Št. 238 (15.339) leto U. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu", kjer je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi._____________________________ TRST - Ul Montecchi6-Tel. 040/7795600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul, Ristori 28 - Tel. 0432/731190___ 7 Cfin UD POSINHA PlAČANA V GOTOVINI f^UU M.IK SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50% La Combustibile 34018 TRST - DOMJO 38 - Tel. 820331 - 810252 • diesel goriva • plinsko olje za ogrevanje • motorna olja • les in premog za kurjavo Poobiasce™ prodajah za tržaško pokrajino © SHoll peči in štedilniki na drva NEDEUA, 3. SEPTEMBRA 1995 Morda smole bližje miru Miran Starič Najmočnejša vojska na svetu je storila tisto. Cesar od nje nihče veC ni pričakoval: držala je svojo besedo. Na storilce enega od številnih bosanskih pokolov se je Pognala flota letal, ki je prvič na Balkanu prestopila Crto, ki ločuje mednarodne operacije ohranjevanja miru od tistih vsiljevanja. Zakaj so se v Natu odločili za napad prav zdaj, ko je ameriškemu mirovnemu načrtu kazalo dobro? Hrvati so se začasno odrekli vojaški operaciji v vzhodni Slavoniji, Muslimani so se z delitvijo Bosne na dve približno enaki polovici sprijaznili že lani, prva pozitivna znamenja pa so poslali celo s Pal. Pred tem so v Natu obljubljali zaščito »varovanih območij« in kazen za etnično CiSCenje, pa dopustili, da so Srbi poteptali vsako njihovo besedo. Zračni napadi so možnosti za mir skoraj izničili. Srbi se utegnejo krvavo maščevati nad civilisti, Hrvati in Muslimani pa izkoristiti ohro-rnelost sovražnika in sprožiti veliko ofenzivo. Morda so v VVashingtonu ucenili, da je krvavi pokol v Sarajevu znamenje, da se Karadžic ne namerava zlahka odreci odstotkom ozemlja okrog bosanske prestolnice, ki bi po novem mi-uivnem načrtu pripadli Muslimanom. Morda so Ame-ricani skušali utišati muslimanske grožnje z umikom jz mirovnega procesa. Mor-ua so zahodni zavezniki o nujnosti ostrega vojaškega posega prvič prepričali Rusijo, ki je onemela na ključnem torkovem zasedanju skupine za stike. Morda so zeleno luc prižgali celo v Beogradu. Združeni narodi, Nato in Združene države so zaceli vračati zaupanje, vendar bodo morali akcijo izpeljati do konca. Odločitev, da bodo Pri risanju mej na Balkanu B-16 zamenjali kalašnikove, iahko prinese uspeh ah demokratično mednarodno skupnost požene v bankrot Nato je vrgel kocko. I Berlusconi: Zmagali bomo COMO - Silvio Berlusconi je pripravljen, da v vsakem trenutku kandidira za predsednika vlade, seveda, če bo desnosredinska koalicija zmagala na volitvah, o Čemer pa nima dvoma. Lider Forze Italia je to povedal ob robu seminarja v Cernobbiu, kjer je pred Časnikarji poudaril, da bi moral biti premier tudi državni poglavar in da bi ga morali izvoliti neposredno državljani. Na 2. strani I Špediterji ne bodo popustili Uslužbenci špediterskih podjetij, prevozniki, gospodarski operaterji, upravitelji in parlamentarci iz raznih krajev so se včeraj v Gorici sestali na skupščini, kjer so ocenili stanje po objavi okrožnice glavnega ravnatelja carinske službe, izrazili ogorčen protest zaradi krivičnega, predvsem pa škodljivega ukrepa in zahtevali njegov takojšen preklic. (Foto Studio Re-portage). Na 7 strani SARAJEVO / TAKOJ KO SO NATOVA LETALA IZGINILA Z NEBA Novi izstrelki na Sarajevo SARAJEVO (Reuter, dpa) - Nato in Združeni narodi včeraj niso nadaljevali letalskega in topniškega napada na bosanske Srbe, čeprav so ti zavrnili umik s položajev v okolici Sarajeva. Po trinajstih urah pogajanj med poveljnikom bosanskih Srbov Mladičem je poveljnik sil ZN general Bernard Janvier sporočil, da ni dobil zagotovil, da bodo Srbi prenehali napadati »varovana območja« v Bosni. Mladič naj bi na vse zahteve ZN odgovoril z značilnim »da, vendar« in si nakopal morebitne nove napade Natovih letal. General bo ukazal umik težkega orožja le, če bodo to storili tudi Muslimani. Vendar pa ni povedal, kaj natančno želi od vlade v bosanski prestolnici, na katero so včeraj znova padali izstrelki, ki so ranili sedem ljudi, med njimi dva otroka. Bosanski zunanji minister SaCirbegoviC je zaradi prekinitve letalskih napadov zagrozil, da se ne bo udeležil mirovnih pogajanj prihodnji teden v Ženevi. Ameriški posrednik Richard Holbrooke se je zato v Bruslju sešel s poveljniki Nata in po srečanju izjavil, da bo »zveza kmalu sprejela svojo odločitev«. Analitiki sicer menijo, da bodo o usodi Bosne odločala pogajanja. Med enim bombardiranjem in drugim se Ratku Mladiču pač prileže partija biljarda OPČINE / V PARKU FIN2GARJEVEGA DOMA Uradna otvoritev 30. jubilejne Drage ZttD 50 KULTURE pod pokroviteljstvom Občine Dolina v sodelovanju s Komisijo za kulturo pri SKGZ 8. 9. in 10. septembra 1995 v Ricmanjih, Dolini in Prebenegu PROSLAVA BAZOVIŠKIH ŽRTEV Koledar spominskih svečanosti: • v sredo, 6. septembra ob 17. uri polaganje vencev na pokopališču pri sv. Ani v Trstu • v sredo, 6. septembra ob 20.00 zadušna maša v bazoviški cerkvi S v petek, 8. septembra ob 16. uri spominska svečanost ob spomeniku v Prešernovem gaju v Kranju • v nedeljo, 10. septembra ob 15. uri osrednja proslava ob spomeniku na bazoviški gmajni NSK: Odbor za proslavo bazoviških žrtev OPČINE - Predsednik Društva slovenskih izobražencev Sergij Pahor je včeraj uradno odprl 30. jubilejno Drago in orisal prehojeno pot kljub težavam, ki jih ni manjkalo izrazil ogorčenje nad mazaškimi akcijami zadnjih dni po naših vaseh. Med številnimi gosti sta spre-govorila tudi predsednik deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine Miloš Budin, ki je izrazil Zeljo, da bi Slovenci v Italiji lahko osnovah enotno organizacijo, Id bi povezovala vse kulturne in družbene ustanove, ki so nam skupne, in deželni tajnik Slovenske skupnosh Martin Brecelj, ki je poudaril zzgodovinsko vlo Drage pri snovanju sloven drzavnosh. Otvoritveni slovesnosti je sledilo predavanje novinarja Danila Slivnika Na 2. strani Srečanje treh dežel PEC - Na meji med Slovenijo, Italijo in Avstrijo so se včeraj sešli predstavniki Celovca, Gorice in Nove Gorice, obmejnih mest, ki so pobratena že trideset let. Prireditev sodi v okvir srečanja treh dežel, ki bo potekalo prihodnji teden na istem mestu, udeležili pa se ga bodo prebivalci Slovenije, Furlanije Julijske-krajine in Koroške. Nekaj sto udeležencev je prisluhnilo besedam županov Črtomirja Špacapana, dr. Gaetana Valentija in Leopolda Guggenbergerja. Navzoče so pozdravili tudi žitpani obmejnih občin Trbiž, Podrast in Kranjska Gora. Novogoriški župan Špacapan je dejal, da sodelovanje med mesti pomeni začetek snovanja delovne skupnosti Alpe-Jadran, kar pomeni, da so se meščani Gorice, Nove Gorice in Celovca že pred tridesetimi leti zavedali, da je prihodnost srednjeevropskega in tudi SirSega prostora le v sodelovanju. Na srečanju, ki bo prihodnji teden dobilo Širšo podobo s tradicionalnim, že sedemnajstim srečanjem prebivalcev treh dežel, na katerem pričakujejo približno petnajst tisoC obiskovalcev, je obiskovalce pozdravil predstavnik Evropske unije na Dunaju dr. Rothar. Izjavil je, da je prepričan, da bo Slovenija kmalu postala polnopravna Članica unije. Vojko Cuder Zahteve po prekinitvi jedrskih poskusov ZURICH - Zaradi petkove akcije francoskih komandosov je švicarska sekcija gibanja Greenpeace zahtevala od svoje vlade oz. zunanjega ministra Cottija, naj zaradi kršitve mednarodnopravnih načel intervenira pri francoski vladi, od francoskih oblasti pa Greenpeace zahteva tudi izpustitev kapitana ladje MV Greenpeace. Včeraj se je v Tokiu zbralo približno sedem tisoC meščanov, ki so nasprotovali francoski izvedbi jedrskih poskusov. Zahtevali so prekinitev vseh poskusov in zagrozili z bojkotom francoskih izdelkov. Danes v Primorskem dnevniku Kaznovati krivce za oskrumbe Na Opčinah in v repentabrski občini so naši ljudje že očistili spominski obeležji padlim, ki so jih pomazah fašisti skupaj s spomenikom v Lonjerju. Stran 3 Praznik solate na Kolonkovcu Na Debelisovi domačiji pri Kolonkovcu je bil včeraj tradicionalni Praznik solate, ki je obsegal tekmovanje ter prijetno dmžabnost. Stran 4 Najstnik v smrtni nevarnosti Osemnajstletnik je