem primeru zainteresirano dekle.
Toda če je v tem primeru e-lektronski stroj mladeniču in dekletu pomagal, da sta se »spet našla«, so drugi primeri prinesli razočaranje. Tako je neki mladenič ugotovil, da dekle, ki mu ga je #svetoval» računski stroj, nikakor ni njegov ideal. Zato je mladenič ponovno stopil pred stroj in ga prosil za nove «na-sveteii. Ta in še nekaj podob-
nih primerov je pobudnike te nove nadvse moderne «ženito-vanjske agencije« naivedel na to, da elektronska računski stroj ne izbere več .le en »idealni tip«, pač pa še štiri «rezervne» partnerje.
Zanimivo pa je tudi to, da postane eno dekle ((idealni partner« cele vrste mladeničev. Tako se je na primer zgodilo nekemu 18-letnemu dekletu, katerega ime se je znašlo na seznamu kar 126 mladeničev. Njena mati je ta primer tako le komentirala, «Za nekaj časa se je naš dom spremenil v norišnico. Telefon je ves čas brnel. Moji hčeri so neprestano napovedovali sestanke«.
Eden izmed pobudnikov nove metode priznava, da se v tem iskanju »idealnih partnerjev« dogajajo tudi napake. Tega pa nihče ne jemlje tragično, pač pa pogosto izkoriščajo take primere za zbijanje šale. Isti človek je dobesedno rekel:	((Nekateri
nam očitajo, da smo preveč trgovsko nastrojeni. Toda vsak naš nasvet moramo zaračunati, kajti za vsako uro uporabe elektronskega stroja nam zaračunajo 100 dolarjev, zato mora biti tudi naš račun nekoliko večji <*a od svojega dela nekaj imamo. Hkrati P3 pomagamo mladeničem in predvsem dekletom, oa se rešijo osamljenosti, da pridejo v stik z ljudmi, ki jim najbolj ustrezajo, in s katerimi te bedo po vsej verjetnosti tudi poročili.«
Kaj pa menijo o tem drugi ne neposredno zainteresirani liudje?
Ameriški psiholog dr. B Shne«
...............................................................................llillilliMllIlIlniinimni

HOROSKOP
vPvEN (od 21.3. do 20.4.) Pogunt spoprimite s težkofami, ki
v
C 5(
nanje naleteli. Razčistite od-
z ljubljeno osebo.
(od 214. do 20.5.) Storite 1 da bi izpolnili obveznost, ki ste te> sprejeli. Odpravili se boste na n? potovanje.
ln»VOJCKA (od 21.5. do 21.6.) Sku-Ce izpolnjevati svoje delovne na-Z dobro voljo lahko odpra-hevšečen spor
do 22.7.) Svojih z večjo odločnostjo.
%
tj, ‘n
(„,i i;
se lotite i'?1 zavrnite nekega zapeljivca, (od 23.7 do 22.8.) Upo.šte-nasvet prijatelja, ki vam želi Ne boste se kesali za ‘ vojo Jtosrčnost.
V-Vica (od 23.8. do 22 9.) Za-Suf1* odnosi med vami in pred-
'.(“Ukom, Opravičite se dragi ose-
žalitev.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Vnesite v svoje delo več dobre volje. Ljudje zelo cenijo moralne kvalitete.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Pazite, da se neki spor ne spremeni v kaj hujšega. Nepričakovano zadoščenje v družini.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne kritizirajte svojih sodelavcev, ker to ni najbolj vzgojno. Bodite odločni do najmlajših.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne verutte vsakomur, ki vam kaj ob-1 ljubi ja Nekaj več sreče v ljubezni.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Za Izpolnitev izrednih nalog so potrebne Izredne sposobnosti. Dorpa ne gre vse v rodu.
RIBI tod 20.2. do 20.3.) Posli se danes ne bodo razvijali po vaših željah. Manjši nesporazum s prijatelji.
Radio Trst A
8.00 Koledar; 8.30 Praznična matineja; 9.00 Maša; 9.50 Godalni orkestri; 10.30 Koncert orkestra G. M.; 11.00 Harmonija zvokov; 11.30 Missa Criolla; 12.00 Kulturni odmevi; 12.25 in 13.30 Glasba po željah; 14.45 Tamburaški ansambli;
15.00	Glasbena oddaja za mladino; 16.00 Volan; 16.30 Koncert;
17.00	Skupina kitar; 17.30 Lepo pisanje; 17.45 Glasbeni kalejdoskop; 18.05 Z javnih koncertov radia Trst; 18.30 Jazz; 19.00 Iva Zanicchi in Gene Pitney; 19.15 Družinski obzornik; 19 30 Solisti; 20.00 Športna tribuna; 20.45 ženski kvartet;
21.00	Jezusovo javno delovanje; 21.40 Vabilo na ples; 22.40 Koncert; 22.50 Ritmi.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 11.00 Orkester Cates; 11.15 Plošče; 11.30 Današnji pevci; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Ansambli v ritmu; 14.00 Glasba po željah;
15.00	Zabavna glasba; 15.45 Pojeta L. Kodrič in R. Irgolič; 16.00 Radijska pošta; 16.20 Izbrali ste;
17.00	Iz operetnega sveta; 17.45 Jazz; 18.00 Prenos RL; 19.00 Šport; 19.30 Prenos RL; 22.15 in 22.35 Plesna glasba.
Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Na sporedu Manfredini in Brown; 11.15 Ital. folklorna glasba; 11.15 Skladbe za godala; 13.30 Sobotne
SOBOTA, 19. MARCA 1966
kronike; 14.30 Večni motivi; 14.55 Nogometna tekma Francija-Italija; 16.50 Koncert za dijake; 18.20 Oddaja za bolnike; 20.25 A. Manetti: «La novella del grasso legnaiuo-lo»; 21.25 Ital. melodije; 22.30 Plesna glasba
II.	program
7.30 Jutranja glasba; 9.35 Pisan spored; 10.35 Glasba za praznični dan; 12.20 Operna glasba; 12.45 Turistične beležke; 14.00 Glasba za dve celini; 15.15 Najnovejše plošče; 15.30 Orkestri; 16.00 Rapsodija; 17.05 Orkester; 17.30 Ansambel Castellina; 17.40 Plošče za najmlajše; 18.35 Vaši izbranci;
20.00	Lahka glasba in pesmi brez besed; 21.40 Orkester Martelli;
22.00	Jazz
III.	program
17.00 C Fruttero m F. Lucen-tini; «L’incaricato»; 18.05 Bachove skladbe; 18.30 Družbene vede; 18.45 Marcellove skladbe; 19.30 Koncert; 20.40 Na sporedu Casel-la; 21.20 Pesmi A. Onofrija; 21.30 Koncert
Slovenija
8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola; Srečni metulj; 9.25 Mladi glasbeniki; 9.45 Ansambel J. Privška; 10 15 Iz oper mojstrov klasike; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 N. Devčlč/ Nocturne; 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Ansambel B. Franka in B Lesjaka; 13.30 Pri-
poročajo vam...; 14.05 Iz Poličeve opere ((Deseti brat«; 15.30 Jug. pesmi in plesi; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Popevke; 18.00 Aktualnosti, 18.20 Iz naših relejnih postaj; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Lahka glasba;
20.30	»Pokaži, kaj znaš«; 21.30 Orkester B. Vaughn; 22.10 Oddaja za izseljence; 23.05 Plesna glasba;
23.30	Melodije.
Ital. televizija
11.00	Nabožna oddaja; 15.00 Nogometna tekma Italija - Francija;
17.30	Spored za najmlajše; 18.30 TV zgodba: «11 conto in sospeso«; 19.00 Dnevnik; 19.15 V parlamentu; 19.55 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21 00 »Studio uno«; 22.10 Otroci med 6. in 13. letom; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 N. Coward: «Breve ir.contro«; 22.30 Oddaja za avtomobiliste.
Jug. televizija
10.00	TV v šoli; 17.25 Poročila; 17.30 Kje je, kaj je; 17.45 Srečno pot, Zoki — lutke; 18.1U Vsako soboto; 18.25 Obzornik; 18.45 Mladinska igra; 19.25 Ko sem bil še majhen; 19.40 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Poje Sabahudin Kurt -St. Sarajevo; 20.40 Azbetova slikarska šola — kult. film’ 21.10 Črni sneg — TV igra; 22.00 Bo-nanza — film; 22.50 Poročila,
der meni, da je ta sistem medsebojnega spoznavanja boljši od vseh dosedanjih načinov. »Mladenič in dekle, ki pristaneta na sestanek, že vnaprej vesta, da njuna značaja ustrezata diru g drugemu in imata že v začetku temo za razgovor, kar je po navadi največja ovira pri vseh dosedanjih načinih medsebojnega spoznavanja.«
To sicer zeio pozitivno oceno pa je isti psiholog popravil takole: »Z druge strani pa more to imeti tudi negativni učinek, ker se pri prejšnjih načinih spoznavanja ni vedelo, kakšen je kdo in se je to odkrivalo počasi v obliki razgovorov in raznih dogodkov, kar je vse nudilo določeno privlačnost, ker se je pri svojem partnerju vedno našlo kaj novega. Sedaj ta učinek presenečenj odpade, ker partnerja vesta malone vse drug o drugem poznata značaj, okuse itd.
Drugi ameriški znanstvenik dr. M. Davis, ki se že veliko let ukvarja z raznimi raziskavama s pomočjo elektronskih računskih strojev, pa je glede tovrstne uporabe računskega stroja močno skeptičen in meni, da tega načina spoznavanja v nobenem primeru ne smemo smatrati za popoln način. ((Elektron ski računski stroj«, poudarja »samo povečuje verjetnost od nosno možnost odkritja ustreznega partnerja s približnimi lastnostmi«.
Neki tretji ameriški sociolog in psiholog pa se je tega problema lotil s praktičnega vidika Pustil je ob strani teorijo m zadevo ((konkretno« proučil. Organiziral je zabavo s plesom, na katero je povabil 50 deklet in 50 mladeničev, ki jih je bil elektronski računski stroj Izbral kot idealne partnerje, praktično 50 izbranih «idealnih» parov Povabljeni pari so najprej plesali med seboj in se zabavali v družbi, ki jih je izbral elektronski računski stroj. Toda po določenem času so se menjali. Ko je bilo poizkusne zabave konec, je večina deklet in mladeničev izjavila, da so se veliko več za bavali s partnerji, ki so si jih sami izbrali kot pa z mladeniči odnosno dekleti, kj jim jih je izbral elektronski računski stroj.
Čeprav je ameriški znanstve, nik, ki je izvedel ta poskus, v načelu proti izbiranju življenjskega partnerja s pomočjo elektronskega računskega stroja, ni po izvedenem praktičnem poskusu hotel ta način ugotavljanja »idealnega tovariša« obsoditi, pač pa je rekel:
»Zavedati se moramo, Cta so mladeniči in dekleta, ki so se u-deležili tega poskusa, prišli do tega spoznanja po enem večeru, kj so ga preživeli v plesu in zabavi, pri čemer so v glavnem prišle do izraza bolj fizične kot pa duševne značilnosti posameznika, medtem ko elektronski stroj upošteva poleg fizičnih tudi duševne lastnosti posameznika.«
Kakor vidimo, zna elektronski računski stroj izbrati »idealne partnerje, vendar pa tudi pogrešiti. Toda ne glede na to drži to, kar je rekel psiholog Davis, da takšno spoznavanje napravi te odnose suhoparne, brez prijetnih ali tudi neprijetnih presenečenj.
Mii alkoholizma v Beoeški Sloveniji
Na dan ustanovitve sekcije za socialno medicino za deželo Fur-lanijo-Julijsko krajino v okviru Italijanskega društva za to panogo je imel predavanje o zdrav-niško-socialnih aspektih alkohoLiz-ma profesor Luigi Massignan, podpredsednik te sekcije, sicer pa poklicu direktor pokrajinske psihiatrične bolnišnice v Vidmu. Kot tak ima velike izkušnje z bolniki, ki so psihično prizadeti po alkoholizmu.
Profesor Massignan je v svojem predavanju ugotovil, da je alkoholizem v vsej deželi najbolj razširjen v Karniji, in sicer v okolici Ampezza, to je v najbolj goratem delu Kamije okoli Fomi di Sopra, Saurisa in samega Ampezza. Leta 1964 so spili v okolici Ampezza 12.500 hektolitrov vina in 747 hektolitrov žganih pijač v skupni vrednosti 300 milijonov lir.
Za Ampezzom popijejo največ alkohola v okolici Maniaga na desnem bregu Tilmenta in pa v čedadskem okraju, to pomeni v največjem delu Beneške Slovenije. O alkoholizmu v deželi redko pišejo, .Matajur’ je v zvezi s tragično smrtjo Pierine Cassina v Mažerolah pisal tudi o alkoholizmu v Beneški Sloveniji. Zelo razširjeni rotocalco ,Oggi’ je ob tej priliki pisal v svoji številki 38 z dne 22. IX. 1960 tudi o alkoholizmu v Mažerolah in med drugim prikazal tudi strahovito razširjenje pijančevanja v tej vasi:
«V Mažerolah je, po pričevanju takratnega župnika S. Presten-ta, osebni dohodek na prebivalca manjši od 7 tisoč lir mesečno. A vseeno proda pet gostiln v vasi vsak mesec za milijon lir vina in žganja, to pomeni, da porabi sleherna oseba v vasi, vključno o-troci, ravno toliko za alkohol, kakor za obleko, hrano in vse druge življenjske potrebščine. Ob nedeljah gredo ob desetih k maši in potem takoj v gostilno do polnoči, Otroci hodijo v osnovno šolo s stekleničko vina in pa ,sga-nje’ (tako piše ,Oggi’ besedo žganje). Pierina Cassina, ženska ki so jo križali 7. januarja 1960, je imela 50 let in je že rodila osem otrok. Dan prej, na svete Tri kralje, je bila ob zjutraj do kasno zvečer v gostilni ter je neprestano pila vino in žganje. O-polnoči se je dvignila popolnoma pijana, potem ko so jo lastniki gostilne, njeni svaki zaman sku-šalr^špravitj v »•'posteljo. Od takrat je- niso več videli. Toda nihfte, se ni. vznemirjal, ker je nekam izginila, V Mažerolah namreč velja običaj, da .kdor vozi .karjolo’, se upijani, gre, da prekuha svojo pijanost, v hišo ali hlev kakega vaščana ali pa kar nekam na odprto na kak 'travnik, če je potrebno dva ali tri dni zaDOvrstjo.’
Ze po pisanju tednika ,Oggi’ je očitno, da je to, kar se je zgodilo v tej noči v Mažerolah, bilo vse skupaj pod pošastnim vplivom alkohola. ,Oggi’ piše, da so bile takrat na svete Tri kralje vse Mažerole, izvzemši pet ali šest
oseb, ki so prej šle spat, že onstran, v oblakih alkohola. »Tudi otroci,« piše dalje ,Oggi’, «so dobili svojo porcijo vina tudi de-ca je šla spat z nekaj Šilci žganja, da jih ne bi zeblo.« V karabinjerskem poročilu sodnih oblasti o tem, kar se je dogodilo strašnega v Mažerolah, stoji stavek: ((Smatramo za potrebno, da Vas opozorimo, da je nezmerno pitje alkoholnih pijač v frakciji Mažerole običaj in navada slehernega prebivalca.«
Citirali smo po ,Oggi’, kam je privedel alkohol ubogo prebivalstvo Mažerol, zato, ker nazorno prikazuje, kakšno je stanje v hribovskih krajih Furlanije in s tem tudi v marsikateri vasi Beneške Slovenije. Ljudje ne pijejo domače zdravo vino, ker v Beneški Sloveniji na splošno n( vinogradov. Zato pijejo v številnih gostilnah najcenejše vino, večinoma puglio’, razne grape in likerje.
Vzroki alkoholizma v emigrantski pokrajini, kakršna je Beneška Slovenija, kot je vse Furlansko hribovje, je več:
Ne more se nekaznovano izseljevati vse zdravo aktivno prebivalstvo v velikih množicah že več kot sto let.