pred dvema mesecema dobil vozniško dovoljenje, včeraj pa se pri Miljah zaradi previsoke hitrosti zabil v obcestni drog. Stran 4 Gorica: slovenska konzulta Na goriskem županstvu so končno umestili občinsko konzulto za vprašanja slovenske manjšine. Člani so za predsednika izvolih Rudija Pavšiča. Stran 7 Predstavitev košarkarjev lllycafieja Včeraj je bila v prostorih muzeja Revoltella uradna predstavitev košarkarjev Illycaffeja, ki tudi letos nastopajo v italijanski Al ligi. Stran 32 CERNOBBIO / PREDSEDNIK VLADE NAJ BO TUDI DRŽAVNI POGLAVAR Beriusconi štarta na najvišji položaj »Na volitvah bomo zmagali, pa naj bodo kdajkoli« CERNOBBIO - Silvio Berlusconi je preSel v napad. Na uro dolgi tiskovni konferenci v Cer-nobbiu, kjer teče mednarodni seminar ustanove Ambrosetti, je udrihal po vseh, ki niso na desni, vnovič pa si je privoščil, Čeravno ga ni imenoval, tudi predsednika republike. Kako si zamišlja državno ureditev, so ga vprašali. Preprosto: predsednik vlade naj bo tudi državni poglavar, izvolijo pa naj ga neposredno državljani; v parlamentu naj ostaneta dve zbornici, od katerih bo ena izdajala zakone in nadzorovala izvršno oblast, druga pa bo namenjena krajevnim avtonomijam. Kaj meni o zamisli zaveznika Butti-glioneja, pa tudi Finija, ki sta liderja Forze Italia predlagala za premiera? »Ce bo prišlo do takšne ustavne reforme, ki bo predvidevala združitev obeh funkcij v eni osebi, se bom paC moral kandidirati,« je odgovoril in nadaljeval takole: »Če pa bomo ohranili sedanji sistem, v katerem predsednik vlade igra reprezentančno vlogo in skrbi za diplomatske odnose, zunanjo politiko in tekoče zadeve, potem se bom docela posvetil velikim reformam, saj bom njihov režiser.« K temu je pripomnil, da se sicer sam ne more kandidirati, da pa se bo, Ce bo to volja vseh strank, ki sestavljajo desnosredinsko koalicijo. »In Ce bo medtem rešen problem nezdružljivosti funkcij (medijskega magnata in predsednika Silvio Berlusconi odgovarja na vprašanja novinarjev v Cernobbiu (AP) CATANIA / UBILI 2ENO "NITJA" SANTAPAOLE Zverinski umor je še neznanka Maščevanje ali boj za prevlado CATANIA - Preiskovalci nimajo dvomov, da je umor Carmele Min-niti, žene priprtega mafijskega kolovodje Benedetta »Nitta« Santapaole, le hladnokrvno in zverinsko maščevanje. Carmelo »Grazio« Minniti sta najeta morilca ubila v petek okrog 22. ure; potrkala sta na vrata stanovanja v poslopju v Ul. De Chirico v kraju Tremestieri Etneo v severnem predmestju Catanie. Za družino Santapaola so bile kontrole ter odnosi s preiskovalci in sodniki nekaj povsem običajnega tudi v poznih večernih urah. Grazia Minniti je pričakovala vesti sorodnikov, zaskrbljena pa je bila tudi zaradi moževega zdravstvenega stanja. Zato je odprla vrata, ni pa imela sploh Časa, da bi mlada obiskovalca kaj vprašala; morilca sta najprej odrinila hčer, nato pa iz revolverja izstrelila številne naboje, ki so žensko zadeli v glavo in prsa. Morilca sta nato nemoteno zbežala, saj je njun beg omogočila pomanjkljiva razsvetljava ulice, v kateri je prišlo do umora; oddaljila sta se z avtomobilom, s katerim sta tudi prispela. Balkoni sosednjih stanovanj so se takoj razsvetlili: tišino sta prebila le jok in vpitje Carmeline hčere, ki je bila v trenutku umora v stanovanju. Kaj kmalu pa je zavladala popolna tišina, saj je smrt žene vsakega kolovodje le zasebna stvar družine, ki v tišini trpi in zatre vsa tudi najgloblja čustva. Kdo in zakaj je umoril Grazio Minniti je trenutno še velika neznanka; preiskovalci menijo, da bo treba počakati še nekaj Časa, da lahko razjasnili razloge umora. Razjasniti bodo morali, ali je šlo za zasebno maščevanje, ali pa za neposredno sporočilo tistim, ki morajo odločati, kdo bo Santapaoli nasledil pri vodenju mafijskih organizacij. Ne izključujejo niti, da se je s petkovim umorom verjetno zaključilo zgodovinsko obdobje mafije iz Catanie in da umor lahko potrjuje dosego novega dogovora med raznimi klani za nadzor nad mestom. vlade, op. ur.),« je dodal. Berlusconija so Časnikarji vprašali tudi za mnenje o tem, kdaj bi kazalo oklicati volitve, saj je znano, da se zanje že dolgo Časa ogreva. »Volitve bodo takrat, ko bo tisti, ki se lahko odloči zanje, prepričan, da bo zmagala določena politična stran, ali bolje, ko bomo imeli par condicio, ko bodo nadeli gobčnik privatnim televizijskim postajam, normalizirali RAI in spremenili volilni zakon in ko bo vodjo desne sredine doletela sodna nezgoda - vendar bodo razočarani,« je bil sarkastičen. »Toda mi bomo vseeno zmagali, in sicer ne glede na to, kdaj bodo volitve, kajti u ver j en sem, da bo med ljudmi prevladal razum,« je še odločno zatrdil rt BENETKE / FILM Bienale včeraj v znamenju Pier Paola Pasolinija h BENETKE - Na Mo-stri je debitiral prvi italijanski film v tekmovalni sekciji (druga dva sta »Romanzo di un giovane povero« Ettoreja Scole in »L’uomo delle stelle« Giuseppa Tornatoreja). To je »Pasolini: un deli tto italiano« (Pasolini: italijanski zločin) Marca Tullia Giordane, vse prej kot enostavno delo, saj katerikoli ocena na njegov račun presega v odločilni meri področje filma, kakor se fikcija prepleta z dokumentarnimi posnetki. Fil-movo učinkovito pričevanje predstavlja pomemben moment beneškega festivala. Mimo je dvajset let od Pasolinijevega umora, toda njegove okoliščine in posledične uradne razlage niso še razrešile paradoksa: je mogel Človek, ki je s svojim opusom strogo pokazal na nemoralnost tedanje Italije, umreti zaradi zagrešenega nemoralnega dejanja? Italijansko sodstvo je določilo tovrstno razlago. Danes Pasoli-nijev lik ostaja kompleksen, občutki, ki jih sproža, se zapletajo v gost vozel. To je Cas, ko razmišljamo o vrednosti Pasolinija za Italijo. Njegova generacija ga pogreša, današnja pa »zre« izsledke njegovih analiz. Obema je film namenjen, ne da bi tkal nemogoče biografije; dokumentirane slike ogabnega zločina, ki jih je Giordana položil v samo filmovo središče, so v prvi vrsti najbolj zgovorno pričevanje, da je Pasolinija zabodla ne neka roka ponižanega mladostnika, ampak številne skrivnostnih zarotnikov. Igor Devetak OPČINE / PREDAVANJE DANILA SLIVNIKA O PETIH LETIH DEMOKRACIJE V SLOVENIJI Občinstvo Drage okronalo Janšo in dokončno odpisalo Peterieta OPČINE - Predavanje ljubljanskega novinarja Danila Slivnika »Slovenija po petletni demokraciji« naj bi bilo - taka so bila vsaj pričakovanja - osrednji trenutek letošnje jubilejne 30. Drage. To je tudi razumljivo, saj je bilo vprašanje demokracije v Sloveniji ena nosilnih tem Drage od njenega nastanka do današnjih dni in organizatorji so želeh v letošnjem politično soraz-meroma mirnem letu - saj Slovenija sedaj ni v predvolilnem Času - pripraviti nekakšen obračun teh petih razburljivih let. Slivnik je to naredil s svojega zornega kota. Obravnaval je tri prelomne dogodke: prve demokratične volitve, osamosvojitev in lastninjenje, ob vseh treh primerih (kjer je lastninjenje proces, ki se še ni iztekel) pa je izhajal iz sta-lišCa, da je bila pred temi dogodki levica zelo zaskrbljena, ob koncu pa je vselej iztržila največ. Dogajanja je predavatelj zabe-lil s številnimi podrobnostmi in mnogimi kuloarski-mi govoricami, v bistvu pa je vsa dogajanja osredotočil na tri ljudi: na KuCana, ki ga je predstavil kot prebrisanega voditelja prejšnjega režima, ki je znal vedno poiskati zase najuspešnejšo rešitev, Peterleta, kot neizkušenega voditelja nove vlade in kasneje rezervno kolo Drnovškove vlade, v kateri SKD ni znala biti korektiv, ampak je postala samo servis, ki omogoča politiko levice, in Janeza Janšo, »junaka« lanske Drage, »junaka« osamosvojitve Slovenije, pa tudi edinega resničnega voditelja sedanje opozicije. Ob tem pa je Slivnik še izkoristil priložnost za napad na intelektualce - omenil je Veljka Rusa, Spomenko Hribar (pred petimi leti so je na Dragi predstavili kot prvo damo slovenske pomladi) in z neokusno pripombo Franceta BuCarja - katerim očita, da se ne zoperstavijo sedanjemu političnemu vodstvu, ob koncu pa je dejal, da bodo' volitve, ki bodo prihodnje leto, zadnja priložnost, da pride v Sloveniji do »resničnih« sprememb. Slovenska javnost je namreč zmedena in marsikdo že trdi, da