Sto let so družine razdejane.
Sto let in še več ima to prebivalstvo najnižji osebni dohodek na prebivalca, tako nizek, da človek obupa in se vda pijači,
Sto let in še več so ti kraji prepuščeni samim sebi.
Posebej pa velja za Beneško Slovenijo še to: Beneška Slovenija je zapostavljena zarad! svojega materinega neitalijanskega slovenskega narečja. Nimajo nobenih pravih voditeljev, da bi jih vzgajali. Tu je bila edina vzgoja pridigati neko namišljeno frazersko .italianita’. Drugega poučnega od učiteljev niso nikdar nič slišali. Sola ni dala v etičnem in moralnem oziru ničesar
Odkar je videmska kurija uvozila v Beneško Slovenijo veliko večino italijanskih duhovnikov, je še slabše, ker ne najdejo pravega stika z ljudstvom. Ljudstvo, ki je prepuščeno samemu sebi. se utaplja v alkoholizmu. Vsi alkoholiki so najbolj disciplinirani volivci. Na volilnih sestankih se popije veliko pijače. Alkoholizem v furlanskih hribih in še posebej v Beneški Sloveniji je tudi predvsem socialno in moralno vprašanje.
Tone Glavan: LU2IŠKI SRBI«. Slovenska matica v Ljubljani 1966. Priloga: zemljevid.
VITA ITALIANA. — N. 1 — 1966. — Documenti e informazioni. Izdaja informacijski urad predsedstva ministrskega sveta v Rimu.
((EESOCONTI CONSILIARI«, 1. zvezek za dobo 26. maja do 31. decembra 1964. Izdaja svet avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
PRIMORSKI DNEVNIK ***************
ino
TV STUDIO UNO«
***************
NAGRADNO TEKMOVANJE, POVEZANO Z ODDAJO «STUDIO UNO« OD 19. MARCA 1966
Ime in priimek
Naslov.
I.	■ • /• ' ; r
II.	S
Odreži in nalepi na poštno dopisnico ter naslovi na RAI Caselia Postale 400, Torino.
Med vsako oddajo «STUDIO UNO« se bo izvajala pesem z italijanskim besedilom, v kateri bosta dve besedi izvirnega besedila zamenjani z dvema drugima besedama Televizijski gledalci, ki hočejo v »studio Uno Quiz» tekmovati, morajo zamenjavo ugotoviti in v ustreznih gornjih aveh predalčkih označiti tisti dve izvirni besedi iz pesmi, ki sta bili zamenjani.
Izrezani in na poštno dopisnico nalepljeni stavni listki morajo prispeti na RAI — Caselia Postale 400, Torino, do 18. ure prvega četrtka po oddaji, na kateri, se nanašajo
Med vsemi stavnimi listki, ki bodo vsebovali obe pravilni besedi iz izvirnega besedila pesmi, bodo vsak teden izžrebani: en avtomobil (alfa romeo giulia TI, ali fiat 1500 ali lancia fulvia 2 C) in 10 nagrad, ki bodo obstajale vsaka v bonu po 150.000 lir za nakup knjig ter v motoskuterju (lambreta 50 ali vespa 50).
Med tekmovalnimi listki ki bodo vsebovali točno označbo le ene izmed dveh besed izvirnega besedila, ki sta bili zamenjani, bo izžrebana količina prehrambenega blaga v trgovski vrednosti 700.000 lir (piščanci, nemastno svinjsko meso, jajca, oljčno olje itd. nacionalne proizvodnje) Zaloga bo tolikšna, da bo dobitniku zadoščala za leto dni.
Odpošiljatev dopisnice hkrati že pomeni popolno poznavanje in brezpogojni sprejem pravilnika igre, ki je bil objavljen v štev. 12 Radiocorriere-TV.
Bralce v Jugoslaviji obveščamo, da morejo tudi oni sodelovati pri nagradnem tekmovanju «Studio uno» in da tudi zanje veljajo gornja pravila. V našem dnevniku bomo stavni listek objavljali vsako SOBOTO, NEDELJO in TOREK.
fKlMUKMlI UINbVlNlK Vreme včeraj: Najvišja temperatura 11.3, najnižja 3.8, ob 19. uri 10 stopinj, zračni tlak 1019,9 raste, vlaga 63 odst., brez vetra, nebo 4 desetine pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,6 stopinje.	Tržaški dnevnik	Danes, SOBOTA, 19. marca Jožef Sonce vzide ob 6,11 ln zatone ob 18,15. Dolžina dneva 12,04. Luna vzide ob 5,34 in zatone ob 15,24 jutri, NEDELJA, 20. marca Igor
V	V	V		
SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Potrditev večjega števila sklepov o važnih javnih delih
Občinski svet je odobril tudi nekaj sklepov o plačevanju oskrboval-nine v bolnišnicah za reveže in najemnin za družine, izgnane iz stanovanj
V začetku sinočnje seje tržaškega i krajini ter v tistih predelih videm občinskega sveta je bila razprava | ske pokrajine, ki spadajo v obme j-
o resoluciji liberalnih svetovalcev in o resoluciji KPI in PSIUP o postavitvi v Trstu spomenika Nazariu Sauru. Obe resoluciji sta bili po obširni razpravi sprejeti z večino glasov.
Nato so občinski svetovalci potrdili in odobrili vrsto upravnih sklepov. Med drugimi so potrdili tudi sklep o preklicu prejšnjih sklepov občinskega sveta v zvezi z gradnjo podzemeljskih prehodov na Trgu U-nita. Občinski odbor je ugotovil, da so načrti za te podzemeljske prehode neustrezni in da bo treba razpisati nov natečaj. O tem bo sicer razpravljala posebna svetovalska komisija. Po drugi strani pa je prišel občinski odbor do sklepa, da je treba najprej zgraditi podzemeljske prehode pred glavno železniško postajo in bo v kratkem odbor predložil v razpravo in odobritev zadevni sklep o teh delih.
Odbornik za javna dela Mocchi, ki je obrazložil gornji sklep, je nadalje predložil v potrditev še vrsto sklepov, ki se nanašajo na važna javna dela, in sicer sklep o gradnji otroškega vrtca v Rojanu, za katerega bodo porabili 59.200.000 lir; sklep o gradnji nove osnovne šole v naselju INA-Casa pri Sv. Alojziju, ki bo stala skupno 190 milijonov lir; sklep o razširitvi glavnega občinskega pokopališča pri Sv. Ani, za kar predvidevajo 890 milijonov lir stroškov. Za ta dela bo občinska uprava najela posojilo.
Nato je občinski svet odobril več sklepov o plačevanju oskrbovalnine v raznih bolnišnicah za reveže; sklep o imenovanju socialističnega svetovalca Pittonija na mesto bivšega socialističnega svetovalca Seni-gaglie za preglednika računov za poslovna leta 1961-1962; sklep o podpori 222.000 lir za leto 1965 reviji «Julia Gens» ter šest sklepov o plačevanju najemnin družinam, ki so bile izgnane iz stanovanj, za skupno vrednost okrog pet milijonov lir.
Odbornik za ekonomat Hreščak pa je predložil v odobritev sklep, ki je bil sprejet o preureditvi ogrevalnih naprav v stavbi tehnično-indu-strijskega zavoda «Volta», za kar bo občina porabila 28.500.000 lir.
Delo deželnih komisij
Četrta deželna komisija je z glasovi večinskih svetovalcev zavrnila dva zakonska osnutka misovcev in liberalcev glede dodelitve kontingenta bencina po nižji ceni avto-mobilstvom v tržaški in goriški po-
ni pas, ki ga določa videmski sporazum za mejne prehode s prepustnicami. V torek pa se bo ista komisija sestala, da bo razpravljala o dveh zakonskih osnutkih liberalcev in misovcev o izdaji delnic na prinositelja. V sredo se sestane druga deželna komisija, ki bo tudi o-bravnavala neke zakonske predloge.
Danes v Ricmanje!
Danes, na Jožefovo, imajo v Ric-manjih svoj tradicionalni praznik,, ki vsako leto privabi lepo število izletnikov, gostov iz mesta in sosednih vasi. To je nekakšen prvi
časih, ko ni bil razvit še turizem, pa je bilo na ta dan romanje v Ricmanje iz raznih krajev Istre in Krasa
Ricmanjci so se za sprejem gostov, kot običajno, dobro pripravili, zlasti gostilničarji. Včeraj so že prišli kramarji in so že x>ostavili ■vrtiljak za otroke na običajnem mestu v vasi, za mladino pa med Ricmanji in Logom. Po vasi je vse čisto in že visijo «fraske», ki kažejo, kje so osmice. Razen domačega vina bo seveda danes «pel» tudi pršut, ki gre tako v zlast izletnikom.
Letos je kot nalašč za izlet, saj sta dva praznična dneva skupaj in vreme je prav ugodno.
SINOČI V POLNI KINO DVORANI «IRIS»
Odličen koncert moškega zbora «Prosek-Kontovel» na Proseku
Občinstvo je bilo nad pestrim in lepo izvajanim pro-
gramom silno navdušeno in ni štedilo z odobravanjem
V do kraja zasedeni dvorani kina *Iris» na Proseku, je sinoči priredil domači moški pevski zbor p.d. •Prosek - Kontovel» pod vodstvom Ignacija Ote koncert umetnih in narodnih pesmi. Zbor je s svojim dovršenim petjem navdušil vse} ki so ga prišli poslušat, in med katerimi so bili mnogi tudi iz drugih vasi, pa celo iz mesta. Program, ki je zbor izvajal, je bil smiselno in uravnovešeno sestavljen, saj je obsegal tako polifonske skladbe kot skladbe drugih narodov, v drugem delu pa izključno slovenske umetne in narodne pesmi, ki so še zlasti vžgale. Zbor, katerega kvalitete že dobro poznamo, je pel v nenavadno akustični dvorani, intonančno čisto in interpretacijsko dognano, posebej pa so se uveljavili tudi njegovi "solisti, ki razpolagajo z lepo barvitim in primerno kultiviranim glasom. Sploh se zdi, da ta zbor v svoji dolgoletni tradiciji še nikoli ni bil na tako visoki
pomladanski izlet v naravo, v starih
..  „„„    ...n, m.      
DRZNA TATVINA BREZ PRAKTIČNE KORISTI ZA TATU
Uslužbencu INPS so ukradli aktovko s plačilnimi nalogi za 186 milijonov
Nalogi so neprenosljivi in policija je že obvestila o tatvini vse kvesture v državi in vse pristojne urade za izplačevanje
Drzen uzmovič je prejšnjo soboto odnesel usnjeno aktovko, v kateri je poleg korespondence bilo 186 izplačilnih nalogov za upokojence v skupni vrednosti nad 186 milijonov lir. Izplačilni nalogi ustanove INPS so neprenosljivi, vendar so policijske oblasti že obvestile vse kvesture v Italiji, da ne bi nepridiprav potvoril čekov n morda dvignil denar na škodo samih upokojencev.
Bilo je prejšnjo soboto ob 8.10, ko je ves razburjen prihitel na komisariat na Trgu Dalmazia 54-letni uslužbenec INPS Antonio Lucchetti iz UL Fonderia 10 in prijavil, da so mu neznanci ukradli dragoceno aktovko. Povedal je, da je aktovko s korespondenco dvignil malo prej na glavnem sedežu INPS in se koj napotil na glavno pošto, kjer bi bil moral oddati izplačilne naloge za
odpošiljatev na jaaslove upokojen-'	• dil, di '
cev. Lucchetti je trdil, da je usnjeno torbo odložil ob pisalniku in se napotil k bližnjemu okencu, trenutek nato se je obrnil in torba je, že izginila.
Vodja komisariata je v spremstvu
.......,„......MM.........................................mm...m...........
RAZGOVORI ODBORNIKA MARPILLERA V RIMU
Minister Natali bo v Trstu obravnaval pomorska vprašanja
Lucchettija odšel na glavno pošto in hotel zvedeti, kam je Lucchetti položil torbo. Pri tem se’je uradnik zmedel in navedel prostor blizu ogrevalnega radiatorja v prvem nadstropju. S temi izjavami preiskovalcev ni prepričal, zato so Lucchettija zaslišali in moral je priznati, da potem, ko je na sedežu INPS dvignil torbo s 186 plačilnimi nalogi, ni šel naravnost na glavno pošto. Ustavil se je v baru na vogalu Ul. Rittmeyer in Ul. Ghega, kjer. je popil kavo. Bil pa je tako nepreviden, da je aktovko pustil zunaj bara. V baru se je Lucchetti zadržal samo nekaj minut, vendar je bilo to dovolj; da je tat izkoristil ugodno ppljko. Lucchetti se je izgovoril, da se je spočetka lagal, ker se je bal, da bi ga vrgli iz službe zaradi nepazljivosti.
Čeprav ;je tat ukradel ogromno vrednost v denarju, si ne bo mogel dosti pomagati. Izplačilni nalogi so bil}, nasloni j eni na upokojence, in so .predstavljali velike vsote, ker Ge 'šlo za zaostale pokojnine, saj bi moral vsak upokojenec dobiti tudi po milijon lir in še več zaostale pokojnine. Vsi plačilni nalogi pa so bili neprenosljivi in razni uradi, določeni za izplačila zaostalih pokojnin, so bili že obveščeni o tatvini.
Policisti vodijo temeljito preiskavo, da bi prišli na sled tatinskemu neznancu.
Minister Preti je zagotovil, da se bo posvetoval z deželo pred sklenitvijo sporazumov s tujimi državami
Deželni odbornik za industrijo Marpillero je imel v preteklih dneh v Rimu vrsto važnih razgovorov s predstavniki vlade in ministri. V četrtek se je odv. Marpillero raz-govarjal z ministrom trgovinske mornarice Natalijem in z ministrom za finance Pretijem, včeraj zjutraj pa se je sestal s podtajnikom za zunanjo trgovino Vetronejem. Ta obisk spada v prizadevanje deželnega odbora, da seznani nove ministre s perečimi problemi naše dežele.
V razgovoru z ministrom Natalijem se je odv. Marpillero dotaknil najbolj važnih vprašanj, ki se tičejo tržaškega pristanišča. Minister se je strinjal z odbornikom, da je treba okrepiti tržaško pristaniško dejavnost, saj je to tudi v interesu vse države. V zvezi s tem je minister potrdil, da pride v Trst, toda ne 25. t. m., kot je bilo najprej javljeno, marveč nekaj dni pozneje. Minister se bo sestal v Trstu z raznimi predstavniki pomorstva ter proučil z njimi pereča vprašanja.
Ministra Pretija pa je odv. Marpillero opozoril na člen 47 deželnega statuta, po katerem se mora vlada predhodno posvetovati z deželnim odborom, preden sklene s tujimi državami sporazume, ki se tičejo mejnega prometa in prometa v tržaškem pristanišču. V zvezi s tem je razpravljal z ministrom o zadnjih dogodkih glede mejnega prometa med Italijo in Jugoslavijo. Preti mu je zagotovil, da bo njegovo ministrstvo stalno upoštevalo deželni statut. Dejal je, da bo v kratkem obiskal našo deželo ter bo razpravljal tu na samem kraju o raznih vprašanjih, ki se je tičejo.
Dolino blizu stavbe štev. 253 pripetila huda prometna nesreča. Ob omenjeni uri je 63-letni upokojenec Rudolf Žerjal iz Doline 249 na popolnoma temnem odseku ceste prečkal cestišče, v trenutku, ko je proti Dolini z avtom fiat 600 TS 31778 privozil 33-letni Vladimiro Te-desco od Hrvatinov pri Miljah št. 21. Tedesco je prepozno opazil Žerjala in zaman je bilo vsakršno zaviranje avta. Trčenje je bilo neizbežno in Tedesco je povozil Žerjala. Hudo ranjenega Žerjala so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico in ga s pridržano prognozo nujno sprejeli na pljučno kirurški oddelek. Pri nesreči si je nesrečnik prebil desno stran prsi, se ranil po rokah in čelu ter se pobil po kolenih. Na kraju nesreče so potreb, ne formalnosti opravili karabinjerji.