sploh ne bo šel volit... Slivniku je pritrdilo mnogo razpravljalcev; pravzaprav je prišlo v razpravi na dan, da resnični nasprotnik tokrat ni KuCan, ampak je to Peterle, ki je bil (v odsotnosti) deležen kopice napadov, bolj ali manj odkritih obtožb Občinstvo med včerajšnjim predavanjem Danila Slivnika (f. Križmančič - KROMA) (z nasmihanjem med občinstvom) in posega slovenskega veleposlanika v Parizu ter ministra v Peterletovi vladi Andreja Capudra, ki je na meji med ironijo in cinizmom v openskem šotoru poteptal svojega strankarskega predsednika, človeka, ki je bil še pred dvema letoma prvi heroj Drage. Janezu Janši, ki je mimo sedel v prvi vrsti in poslušal ter je šele proti koncu spregovoril, ni bilo treba kaj dosti dodati: dejal je, da za spremembe še ni prepozno, ker postopek lastninjenja še ni končan ter da v strankah slovenske pomladi, torej v kartelu, ki ga on vodi, niso vec tako neizkušeni kot pred petimi leti. Požel je najbumejši aplavz. Sporočilo večera je bilo jasno, prav tako pa je bilo jasno, da je publika Drage dokončno obrnila hrbet Peterletu in kronala Janšo za svojega novega liderja. Bojan Brezigar Na Dragi mladih o sredstvih javnega obveščanja Z okroglo mizo o medijih in njihovih odnosih s politiko, pluralizmom in etiko se je včeraj zaključila 5. Draga mladih, ki je bila letos posvečena aktualni temi sredstev javnega obveščanja. Zbranim so svoja gledanja predstavili novinarji Drago LegLša, Vida Petrovčič in Danilo Slivnik, in to s precej različnih zornih kotov, ki pac izražajo drugačnost okolja, v katerih profesionalno delujejo. Dolgoletni novinar Radia Trst A in predstavnik vsedržavne novinarske zbornice Drago Legiša se je najprej dotaknil novih elektronskih medijev: »Iz tega bo nastala globlja in radikalnejša revolucija od Gutenbeigove«, je dejal Le- giša, ki je zatem poglobil deontološka pravila italijanskega novinarstva Med drugim je naglasil, da morajo mnenja in komentarji biti ločeni od poročanja in je obsodil »kaotično informacijo«, ki ustvarja zmedo in škoduje tako posameznikom kot družbi nasploh. »Svoboda izražanja ima samo eno omejitev - svobodo in pravice drugih« je zaključil Legiša Pristop ljubljanskih gostov - televizijske komentatorke Vide Petrovčič in nekdanjega Delovega namestnika glavnega in odgovornega urednika, danes pa direktorja revije Mag Danila Slivnika - pa je hal vezan na sedanjo problematiko novinarstva v Sloveniji. Po njuni presoji naj bi vedna slovenskih medijev še vedno bila »v rokah onih ki so imeli oblast v prejšnjem režimu«. V Sloveniji še ni urejeno vprašanje lastništva medijev: za Petrovčičevo manjka potrebna »razvidnost in jasnost« na tem področju, za Slivnika pa bo pravo neodvisnost zagotovila šele čez Cas komercializacija medijev. V razpravo, ki jo je vodila Breda Su-sic, je poseglo vec udeležencev letošnje Drage mladih, kakor tudi gostov iz Slovenije. Okrogli mizi je sledilo še popoldansko skupno razmišljanje o letošnji temi in o doprinosu, ki so ga dali predavatelji in ostali udeleženci 5. Drage mladih KZ SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE -i OPENSKO IN REPENTABRSKO OBELEŽJE OČIŠČENI Z novim šolskim letom tudi nove težave Plodno srečanje med SSŠ iz Trsta in Gorice V četrtek sta se v Gorici srečali pokrajinski tajništvi Sindikata slovenske Sole iz Trsta in Gorice. Obnovili so medsebojne stike in prerešetali morebitne oblike večjega skupnega sodelovanja v prid slovenske šole. Obe tajništvi sta si bili edini v ugotovitvi, da je medsebojno sodelovanje potrebno, saj je problematika v globalnem v marsičem enaka. Pogovori so se sukali tudi glede delovanja Solskegaa odbora, ki naj bi reševal celotno šolsko problematiko dežele Furlanije - Julijske krajine. Domenili so se, da bo na srečanjih šolskega odbora redno prisoten predstavnik goriškega tajništva in morebitni predstavniki prizadetih šolskih inštitucij. Srečanje lahko ocenimo kot zelo pozitivno, saj je postavilo temelje za izboljšanje medsebojnih odnosov in okrepilo sodelovanje na sindikalnem področju. S pričetkom novega šolskega leta pa so se začele konkretne težave za Sindikat slovenske šole. Namesto dveh oseb, oproščenih pouka v tajništvu in ene osebe v sindikalni komisiji, ki deluje na šolskem skrbništvu v Trstu, začenja Sindikat slovenske šole novo šolsko leto samo z eno osebo, oproščeno pouka, ki naj bi opravljala vse sindikalne zadolžitve. Kljub temu, da je Sindikat slovenske šole po številu vpisanih članov drugi šolski sindikat v pokrajini Trst in je to predočil že pred časom ministru za šolstvo in deželnim oblastem, je njegovo redno delovanje pod velikim vprašajem. V novem normativu, ki ureja dodelitev sindikalnih dopustov (D.P.C.M. 770 z dne 27.10.94 in Uradni list št. 197 z dne 2.9.95) pa našega sindikata ne zasledimo med priznanimi manjšinskimi šolskimi sindikati. Senatorji, ki zastopajo manjšine in med njimi tudi sen. Darko Bratina so že pred časom predlagali popravek, da naj novi normativ, ki ureja sindikalne dopuste, ne diskriminira nobenega sindikata jezikovno priznanih manjšin v Italiji. Sindikat slovenske šole bo zaprosil ministra za šolstvo, kot mu je bilo prikazano ob priložnosti obiska v Rimu, naj upošteva pri dodelitvi sindikalnih dopustov, da je SSS edini deželni sindikat, ki združuje vse slovenske Solnike šol vseh vrst in stopenj. » Upati je, da bo napovedani obisk članov Šolskega odbora pri Tržaškem šolskem skrbništvu, ki naj bi bil predvidoma v naslednjem tednu, pripomogel k rešitvi problema in da bo Sindikat slovenske šole tudi v letošnjem šolskem letu lahko opravljal Svoje sindikalno delo, saj je na tem področju prav letos veliko sprememb, ki jih prinaša nova delovna pogodba. naravne lepote / informacijski center v boljuncu Strokovno po Glinščici Naravoslovni vodiči nudijo informacije in vodijo šolske skupine Naravne lepote doline linsčice izvabljajo vse več nedeljskih izletnikov er turistov, ki si poleg Mi-ramara in Sv. Justa zaželijo udi osvežujočih spreho-uov v naravo. Dolinska občina se seveda dobro za- -^uvnega, zgodovinskega in arheološkega bogast-Va’ ki pa je potrebno pri-rnerne valorizacije in rek-ianie. Šolske skupine iz Uase dežele ter celo iz Ve-ueta in Lombardije že pre-oej let prihajajo na poučne sprehode, v ta namen je zato Občina ustanovila v Prostorih Kulturnega doma Fr. Prešerna v Boljun-ču informacijski center, ki na) bi nudil vse potrebne strokovne informacije, izkušeni naravoslovni vo-. ici Pa vabijo na zanimive m poučne sprehode po različnih poteh naravnega Parka. Informacijski center ,e bil odprt že leta 1991, zaradi različnih težav pa delovanje centra ni steklo vse do leta 1994, ko je .čina poverila upravljanje vodičem združenja PI-I kA, ki ze dolgo sode-ujejo s šolami vseh sto-Penj pri raznovrstnih Projektih, kot je npr. »Scuolambiente«. Združenje vodičev skrbi za vrsto pobud v naravi; med drugim nudi vodene oglede Carsiane ter tržaškega Krasa. Štirje vodiči (med katerimi je tudi diplomirana biologinja Damjana Ota), ki se vrstijo v informacijskem centru, nudijo skupinam, ki prihajajo na izlet pretežno v spomladanskih in jesenskih mesecih, krajši informativni prikaz s pomočjo audiovi-zuelnega materiala (diapozitivi in videokasete o Glinščici ter drugih naravnih lepotah naše dežele, panoji s starimi slikami, ki prikazujejo nekoč »golo« Glinščico) sledijo pa vodeni poučni sprehodi po dolini sami. Center ni še popolnoma »zaživel« (kljub razveseljivemu številu kakih 250 obiskov na sezono), načrtov je seveda ogromno (razna strokovna predavanja, stalne razstave, poučne table ipd.), njihova izpeljava pa je seveda odvisna od časa in finančnih zmožnosti. Skupina iznajdljivih vodičev je v ta.namen osnovala širši načrt delovanja, ki ga bo v kratkem predstavila občinski upravi. Informacijski center je odprt vsak konec tedna in sicer v sobotah od 14. do 17. ure in v nedeljo od 9. do 14. ure. v prizidku boljunskega gledališča Fr. Prešerna. (V.V.) Kongresno dejavnost naTižaškem bodo okrepili Pod okriljem ustanove Promotrieste, ki upravlja kongresni center znotraj Pomorske postaje, bodo čez nekaj dni odprli Convention Bu-reau Trieste. Slo bo za periferni urad vsedržavnega Convention