5. aprila do 8. ure, 9. aprila ves dan, 12. aprila do 8. ure, 14. aprila do 8. ure.
V sredo se bodo uslužbenci sestali na enotni skupščini v Ul. Duca d’Aosta ob 21.15.
Povabilo dežele predsedniku Saragatu
Stavka delavcev ki čistijo ladje
Delavci podjetij, ki se ukvarjajo s čiščenjem in prepleskavanjem ladijskih trupov in ki so začeli stavkati v sredo popoldne, so včeraj podaljšali stavko do ponedeljka. V sredo se bodo sindikalni predstavniki sestali s predstavniki delodajalcev ter nadaljevali pogajanja o delavskih zahtevah.
V ladjedelnici GiutiShd' so izvolili novo notranjo komisijo, pri čemer je struja CG1L povečala število svojih glasov za 13 odstotkov. V podjetju Guamieri pa so deidtL# oddali vse glasove sindikalnemu delegatu CGIL.
kvalitetni ravni, tako glede izvajanja kiot glede glasovnega materiala, kot je prav sedaj pod vodstvom Ignacija Ote.
Štirim uvodnim polifonskim skladbam: Cantate Domine. Joa-nesa Croceja, .Lasciate mi mori-re» Claudia Monteverdeja v Tom-čevi priredbi. .Ecce quam bonum. patra Mariana Miolija in .Quam puLchra es amica mea. Jacobusa Gallusa-Petelina, ki jih je zbor podal z vso glasovno čistostjo in zlitostjo, je sledil črnski spiritual v Srebotnjakom priredbi «Globoka reka., nato pa v prvem delu še znana ruska .Ej uhnjem», sovjetska vojaška .Jutro na fronti, in Gotovčeva «Pjesma žitonoša». V prekrasni «Jutro na fronti. je prišel do polne veljave lepo barviti tenor Viktorja Stoke, na harmoniki pa je pesem spremljal Oskar Kjuder.
V drugem delu smo slišali Pre-lovčevo «Oj, Doberdob», Otovo .Devin., narodno v Otovi priredbi .Temna noč., narodno •Kam pa fantje, v Jobstovi priredbi, narodno «Nocoj pa oh nocoj, v Ven-turinijevi priredbi, tržaško narodno «V Lblan. v priredbi Milana Pertota, Kernjakovo koroško .Moj-c e j., koroško narodno v Kernja-kovi harmonizaciji .Ti puobč, jak na lumpej. ter za zaključek še Vinka Vodopivca •Žabe,. Težko bi bilo reči, katera od teh je bolj navdušila, Ena je bila lepše za peta od druge. Nekatere je moral zbor ponoviti, za zaključek pa je moral dodati še partizansko .Pesem 14. divizije», ki jo je na harmoniko spremljal Oskar Kjuder.
Prosečani in Kontovelci so res lahko ponosni, da premorejo tako odličen zbor, pevci in dirigent in ne nazadnje tudi simpatična napovedovalka, pa zaslužijo vse priznanje, katerega so bili v ostalem tudi v polni meri deležni s strani zadovoljnega občinstva.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi
JUTRI, 20. marca, od 19. do 23. ure v baru in Mali dvorani Kulturnega doma
REVIJO PLESA IN MELODIJ
Sodelujejo. ^ u<jeieženci tečaja modemih plesov
—	revijska plesna skupina iz Ljubljane
—	pevka zabavne glasbe RTV Lidija Kodrič
—	spored spremlja ljubljanski orkester CHORUS
—	družabni večer bo vodil plesni učitelj Ivan Podgorelec
—	po sporedu plesna zabava z družabnimi igrami
Vabila lahko dobite v Kulturnem domu jutri od 10. do 11. ure ter eno uro pred začetkom.
Slovensko gledališče v Trstu
V KULTURNEM DOMU
Danes, 19. t. m. ob 16. uri V nedeljo, 20. t. m. ob 16. uri
JOSIP TAVČAR
Mrtvi kanarček
Tragična fantazija v dveh delih
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265.
Tržaška federacija PSIUP sporoča, da se je iz starih prostorov v Ul. Zonta 5 preselila v nove prostore na Trgu Stare mitnice 11 (Largo Barbera 11, II. nadstropje), telefon 41-052.
Vespist podrl žensko
Na ortopedskem oddelku bolnišnice se bo 57-letna gospodinja Bruna Ursini por. Tome iz Istrske ulice 6 morala zdraviti 40 dm, ker je postala žrtev prometne nesreče. Ko je na zebrastem prehodu pod cerkvijo prečkala Trg Sv. Jakoba, jo je z vespo TS 35180 podrl 17-letni dijak Claudio Co-ceani iz Ul. Lorenzetti 36, ki je privozil navzdol po Istrski ulici. Pri padcu si je Ursinijeva zlomila desno in si zvila levo zapestje. Nesreča se je pripetila okrog 21.30, ponesrečerrko pa so v bolnišnico odpeljali z zasebnim avtom.
fiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniifiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii
Pohod za mir pri Sv. Jakobu
Predsednik deželnega odbora dr. Berzanti je poslal predsedniku republike Saragatu brzojavko, v kateri ga vabi, naj se udeleži proslav ob 100-letnici priključitve Furlanije Italiji. Berzanti pravi, da bi bilo prebivalstvo ob tem slovesnem dogodku zelo srečno, če bi lahko pozdravilo predsednika Saragata v svoji sredi.
Stavke uslužbencev avtobusnih podjetij
V okviru vsedržavne stavke uslužbencev avtobusnih podjetij sta tudi tržaški sindikalni organizaciji določili spored stavk. V ponedeljek
21.	t.m. bodo uslužbenci stavkali od začetka službe do 8. ure zjutraj,
22.	t.m. od 16. do 20. ure, 28. t.m. do 8. ure, 29. t.m. od 16. do 20. ure, 3. aprila ves dan, 4. aprila do 8. ure,
[llllllltllllunifl..................................................................
Delo pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso
Tudi t februarju opravljeno uspešno nadzorstvo nad živili
Zborovanja ZKMI
Danes priredi tržaška federacija ZKMI protestna zborovanja proti ameriškemu napadu v Vietnamu in v znak solidarnosti z vietnamskimi partizani. V Križu bo zborov mje ob 10. uri in bo govoril na njem občinski svetovalec Franc Gombač. V Trebčah bo zborovanje ob H. uri. Govoril bo član tajništva ZKMI Stojan Spetič. V Bol juncu bo ob 12.45 govorila Jelka Gerbec, članica tajništva federacije KPI. Prebivalstvo je vabljeno, da se udeleži .zborovanja.
Huda prometna nesreča med Boljuncem in Dolino
V kemičnem oddelku so napravili 274 analiz, zdravstveno mi-krografski oddelek pa je analiziral 3.298 vzorcev raznih živil
Sinoči okrog 30. uro m Jb na pokrajinski cesti med Boltuncem in
Kemični in zdravnlško-mikrograf-ski oddelek pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso sta tudi v februarju opravila mn^go dela. Kot siedi iz poročila tiskovnega u-rada pokrajinske uprave je kemični oddelek v preteklem mesc-cu o-pravil 274 analiz, od katerih 256 kemičnih in 18 mikroskopsko
Običajni vsakodnevni pregled vode v štlvanskem in nabrežinskem vodovodu je dal zadovoljive rezultate. C februarju je dnevna poraba vode znašala povprečno 119.155 ku bičnih metrov.
Kemični oddelek Je tudi v pret ?• klem mesecu stalno nadzoroval vodo v pokritem bazenu, da ne bi prišlo do njene okužbe ali pa do nedovoljenih količin klorovih usedlin v vodi, da bi tako zagotovili v bazenu higiensko in zdravo vodo
V preteklem mesecu so ugotovil', da so vsi vzorci mleka in mlečnih proizvodov, ki so Jih analizirali, u-strezali predpisom. Pri nadzorova nju krušne moke pa so ugotovili, da dva vzorca nista bila v redu in so zato napravili dve prijavi sadnim oblastem. V njiju so ugotovili večjo količino pepela kot jo dovoljujejo zdravstveni in higienski predpisi. Pri pregledovanju kruha pa so ugotovili, da so bili štiri vzorci slabo pečeni in da so vsebovali preveliko količino vlage. Pri nadzorovanju maščob pa niso ugotovili
nobenih kršitev. V zvezi z nadzorstvom nad konserviranim mesom so zaplenili dve pošiljki mesnih konzerv, ker so osrednje zdravstvene ob lasti sporočile, da je kakovost tega mesa sumljiva. Kemični oddeleK je prijavil zdravstvenim oblastem en vzorec klobas za juho, v katerem so ugotovili preveliko količino masti, in sicer nad 70 odstotkov. Pri pregledovanju vzorcev rib in rakov so v dveh vzorcih svežih rakov ugotovili preveliko količino borove kisline, ki jo uporabljajo kot zaščitno snov za ohranitev svežosti rakov; pri drugih dveh vzorcih pa so ugotovili preveliko količino žveplene kisline.
Pri raznih vzorcih vina, žganih pijač in likerjev niso ugotovili nobenih nepravilnosti. Pri analizi brezalkoholnih pijač pa je kemični laboratorij ugotovil v • enem vzorcu oranžade in enem vzorcu malinovca barvne organske snovi, ki niso bile označene na stekleničkah.
V preteklem mesecu so zdravstveni organi opravili v šestih občinah 17 ogledov, 297 pregledov, vzeli so 39 raznih vzorcev, od katerih 7 za kemično analizo. Zdravstveno - mi-krografski oddelek pa je analiziral 3298 vzorcev, od katerih so 2883 pregledali, da ne bi vsebovali nalezljivih bolezni ali pa škodljivih prenosnih klic. 72 vzorcev je dalo pozitivne rezultate.
Sinoči ob 17,30 so se na pobudo šentjakobske sekcije KPI zbrali na Trgu Giuliani številni meščani, da se udeležijo pohoda za mir, katerega namen je bil, da v rajonskem merilu zbudi pozornost me ščanov na pereče vprašanje vojne Vietnamu ter jih pripravi na
sodelovanje na osrednji manifestaciji, ki bo 26. t.m, na Garibaldijevem trgu.
Na to manifestacijo je sinoči opozarjal tudi velik transparent, ki so ga nosili na čelu povorke. V povorki so nosili tudi številne druge napise, ki so pozivali prebivalstvo, naj ne nudi nobene o-
pore *umazani vojni* v Vietnamu, zahtevali odstranitev ameriških vojaških oporišč iz Italije. Med drugimi je bdi tudi napis v slovenščini: «Mir in svobodo v Vietnamu*. Na nekem drugem pa je bilo napisano, da Sentjakobča-ni nočejo več doživeti kakega 10. junija*.
Sprevod je odšel po Ul. Giuliani, krenil v Istrsko ulico ter se vrnil v isto po kratkem ovinku (mimo mosta na Pončani). Nato se je pohod nadaljeval po Industrijski ulici, Ul. sv. Marka in po Trgu sv. Jakoba do Ul. Giuliani.
J V torek,
22. t. m. ob 20.30 bo predaval v Slovenskem I klubu
v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9, novinar Drago Košmrlj o temi: «SVET, KI V NJEM ŽIVIMO« Zanimivo predavanje bo zajelo dogodke iz svetovne politike, gospodarstva in atomskega oboroževanja.
Vljudno vabljeni.
GLASBENA
MATICA
TRST
V nedeljo,
27. marca 1966 ob 17. uri v Kulturnem domu
koncert
operne
glasbe
s sodelovanjem prvakov ljubljanske Opere:	NADE VID-
MARJEVE (sopran), RUDOLFA FRANCLA (tenor) in LADKA KOROŠCA (bas).
Orkester Glasbene Matice DIRIGENT OSKAR KJUDER
Rezervacija in prodaja vstopnic od četrtka, 24. t. m. dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel., 61-792, ter eno uro pred pričetkom koncerta.
GledaNšča
VERDI
Jutri ob 16. uri za dnevni rti v vseh prostorih tretja predstava Straussove opere «Arabella» z isti®1 nastopajočimi kot pri prejšnjih pre“‘ stavah. Dirigent Meinhard von Z<u-iinger. Blagajna gledališča Verdi o® danes odprta od 9.30 do 13. ure.
ABONMAJI
ZA SIMFONIČNO SEZONO
Blagajni gledališča Verdi sprejema potrdila abonmajev za simfonično sezono »Pomlad 1966». Ciklus sponJa danskih koncertov se bo začel J. aprila in zaključil 31. maja, oosss pa 10 koncertov in zaključni koncert, na katerem bodo izvajana ®3" grajena dela z natečaja «Prem:o Ci" ta di Trieste 1966», ki bo veljal tudi za abonente.	,
Vse informacije pri blagajni, ki J* danes odprta od 9.30 do 13. ure.
Nazionale 14.30 «4 dollari di vendet-ta». Robert Woods, Ghia Arlen. Eastmancolor.	.
Arcobaleno 14.00 Charlie Chaplin «L’eterno vagabondoa.	.
Excelslor 14.30 «Iio, io, io ... * e altris. VValter Chiari, Silvana Ma® gano, Nino Manfredi, Gina Lou®
brigida.	■
Fenice 14.30 «La spia che vi ene oa‘ freddo«. Richard Burton, Clad
Bloom
Eden 14,' 16, 18, 20, 22 «7 pištole W i McGregor«. Montgomery Wood j® Femando Sancho.
Grattacielo 14.00 «11 nostro agent' Flint». Barve De Luxe. Gila bolan, James Coburn. Prepovedan' mladini pod 14. letom.
Alabarda 13.15 «Per gualehe doliari in piu». Colorscope. Clint Eastivoo® in Gian Maria Volonte.
Filodrammatico 14.30 «Operazione ter-zo uomo». Technicolor. Pierre Bfl*
ZADNJA PREMIERA V «VERDIJU«
Izvrstna «Boheme» z Mirello Freni
Kot zadnja v tej operni sezoni je prišla včeraj zvečer na vrsto premiera odlične «Boheme», ki je občinstvo tako navdušila, da po predstavi še dolgo ni bilo konec ploskanja vsem nastopajočim in sopranistki Mirelli Freni še posebej.
Gotovo ni lahko zadovoljiti občinstvo z opero, ki je poslušalcem znana, potem ko so jo že kdove kolikokrat slišali in imajo v spominu tudi imenitne zasedbe. Če pa predstava zadovolji in celo navduši, pomeni, da so mladi, novi pevci, zares dobri, celo odlični umetniki.
Brez pridržka velja, da smo imeli priložnost slišati veliko Mimi, ko je pela Mirella Freni. Iz skoraj drobne pevke prihaja čudovito lep glas, ki se mogočno razrašča v višino in širino. Zlasti v tretjem dejanju sta z Rudolfom — pel ga je Enzo Tei — naravnost napolnila ves prostor s svojim petjem Velja namreč takoj pristaviti, da Tei nikakor ni igral preveč podrejene vloge ob M. Freni. Aplavz, ki ga je bil deležen tudi na odprti sceni, si je povsem zaslužil. Prijetno je bilo poslušati tudi Silvana Carroli-ja (Marcel), topel aplavz pa je požel Lorenzo Gaetani (Colline) s pesmijo plašču. Tudi vlogi Schau-narda in Musette sta bili dobro zasedeni z Luciom Rollijem in Silvano Martinelli. V manjših vlogah so nastopili Giulio Onesti, Raimon-do Botteghelli in Ferruccio France-schi.
Predstava pa je bila tudi režijsko dobro pripravljena in v drugem dejanju močno razgibana. (Mogoče pa je bila scena tu nekoliko prenatrpana.) Režiser Dario detla Cor-te in zborovodja Giorgio Kirschner sta lepo podprla delo dirigenta .4r-tura Basileja, ki mu je orkester igral na svoji znani višini.