Bureau Italija: ta usklajuje kongresno dejavnost v vsej državi, tržaški urad pa bo koordiniral takšno dejavnost na pokrajinski ravni, čeprav naj bi se njegov delokrog pozneje raztegnil na vso Furla-nijo-Julijsko krajino, kakor tudi na celovito srednjeevropsko območje. VARNOST / CIVILNA ZAŠČITA V ŠOLAH Koristni štiridnevni tečaj za večjo varnost v šolah V okviru projekta »Scuola sicura«, ki ga organizira tržaška prefektura, se bo od 4. do 7. septembra v prostorih liceja Dante Alighieri odvijal koristen tečaj civilne zaščite v šolah. Tečaj predvideva lekcije o pravilni evakuaciji, preventivi nesreč v šolah, na domu, na službenem mestu ter na cesti, osnove prve pomoči, lekcije o protipotresnih in protipožarnih normah, sistematični pregled Šolskih struktur (ki ga bo vodil občinski tehnični izvedenec civilne zaščite Paolo Sacchetti), informativno srečanje o nalezljivih boleznih, virusu aidsa, odvisnosti od mamil, zastrupitvah in klopih. Tečaj bodo vodili izkušeni strokovnjaki, srečanja pa se bodo odvijala, kot že rečeno, od ponedeljka 4. septembra do četrtka 7. septembra, od 15. do 18. ure v prostorih glavne učilnice liceja Dante Alighieri. V okviru tečaja bodo strokovnjaki sestavili naknadni informativni program civilne zaščite za dijake, starše, učno in neučno osebje. Skrunilce na zatožno klop! Pomazali so tudi lonjerski spomenik Spomenik na Opčinah so domačini včeraj počistili (foto KROMA) Ko smo v preteklosti prečestokrat navsezgodaj zjutraj zapazili, da so nam pod varnim zavetjem temne noči neofašistični faloti pomazali ta in oni spomenik padlim ali spominsko ploščo, smo jih delj časa nalašč pustili kar take: s črno barvo posvinjane, porisane s kljukastimi križi in runskimi znamenji, popisane pa z najbolj gnusnimi protislovenskimi, protislovanskimi in protipartizanskimi gesli. Taksnimi pač, kot jih premore kultura črno-srajčniskih paranoikov. Obeležja pa smo pustili oskrunjena tudi zato, da bi pristojne oblasti opozarjali, naj krivce izsledijo in postavijo na zatožno klop. Toda zaman. Ge nas spomin ne vara, niso policisti in karabinjerji doslej zaupali roki pravice niti enega samega mazača, kaj Sele, da bi podleže nagnali pred sodnika. Vsaka, pa še tako blaga obsodba, bi bila dobrodošla. To pa iz dveh razlogov. Prvič, ker Oskrunjeni spomenik v Lonjerju (foto KROMA) bi dokazala politično voljo, pomesti z netilci medetnične mržnje in sovražniki sožitja, drugič pa, ker bi se morebiti dalo dognati, kdo vse jih podžiga. Mogoče pa nekateri ravno tega ne marajo. Nočni krokarji so že lep čas mirovali, zdaj pa so se spet pojavili. Najprej so se spravili nad spomenik v openski Narodni ulici in ploščo na Poklonu (Repentabor), potem pa še na lonjersko obeležje. Tokrat so se naši ljudje odločili drugače -da bodo namreč nesnago odstranili. Rečeno, storjeno. Openci in repentabr-ski občani so to storili včeraj pozno popoldne, k akciji pa so ljudje pristopili, ker jo je bil napove-"dal nas dnevnik, ker je šel glas o tem bliskovito od enega do drugega in ker so slovenski mladinci na to opozarjali z letaki že med Jadranovim košarkarskim turnirjem v petek zvečer na Proseku, pa še včeraj zjutraj po Opčinah. V Narodni ulici se je tako zbrala kar manjša množica, v kateri je bil tudi pokrajinski predsednik VZPI-ANPI. Dogodek je obsodil Se pokrajinski tajnik DSL in nastopil pri oblasteh. Kdaj ga bo tudi kdo iz vrst »spreobrnjenih« Fi-nijevcev, ko že hodijo na festivale Unita? Drago Gašperlin Protestno zborov društva Edinost Danes od 11.30 do 12.30 bo v Trstu, na sredini Trga zedinjenja Italije 69. redno mesečno protestno zborovanje na javnem prostoru, s katerim želi družbeno-politično društvo Edinost izraziti protest proti večdesetletni zamudi pri izdaji izvršnih predpisov za izvajanje šestega člena ustave, enega od temeljnih načel zakona republike in proti naklepom vlade, da z rednim zakonom ukine pravico do rabe slovenskega jezika v odnosih z oblastmi tudi v primerih, v katerih je to že sedaj mogoče na osnovi neposredne normativne operativnosti 6. člena ustave, v smislu razsodbe ustavnega sodišča št. 28. iz leta 1982. Ob tej priložnosti bo orisana razsodba deželnega upravnega sodišča št. 358 z dne 23. avgusta 1995, ki je odpravila omejitve o rabi slovenskega jezika v odnosih s tržaško občinsko upravo. ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, KOPENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH Informacije in rezervacije: • ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 • ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 - ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 NOVICE Velik uspeh kotalkaiske revije Na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah je bila sinoči že tradicionalna kotalkarska revija, ki jo prireja SD Polet. Kot običajno je nastop kotalkarjev openskega športnega društva pritegnil številne prijatelje in ljubitelje kotalkanja. Revija se je začela z običajno koračnico, nadaljevala pa s ponovitvijo Ponchiel-lijeve polke »Ples ur«; v drugem delu so kotalkarji društvene tekmovalne skupine izvajali Pavarottijevo »Nessun dorma«, sledila pa sta škotski ples in nastop para Rinaldi-Bonut-ti, ki sta elana italijanske državne reprezentance. Kotalkarsko revijo bodo ponovili danes ob 18. uri. Od jutri možnost podpisa za predložitev referendumov SKP Pokrajinsko tajništvo SKP sporoča, da bo zbiranje podpisov za predložitev deželnih referendumov za zdravstvo in javno šolanje, od jutri, ponedeljka 4. septembra, možno tudi v občinskih izpostavah. Referendumi, ki zadevajo zdravstvo, želijo ukiniti norme, ki predvidevajo zmanjšanje števila zdravstvenega osebja v javnih bolnicah, kar je v veliko škodo posebno glavni tržaški bolnici »Maggiore«. Prebivalci miljske, dolinske, repentabrske, zgoniške in de-vinsko-nabrežinske občine lahko podpišejo predložitev referendumov v tajništvu občine. Delna stavka v podjetju za dobavo elektrike in vode Sindikati FNLE-FLAEI-UILSP (elektroindustrija) najavljajo stavko za torek, 5. septembra; na sedežu občinskega podjetja za dobavo elek-tike in vode v Ul. Genova 6 bo zato okence št. 39 zaprlo ob 9.40. Zaradi stavke bodo možne določene upočasnitve oz. prekinitve v dobavi elektrike in vode, nekatera najavljena popravil-na dela pa bodo prenesena. Gost promet in zastoji Včeraj se je na vseh tržaških cestah odvijal zelo gost promet. Ponekod je prišlo do zastojev, kakor na avtocesti pri Padričah, kjer je zaradi trčenja med tovornjakoma promet nekaj časa bil popolnoma prekinjen (foto KROMA). Zaradi trčenja je zastal promet tudi v tunelu pri Senenem trgu. Na mejnih prehodih so najdaljše vrste zabeležili pri Rabojezu, kjer se je kolona vozil neprekinjeno vila dobrih 700 metrov. Primorski šemi Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei MonteccM 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei MonteccM 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. MonteccM 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalm 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtaice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni tr. PRAE DZP št. 11943347 za Slovemjo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG SALEŽ / ZAKLJUČNA PRIREDITEV 15. MRI Nadvse spodbudni rezultati Raziskovalnega tabora ’95 Predstavniki treh skupin posredovali izsledke raziskav Dvorana občinske knjižnice v Saležu je bila prepolna in rep občinstva se je moral zadovoljiti z zunanjim hodnikom. Noter pa je vrelo od mladostnega razpoloženja. Tako je bilo predsinočnjim na predstavitvi rezultatov 15. mladinskega raziskovalnega tabora, ki predstavlja vselej pomemben in pozornosti vreden dogodek. Vsak tabor je namreč za udeležence doživetje, ker jih povede na pot živega znanstvenega raziskovanja in proučevanja, ker jim obogati znanje in izkušnjo, pa tudi ker jim nudi možnost drugačnega, bogatejšega načina socializacije. Doživetje je tudi za tiste, ki so predmet raziskave, tokrat prebivalce zgoniške občine, ki so se množično in navdušeno odzvali potrebam tabora, začenši pri občinskih upraviteljih, ki so pokazali posluh in razpoložljivost. Po svoje je bil zato tudi petkov večer doživetje za vse prisotne. Doživetje