SLOVENSKO PLANINSKO DRU-ŠTVO V TRSTU vabi vse svoje člane na
REDNI OBČNI ZBOR ki bo v petek, 25. t. m. v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9, ob 20.30 s takim dnevnim redom:
1.	poročila,
2.	sprememba pravilnika,
3.	razno,
4.	volitve
Odbor
THZASKI FILATELISTIČNI KLUB «L. KOSIH*, bo imel v nedeljo, 20. t.m. redni sestanek-od 10. do 12. ure, v prostorih kluba Ul, Montecchl 6. Zaradi bližnjih razstav naj člani prinesejo podatke svojih zbirk in prevzamejo zadnje novitete. Na vsakem sestanku se sprejemajo prijave novih članov.
* * *
Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole v Trstu organizira dne 22. marca ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9, okroglo mizo ob priliki razpisa natečaja za umetnostno vzgojo, ki ga prireja miljska občina za osnovne in srednje šole Furlanije - Juliiske krajine. Prof. Avgust Černigoj in drugi profesorji bodo ponazorili vlogo likovne vzgoje na šolah. Razgovor bodo pojasnjevali z diapozitivi.
Tečaji angleščine
V ponedeljek 28. t.m. se bodo na italijansko-ameriškem združenju začeli novi tečaji angleščine za začetnike. Tečaji bodo v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 19. do 20. ure in bodo trajali do 3. junija. Organizirani bodo tudi nadaljevalni in pogovorni tečaji z angleškimi in ameriškimi učitelji, kakor tudi posebni tečaji za študente 1., II. in III. razreda srednjih šol. Vpisovanje In informacije na tajništvu združenja, Ul. Galatti 1, II. nadstr. od 9. do 12.30 ter od 15. do 18,30 (razen v soboto tn nedeljo).
KINO SKEDENJ
predvaja danes, 19. t. m. ob 14. uri
IGIOVANI LEONI
(MLADI LEVI)
LADJE V PRISTANIŠČU
Cetio, Ornella I, Irma, Iris, A. Lauro, A. Pacinottl, Monbaldo, Saipa II
Aurora 14.30 «La meravigliosa Ang® lica«.
Crlstallo 15.00 «Signore e signon*-Vima Lisi, Franco Fabrizi. PreP®-ve^a.-o mladini pod 18. letom.
Garibaldi 14.30 «Se non avessi P1! te». Gianni Morandi, Laura E'r’ kian, Nino Taranto.
Capitol 15.00 «Mi vedra! tornare*-Gianni Morandi, Elisabetta Mfj’ Sandra Mondaini, Raimondo Vianet lo.
Impero 15,00 «L’affare Blindfold*.
Vittorio Veneto 14.30 «11 monte ® Venere«, Technicolor. Elvis Preslei'
Moderno 14.00 «11 ritorno di Ring®*-Technicolor. Giuliano Gemma, S®' ly Amond. Prepovedano mladini P®" 18. letom.
Astra 15.00 «Agente 007 missione Bi® ody Mary»,
Ideale 14,00 «La lunga strada deli* vendetta«. Technicolor. Edmun® Purdom, Marianne Koch.
Abbazia 15.00 «OSS 117 furia a B* hia». Frederick Stafford, MUen< Demongeot.
Skedenj 14.00 «1 giovan-i leoni*. M*f' Ion Brando, Dean Martin.
PROSVETNO DRUŠTVO V SKEČ’ NJU organizira 17. aprila 1966 i2*®1 v Ljubljano in Škofjo Loko. Vpi5® vanje in pojasnila v društvenih P1® storin, Skedtnjska ulica 124/1, vs3|; ponedeljek, torek, četrtek in pet®" od 20.30 do 22. ure.
Ob priliki mednarodnih skokov 11 proslave 30-letnice skakalnice v P13’ niči priredi SPDT 27. marca izlet J Planico. Vpisovanje v Ul Geppa ’ vključno do 22. marca t.l‘
Prosvetno društvo »Slavko Skat®'
perle» priredi dvodnevni izlet 24. lfl 25. aprila t.l. v Radence, Mursko S® boto. Ljutomer in Celje, Prijave ®a sedežu društva vsak večer (izvzel1 sobote) od 20.30 do 21,30 in v nedeljo od 11. do 12. ure do 10. aprila t."
POTOVALNI URAD AURORA Trst, Ul. Cicerone 4
vam hitro oskrbi vse potrebne dokumente za nove
potne lisle
ln
prepustnice
poleg tega pa poskrbi tudi *? obnovo že zapadlih potnih listov in prepustnic
Mali oglasi
47-LETNl SLOVENEC, kanadski
žavljan, po poklicu avtomehanik.
nančno dobro stoječ, želi spo2I,st!
Brennero, Lentinl, Marietta, Olimpia (It.); Pirot, Goranka (Jug.); Vindex,
Gavilan (Pa,); E. Ventouris, Olivia, S. Maris II, Leon (Gr.); Ardrossmo-re, Eirini (VB); Vishva Nidhi (Ind.).
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 18. marca 1966 se Je v Trstu
rodilo 11 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
UMRLI SO: 84-letna Luigia Boldi por. Buda, 57-letni Edoardo Terpin, 63-letna Giuseppa Cancelleri por. Lo Nigro, 62-1 etn! Carlo Tauzher, 43-let-ni Salvatore Terranova, 73-letna Vit toria Tence por. Švab, 68-!etna Maria Parovel, vd. Vabtovani, 65-letna Anna Serschen por. Riccobon, 66-letna Ele-na Olivero por. Donna, 65-letni Gio-vanni Ive, 73-letna Luigia Costanzo vd. Pertot.
OKLICI; Industrijski izved, Gianni Cavicchi in učiteljica Maria Lui-sa Bruni, pek Mario Marši in gospodinja Nadia lermanis, mehanik Giorgio Richter in bolniška sestra Man-sa Moro. uradnik Goffredo Marzoc-chini in gospodinja Cristina Doerfler, uradnik Giorgio Miot in uradnica Fiorella Davanzo, barist Vincenzo Canciarii in šivilja Laura Carli, Se-bastiano Rosa in Josette Pierrettc Loup. mizar Adolfo Giuressi in strojepiska Zdenka Vlah, električar Mar-zio Gubbini in gospodinja Santa Maz-zega, finančni stražar Filippo Silvestri in delavka Maddalena Krisman-cic, delavec Silvano Cucchi in uradnica Valnea Cnert, reprezentant Nino Vecchiet in uradnica Anna Maria Brun, publicist Ugo Fabbrl in učiteljica Elisabetta Ravalico, barist Claudio Petronio in uradnica Domemca Maltese, uradnik Gianfranco Pedret-ti in frizerka Marlsa Bosma, mizar Arnaldo Florentlno in gospodinja Maria Irma Schneider. električar Ferruccio Gianni in delavka Bruna Bla sina, uradnik Fablo Garbassi in u-radnica Fiorella Boenco, mornar Miro Zorzetto in gospodinja Giuliana
Včeraj-danes
Bracio, uradnik Giuseppe Malattia in uradnica Nada Persoglia, trgovec O-mobono Amadei in gospodinja Dora-lice Sartopi, trgovec Antonio Otello Vivoda in gospodinja Elda Bolsi, delavec Cesare Pitacco in reprezentantka Valnea Bulang, trgovec Alberto CasteMi in frizerka Anna Maria Bo-rlan, delavec Paolo Favento in delavka Rita Paoletich, slaščičar Franco Dilena in uradnica Ondina Cam-pagnolo, pleskar Gualtlero Cecchi in Šivilja Maria Guštini, risar Licio Zu-pin in prodajalka Claudia de Fusti nioni, delavec Bartolomeo Nassano 'n gospodinja Antonietta Bussanich. ladijski gradbenik Giorgio Fornasiero in uradnica Mariagrazia D’Aclerno, poslovodja Ubaldo Favaretto ln pro dajalka Silvana Prevarin, električar Francesco Digiorgio in gospodinja Anna Tedeschi, mesar Claudio Pallaga in šivilja Luciana Spongia, častnik Rosolino Gervasl in uradnica Maria Lulsa Bressan. častnik Giovanni Mu-gittu in učiteljica Antonia Bergama-sco, mehanik Luciano Carone in prodajalka Ed-la Martellani. uradnik Paolo Pescciop. i.n prodajalka Silvia Tiban, delavec na žerjavu Alfredo Malabarba in šivilja Maria Lulsa Fi-lipas, delavec Silvano Marcusa ln prodajalka Itala Divo, železničar Car-melo Vranlch in gospodinja Bruna Gregori, šofer Lucio Bonazza ln prodajalka Bruna Lorenzi, prodajalec Lelio Černuta in gospodinja Loreda-na VVarbinek, litograf Giovanni Zoli In uradnica Giuliana Uhelj, barist Bruno Fonda in baristka Irma Stan-
chl, uradnik Bruno Pecchiar in šivilja Maria Sin tleh, uradnik Bruno Žigon in gospodinja Ester Pizzignac-co, finančni brigadir Antonio Fava-ri In gospodinja Angela Pomposelli, notar Giovanni Didonna in uradnica Graziella Velat, natakar Kinaldo Se-dran ln šivilja Laura Bisiacchi, ka-mionist Claudio Vertovec In delavka Bruna Clai, mehanik Silvano Zerbo in prodajalka Gisella Meriggioli, Inštalater Ettore Colonl in delavka Edl-lia Delise, prodajalec sadja Francesco Agrini in gospodinja Isabelle Mi-nante, Livio Carbonl in Glgllola Va-scotto, barist Luciano Para in prodajalka Marisa Pegan, postrešček Na-tale Alberti in bolničarka Laura Sbrocchi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Crevato, Ul. Roma 15, JNAM. Al Cammeilo, Drev. XX Settembre 4. Alla Maddalena, Ul. deiristria 43, dr. Codermatz, Ul. Tor s. Plero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 0.30)
Dr, Gmeiner, Ul. Gluha 14. Plzzul-Clgnola, Korzo Italia 14. Prendmi, Ul. T. Vecelllo 24, Serravallo, Trg Cavana 2,
»ISTITUTO AUTONOMO per le ČASE POPOLARI« TRŽAŠKE POKRAJINE
razglasuje natečaj za mesto funkcionarja «A» kategorije (inženirja
ali arhitekta). Termin za vložitev prošenj zapade 15. aprila 1966 od 18. uri.
Kdor bi se želel udeležiti tega natečaja, lahko dobi potrebne informacije na tajništvu ustanove (Segreteria ed Affari generali) v uradnih urah vsak delavnik, razen sobote, tel. 68-461.
Ker je v naši nedeljski številki bila pomota .objavljamo še enkrat izide loterije od 12.III.1966.
BARI	15	35
CAGLIARI	29	88
FIRENCE	78	67
GENOVA	68	21
MILAN	33	29
NEAPELJ	76	4
PALERMO	54	25
RIM	9	67
TURIN	30	77
BENETKE	33	32
	LOTERIJA	
BARI	52	16
CAGLIARI	7	86
FIRENCE	28	18
GENOVA	13	2
MILAN	37	34
NEAPELJ	63	39
PALERMO	1	72
RIM	38	48
TURIN	59	65
BENETKE	7	22
10
16
39
40 81 85 61 89 10
5
26
21
17
41
51
26
90
35
31
44
47
70
24
84
9
53
36
29
71
25
3
79
66 83
7
24
25 71 55
X 1 1
ENALOTTO
1X2 1 X X 1 X X
Kvote:	12 točk — 6.582.000 lir,
11 točk — 168.700 lir. 10 točk — 15.000 lir.
30- do 42-letno dekle alt vdovo svojo hišo ali s koščkom zemljl!*(
v	okolici Trsta ali Gorice, ker bi rad preselil. Naslov dobite na uPr
vi	lista v Ulici S. Francesco 20. TAPETN1KE - strokovnjake - kvaT ficirane in poldelavce išče Periz Viale D’Annunzio 27.
VAJENCE - tapetnike Išče Ped2' Viale D’Annunzlo 27.
Tržaško podjetje Išče pridno in pošteno prodajalko in v8‘ jenko. — Reference potrebne-Telefonirati štev. 28134
Darovi in prispevki
enaindvajseti obletnici s"j^)
---—---------- u----	-------- * (M/v
Danila Pregarca daruje družina >■ j
Wr za Dijaško Matico. V Bogdana, padlega pred 22 leti v J® jjr
namenja družina Oblak
športnemu združenju «Bor». gosto cvetja na grob pok. Marije „ le, darujeta Marija In Stanko. jesti
5.000 lir za Dijaško Matico. Ob — 1(l obletnici smrti nepozabnega moža f svaka Alojzija Čoka daruje ien,^r0. sestrama 3,000 lir za Dijaško M»tl1
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo ®se^' ki so z nami sočustvovali °° gubi našega dragega
Franca Miliča
Enaka zahvala darovalcem cV ter vsem onim, ki so nam J*® jjll teri koli način pomagali, P0f.7 njegov spomin in ga spremi11 zadnji poti	,„..i
ŽALUJOČI OST**'
Zgonik, 19. marca 1966.
Pomorski promet ladij «Tržaškega lloyda»
Ladje »Tržaškega Lloyda» so v lanskem letu opravile 115 plovb, od katerih 97 linijskih in 18 izrednih, v skupni dolžini 1.818.450 milj. Pri tem so prepeljale 81.UC0 potnikov in okrog 820.000 ton blaga.
Ti podatki, ki pa bodo po uradnih dokončnih podatkih verjetno še ugodnejši, dokazujejo, da se ni Povečal samo blagovrii promet, ki ie v letu 1964 znašal 817.000 ton. temveč v znatni meri tudi potniški promet, zlasti po zaslugi ladij »Galileo Galilei* in »Gugliel-nio Marconi«, ki plujeta na progi Italija - Avstralija To dejstvo odpira tudi ugodne perspektive za aktivnost v letu 1866, ki jo »Tržaški Lloyd» začenja z brodovjem najmodernejših ladij v skupni tolaži 212.946 ton in s skupno nosilnostjo 188.360 ton. Poleg teh Pluje pod Lloydovo zastavo še pet najetih ladij v skupni tonaži 25.972 ton in z nosilnostjo 57.385 ton. ki opravljajo izredne plovbe na afriškem in azijskem področju, kjer so potrebe po pomorskem prometu zelo velike.
Trčenje tržaškega in ljubljanskega avta
Na vogalu Ul. Mazzini in Dante ]e včeraj popoldne prišlo do trčenja dveh avtov in pri tem se je hudo ranila 50-letna gospodinja Fides Colombis por. Froglia iz Ulice San Spiridione 12, ki se bo morala na ortopedskem oddelku bolnišnice zdraviti mesec dni zaradi zloma desne ključnice.
Colombisova se je peljala v avtu •Mini Morrisu TS 67524, ki ga je navzgor po Ul. Mazzini vozila 50-letna Iride Fragiacomo iz Ul. Co-roneo 31. Na omenjenem vogalu pa je prišlo do trčenja z avtom LJ 364-09, ki ga je z desne privozil Ljubljančan Marjan Virant.
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Nakazal je zavoj v levo zapeljal pa je kar naprej
Pri teni je zakrivil trčenje vespista v avto - Obsojen na visoko globo in na povrnitev stroškov oškodovancu
Pred tržaškim okrajnim sodiščem (sodnik Guglielmucci) se je moral zagovarjati 29-letni mesar Silvio Jerina iz Ul. Baiardi 19, ki je bil obtožen, da je nenamerno povzročil razne telesne poškodbo 19-letnemu Lucianu Posaru iz Ul. Gorizia 39.