za mlade udeležence tabora, ki so svojim mamicam in očkom, zgoniškim občanom in ostalim ljubiteljem takih pobud lahko pokazali, kaj so v dveh tednih Priznanja uslužbencem ENEL Včeraj so v prostorih tržaške Pomorske postaje izročili kolajne in diplome 271 uslužbencem Enel-a iz naše dežele, ki so izpolnili 25-letno delovno dobo v obdobju 1993-94. Med nagrajenci so bili funkcionarji, uradniško osebje ter delavci. »Zelena številka« bo odpravila vrste na univerzi Univerzitetni študentje, ki so dolge ure sedeli na stopnicah tržaškega vseučilišča in čakali, da pridejo na vrsto pri okencu, si končno lahko oddahnejo. Univerza je končno spoznala, da tak sistem onemogoča normalni potek dela uradniškega osebja v tajništvu, ki je preobremenjeno, poleg tega pa pomeni za študente neskončno čakanje v vrsti za vsako minimalno informacijo. Z jutrišnjim dnem bo za vse lažje: deloval bo namreč brezplačni telefonski informativni servis »Numero verde«. Študentje, ki bodo zavrteli številko 167-236-916, bodo lahko brezplačno dobili vse potrebne informacije o raznih birokratskih postopkih, o administrativni organizaciji tržaškega vseučilišča, o univerzitetnih programih ter nasvete za sestavo študijskega načrta in post-diplomske-ga študija. Informativni telefonski servis bo deloval od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. izbrskali iz podstrešnih skrinj in iz spomina ljudi, da bi obogatili poznavanje zgoniške zgodovine med fašizmom in osvobodilno vojno, poznavanje v pozabo tavajoče ledinske zapuščine in poznavanje prav tako izumirajočih starih šeg in navad. In doživetje za vse ostale, ki so se lahko zamislili ob poslušanju pretresljivih utrinkov iz časov suženjstva pod okupatorjem, ali pa se nasmehnili ob'pripovedovanju o nekdanjih ljudskih verovanjih in o prazničnih navadah. Dvotedensko iskanje sledov preteklosti na Zgo-niškem, ki so jih posneli na diapozitive ter zarisali na velike panoje, razo-bešene v dvorani, je mimo. Sedaj bodo izšli še v tiskani besedi, delno tudi v tisti, ki jo pripravlja zgoniška občina, kot je v petek v svojem zahvalnem govoru zagotovila županja Tamara Blažino-va. Prihodnje raziskovalno srečanje pa se bo spet odselilo nekoliko dlje. Morda v Beneško Slovenijo, morda pa celo na Koroško. Tako je namreč povedal Milan Pahor; ravnatelj NSK in vodja raziskovalnega tabora, potem ko je orisal potek letošnjega srečanja in se zahvalil vsem, ki so pripomogli, da je do njega prišlo, začenši z občinsko upravo. Mladi raziskovalci pa ne bodo do prihodnjega avgusta praznih rok. Že v kratkem se bodo namreč s posebno pobudo spomnili pred letom dni umrlega Pavla Stranja, nepozabne duše raziskovalnih prizadevanj v zamejstvu. i™ 2 iBHb* Z zaključnega večera letošnjega raziskovalnega tabora v Saležu (foto KROMA) ____________KOIONKOVEC______________ Praznik solate že v 16. izvedbi Tekmovalci so nastopili v treh skupinah - Prijetna družabnost PRI MILJAH / Z AVTOMOBILOM V DROG Hudo ranjen 1 Metni voznik Vozniško dovoljenje je prejel pred komaj dvema mesecema V oddelku za oživljanje se mlad in neizkušen voznik bori s smrtjo. Včeraj ob 15. uri se je 18-letni Vincenzo De Monte iz Ul. Costalunga 78, ki je dobil vozniško dovoljenje pred dvema mesecema, peljal v svojem opelu corsa proti Miljam. V avtomobilu sta bila še 18-letna Gabriele Silvari iz Ul. Papiriano 7 in Cristian Doz iz Ul. Molino a Vento 84. Na ravnem odseku ceste pred miljsko gasilsko postajo je neizkušeni šofer verjetno zaradi visoke hitrosti zavozil v obcestni drog razsvetljave. Iz bližnje postaje so takoj prihiteli gasilci, nato še karabinjerji in rešilec službe 118. Najhuje je bil ranjen voznik: nezavestnega so ga prepeljali v katinarsko bolnišnico. Bil je v komi; sprejeli so ga na oddelku za oživljanje, zdravniki pa so si pridržali prognozo. Potnika sta utrpela samo nekaj udarcev, zdraviti se bosta morala dva tedna. Granate ne povezujejo z islajnskim terorizmom Preiskava v zvezi z ročno granato, ki so jo v petek zjutraj odkrili pod avtomobilom financarja pred koro-nejskim zaporom, ni včeraj zabeležila posebnih novosti. Po mnenju karabinjerjev je zelo malo verjetno, da so granato podtaknili v zvezi z maroškim zapornikom koronejskih zaporov, ki je bil v stiku z islamskimi terorističnimi organizacijami. Ročni granati, ki bi vsekakor ne mogla eksplodirati zaradi varovala, pripisujejo pomen svarila lastniku avtomobila, financarju Francu Panta-leu. Zakaj bi grozili nižjemu kadru finančne straže, ki ne vodi nobene pomembne preiskave in je že osem mesecev na bolniškem dopustu? Tudi to skušajo ugotoviti: da bi odkrili morebitna ozadja v njegovem zasebnem življenju, so ga karabinjerji zasliševali kar tri ure. Poostreni pregledi financarjev na meji »Nadzorstvo finančnih stražnikov na mejnih prehodih tržaške pokrajine ne pozna premora«, sporoča poveljstvo tukajšnjih financarjev. Zadnji teden avgusta so na prehodih pri Pesku, Bazovici in Fernetičih zaplenili 27 tablet opijevega derivata kodeina, 10 kg pretihotapljenega tobaka, 6 gr hašiša, več razpršilcev s plinom, ki ohromi človeka, razno orožje - med drugim tudi signalno pištolo mauser, bajonet in več nabojev za razno orožje. Zaradi raznih prekrškov so fi-nancarji prijavili sodstvu 5 oseb. Prosvetno društvo Kolonko-vec je včeraj uspešno izpeljalo 16. praznik solate, ki je potekal na vrtu Alojza Debelisa v Ul. Ventura na Kolonkovcu. Organizatorji so imeli srečo z vremenom, tako da se je praznika udeležilo veliko elanov društva pa tudi ljubiteljev te prireditve, ki ima namen ovrednotiti delo vrtnarjev ter z njim povezane navade in običaje. Udeleženci so si lahko ogledali lepo urejeno razstavo fotografij s preteklih praznikov ter razstavo zelenjave in sočivja, ki raste na tem območju. Sledil je nato najbolj pričakovani del prireditve, povezan s sajenjem solate. Tekmovalci so nastopili v treh skupinah: moški, ženske in otroci. Treba je bilo vsaditi čimveč sadik solate in to opraviti po vseh pravilih. Tokrat so bili najboljši v moški kategoriji Kristjan Debeliš, v skupini žensk Mira Jankovič, v skupini otrok pa Aleks Debeliš. Tekmovanje je zaključila družabnost, ki jo je uvedel predsednik Prosvetnega društva Ko-lonkonvec Josip Stančič, vodil pa prof. Josip Pečenko. Lepi prireditvi so prisostvovali tudi predstavniki raznih strokovnih organizacij, rajonskega sveta, Tržaške trgovinske zbornice; številne tvrdke, podjetja in banke pa so dale na razpolago nagrade za najboljše. Neva Lukeš ŠOLSKO LETO GM Nove glasbene usmeritve Med številnimi novostmi, ki jih Glasbena Sola ponuja za letošnje šolsko leto, vzbuja posebno pozornost posebno u-vedba nove glasbene usmeritve;-poleg klasične glasbe bo letos na Programu tudi jazz glasba, Glasbena matica je namreč odprla nov jazzovski oddelek, ki ga bo vodil izkušeni jazzovski pianist Denis Biancucci iz Bologne. Pouk jazz glasbe bo potekal po Ustaljenih tirnicah: enk-rat tedensko bo na vrsti individualni pouk, enkrat pa skupinska igra. Jazzovska smer je pri- merna za vse gojence klavirja, tudi začetnike, saj ni potrebno nobeno predhodno tehnično znanje instrumenta; za gojence ostalih instrumentov pa je predpogoj vsaj osnovno znanje. Glasbena matica ponuja tudi pouk nekaterih novih inštrumentov: kontrabasa (teCaj bo vodil Aleksander Ipavec), oboe (Irena Pahor) ter keltske harfe (prof. Stec-chino), novost pa predstavlja tudi nova ureditev oddelka tolkal (teCaje bo vodil Tom Hmeljak), ki bo razdeljen na klasično in moderno smer. Vzgojitelji dijaških domov na seminarju V Portorožu so prejšnjo sredo zaključili 26. vsakoletni seminar za ravnatelje in vzgojitelje dijaških domov zamejstva. 21 udeležencev iz dijaškega doma Srečko Kosovel in Zavoda šolskih sester iz Trsta, dijaškega doma Simon Gregorčič iz Gorice in Mladinskega doma iz Celovca je opravilo tridnevni intenzivni tečaj za uporabo'racunalnika pri pedagoškem delu. Seminar je vodil prof. Anton Skok, višji svetovalec Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, strokovno pa ga je izpeljala družba za računalniško opismenjevanje KOPO iz Nove Gorice. Poleg prvenstveno strokovnega dela seminarja so udeleženci v takozvanem prostem času opravili prijeten in obojestransko obvezujoč informativni razgovor s poslanko slovenskega Parlamenta Jadranko Šturm-Kocjan in obiskali značilne kraje v notranjosti slovenske Istre od Hrastovelj do piranskih solin. 