Tudi v tem primeru je šlo za eno izmed tolikih prometnih nesreč, ki se skoraj vsak dan dogajajo na mestnih ul'ca h Bile je okoli 17,30 ure 8. septembra predlani, ko je nekdo telefoniral policijskim agentom prometne policije, da se je na "ogalu ulic F. Severo in Coroneo pripetila prometna nesreča. Policisti so seveda takoj pohiteli na omenjeno križišče ter ugotoviti, da je nesrečo povzročil najbrž prav Jerina, ki se je s svojim avtom fiat 1100 pe-ljal navzdol po Ul. F. Severo. Na podlagi zasltianja prizadetih in prič, ki so prisostvoval? nesreči, so preiskovalni j’gErr, zaključili naslednje: ko je Jerir.3-prišel do križišča z Ul. Coroneo, je s smerokazom opozoril mn-ebitne voznike, ki so se peljali za r jim, da bo zavil na levo. Takoj nato pa je pogumno pritisnil na plin ter presekal levi del cestišča v prvotni smeri. Zal pa se je v tistem trenutku pripeljal po Ul. F. Severo navzvor omenjeni Posar. Tako ie prišlo do trčenja. Posar je z lambreto trčil v sprednji desni del avtomobila ter se zrušil na tla Pri padcu se je potolkel ter se moral potem zdraviti 5 tednov.
I Policisti so seveda na kraju ne-
SLOVENC1, ko obiščete svoje sorodnike v Jugoslaviji in ko vas oni obiščejo, recite jim. naj kupujejo pri
MAGAZZINI ALLA STAZIONE
TRST C ULICA CELLINI št. 2 Z TELEFON št. 24-125 (nekaj korakov od glavne postaje) KONFEKCIJA IN PERILO Z A MOŠKE ZENSKE IN OTROKE Največja izbira oblek, površnikov, plaščev, vetrnih jopičev, dežnih plaščev, perila, intimne in zunanje trikotaže, srajc, kravat, nogavic, itd.
VSE PO NAJUGODNEJŠIH CENAH!!! «IZ NAJBOLJŠIH TOVARN NARAVNOST ODJEMALCU«
KIMO «1K18» PROSEK
predvaja danes, 19. t. m. z začetkom ob 16. uri film:
FREDA ZIMERMANNA
E VKKT1SE IL GIORNO DELLA VKKDETTA
(In prišel je dan maščevanja)
Po romanu Enrika Pressburga Igrajo: GREGORV PEČK, ANT ONY QUINN in AMAR SHARIF
Mmna
predvaja danes, 19. t. m. z začetkom ob 15. uri Technicoior film:
mmik-i
Igrajo:
PATRICK MCGOOHAN GEORGE COLE TONY BRITTON SEAN SCULLY
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes, 19. t. m. z začetkom ob 16. uri film:
il piu- grande vvestern mai realizzato/
JIETRO G0LDWYH MATEE CMERAMA
r ••?*

HENRI FONDA KARL MALDEN GEORGE PEPPARD DEBBIE REYN0LDS ELI WALLACH
CAROLINJONES GREGOR! PEČK ROBERT PRESTON JAMES STEWART JOHN WAYNE RICHARD WIDMARK ,£v.
mr
LA CONQUISTA DELWEST
(OSVOJITEV ZAPADA)
UKIDIA2LLN • Ulm BKEMVAM • JATT9 lili* AUDI DETINE- IATM0ND MAUn-AflHES MOOUHUD MENIT iHAIlT) HOMAN • IH ELMA HITER JIICIIT SHAIIflHNUST • IMS TAJIILTJ
* tcKiTia CM JAMES d WEB8 «Mtn> o* WNRY HATHAMMČJOHN FOTO. GEORGE MARSHALL «o*n.o » RtRNAHD SMITH • mm« « Alf Rt 0 NLVVMAN
V nedeljo, 20. t. m. ob 16. url, ponovitev filma
OSVOJITEV ZAPADA
Kirn V KRIZfJ
predvaja danes, 19. t. m. ob 15. uri veseli film:
UNA LACRIMA SUL VISO
(SOL/A NA LICU) BOBBY SOLO in
LAURA EFRIKIAN
Jutri, 20. t. m. z začetkom oli 15. uri Francoscope estmacolor film:
IL RIPOSO DEL GUERRIERO
(VOJŠČAKOV POČITEK)
Igrajo: BRIGITTE BARDOT in ROBERT HOSSEIN
Prepovedan vstop mladini pod 18, letom
V sredo, 23. t. m. trocolor film:
z začetkom ob 19.30 uri Cinemascope Me-
COMINCIO CON UN BACCIO
(ZAČELO SE JE S POLJUBOM)
Igrajo: GLENN FORD, DEBBIE REYNOLDS in EVA GABOR Prepovedan vstop mladini pod 16. letom!
sreče kaznovali Jerino, ker ni dal prednosti vozniku lambrete.
Na obravnavi pred okrajnim sodnikom je Posar nastopil kot zasebna stranka. Poudaril je, da mu je Jerina nenadoma presekal pot. Obtoženec pa je trdil, da je sklenil, da zavije na levo, ker je menil, da je bil voznik lambrete še dovolj oddaljen.
Javni tožilec je zahteval, naj sodnik spozna Jerino za krivega ter ga obsodi na 100.000 lir globe Obtoženčeva obramba pa je me nila, da Jerinova krivda ni doka zana ter bi ga moral sodnik opro stiti vsaj zaradi pomanjkanja do kazov, če že ne zato, ker ni za grešil prekrška.
Sodnik je spoznal obtoženca za krivega ter ga obsodil na 100.000 lir globe ter na povrnitev škode. Menil pa je, da ie bil tudi Posar delno kriv nesreče, in sicer v višini 20 odstotkov.
Trčil je v motociklista
Ko je včeraj okrog 12.30 46-let-ni Libero Bembo od S.M.M. Spodnje 1996 vozil avto TS 78549 navzgor po glavni cesti Naselja Sv. Sergija, je na vogalu Ul. Carletti trčil v 25-letnega Maria Grisona iz Ul. Grego 25, ki je z desne privozil na motornem kolesu. Zaradi sunka se je Grison prevrnil z motornega kolesa in se pri tem pobil po glavi in zatilju ter izgubil spomin. V rešilnem avtu so ga odpeljali v bolnišnico in ga pridržali na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja od 20 do 30 dni.
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA GORIŠKE FEDERACIJE PSI
Zaradi modernih načinov zdravljenja bolnikov je goriška umobolnica na prvem mestu v državi
Dolgovi pokrajinske uprave spravljajo ustanovo v ložaj - Isto število uslužbencev kot pred vojno
vedno slabši finančni poza veliko večje območje
Tiskovni urad goriške federacije PSI sporoča, da se je sestal pokrajinski izvršni odbor ter proučil stanje v krajevnih organih oblasti. Pokrajinski odbornik Marko Waltritsch je poročal o programskih smernicah in pokrajinskem proračunu. Na pokrajini so pričeli uresničevati program levega centra, sestavljenega na pogajanjih večine lanskega septembra. Predvsem nameravajo modernizirati, v tehničnem in znanstvenem pogledu, dejavnost psihiatrične bolnišnice, ki je zaradi prizadevanja zdravnikov in pomoči pokrajinske uprave za vzgled v naši državi in tudi v inozemstvu, kjer se zanimajo za njeno delovanje zaradi sprejemanja modemih konceptov ter zavračanja določil starega zakona o umobolnih, ki je bil sprejet že 1904. leta. V tej bolnišnici uveljavljajo novi zakon o psihiatričnih bolnišnicah, ki ga socialistični minister za zdravstvo sen. Mariotti hoče čimprej odobriti v parlamentu. Potrebno je poudariti, da je Gorica na tem področju na vodilnem mestu v državi. Podobno kot umobolnico bi morali modernizirati tudi druge ustanove,
niiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii 11111111111111111111111111111111111 uiiiii n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiia 11111111111111111111111111111111111111,1111
Navodila za zdravljenje bolnikov med stavko zdravnikov 21.-24. marca
ki so pod pokrajinsko upravo. Deželna uprava je namenila svoja sredstva za ureditev turističnih poti, kar bo v prihodnjih petih letih ugodno vplivalo na priliv turistov v kraje, ki so bili doslej zanemarjeni. Goriška pokrajina je izgubila večidel svojega ozemlja, navzlic temu je ohranila neokrnjeno število uslužbencev. Zavoljo tega je v hudih finančnih stiskah. PSI je obljubila, da se bo pri državnih in deželnih oblasteh pobrigala, da bi se z izdatno podporo odpravil primanjkljaj, ki povzroča upravičeno zaskrbljenost. Vse skupaj otežkoča-jo vojaške služnosti, ki preprečujejo nastanek novih industrijskih obratov ter večanje pokrajinskih dohodkov. Nadalje so razpravljali o bližnji ustanovitvi pokrajinske nadzorne komisije, ki ga predlaga dežela. Njemu bodo odgovarjale ustanove, ki ne bodo več spadale pod oblast pokrajinskega upravnega odbora (GPA).
Od ponedeljka do četrtka prihodnji teden bodo v naši pokrajini stavkali splošni zdravniki in specialisti, ki zahtevajo spoštovanje pravic.
Da zaradi stavke ne bi prišlo do nevšečnosti, je pokrajinski urad INAM poslal tisku navodilo, kako naj se ravnajo; zavarovanci v času stavke Predvsem naj bolniki le v najnujnejših primerih zaprosijo za zdravniško pomoč. Kar zadeva splošno zdravniško pornič v ambulatorijih ali na domu, naj ti. sti bolniki, ki imajo pravico do hranarine v primeru bolezni v treh dneh pošljejo potrdilo zdravnika, napisanega lahko tudi na re-ceptnem papirju, ki naj vsebuje naslednje podatke: ime, priimek in bivališče bolnika,' delni, .nivo ime in njegovo Dtvahšre, začetek bolezni in diagnozo ter številko dokumenta o vpisu v INAM.
Ce bo moral— bolnik plačati zdravniški pregled, mu bodo strošek povrnili na osnovi tarife, veljavne v pokrajinski zdravniški zbornici. Tudi za družinske člane velja isti postopek.
Kar zadeva pregled pri specialistu, naj ga zavarovanci omejijo čimbolj morejo. V primeru plačila jim bodo tudi za pregled pri
specialistu povrnili stroške po tarifi.
Nobene težave ne bo za zdravljenje v bolnišnici. Bolniki naj se s svojimi napotnicami za bolnišnico predstavijo teritorialnim sekcijam, ki bodo izdale potrebna potrdila. Za nujno zdravljenje v bolnišnici velja običajni postopek. Za vsak primer so uradi INAM na voljo za vsa morebitna pojas-nila	-----------
Dva občna zbora jutri v Sovodnjah
Jutri, 20. marca ob 11. uri dopoldne bo imelo društvo za zavarovanje goveje živine v Sovodnjah svoj redni letni občni zbor. Vršil se bo v občinski sejni dvorani na županstvu. Odbor vabi vse člane, naj pridejo na zbor polnoštevilno, da se. bodo pogovorili o delovanju društva v lanskem letu in o raznih upravnih zadevah.
Pol ure kasneje se bo vršil v istih prostorih tudi občni zbor kmečke bolniške blagajne z običajnim dnevnim redom. Tudi tukaj bodo ob tej priliki pregledali in ocenili delovanje blagajne v preteklem letu.
VESTI IZ TRŽIČA
Predstavniki industrijskega konzorcija pri Berzantiju
Predsednik deželnega odbora Ber-zanti je včeraj sprejel predstavnike konzorcija za industrijsko cono t Tržiču, ki jih je spremljal predsednik konzorcija za industrijski razvoj Tržiča. Ob tej priliki so predstavniki poročali Berzantiju o prvih pripravljalnih delih za industrijske naprave. Deželna uprava je že prispevala konzorciju 300 milijonov s katerimi bodo izvedli za 375 milijonov del. Prvi obrok del za razne naprave pa predvideva 1.660 milijonov lir izdatkov.
KRVODAJALCI IZ FOGLIANA pranujejo danes svoj praznik. Slovesnost bo v kino dvorani Italia in ob tej priliki bo župan pripel na njihov prapor zlato kolajno za zasluge. Pri slovesnosti bosta poleg domačih prisotni tudi delegaciji krvodajalcev iz Jugoslavije in Avstrije.
PES JE UGRIZNIL 16-letnega Angela Fadela iz Starancana, ter mu povzročil lažje praske na desni roki. V tržiški bolnišnici so mu nudili prvo pomoč.
ramenih
FILIALA V TRSTU
Ul. Čampo Marzio 12 rel. 31985
fiat
kjer je rabljeni avtomobil dober nakup
zadovoljuje in daje zaupanje zagotovi prihranek
v široki izbiri modelov rudi avtomobili s posebnim jamstvom
največje olajšave pri izplačevanju
razstava je stalno odprta
ugajanja za nagrado v tovarni v Podgori
Zveza lndustrijcev v Gorici je poslala sindikalnim predstavnikom tekstilne stroke povabilo za sestanek z vodstvom tekstilne tovarne v Podgori. Sestanek bo v ponedeljek 21. t. m. ob 16. uri ter se bodo ob tej priliki pogovorih o proizvodni nagradi za leto 1966 v skladu s sporazumom vodstva te tovarne in goriškim prefektom od 10. februarja.
Spomladansko cepljenje otrok proti kozam in davici
Goriška občina sporoča, da se bo spomladansko cepljenje proti kozam m davici vršilo po spodaj navedenem razporedu. Proti obema boleznima se morajo cepiti otroci, rojeni med 1 julijem in 31. decembrom 1964 in pa otroci, rojeni pred tem obdobjem, ki še niso bili cepljeni ali je bilo cepljenje negativno.
Profilaktične ukrepe bo izvršil občinski urad za higieno in zdravstvo v Mazzinijevi ulici 7 (dvoriščno poslopje) od 21. do 28. mar-ca med 9. in 10. uro.
V otroške vrtce in šole ne bodo sprejeli nobenega otroka, ki ne bo
imel predpisanega potrdila o cepljenju, zavoljo tega županstvo o-pozarja starše in nadzornike o-trok, naj jih pripeljejo cepit, čeprav ne bi prejeli poziva.
Ker se med otroki pogostoma pojavlja zastrupitev s tetanusom, se priporoča staršem, naj z injekcijami proti kozam in davici cepijo otroke tudi proti tetanusu.
Umik trgovin za danes in jutri
Danes, 19. marca. Vse trgovine bodo ves dan zaprte, vključno mes. niče, pekarne ta trgovine s sadjem in zelenjavo. Cvetličarne bodo odprte od 8. do 13. ure.
Jutri, 20. marca. Trgovine bodo ves dan zaprte. Poslovale bodo le: mesnice od 7.30 do 11. ure, pekarne in mlekarne dopoldne do zaključka prodaje kruha in mleka, trgovine s sadjem in povrtnino od 8. do 12. ure in dežurne cvetličarne. (Micheli).
DELEGACIJA PRI PREFEKTU
Graditelji naftovoda ponujajo Jameljcem prenizko odkupnino
Prefekt je obljubil da bo zanje posredoval
Včeraj so bili v avdijenci pri goriškem prefektu dr. Princivalleju odbornik doberdobske občine Jožef Pahor iz Jamelj, ki sta ga spremljala pokrajinski odbornik Marko Waltritsch in tajnik Kmečke zveze dr. Mirko Primožič. Ob tej priliki so obrazložili prefektu problem odkupnine za zemljišče, po katerem bodo speljali naftovod Trst-Bavar-ska po ozemlju doberdobske občine. Graditelji so ponudili po 30 lir za kv. meter kot v Zagraju. Lastniki zemljišča v Jamljah ne morejo pristati na tako ponudbo, ker je zemljišče na njihovem področju mnogo boljše kot pri Zagraju, ter je tu boljša zemlja in tudi bolj poraščena z drevjem in travo.
Prefekt je vzel problem na znanje ter je obljubil, da se bo zanimal za pravično rešitev.
Sklepi pokrajinskega upravnega odbora
Pokrajinski upravni odbor je na svoji' zadnji seji med drugim odobril tudi naslednje sklepe:
POKRAJINSKA UPRAVA' Razni natečaji in podpore ustanovam in združenjem za njihovo delovanje za leto 1965. Med drugim so potrdili prispevek pokrajinske uprave klubu «S. Gregorčič« in je to prvič, da je neka slovenska ustanova na Goriškem prejela denarno podporo iz javnih sredstev.
Sprememba prispevka konzorciju za razvoj letalskega prometa v Benečiji. Obnova pogodbe z ONAIRC za otroški vrtec v pokrajinski gluhonemnici. Nagrade za diplomske teze o goriških problemih za 1966
TRŽIČ: Povečanje in modernizacija kopališča «Terme romane«.
SOVODNJE: Pristop občine k po-soškemu konzorciju za pospeševanje gospodarskega in socialnega razvoja.
DOBERDOB: Najem posojila 7.5 milijona lir pri državni blagajni v Rimu za ureditev notranjih cest v Doberdobu.
Goriška kvestura je v skladu s zapornim poveljem aretirala 50-let-nega Giovannija Spangherja iz «ka-zermet« na Svetogorski cesti, ker mora zaradi pijanosti prestati kazen 2 mesecev zapora
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI
Ker je počila guma pri kolesu je treščil z avtom v obcestni zid
Pri tem je zadobila njegova sopotnica smrtne poškodbe Pri jubilejni 40. razsodbi je dobil 4 in pol leta zapora
Pred goriškim okrožnim sodiščem se je moral včsraj dopoldne zagovarjati 30-letni mizar Claudio Gher-sevich Ul. Alviano 17/1. pod obtožbo, da je pri prometni nesreči, katera se je pripetila dne 6. februarja 1964 na državni cesti med divanom in Devinom, povzročil smrt svoje sopotnice 31-letne Marije Gicr-g! Iz Trsta Ul. Aleardi 6, ki Je bila točajka v nekem baru.
Tistega dne okrog 20. ure se je Ghersevich odpravil s svojim avtom NSU Prinz v Zagraj ter vzej s seboj tudi prijateljico Marijo Gbrgl. Na povratku je okrog 1.20 ure pe polnoči lz vzrokov, kbjllr ni znal pojasniti, Izgubil kontrolo nad vozilom ter treščil z njim v zid ob cestnem mostičku na svoji desni strani. Vozilo se je potem prevrnilo na levi strani ceste. Pri tem sta oba potnika dobila nude telesne poškodbe. Giorgijevo so odpelja l v bolnišnico v Tržiču, kjer je kmalu po or;-hodu podlegla poškodbam, Gherse-vicha pa so odpeljali v civilno bolnišnico v Trstu, kjer so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju. Iz zapisnika cestne policije je razvidno, da je Ghersevich, čeprav sam ranjen, skušal takoj pomagati svoji sopotnici. V zapisniku je nadalje navedeno, da je vozil prenaglo na ovinku.
Pri včerajšnji razpravi Je državni pravdnik dr. Balti predlagal za Ghersevicha 6 mesecev zapora tn odvzem šoferske knjižice za eno leto. Zagovornik Jacuzzl iz Trsta pa je poudaril, da po ugotovitvah cestne policije obtoženec ni vozil prenaglo in da je izgubil kontrolo nad vozilom, zato, ker je počila zračnica pri prednjem kolesu, kar so tudi ugotovili pri izvedniškem pregledu. Na osnovi teh podatkov je sodišče obtoženca oprostilo, ker ni napravil kaznivega dejanja.
Svojevrsten jubilej je praznoval včeraj 63-letni Guido Greatti lz Baslliana pri Vidmu, ki je tokrat imel svojo 40. sodno razsodbo m tudi precej ostro obsodbo, ter je že od 1. februarja letos ponovno v goriških zaporih.
V obtožnici Je rečeno, da Je dne
IIIIIIIMIIIlUallllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliilllHINIIIIIIIIIHlIlllHllltllMIIHMlIlUIIItHIIHIIi
PRED VIDEMSKIM POROTNIM SODIŠČEM
Za roparski napad v Nemah Indelicatu še 7 let ječe
Spoznali so ga za krivega samo za rop v «Ljudsko banko*, no pa tudi za poskus umora
Predvčerajšnjim je videmsko porotno sodišče obso-dilo zloglasnega Ubalda Indelicata na 6 let in 4 mesece zapora ter 240.000 lir globe. na 8 mesecev pripora in 80.000 lir denarne kazni. Poleg tega bo moral Indelicato preživeti po prestani kazni eno leto v kazenski zdravstveni ustanovi.
O Indelicatovih kazenskih podvigih smo v prejšnjih letih obširno poročali Policisti so g« stalno zasledovali, ker je bil obtožen številnih prekrškov. Neko popoldne so ga izsledili na Trgu pri Sv. Jakobu, kjer je bil skupaj z Angelom Sirottijem, ki je sedaj v zaporu v S. Gemignanu v Toskani (Sirotti bi moral pričati tudi na procesu proti Glovanniju Pietrobonu) Tedaj se je Indelicatu posrečilo, da je zbežal, čeprav so ga policisti zasledovali od blizu. Izstrelil pa je proti agentom baje dva strela. Policisti so ga nekaj mesecev pozneje aretirali na njegovem domu. Tržaško porotno sodišče ga je obsodilo Uni na precej visoko zaporno kazen.
V Vidmu se je moral Indelicato zagovarjati zaradi poskusa uboja ravnatelja podružnice -Ljudske banke, v Nemah (Nimisu) ter ropa. Porotniki so ga spoznali /a krivega tega prekrška, toda so
menili, da ne obstajajo dovoljni dokazi glede poskusa umora.
Nočni vlom v trgovino v Tržiču
Neznanci so prejšnjo noč vlomili v bazar Alide Passega iz Ul. Cosulich ll v Tržiču ter odnesli iz njega raznega blaga v vrednosti okrog 200.000 lir. V trgovino so prišli skozi okno, v katerem so razbili šipe z avtomobilskim krikom. Policija je vlomilcem že na sledi in računa, da jih bo kmalu spravila pod ključ.
Gozdni požar pri Tržiču
Včeraj okrog 14. ure so poklicali gasilce iz Tržiča in Gorice v gozdni nasad v bližini tržiške postaje, kjer se je vnela suhljad. Ogenj se je razširil na področje treh hektarov ter uničil tudi precej borovcev in mladega nasada. Gasilcem, ki so bili na delu sko-ro do 19. ure, so pomagali tudi gozdna milica in karabinjerji. Sko. de g,, niso precenili, vendar je precejšnja.
1. februarja letos okrog 15. ure u-kradel moped njegovemu lastniku Tulliu Franchiju, ki ga je imel parkiranega na dvorišču svojega doma v Ul. Ascoli št. 23. Obenem se je moral zagovarjati zaradi obrekovanja, ker je trdil, da ga Franchi po krivici dolži tatvine. Tistega popoldne je Pranchljeva žena opazila na dvorišču sumljivega moškega in je to povedala možu. je ta šel pogledat in opazil, da je zmanjkal njegov moped. Skočil je na ulico prav v času, da je lahko opazil ne znanca, ki Je odpeljal njegovo vo žilo. Skočil je za njim, ga dohitel in zgrabil ža vozijo. Prišel Je tudi policaj in aretiral tatu. Med potjo na kvesturo pa je ponovno pobegnil in šele po ponovnem lovu so ga ujeli pred škofijo ter potem na kvesturi ugotovili njegovo Identiteto.
Sodišče je sprejelo predlog državnega tožilca in obsodilo obtoženca na 4 leta in 6 mesecev zapora, pla čilo 60 tisoč lir globe in 'plačilo sodnih stroškov. Obenem so ga proglasili za zakrknjenega zločinca in za , to bo moral po prestanem zaporu ' še za dve leti v prisilno delavnico Branil ga je odv Giannattasio.
Drž. tožilec: dr. Balti, preds. so dišča dr. Cenisi, sodnika Mancuso ln Mazzarella.
niči se je okrog 14. ure poresal z žago cirkularko na desni roki 30-letni Silvijo Ballaben iz Farre. Nudili so mu prvo pomoč. Okreval bo v 8 dneh.
Ugodna smuka na Lokvah in Laznah
Sneg na Lokvah vztrajno kljubuje spomladanski temperaturi, ker je ponoči precej hladno; včeraj zjutraj so namerit; minus 6 stopinj. Vlečnice na Lokvah in na Laznah delujejo. Dovolj snega imajo tudi na Livku.
Priprave na volitve obrtniške komisije
Za izvolitev pokrajinske obrtniške komisije in delegatov v vzajemno blagajno je bilo doslej več zborovanj obrtnikov. Kandidati liste št. 3, ki zastopajo vsedržavno konfederacijo obrtnikov bodo imeli v nedeljo ob 10.30 v hotelu Al Corso v Gorici skupščino, kateri bo prisostvoval predsednik pokrajinske obrtniške zveze Ugo Venturi in Mauro Rizzieri, odgovoren za CNA v goriški pokrajini.
S G IZ TRSTA gostuje
v sredo, 23. marca ob 20.30 v Prosvetni dvorani v Gorici Verdijev korzo 13
Na programu sta deli Samuela Becketta
ČAKAJOČ NA C0D0TA POSLEDNJI TRAK
Izvajajo Silvij Kobal, Edvard Martinuzzi in Rado Nakrst
Vstopnina za odrasle po 250 in za dijake po 100 Ur
Prodaja eno uro pred predstavo pri gledališki blagajni.
Občinski svet v Tržiču se bo sestal v petek 25. marca ob 20.30.
Na tej seji še ne bodo obravnavali proračuna za leto 1966, prav!______
tako pa ne bodo nadaljevali z dl- j MDDERNISSIMO. 14.30	—
skusijo o programih konzorcija za «Non sono un’assassina», M Ro-
(t orle a
VERDI. 14.30 - zadnja ob 22.00: «Africa addio«. Jacopettijev doku. mentarni kinemaskope v barvah. Mladini pod 14. letom prepo-povedan vstop
CORSO. 15.00: «GU eroi cU Telemark«, Kirk Douglas, Richard Harrison in Ulia Jacobsson, angleški kinemaskopski film v barvah.
22.30:
industrijski razvoj, ki so jo prekinili 23. februarja. Obe te dve vprašanji bosta priSU na dnevni red na prihodnjih sejah.
V zapor zaradi tihotapstva
Policija iz Tržiča je včeraj dopoldne okrog 10. ure aretirala v »Circolo alla vela* 39-letnega Roberta Glavicha iz Panzana, ki je bil pred časom obsojen zaradi tihotapstva cigaret na 6 mesecev zapora in globo 5 milijonov lir. Po obsodbi je vložil priziv, ki pa je bil te dni zavrnjen in bo moral kazen odsedeti. Skupaj z Gla-vichem sta bila takrat obsojena tudi 34-letni Giuseppe Stabile na 6 mesecev zaj^ora in 5,4 milijona lir globe ter 31-letni Ermanno Fonzar na 4 mesece zapora in 3,5 milijona lir globe. Oba sta iz Tr-žiča in sedaj ju iščejo karabinjerji, ker bosta tudi onadva morala odsedeti kazen. Pri tihotapstvu so jih zasačili v Panzanu in dobili pri njih tuje cigarete v najlonskih vrečicah.
Iz goriške bolnišnice
Včeraj nekaj po 10. uri so v goriški civilni bolnišnici nudiU prvo pomoč 21-letnemu vojaku Giuseppa Arculiju iz Ravenne, ki služi vojaški rok v Gorici. Ko Je imel opravka na poveljstvu pehotnega polka z nameščanjem lestenca, Je padel z lestve ter se ranil na čelu. Okreval bo v 8 dneh.
Na delu v svoji mizarski uelav-
binson, J Garen in D Carrel. Francoski črnobeli film; mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
MODERNISSIMO (v nedeljo); 14.45, zadnja ob 22.30; «Degueyo», Jack Stuart in Dan Vadiš, italijanski kinemaskopski film v barvah; mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
VITTORIA. 15.00: «Due marines e un generale«, Franco Franchi .n Ciccio Ingrassia; italijanski barvni kinemaskopski film.
CENTRALE. 15 00:	«La capanna
dello zlo Tom«, W Fisher in Mi. lene Demongeot; trancosko-itali-jansko koprodukcijski film v barvah; zadnja ob 21.30
DE2UKNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italija št. 10, tel. 25-76.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj je bila v Gorici najvišja temepratura 14,6 stopinje ob 16. uri in najnižja 3 stopinje pod ničlo ob 6.45; povprečna vlaga 65 od sto.
AVTOBUSNI 1ZLE1 V PLANICO priredi Slovensko planinsko društvo dne 27. marca ob priliki mednarodnih smučarskih skokov. Vpisovanje pri A. Košuti, v Gorici, Ul. Mameli 12 do 21. t. m. Vožnja za člane po 1500 in za nečlane po 1700 lir. Podrobnejše informacije i>ri vpisu.
OD PETKA 25. DO NEDELJE 27. t.m. SMUČARSKI POLETI
Tudi svetovni rekorder Norvežan. Bjoern Wirkola bo nastopil v Planici
Nad 65 tekmovalcev iz 14 držav na velikanki v borbi za novo rekordno znamko
Tudi novi svetovni rekorder v smučarskih poletih Norvežan Bjoern Wirkola bo prisoten v Planici v dneh 25. do 27. t.m., ko bo na velikanki revija najboljših predstavnikov 7. vseh delov sveta. Wirkola, ki je letos uspel tudi na svetovnem prvenstvu, bo moral v Planici dokazati, da je res najmočnejši ali bolje... najdaljši. Sicer je res, da ne bo mogel postaviti znamke iz Vikersunda (145,5 m),
vendar je tudi res, da se bo moral potruditi do skrajnosti, ker bo imel letos v Planici izredno konkurenco. Naj omenimo samo izredno vzhodnonemško reprezentanco, v kateri najdemo poleg imena bivšega svetovnega prvaka s 145 m Petra Lesserja tudi zelo nevarnega Dietra Neuendorferja in Dietra Bockeloha.
V zvezi z letošnjimi planinskimi poleti, ki bodo ob 30-letnici prvega skoka čez 100-meterski zid (Avstrijec Sepp Bradi v Planici marca 1936. leta) je bila včeraj na jugoslovanskem konzulatu tiskovna konferenca, ki sta jo ime-
la predsednik organizacijskega odbora tov. Belopavlovič in odgovoren za tisk in propagando Šerbec. Oba predstavnika organizacijskega odbora sta seznanila novinarje s pripravami in predvsem z novimi prijavami ter sta izrazila željo, da bi se čim več Tržačanov, Goričanov in tudi ostalo obmejno prebivalstvo ogledalo letošnjo izvedbo smučarskih poletov, ki zaključuje triletni ciklus tekmovanj za Memorial ing^ Stanka Bloudka.
Letošnja izvedba bo toliko važnejša, ker sovpada z obletnico prvega stometerskega skoka. Zato so organizatorji povabili v Planico vse svetovne in tudi planiške re-
Z včerajšnje tiskovne konference organizatorjev planiških poletov
REPREZENTANCE V PLANICI
AVSTRIJA
tekmovalci
1.	Max Golser
2.	Reinhold Bachler
3.	Baldur Preiml
4.	Sepp Lichtenegger
5.	Wilii Schuster
6.	Albert Haim (namestnik) trener
Walter Habersatter vodja
Hugo Kassel Z VHODNA NEMČIJA tekmovalci
1.	Ihle Heini
2.	Ohlmeyer Henrik
3.	Happle VVolfang
4.	Gollner Giinther
5.	Schinze Oswald trener
Ewvald Roscher vodja
Franz Baier gost
Dr. Horst Jager ITALIJA tekmovalci
1.	Aimoni Giacomo
2.	Bazzana Albino
3.	Cecon Mario
4.	Zandanel Nilo trener
; Luigi Pennacchio
FINSKA tekmovalci T. Markku Maatela
2. Risto Tarkkila FIS sodnik Taito Toivonen
VZHODNA NEMČIJA tekmovalci
1.	Neuendorf Dieter
2.	Lesser Peter
3.	Kurt Weit
4.	Queck Horst
5.	Brettschneider Alfred
6.	Scharf Dieter
7.	Karwofsky Bemd (namestnik)
8.	Bokelon Dieter (namestnik)
9 Miiller Dieter (namestnik)
delegacija
1.	Ludwig Schroder
2.	Dr. Hochmuth Gerhard
3.	Renner Hans SZ
tekmovalci
1.	Ivannikov Alexander
2.	Vertennikov Mihail
3.	Emeljanov Valerij
4.	Kovalenko Petr POLJSKA
tekmovalci
1.	Witke Ryszard
2.	Wala Piotr
3.	Murzyniak Stanislavi vodja
Gasiorowski Jan častni gost Marusarz Stanislaw FRANCIJA tekmovalci
1.	Gilbert Poirot
2.	Alain Macle ŠVICA
tekmovalci
1.	Zehnder Josef
2.	Pfiffner Richard
3.	Wirth Jose
4.	Schoni Urs trener
Sepp Bradi FIS sodnik Farber Max MADŽARSKA tekmovalci
1.	Geller Laszlo
2.	Kiss Endre
3.	Csavas Laszlo (namestnik)
vodja
Csiszar Istvan NORVEŠKA Nikola Bjoern ŠVEDSKA Carlson Martinsson Hemfeld CSSR Raška Matouš Hubač Hendl Dival
korderje, med katerimi bomo našli znane obraze junakov smučarskih poletov od Norvežana Burgerja Ruda, Seppa Bladla, Švicar-ja Fritza Tschannena, Poljaka Stanislava Marusarza pa do branilca planiškega rekorda (127 m) Nemca Recknagla. Seveda bodo prisotni tudi Jugoslovani od Nov-šaka dalje.
Jugoslavija bo letos zastopana z najmočnejšo garnituro s Petrom Erženom na čelu, medtem ko bo imela tudi Italija zelo borbeno ekipo. Poleg Aimonija, Bazzano in Ceccona bo na startu tudi Nilo Zandanel, ki je pred letih odvzel naslov svetovnega rekorderja Jugoslovanu Marjanu Pečarju. Borba bo torej ostra in. prav gotovo se bodo za prva mesta potegovali tudi Cehi, ki bodo med drugimi poslali v Planico Raško in Ma-touša.
Tekmovanje samo bo trajalo tri dni. Prvič se bodo po spustu velikanke spustili 25. t.m. ob 10.30 Tekmovanje se bo nadaljevalo v
soboto 26., vedno ob 10.30, in s.e zaključilo v nedeljo, ko se bodo borbe začele ob 10. uri.
In še nekaj navodil.
Tržačani, ki bodo že v soboto odpotovali iz Trsta, bodo imeli na razpolago prenočišča od Kranja dalje. Organizacijski odbor pa jih opozarja, naj bodo pred skakalni-nico najkasneje do 9. ure, ker predvidevajo, da bo kasneje promet še bolj zamotan.
Nedeljske obiskovalce pa bi o-pozorili, da bi bilo bolje, če bi v Planico prišli preko Trbiža in Rateč, S te strani, vsaj tako predvidevajo, bo promet bolj znosen in dotok vozil do parkirišč bolj enostaven. Vstopnice za nedeljsko prireditev stanejo 506 din (250 lir), prav toliko pa bo stalo parkiranje vozila. Vsem pa priporočamo, da se vstopnic in nalepkov za par-hiranje preskrbe že v Trstu in sicer pri potovalnem uradu Aurora, kjer lahko dobijo tudi podrobne informacije.
iiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiitiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiuiismiiiiiiiim
MEDNARODNI NOGOMET
. mm——um  	■iiiiiiiMliaiiiiiiiiiniiililiii iiiiriTifTr-r-r--niTi--------^-------^ T"
Danes v Parizu Francija-Italija
Tekma je v okviru priprav za SP
PARIZ, 18. — Fabbri bo postavil jutri v tekmi proti Franciji, ki mu bo služila za proučitev sil za svetovno nogometno prvenstvo, precej nenavadno italijansko reprezentanco. Predvsem se bo poslužil novih sil kot so Albertosi, Pirovano in Riva, vrhutega pa je spremenil mnenje o Corsu in mu poveril vlogo, ki mu popolnoma prija, to je režiserja na sredi igrišča. Fabbri se zaveda, da Corso vnaša red in zna tudi sam spraviti tekmo po tiru zmage.
Jutri se bo torej jasno videlo, če Corso in Rivera lahko igrata skupaj v reprezentanci. Rivera bo tako brez posebnih skrbi lahko igral zvezo z napadalno vlogo in bo imel poleg sebe prerojenega Mazzolo, na krilih pa Rivo in Domenghinija.
Jasno je, da bo moral Domenghini večkrat na pomoč Corsu, vendar upajo, da bo znal tudi prisebno svoje bliskovite strele.
KOŠARKA
MOŠKA B LIGA
I m
Goriziani zagotovljeno vodilno mesto na lestvici
Hausbrandt se je v C ligi prerit na drugo mesto
Ginnastica se je v nedeljo maščevala nad ekipo, ki je v prvem delu prvenstva zaustavila njen polet ter za trenutek dala dvomii.i nad končnim uspehom Zorzijevih atletov.
Stamura iz Ancone ni mogla ponoviti svojega uspeha tudi v soškem mestu. Tu je bila prisiljena
bila prisiljena celo na močno podrejeno vlogo. Ponton, Nanut in tovariši so posebno v drugem delu tekme razkazali vse svoje znanje, marsikdaj so s svojimi napadi tudi tvegali, a to je bil njihov srečen dan in vse kar so počeli, se je srečno zaključilo. Ob razidu je ekipe delilo 55 točk, kar predstavlja letošnji rekord tega tekmovanja. Goričani so obenem prvič prekoračili stotico in tako pokazali svojim navijačem, da so na pravi poti do uspeha tudi v zaključnem delu tega prvenstva.
Goriziana bo morala sicer še enkrat v Brindisi, vendar tekma predstavlja le formalnost. Morebitni poraz ne bi vplival na osvojitev prvega mesta v skupini. To je že oddano soškim igralcem, ki imajo šest točk naskoka nad zasledujočima peterkama Becchija in someščanskega Safoga.
Slednja ekipa predstavlja pravo
SMUČAMt
presenečenje prvenstva ter potrjuje, proti vsakemu pričakovanju izgubi-
ju, ki naj bi odločal o boljšem tržaškem predstavniku te skupine. Kljub svojemu bliskovitemu začetku, vodili so 12:0, niso Salichevi atleti zdržali protinapadov Lisiaka, D'Angerija in tovarišev.
Znatno več smo pričakovali od Don Bosca, ki se je v Vidmu spoprijel z Morettijem. Salezijanci so tudi v tej tekmi zaigrali neizenačeno po njihovem letošnjem standardu, ki omogoča naj višje dosežke, a ne prepreči najbolj grenkih porazov. Tako so salezijanci ostali praznih rok tudi na igrišču, ki ni bilo skopo manj sposobnim ekipam.
Vodeči Leacril je moral v tem kolu odbiti napade direktnega zasledovalca. Moštvo iz Bassana je dopotovalo v Marghero brez večjih upov na uspeh. Kljub temu so gostje zaigrali požrtvovalno in predvsem tudi dobro.
Peterka iz Trevisa, ki tudi spada v ožjo skupino boljših v razredu je
KRANJSKA GORA, 18.	— V
Kranjski gori se je danes pričelo mednarodno smučarsko tekmovanje študentov, na katerem sodeluje 60 tekmovalcev iz Avstrije, Zahodne Nemčije, Švice, Češkoslovaške, Velike Britanije in Jugoslavije. V ženski konkurenci je zmagala Nemka Erika Pongratz iz Muenchena s časom 94”30. Domačinka Krista Fa-nedl je zasedla tretje mesto. Med študenti pa je zmagal Karl Pongratz prav tako iz Muenchena s 84”7, Andrej Klinar pa je zasedel osmo mesto.
Jutri je na sporedu veleslalom.
* * *
CATANIA, 18. — Švicarka Marie Paule Fellay je danes zmagala v slalomu, ki je bil v okviru tekmovanja na Etni. Vrstni red na cilju je naslednji:
1.	MARIE PAULE FELLAY (Šv.) 118”
2.	Martha Vegel (Nem.) 1’18”1
3.	Maria Duss (Šv.) 1196
4.	Josette Berod (Fr.) 1’20”7
5.	Rassbichler Helga (Nem.) 1’21”1
6.	Rita Hug (Šv.) 1’21”2
7.	Inge Pugl (Av.) 1'21”8
8.	Ingrid Christopherson (VB) 1’23”7
9.	Flaminia Ercolani (It.) 1’25”1
10. Romana Kleindienst (Jugoslavija) 1’27”9, 11. Virginia Cox (VB) 1’28"8, 12. Jennifer Shiel (NZ) 1’ in 39”2, 13. Patricia Shiel (NZ) 1’50”5,	14. Giovannella Missiroli
(It.) 1’53”8.
izrabiti
Fabbrija posebno skrbi obramba, ker je znano, da Francozi sicer niso tehnično popolni, pač pa so izredno hitri. Vse bo torej odvisno, če bodo dovolj strogo pazili na francoske napadalce. Francoski tehnični komisar se je celo hotel po-služiti starejših igralcev, vendar se je v zadnjem trenutku odločil raje za mlajše, tehnično sicer nepopolne, a zato fizično in atletsko bolje pripravljene igralce.
* * •
ZUERICH, 18. — Izvršni odbor evropske nogometne zveze (UEFA) je na današnji seji sklenil, da bo finale turnirja za pokal evropskih prvakov 11. maja v Bruslju, finale za pokal pokalnih prvakov pa 4. maja v Glasgowu.
SZ BOR
sporoča, da v ponedeljek popoldne odpade zaradi zasedene dvorane otroška telovadba.
DOMAČI
NOGOMET
III. AMATERSKA LIGA
Jutri ob 10.30 v Nabrežini Vesna — Libertas Prosek Jutri ob 15. uri v Boljuncu Breg — Alabarda Darwil Jutri ob 15. uri v Ul. Flavia Rosandra Zerial — S. Sergio * * *
PRIJATELJSKO SREČANJE
Jutri ob 13. uri v Boljuncu Breg — Primorje (juniorski enajsterici)
da je naša dežela izredno bogato torišče košarkarskih talentov, ki žal nimajo prilike, da bi svoje znanje pokazali v okviru tukajšnjih klubov. V nedeljo je Safog zabeležil edini uspeh na tujem tega kola. Po točke je šel v Ravenno, kjer je premagal Robur s sicer tesnim, a zasluženim rezultatom.
Tudi tržaška Ginnastica je uspešno zaključila nedeljsko kolo. Njena žrtev je bila peterka iz Vidma, ki je začela tekmo s polno paro in v prvem polčasu dala slutiti na možnost njene zmage. V drugem delu pa so Tržačani prešli v silovite napade ter v nekaj minutah spremenili stanje sebi v korist. Mladi tr-žačani so se, sodeč po tem nastopu, le vključili v pravega duha tega prvenstva.
Težjo pot do uspeha je v nedeljo imelo moštvo Becchija. čeprav je gostilo pepelko prvenstva, je ekipa iz Reggio Emilie osvojila obe točki šele v zadnjem trenutku in z minimalno razliko. Točka prednosti nad Recoarom pa ji je omogočila obdržati drugo mesto na lestvici ob stra ni Safoga.
* * *
Redkokdaj se dogaja, da bi bilo j v enem in istem šopu zbrano tako I veliko število enakovrednih ekip kot se je pripetilo v tukajšnji skupini moške C lige.
če izvzamemo vodeči Leacril, ki ne razpolaga s fenomeni, a ima zelo izenačeno peterko, katere moč temelji bolj na atletskih sposobnostih njenih članov kot na njihovih košarkarskih vrlinah, najdemo kar šest ekip v območju dveh točk razlike.
Drugo mesto na lestvici si delijo kar tri moštva. V to skupinico se je vključila tudi ekipa tržaškega Hausbrandta, ki je po negotovih korakih preteklih kol, spet stopila na pozornico.
Le dve točki za Hausbrandtom pa se nahajata obe ostali tržaški peterki, katerima zadnje kolo ni bilo naklonjeno. Italsider se je namreč spoprijela s Hausbrandtom v derbi-
la tekmo v Muranu in nam preskrbela edino veliko presenečenje tega kola.
Manjše presenečenje pa je prišlo iz Castelfranca, kjer so domačini visoko pregazili z rekordnim izidom goste iz Tržiča,.ki so šele preteklo nedeljo zabeležili svojo do sedaj prvo in edino zmago v letošnji sezoni.
Tudi to prvenstvo se nagiba k zaključku. Le dve koli sta še na sporedu in že preteklo nedeljo bomo Trstu lahko spet sledili derbiju med Don Boscom in Italsiderjem. V ospredju tega kola pa bo dvoboj med Trevisom in Bassanom, ki bo odločal o peterki, ki se bo kosala s Hausbrandtom v boju za drugo mesto na lestvici.
I. PATRIZIO
ODBOJKA
Bor 2 CRDA 1
Sinoči je Borova šesterka premagala v tekmi juniorskega prvenstva tekmece CRDA z 2:1 (11:5, 15:12, 15:4). Za Borove barve so nastopili Spacal, Fučka, Orel, Vodopivec, Uršič, Lakovič in Starec.
Livorno—Reggiana	1		1.	— prvi	1	2
Mantova—Novara	1			drugi	2	1
Messina—Piša	1		2.	— prvi	1	2
Modena—Alessandria	1			drugi	2	1
Monza—Genoa	2	X				
Palermo—Padova	1	X 2	3.	— prvi	4 t	
Potenza—Reggina	1			drugi	1	
P. Patria—Catanzaro	1	X	4.	— prvi	l	
Trani—Venezia	2	X		drugi	X	
Verona—Lecco	1	X 2	5.	— prvi	2	X
Legnano—Biellese	1			drugi	X	2
Siena—Arezzo	1	X	6.	— prvi	1	1
L'Aquila—Cosenza	1			drugi	2	X
mmMML
TRIVERO, 18. — Nemec Rudy Altig je danes zmagal na kolesarski dirki po Piemontu na 214 km dolgi progi od Turina do Trivera. Za njim se je z zaostankom 4” uvrstil Bitossi .tretji pa je bil zaostankom 6” Motta. Vrstni red na cilju je naslednji:
1.	RUDY ALTIG (Molteni) 5 ur 12’20”, s povprečno hitrostjo 41.109 km
2.	Bitossi (Filotex) z zaost. 4”
3.	Motta (Molteni) 6”
4.	Passuello
5.	Maurer (Sv.)
6.	Cribiori
7.	Mugnaini
8.	Van Springel (Belg.) vsi s ča som Motte itd.
Svetovalec SS dr. J. Skerk o predlogu za zaščito manjšin
(Nadaljevanje s 3. strani)
nje nekega naravnega koncepta, ustrezajočega italijanski politični stvarnosti, kjer se dejavnost vladanja in javnega upravljanja razvija preko raznih strank v imenu Individualnosti italijanskega ljudstva in kot sredstvo izražanja njegove politične volje v okviru določenega svobodnega in demokratič-nega sistema.
Isto velja za prebivalstvo s slovenskim jezikom.
priznati je namreč treba, da je slovenska narodna manjšina v Italiji subjekt in ne objekt v okviru določenih tudi političnih okoliščin, ki so odločilne za njegov obstoj in ohranitev. Samo kot subjekt, in to tudi v političnem smislu, lahko manjšina izraža svojo individualnost. A v našem demokratičnem sistemu, temelječem na političnih strankah, to pomeni, da se ona ne more odreči svojemu političnemu predstavništvu preko enega ali več lastnih organizmov.
Po vsem. kar sem bil rekel, pa naj bo jasno, da se slovenska skupnost ne sme in tudi ne more izolirati, se zapreti v nekakšno ja o-vo in dušečo osamljenost. Preko svojih predstavništev želi, nasprotno, razvijati tesne stike s kvalificiranimi predstavniki italijanske večine.
Pa je tudi logično, da slovenska narodna večina želi brez izjeme zavzeti takole iskreno stališče, tembolj, v kolikor ji bodo priznane njene naravne pravice in pa zaščita njenega bistva ter obstoja.
V tako pomirjenem ozračju, kjer ne bo več raznih zaprek in starih računov, tudi ne bo več mesta za določena nezaupanja in sumničenja. A v tako obetajoči perspektivi se bodo lahko odprla vrata plodnim ter konstruktivnim odnosom na vseh področjih, kot tudi bo moč zagotoviti mirno in varno življenje vsemu prebivalstvu teh krajev ob vzhodni meji države.
PRIMORSKA IN GORIŠKA
V	Portorožu in Piranu je dovolj prostora. Prostor je tudi na Bovškem, Tolminskem in Goriškem. Na Črnem vrhu nad Idrijo imajo zasebniki 56 prostih postelj, gostišče Pri Pagonu 7 in Pri Metki 15. V Postojni je v hotelu Kras 108 prostih postelj, v hotelu Javornik pa 55. V motelu je odprta samo restavracija, zaprta pa sta camping pri Pivki jami in prenočišče Tiha dolina.
GORENJSKA
V	Bohinju ja zaseden hotel Jezero in prav tako na Voglu in obe Brunarici. V drugih hotelih in pri zasebnikih je dovolj prostora. V Kranjski gori je v hotelu Erika 46 prostih postelj, v Prisanku 50, v Ra-zorju 28 in v Motelu 42. Hotel Vi-tranc v Podkorenu ima 29 prostih postelj, Dom v Planici pa 35. V Gozd Martuljku je v hotelu Špik 12 prostih postelj, v gostilni Pri Jožici pa 10. Zasebniki v Kranjski gori, Podkorenu in Gozd Martuljku imajo dovolj prostora. Na Vršiču je v Erjavčevi koči 40 prostih postelj, Mihov dom in Koča na Gozdu sta odprta samo ob sobotah in nedeljah, Tičarjev dom in Koča v Krnici pa sta zaprta. Na Jesenicah je v hotelu Korotan 8 prostih postelj, v hotelu Pošta pa 40. V Domu pod Golico je 35 prostih postelj, v smučarskem domu na črnem vrhu pa 32. V turističnih objektih ob žičnici je dovolj prostih postelj in prav tako tudi pri zasebnikih v Hrušici, Planini in na Potokih. V Tržiču je dovolj prostora v gostiščih in pri zasebnikih. Prostor je tudi v Podljubelju, v Domu na Zelenici in v planinskih domovih Pod Storžičem in na Kofcah. V Kranju je v hotelu Jelen 30 prostih postelj in prav toliko tudi pri zasebnikih. Hotel Evropa ima prostor samo v soboto, v drugih dneh pa je zaseden. V hotelu na Brniku je 15 prostih postelj, v hotelu na šmarjetni gori 25, v
domu na Joštu 28, v Domu na Kr-lin v gostišču Lužar 4. Zasebniki v ------nn :n t,„( flopohniiHt, t* Viiii-n, Loški dolini imajo 12 prostih po-
vavcu 70 in pri zasebnikih v Naklem 40. Na Jezerskem je v domu 40 prostih postelj, pri zasebnikih pa 48. V Preddvoru je v Gradu hrib 30 prostih postelj, v zasebnih sobah 40 in v počitniškem domu Rade Končar v Bašlju 20. Dom Kokrškega odreda na Kališču je odprt samo v soboto in nedeljo. V Škofji -Loki je -v-gostišču Krona 24 prostih postelj, pri zasebnikih pa 40. V planinskem domu na Lubniku je 22 prostih postelj. V Poljanski dolini je pri zasebnikih v Poljanah 50 prostih postelj, v Srednji vasi 25, v Gorenji vasi 35 in v Trebiji 24. Hotel Dom pod Planino v Trebiji ima 60 prostih postelj. V smučarskem domu na Starem vrhu je 40 prostih postelj. V Selški dolini je pri zasebnikih v Selcah 22 prostih postelj, v Železnikih in na češntci pa Jih je 30. Na Soriški planini je v počitniškem domu Litostroj 70 prostih postelj, v Sorici pa je 30 prostih postelj pri zasebnikih.
Prireditve: Na Zelenici bo od 24. do 26. t.m. državno mladinsko prvenstvo v alpskih disciplinah.
LJUBLJANA Z OKOLICO
V Ljubljani Je dovolj prostora v vseh hotelih in pri zasebnikih. Prostor je tudi na Vrhniki in pri zasebnikih v Logatcu. Hotel Krpan v Logatcu ima 29 prostih postelj. V gostišču Pri Rezki v Rovtah Je še dovolj prostora. Gostišče v Rakovem Škocjanu ima 14 prostih postelj, gostišče Gnezda na Unču pa 4. Zasebniki v Ivanjem selu Imajo 8 prostih postelj, na Rakeku 5 in v Cerknici 4. Restavracija Jezero v Cerknici ima 7 prostih postelj. V Domu na Slivnici je 40 prostih postelj, v Begunjah Je pri zasebnikih 4 prostih postelj, v žlicah pa jih je v gostišču Baudek 8. Na Velikih Blokah so v gostišču Jerič 4 proste postelje, v gostišču Miklavčič 4, pri zasebnikih pa 8. V Novi vasi je v zasebnih sobah 4 proste postelje
stel j. V Mladinskem okrevališču na Rakitni in pri zasebnikih je še dovolj prostora. Prostor je tudi v hotelu Šimnovec na Veliki planini, v planinskem domu v Kamniški Bistrici in Starem gradu nad Kamnikom in pri zasebnikih v Kamniku.
V	-Domžalah je pri zasebnikih dovolj prostora. Prostor je tudi pri zasebnikih v Litiji, na Vačah pa v gostišču Turist in pri zasebnikih-
V	Trbovljah je v gostinskem podjetju Rudar 12 prostih postelj, * Zadružnem domu na Kleku 7, v planinskem domu na Mrzlici 65, v planinskem domu na Kumu 16, v domu borcev NOV na Vrheii 6 in v sindikalnem domu na Partizanskem vrhu 30. V Zagorju je v noteru Kum 10 prostih postelj, v Medijskih To; plicah 25, v koči na Zasavski gori 40 in pri zasebnikih na Cemš-miKU 20. Prostor je tudi še v turiotičum domovih na Travni gori, Kurcščku in Polževem.
Prireditve: V Mestni galeriji v Ljubljani je odprta razstava del slovenskega slikarja Marija Preg.a.
DOLENJSKA
V hotelu Metropol v Novem mestu so 4 proste postelje, medtem ko je v hotelu Kandija dovolj prostora. Prostor je tudi na Otočcu, v šmarjeških In Dolenjskih Trpilcah-
V	čateških Toplicah je novi hotel zaseden, v starem hoteni pa je dovolj prostora. Prostor je tudi v hotelu Sremič v Krškem, v hotelu Bela Krajina v Metliki, v hotelu Lahinja v Črnomlju, v gostišču v Černošnjlcah in v planinskih domovih na Mirni gori, Lisci in B»-horju. Za omenjene tri domove priporočajo ob sobotah rezervacije.
* * *
Turistični transportni biro organizira posebne vlake za gledalce smuških poletov v Planici. Cena prevoza za odrasle je 800 dinar |ev, za šolsko mladino pa 400 dinarjev-
ti
rr ^ r\ a *
m	f l '/lil I F rA v
A v*
A
V/	_	_______ V
S CECILIJ
ZGODBA »«»«»: O VIKU 1
*	T
e«
V
A
V-
A
«Carga poznam še iz gimnazije v Gorici,» je pripomnil Viko, «nenehno je sedel v karcerju zavoljo karikatur; dva razreda je bil pred menoj, če je to ta.»
«Seveda je prav on, samo da zdaj slika pokrajine. Prišel bo na obed v našo gostilno na vii Strozzi, tam se vedno zbiramo in takrat boš tudi zvedel, če je to tisti Čargo.»
Hiša ob Arnu, kjer sta Viko in Virgilio našla Elijo, je bila precej daleč od gostilne, kjer so navadno obedovali Tržačani, Elija pa je, v vlogi ljubeznivega gostitelja in bahaje se nad svojim mestom, popeljal tja svoja gosta po najdaljši poti.
Prijatelji so prešli Arno čez grbasti Ponte Vecchio, čez najstarejši florentinski most, kjer v' majhnih trgovinicah na obeh straneh mostu še danes trgujejo z zlatarskimi izdelki kot za časa Benvenuta Cellinija, genialnega mojstra zlatarskih izdelkov, lažnivca in pretepača, ki je bil znamenit celo v Firencah šestnajstega stoletja, ko je bilo tam obilno talentov vseh vrst in strok. Od obrežja so se obrnili k palači Signoria in šli mimo novega trga z njegovim bronastim merjascem. Prav na takšnem merjascu, kakor pravi izročilo, je neutrudljivi Benveruto Cellino nekoč ponoči smelo prejezdil vso Italijo in
v zahvalo za to je iz najboljšega brona izdelal svojega dirkalnega konja.
Na Trgu Vittoria Emmanuela, ki je bil svetlo obsijan od sonca, je bilo, kot vedno v času pred kosilom, živahno; Viko je postal pozoren na dva človeka, ki sta prečkala trg: eden izmed njiju, visok, s ščipalnikom, je hodil lahkotno in naglo ter je nekaj živahnega pripovedoval svojem^ sopotniku, kuštravemu plavolascu s pepelnato temnim obrazom.
«Kdo pa je to?» je vprašal Viko Elijo.
«Eden je Parini, drugi pa je tujec, zdi se mi, da je Rus.»
V gostilnici, ki se je stiskala v gluhi zakotni ulici poleg vie Strozzi za strogo, srednjeveško palačo iz sivega kamna, ki je bila nekoč hiša znamenite trgovske rodovine, je bilo tesno m mrakobno. Skoraj vsi Tržačani, ki jih je bil Elija omenil, so bili že tukaj in so vneto jedli fižol, najljubšo jed Florentincev, ki je bila prav tako popularna v mestu cvetov kot makaroni v Neaplju.
Zadnji se je prikazal Čargo. Vstopil je, počasi vlekel za seboj noge kot človek, ki je strahotno utrujen ali pa prepoln skrbi, mračno je pogledal zbrane in z gluhim glasom zaukazal natakarju, ki je pristopil:
«Dva obroka fižola in četrtinko črnega.«
«Gospod pa ima danes velik apetiti,)) je pripomnil natakar in neprepričljivo dodal: «Očitno ima gospod danes denar? Gospod se gotovo spominja, da njegov račun...«
((Spominja se,» je strogo odvrnil Čargo, «toda vi morate prav tako dobro vedeti, da gospod običajno plača ob koncu meseca, danes pa smo šele osemindvajsetega, V fižol dajte več popra in kisa!«
((Prosim, danes imaš dovolj svojega octa,» se je nasmehnil Elija, «zakaj pa si tako besen?«
«Pepca mu že dolgo ni pisala,« se je vmešal eden izmed Tržačanov.
Čargo Je ošinil vprašujočega z uničujočim pogledom, po-
tegnil iz žepa kuverto in z njo pomahal po zraku.
«Ne, zares, kaj se je zgodilo?« je vztrajal Elija.
Čargo je vzdihnil, pomembno pomolčal in končno blagovolil odgovoriti:
«Mati prihaja. Poslala je brzojavko. Namesto da bi mi poslala denar, bo sama prišla: vznemirila se bo, zakaj trošim toliko denarja. Ali razumete?«
«No, da... To pomeni, kontrola... In za dolgo?«
«Dolgo ne bo mogla biti tu, saj ima vendar svoje ure, poučuje glasbo. Prišla bo, pregledala in odpotovala... Takšna je.»
«Jaz pa bi bil zelo vesel, če bi prišla mati k meni na obisk,« je pripomnil Elija, «zares, vesel bi bil, kajti tako dobro mater imam.«
«Tudi moja je dobra,« se je nenadoma uprl Čargi, «seveda sem tudi jaz vesel...«
Tedaj je nenadoma obmolknil in se z razprtimi očmi zaustavil pri vratih. Od vrat, smehljaje se in naglo, je hitela naravnost k njihovi mizici še mlajša ženska.
«Mati...» je zmedeno spregovoril Čargo, se dvignil in znova sedel.
«Glej, tu si torej, sin!« se je še bolj široko nasmehnila ženska. ((Gospodinja doma pa se je bala, da ne bom našla te tvoje gostilnice. Saj sem svoječasno na Dunaju našla še tako skrite uličice. Torej tu tudi obeduješ?« je pravila in sedla na stol, ki ji ga je uslužno ponudil Virgilio. «Kaj hočeš, pa pokosimo skupaj. Kaj pa imajo tukaj?«
«Kuhan fižol z olivnim oljem in kisom... Kako je z vašim zdravjem, mati?«
«Vedno sem zdrava. Kako pa je s teboj? Kaj pa ti je tukaj, kakšno bolezen imaš? Pisal si, da se moraš, po doktorjevih besedah, dobro hraniti. Prinesla sem ti masla, jajc, samo s fižolom se ne boš pozdravil. Mar tu res nimajo ničesar drugega? Pokliči gospodarja!«
Medtem je k mizi pristopil natakar s fižolom, ki ga Je
bil naročil Čargo in nanj se je obrnila z istim vprašanjem-
«Kako da ne, gospa! Lahko vam postrežem s telečjim zrezkom, piščančevo obaro, makaroni... Kakor komu dopušča žep.«
Tržačani so naglo pokosili in drug za drugim odhajali iz gostilne, da bi ne motili svidenja matere s sinom. Dvignil se je tudi Viko.
«Stoj,» ga je zaustavil Elija, objel Vika čez rame, se obrnil k Čargu in mu rekel:
«Ta-le mladenič je prav tako Slovenec, nekaj časa je živel v Gorici in celo hodil je v isto gimnazijo kot ti.»
Čargo je radovedno pogledal Vika.
((Nikakor se te ne spominjam...
«Tudi jaz bi te ne prepoznal...,« se je nasmehnil Viko, «*»* pustil sem četrto gimnazijo, tl pa si bil že v šesti; dobro se te spominjam, zelo so nam bile namreč všeč tvoje karikature naših profesorjev.«
«Kje pa ste stanovali?« se Je obrnila nanj Cargova mat*-
«Pri strcu Danilu Pribovšku, organist je. Morda pa 6a gospa celo pozna?«
«Danilo Pribovšek! Saj ni samo organist, temveč tudi skl»* datelj. Zelo dobro ga poznam, pravi Slovenec Je. Torej vi ste njegov nečak?«
«Mall nečak, moja mati je njegova nečakinja.«
«Tako torej! Nekaj je pravil o vas, spominjam se, sporo1' njam! Bil je v skrbeh za vas!«
Viko je temno zardel.
«Ne morem mu pisati. Kako živi?«
«Veste kaj, junak, pridite k nama nocoj, jutri namreč * odpotujem. Sinu sem prinesla potico, pravo slovensko potic < pojedli jo bomo in se vse pogovorili.«
«Pridi!» ga Je poprosil tudi Čargo z radostnim licem.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal
559
- PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 - II., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 372138, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 —
,7	„ ,17 “L.	77m	_ c pni. nosamezna številka v tednu in nedelio 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din U.UUU starin dinarjev), letno luu ain uu.uuu starin Omarjevi - rosim leaoci račun: ^uiuzmaivu uzu.-^k«	w
rPt L “ smrl t’rB 3/I telefor22 207 tekočf račurpri Na odm banU v Ljubljani - 503 3 86 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir. - Mali oglasi 40 Ur beseda. - Oglasi tržaške SFRJ: ADIT' MS' LJUblJanS' Starl tr8g0rke pokrafni šedrugih Krajin Italije pri .Societš Pubblicitfc ItaUana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst.________________________________________________________________________________________________________-