85 LET MILANA PERNARČIČA Ljubezen do godbe in kraškega kamna Pred nekaj dnevi je Praznoval 85 let Milan Pernarčič, prav gotovo eden najstarejših, če že ne najstarejši še aktiven član naših godb na pihala. »Sem Nabrežinec, kjer sem se rodil in tudi živel. Tu sem z osemnajstim letom pristopil k domači godbi na pihala, kateri sem ostal zvest do danes«, nam je povedal, tosva se srečala na Proseku - na pol poti med Nabrežino in Trstom. »Skoraj na vseh nasto-prh in gostovanjih sem drl navzoč. Sedaj na nekaterih gostovanjih Počivam, a če me potre-bujejo, sem vedno na voljo«, je dodal. Pernarčič igra v godbi tolkala. Ni opravil nobe-ne glasbene sole, le v do-rnačem rekreatoriju pred tolikimi leti se je naučil n°t in igranja in se po-em sproti izpopolnjeval. “d je v povojnem času prvi predsednik domače godbe, s katero je opravil gostovanja-in nastope doma, kot tudi v raznih krajih Italije, bivše Jugoslavije, pa seveda v dru-gm državah, kjer je godba gostovala. »Danes mi prijatelji godbeniki pravijo, da prinašam srečo. In res bi )o želel prinašati še toliko let, saj sem na to domačo ustanovo najbolj navezan in si samo želim, da bi mi zdravje dopuščalo, da bi v njej lahko še sodeloval«. Pernarčič je po poklicu kamnosek in kot tak je delal več let pri podjetju Radovič, od leta 1965 pa celo nekaj let v Nemčiji. Vzljubil je kamen in mu še danes posveča ljubezen in pažnjo. Iz kamna namreč izdeluje razne okrasne predmete, kot so zvoniki bližnjih cerkva, kraške portale, domače vodnjake in drugo. »Nobenih strojev nimam; vse opravijo moje roke. Imel sem že razstave v Kraški hiši v Repnu, pa v Rimu, na Dunaju, v Beljaku, na Bledu, v Bujah in Se drugje. To je moj drugi hobi, ki ga zelo rad opravljam.« Nabrežinska godba se sedaj odpravlja na gostovanje v Peruggio in naš jubilant je redno na vajah. »Želim si, da bi imela naša godba čim več uspehov in da bi mladi nadaljevali s to tradicijo«. Tako sva se poslovila. On z željo, da bi še igral in nastopal, mi pa, da bi ga lahko še poslušali in srečevali tudi na raznih razstavah z izdelki iz na-brežinskega in repenta-brskega kamna. Neva Lukeš NA REPENTABRU Glasbeni popoldnevi slare in sodobne glasbe ZXD 50 Pod pokroviteljstvom občine Dolina V sodelovanju s Komisijo za kulturo pri SKGZ LET KULTURE PETEK, 8. SEPTEMBRA 1995 Ricmanje Babna hiša, ob 18. uri: Odprtje: RAZSTAVE MLADIH LIKOVNIKOV iz Trsta, Gorice in Benečije razstavljajo: Rado Jagodic, Stefan Turk, Nadja BevCar, David.Faganel, Herman Kosič, Sandra Manzini. Dolina Kluža in Galerija Torkla, ob 19.30: - koncert Pihalnega orkestra Breg - odprtje FOTOGRAFSKE RAZSTAVE POSVEČENE SASI OTA [pripravila krožek Foto Trst 80 in fotoklub Skupina 75 iz Gorice] - predstavitev knjižnih novosti: Ace Mermolja »Ogledalo Michele Obit »Per certi versi / Po drugi strani« Ignacij Ota »Moji zemlji« Srečanje bodo s pesmijo dopolnili MePZ Primorec-Tabor, ZPZ Ivan Grbec in MoPZ Valentin Vodnik SOBOTA, 9. SEPTEMBRA 1995 Prebeneg Park Na Gornjem Plehneku, od 20. ure dalje: dobrodelni rock KONCERT ZA SOŽITJE z nastopom domačih glasbenih skupin in sicilijanskega ansambla etnorock glasbe AGRICANTUS Izkupiček večera je namenjen Skladu Luchetta, Ota, D’Angelo, Hrovatin NEDELJA, 10. SEPTEMBRA 1995 Dolina na Gorici, ob 18. uri: OSREDNJA PROSLAVA 50-letnice ZKSD zborovske, godbeniske in instrumentalne nastope skupin s Tržaškega, Goriškega, Benečije in Rezije povezuje beseda o ZSKD, zabeležena z mislimi njenih predsednikov. Slovenska skupnost prireja 9. in 10. septembra 1995 na igrišču SD Sokol v Nabrežini Naš praznik V soboto, 9. septembra: V ob 17. uri odprtje kioskov ob 18. uri nastop godbe na pihata iz Nabrežine ob 19. uri odprtje razstave ob 20-ietnici deželne organiziranosti SSk od 20. ure dalje ples ob zvokih ansambla Kraški kvintet V nedeljo, 10. septembra: ob 11. uri srečanje delegacij SSk in Narodnega sveta koroških Slovencev ob 16. uri odprtje kioskov ob 17.30 nastop folklorne skupine iz Rezije ob 19. uri govori voditeljev SSk in NSKS od 20. ure dalje ples ob zvokih ansambla Status Symboi Prisrčno vabljeni! V nedeljo 10 t.m. bo skupina Gallus Consort v sodelovanju z deželnim sedežem RAI in tržaško pokrajino predstavila niz koncertov z naslovom »Glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe«. Manifestacija, ki se odvija že vrsto let, bo - kot običajno - tedensko gostovala v repentabrski cerkvi. Organizatorji bodo letos ponudili občinstvu v sklopu koncertnega ciklusa štiri tematske popoldneve z različnimi izvajalci. Najprej bo na vrsti koncert z naslovom »Francoska glasba za flavto v začetku 18. stoletja«, na katerem bo sodeloval italijanski flavtist Gianni Lazzari, ki bo igral na baročno prečno flavto. Naslednji koncert, ki nosi naslov »Od Trubarja do Ramovša«, pa bo ponudil občinstvu bogato zasedbo. Ta zajema tako zbor šentjakobskih otrok, kot priznana izvajalca violinista Crtomira Siskoviča in violista Aleksandra Miloševa ter slovenskega basista Tomaža Faganela. V Danes, NEDELJA, 3. septembra 1995 ANGELSKA Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob 19.40 - Dolžina dneva 13.12 - Luna vzide ob 15.23 in zatone ob 1.00. Jutri, PONEDELJEK, 4. septembra 1995 ZALA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 19,4 stopinje, zračni tlak 1019 mb narašča, veter 15 km na uro severni, vlaga 71-odstot-na, nebo spremenljivo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Piero Cima, Ettore Quartana, Ales-sandro Pariello, VVilliam Vi-sintin. UMRLI SO: 89-letna Lui-gia Krečič, 86-letni Vittorio Scherli, 90-letni Gastone Slobitz, 79-letna Vera Jerman, 71-letna Caterina Mrau, 36-letna Antonella Robba, 65-letni Sergio Malu-sš, 69-letni Elio Bruni, 54-letni Paolo Pescatori, 86-let-na Danilo Cervar. [I] LEKARNE NEDELJA, 3. septembra 1995 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Oriani 2, Miramarski nedeljo 24. tm. bo gostovala itahjanska šestčlanska vokalna skupina »II Virtuoso Ritrovo«, ki bo zapela nekatere skladbe, ki sodijo v »Glasbo iz časa koncila v Trentu«. Zadnji koncert pa bo predstavil »Italijanske violinske šole v 17. stoletju« v izvedbi Luigija Rovighia; na tem koncertu bo torej italijanski violinist predstavil razUčne instrumentalne šole, ki so se oblikovale v tem času na italijanskem ozemlju, in sicer beneška, lombardska, modenska in emilijansko-rimska. Spored niza je torej zelo zanimiv, koncerti imajo namreč začrtane tematske smernice, ki segajo v živo sredino svetovnega repertoarja. Obenem pa je umetniško vodstvo manifestacije odmerilo dovolj prostora Se premalo poznanim slovenskim skladateljem iz renešančno-baročnega časa. Vsa glasbena srečanja bodo v repentabrski cerkvi ob 18. drevored 117 - Barkovlje, Trg Gavana 1, Boljunec. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (tel. 764441), Miramarski drevored 117 -Barkovlje (tel. 410928). BOLJUNEC (tel. 228124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Oriani 2, Miramarski drevored 117 - Barkovlje, Trg Gavana 1. BOLJUNEC (tel. 228124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Gavana 1 (tel. 300940). Od PONEDELJKA, 4, do NEDELJE, 10. septembra 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 33 (tel. 638453), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Zavije - Ul. Flavia 89.. FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (tel. 635264). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 14.30, 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Scemo e piu scemo«, 1. Jim Carrey, Jeff Daniels. EXCELSIOR -17.15,18.55, 20.35, 22.15 »Fermo posta Tinto Brass«, r. Tinto Brass, prepovedan mladini pod 18. letom. EKCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »II terrore dalla sesta luna«, i. Do-nald Sutherland. AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Bad Boys«. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Un amo-re tutto suo«, i. Sandra Bul-lock. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Piccoli omicidi tra amici«. NAZIONALE 3 - 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Free WillyII«. NAZIONALE 4 - 15.30, 17.00 »L’incantesimo del la-go«, risani film; 18.30, 20.20, 22.15 »Carrington«, i. Emma Thompson. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Dal profondo anal...«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »Tommy Boy«, i. Chris Farley, Bo Derek. ALCIONE - Ciklus »Maratona neH’inconscio«: 20.15 »I maghi del terrore«, r. R. Cor-man; 21.30 »La montagna sa-cra«, r. A. Jodorowsky; 23.30 »Invasori spaziali« r. W. Ca-meron. LUMIERE - 17.00, 18.45. 20.30, 22.15 »II prete«, r. Antonia Bird. S PRIREDITVE SD POLET priredi danes, 3.9., ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah KO-TALKARSKO REVIJO. Vabljeni! ARS NOVA v sodelovanju s SK Brdina organizira PRAZNIK HAPPV DAY v Bazovici danes in jutri. Danes Vas bo zabaval ansambel Happy day, jutri pa Agropop. ZADRUGA BAN IN SKD GRAD vabita na ze tradicionalno SAGRO POD KOSTANJI, ki je pri Banih danes, 3. in jutri, 4. septembra. Danes bo igral ansambel Zvezde, juhi pa ansambel Kraški kvintet z Bracon Korenom. STRANKA KOMUNSTIC-NE PRENOVE vabi na PRAZNIK TISKA NA KRMENKO danes, 3., juhi, 4. septembra. Oba večera ples z ansamblom Long Slunk. KD LIPA iz Bazovice prireja v Četrtek 7. septembra: ob 19. uri v Bazovskem domu otvoritev razstave fotografij MARIJA MAGAJNE iz leta 1945, ob 20. uri v kinodvorani ponovitev RECITALA OB 50-LETNICI OSVOBODITVE BAZOVICE v izvedbi mladinskega krožka iz Bazovice, ob 21.30 prižig KRESA ”pri kalu”. Vabljeni! SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE Tečaj za tehnika informatike v podjetju (600 urjt* s finančno podporo Evropskega socialnega sklada • namenjen brezposelnim absolventom višjih srednjih šol • obiskovanje tečaja brezplačno • predvidene štipendije Vpisovanje in informacije najkasneje do 15. septembra 1995 na sedežu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 566360. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST - GORICA prireja v šolskem letu 1995196 v Trstu naslednje tečaje: • dveletni poklicni tečaj za uradnike uvozno-izvoznega podjetja -1100 ur letno • dveletni poklicni tečaj za natakarje / kuharje -1000 ur letno • windows Office (windows, winword, excel, access) - 120 ur • excel 5.0 - 30 ur • word za windows 6.0 -30 ur • works za windows 3.0 -30 ur • osnovna informatika - 30 ur • socialno - vzgojni operater (dokončana višja srednja šola) -100 ur • otroška varuška - 60 ur • zunanja trgovina (za vmesne kadre v podjetju) - 50 ur • trgovinske dejavnosti (priprava za vpis v REC) -40 ur • tehnike prodaje - 30 ur • angleščina za poslovno uporabo - 80 ur • varnost in higiena na delu - 20 ur • podjetniško usposabljanje - 40 ur • marketing v zunanji trgovini - 20 ur • degustacija vin in poroka vino-hrana - 40 ur • biološko in integrirano kmetijstvo - 60 ur • upravljanje agriturističnega obrata - 40 ur • vinogradništvo in tehnike kletarstva - 50 ur Vpisovanje in podrobnejše informacije do 22. septembra t.l. na sedežu Zavoda, ul. Ginnastica 72, tel. 566360 - 569119, vsak dan (razen sobote) od 9.00 do 13.00 ure. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, ul. Cicerone 8, tel. 362941. un. Luisa Antoni VCERAJ-DANES GLASBENA MATICA TRST - Sola »M. Kogoj« VPISOVANJE za šolsko leto 1995/96 NOVO ODPRTI RAZREDI: harfa, kontrabas, oboa, tolkala, otroški pevski zbor in oddelek za jazz in baterijo; in solopetje, klavir, godala, pihala, trobila, kitara, harmonika in predšolska glasbena vzgoja. Tajništvo (Ul. R. Manna 29, tel. 418-605) sprejema prijave vsak dan do petka, 8. t. m. od 10. do 15. ure. VPIS PO PODRUŽNICAH: Boljunec (gledališče) - v torek, 5. t. m. od 17.30 do 18-30 Prosek (KD) - v četrtek, 7. t. m. od 17. do 18. ure AVvrv'v :#\r ž/e oci/m o 'S Ofj/e o/ssle XXX. Študijski dnevi DRAGA 95 Danes, 3. septembra ob 10.30 dr. Jože Marketz: SOŽITJE MED ETNIJAMI NA VERSKEM PODROČJU ob 16.00 dr. Hubert Požarnik: KAKO JE Z DUHOVNO EKOLOGIJO? Ob 9. uri su. maša, ki jo bo daroual msgr. Maksimilijan Jezernik, rektor Slouenika u Rimu ZADRUGA BAN in SKD Grad vabita na Šagro pod kostanji danes, 3. in jutri, 4. septembra pri Banih Verginella Dean vabi vse znance na otvoritev podjetja V.D.E. §11© S? ©. ki bo jutri, 4. t. m., ob 18. uri na Kontovelu št. 451 Loterija BARI 85 CAGLIARI 41 FIRENCE 63 GENOVA 88 MILANO 31 NEAPELJ 63 PALERMO 17 RIM 9 TURIN 48 BENETKE 68 ENALOnO 2X2 2X2 1 KVOTE 12 11 10 2. septembra 1995 22 36 9 16 1 33 12 59 74 3 14 24 39 73 52 18 56 19 36 37 72 7 41 75 62 26 87 81 14 84 10 34 65 88 54 77 70 69 43 1 IX 2 2 1 35.317.000, - 2.081.000, -176.000,- K Malalanovim je prišla mala Ivana S Karmen, Petrom, TjaSo in Juretom se veselimo vsi od MePZ Primorec-Tabor E3 ČESTITKE Danes praznujeta 45 let skupnega življenja STELIA in NINO ROLLI. Se veliko srečnih in zdravih skupnih let v domačem krogu jima želijo Rosana, Paolo, Gino in Valentina. Danes bo ugasnil 9. svečko ALEX MAAR. Veliko uspehov v nadalje mu želijo mama, očka in sestra Federica. Danes praznuje 9. rojstni dan preljubljeni ALEX MAAR. Vse najboljše, kar je na svetu, mu želijo stric Marjan z ženo Mojco ter babica Marija. q OBVESTILA MoPZ V. MIRK Prosek - Kontovel vabi vse stare in nove pevce na prvo vajo za sezono 1995/96, ki bo jutri, 4. t. m., ob 20.30 v Soščevi hiši na Proseku. ZBOR JACOBUS GALLUS je pričel z vajami! Prihodnji teden se srečamo v torek, 5. in v petek, 8. t. m., ob 20. uri v Gallusovi dvorani na Glasbeni matici. Pričakujemo vse stare in nove člane. DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR VESNA začenja novo sezono v četrtek, 7. t. m., ob 20.30 v domu A. Sirka v Križu. Vabimo vse pevke, stare in še posebno nove. GLASBENA SOLA PIHALNEGA ORKESTRA BREG sprejema vpisovanje za glasbeno šolo pihal, trobil in tolkal. Informacije po telefonu na št. 228642 -Mitja, 228333 - Jadran ali vsak četrtek na sedežu orkestra v Dolini od 20.30 dalje. DOLINSKA OBČINSKA UPRAVA obvešča, da bo načrtovano letovanje za starejše občane v hotelu Blumen v Viserbi pri Riminiju od jutri, 4. do ponedeljka, 11. septembra. Odhod avtobusa jutri, 4. septembra, ob 7. uri izpred županstva v Dolini, iz Boljunca ob 7.10, iz Boršta ob 7.20. Avtobus se bo nato ustavil še na pokrajinski cesti nad Ricmanji. Vrnitev je predvidena proti večeru v ponedejek, 11. t. m. Za podrobnejše informacije se udeleženci lahko obrnejo na tajništvo občine. DOLINSKA OBČINSKA UPRAVA sporoča, da je z mesecem septembrom ponovno odprta OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU. Knjižnica bo odprta vsak torek od 9. do 11. ure in vsak petek od 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure. Knjižnico upravlja osebje Narodne in študijske knjižnice (tel. 227008). SZ SLOGA ponovno organizira, zaradi velikega povpraševanja, celodnevni (9.-16.30) tečaj mi-niodboljke od torka, 5. do torka, 12. t. m. namenjen otrokom letnika 83 in mlajšim. Tečaj bo potekal na Opčinah pod strokovnim vodstvom profesorjev in usposobljenih vaditeljev. Cena tečaja 120.000 lir. Zbirališče bo v torek pred telovadnico srednje šole S. Kosovel na Opčinah. Interesenti naj tel. na urad ZSSDI od 9. do 14. ure, tel. št. 635627. CE SI LETNIK 55 in si obiskoval srednjo šolo S. Kosovel na Opčinah javi se v soboto, 9. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah na informativnem sestanku, kjer se bomo pogovorili kako praznovati našo štiridesetletnico. SD POLET - KO-TALKARSKA SEKCIJA sporoča, da je v teku vpisovanje za novo sezono in za začetniški tečaj v kotalkanju. Informacije dobite na kotalkališču pri Pikelcu od 17. do 20. ure ali po telefonu na št. 213420 KRUT obvešča, da se začnejo v torek, 3., sredo, 4. in petek, 5. oktobra (in ne septembra) plavalne ure v bazenu v Strunjanu in Gradežu. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone, tel. š. 3720062 ali 360072 v uradnih urah. KRUT prireja zdravljenje v Šmarjeških toplicah v dveh izmenah in sicer od 27.9. do 6.10. in od 6. do 16.10. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. št. 3720062 vsak dan, razen sobot od 9. do 13. ure in od 14.30 do 17.30. KROŽEK TOGA SIDDHARTA - OSHO MEDITATION CENTER na Opčinah otvarja v septembru letošnjo sezono z 2-krat tedenski tečaji yo-ge in meditacije: yoga ob ponedeljekih od 20. do 21.30, meditacija ob četrtkih od 20. do 21.30. Z OBVESTILO Sporočamo, da se PUBLIEST Srl oglasna služba Primorskega dnevnika jutri, 4. septembra preseli v nove urade v ulici Valdirivo št. 36 /1. nadstropje NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA 361888 faks 768697 (nespremenjen) Urnik sprejemanja obvestil, osmrtnic in malih oglasov: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 (do 15.00 samo osmrtnice) Ob sobotah, nedeljah in praznikih sprejema samo osmrtnice uredništvo Primorskega dnevnika v ulici Montecchi 6 / II. nadstropje. oktobrom in do 15.6.1996 pa se bodo vršili popoldanski in večerni tečaji 4-krat tedensko. Informacije tel. 040/327488. ZSKD obvešča pevce in godbenike vseh včlanjenih zborov in godbenih društev, da bo skupna vaja za nastop na osrednji proslavi 50-letni-ce v nedeljo, 10. t.m., ob 16.30 v Trubarjevi dvorani nižje srednje šole S. Gregorčič v Dolini. Pevci in godbeniki naj se proslave udeležijo v običajni koncertni obleki svojega zbora oz. godbe. ZSKD vabi člane druš--te v, da se osrednje proslave 50-letnice, ki bo v nedeljo, 10. t.m., ob 18. uri na glavnem vaškem trgu v Dolini, udeležijo z društvenimi prapori in po možnosti v ljudskih nošah. Zbirališče noš in nosilcev praporov je predvideno na licu mesta pol ure pred začetkom prireditve. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE - tajništvo Trst obvešča člane, da bo urad sprejemal stranke jutri, 4. t. m. od 15.30 do 17.30. RAVNATELJI sporočajo, da se na slovenskih višjih srednjih šolah pouk začne 7. septembra. Dijaki se na šolah zberejo ob 9.50. Pouk bo trajal dve učni uri. Pred tem kateheti vabijo k začetni šolski maši, ki bo v cerkvi pri Sv. Ivanu ob 9. uri. MALI OGLASI PRODAJAM knjige: DZS Anorganska kemija 1 in 2, Organska kemija 1, Fizika 1 in Matematika: integral in odvod, Latinska slovnica in vadnica 1 in 2. Tel. 302748. PRODAM novo podvodno puško znamke Omer, rabljeno samo dvakrat. Cena po dogovoru. Tel. št. 822225 v večernih urah. PRODAJAM dovoljenje trgovine sadja in zelenjave z dobrim prometom, prostor obnovljen. Tel. št. 040/633412 od 8. do 14. ure. STANOVANJE v dobrem stanju 92 kv. m z garažo, Ul. Pascoli (GO) na prodaj. Tel. med 17. in 19. uro na št. 0481/535048. KAM PO BENCIN Danes bodo na TrtaSkem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Ul. Revoltella (vogal Ul. d’Angeli) Nabrežje O. Avgusta Istrska ul. (nasproti pokopališča). Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) MONTESHELL Ul. Glulia 2 Drevored Čampi Elisi 1/1 Drev. D'Annunzio 73 Miramarski drev. 37 Nabrežje T. Gulil 8 ESSO Trg Liberta 10/1 IP Ul. F. Severo 2 Drev. D'Annunzio 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drev. 213 ERG PETROLI Nabrežje N. Sauro 14 API Ul. F. Severo 2/5 NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) V NABREŽINI prodajam hišo potrebno popravil. Tel. št. 200620. TOVORNJAK Leonci-no O M 34 prodajam. Tel. št. 228519. FORD TAUNUS 1600 GL, letnik ’80, plave barve, garažiran v dobrem stanju, 70.000 km prodajam. Tel. na št. 228519. DOMAČE slive za marmelado ugodno prodajamo. Tel. št. 420604 po 20. uri ali sporočilo telefonski tajnici. PRODAMO po ugodni ceni biološke slive in fige. Tel. št. 910140. PRODAM knjige za vse razrede znanstvenega liceja. Tel. št. 226452. PRODAM knjige za vse razrede znanstvenega liceja B oddelka. Tel. št. 417253 ob večernih urah . 21-LETNI FANT, dopolnjen vojaški rok, išče resno zaposlitev. Tel. 200882. BASISTA išče harmonikar. Tel. na št. 272667 - Corrado od 14. do 17. ure. ISCEM resno kuhinjsko pomočnico s prakso za delo v središču mesta. Tel. št. 229234 - ura obedov. IŠČEM resno in zanesljivo gospo ali gospodično z izkušnjami za celodnevno varstvo dveinpolletnega otroka v Gorici za štiri dni v tednu. Interesentke naj ne bi bile iz preveč oddaljenih krajev. Tel. št. 0481/530295 v urniku poslovanja trgovin. ISCEM delo kot hišna pomočnica ali varstvo otrok. Tel. št. 0038667/89311. ISCEM enkrat tedensko, po možnosti ob sobotah, hišno pomočnico. Tel. št. 44631. ISCEM malo stanovanje na Opčinah. Tel. št. 394611 - zvečer. ISCEM motor tran-salp honda 600 v dobrem stanju. Tel. št. 381794 ali 228456. STAREJŠI priseljeni samski upokojenec z dobro pokojnino in lastnim stanovanjem bi rad spoznal 65-letno žensko za skupno prijateljstvo in plesno zabavo. Tel. 040/763653 ob uri obedov. V DOBERDOBU, na Vrtni ulici 6, ima Drejče Ferfolja osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15/A. Vabljeni! OSMICO ima Srečko Štolfa, Salež 46. T oči belo in črno vino. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. 3. 9 .1945 3. 9. 1995 Polikarp Sedmak Spomin nate vedno živi, čeprav Te več med nami ni. Žena Mimi in sin Klavdij Sv. Kriz, 3. 9. 1995 t Zapustil nas je nas dragi Nico Lavrenčič Žalostno vest sporočajo hčeri Annamaria in Maria Rosa, zeta Robin in Flavio ter vnuk Matthevv Pogreb bo v torek, 5. septembra, ob 11. uri v cerkvi v Barkovljah. Trst, 3. 9. 1995 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Ivana Miliča (Janka) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala naj gre g. župniku Merkuži, dr. Igorju Guštinu, moškemu pevskemu zboru, cerkvenemu pevskemu zboru, darovalcem cvetja, nosilcem krste ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. SVOJCI Zgonik, 3. 9. 1995 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Francesca Calzi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami. Posebna zahvala g. Živcu, vsem, ki so mu pomagali med boleznijo ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. SVOJCI Gropada, 3. 9. 1995 3. 9. 1985 3. 9. 1995 Giuliano Košuta Deset let je, odkar si odšel. Spominjava se te z nespremenjeno ljubeznijo. Zena Ana in hčerka Nives 3. 9. 1987 3. 9. 1995 Minilo je osem let, odkar nas je zapustil naš nepozabni Stanko Požar Z ljubeznijo se ga spominjata sinova Alex in Sergij z družinama Trst, 3. septembra 1995 GORICA / OBČINSKA KONZULTA ZA SLOVENSKO MANJŠINO KMEČKA BANKA / SPOROČILO ODBORA ČLANOV Težave šol v ospredju že na umeslitveni seji Rudi Pavšič predsednik - Župan Valenti o šoli Trinko Člani občinske kon-zulte za vprašanja slovenske manjšine pri Goriški občini so se v petek zbrali na prvi umestitve-ni seji v novem mandatu. predsednika so soglasno izvolili Rudija Pavšiča, ki ga je v kon-znlto predlagala SKGZ, Podpredsednik pa bo Predstavnik ZSKP Da-mijan Paulin. S tem so Pptrdili dogovor o rotaciji med predstavniki dveh osrednjih družbe-no-politicnih komponent slovenske manjšine, ki velja že od ustanovitve konzulte. Pavšič je ob zahvali za zaupanje napovedal, da namerava kar pogosto “nadlegova-1.Zupana, obenem pa Pričakuje tudi s strani uprave pozornost in posluh za predloge sloven-skega predstavništva. Napovedal je skrb ne le za kontingetne probleme, kakršni se pojavljajo zlasti na šolskem področju, temveč tudi prizadevanje konzulte, da se slovenska prisotnost v Gorici polnopravno upošteva. Pri-ožnost za to bodo na pri-jner že priprave na tisočletnico Gorice leta 2001. Sejo je uvedel župan t-aetano Valenti, ki je Pristojen za prvi sklic novoimenovanega pred-stanistva. Opravičil se je za dolgo zamudo, saj začenja konzulta delovati z v ec kot enoletno zamu-°’ ko je dobra Četrtina nrandatne dobe že mimo. onovil je že znano opra-C*5 .' P° obisku “neke s upine” Slovencev, ki 80 zahtevali zase nekaj mest v konzulti, je spremembo pravilnika poverit pristojni občinski ko-^rsiji, kjer pa se vprašanje še ni premak-mto z mrtve točke. Zato s® je pred nekaj meseci odločil, da skliče konzul-o na osnovi dosedanjega Pravilnika, o njegovi spremembi, ki je po mnenju župana vsekakor potrebna, pa bo govor naknadno in bo pri tem s svojimi predlogi lahko sodelovala tudi sama konzulta. Aldo Rupel je kot elan z najdaljšo mnadatno dobo izrekel zadovoljstvo zaradi konCne umestitve, čeprav ni mogel mimo obžalovanja zaradi predolge zamude. Izrekel je tudi pričakovanje, da se bo uprava znala pravilno posluževati tega organa in da bo torej sodelovala s konzulto, kar se v preteklosti, žal, ni vedno dogajalo. Podobne ugotovitve je izrekel tudi Damijan Paulin, ki je prav tako želel, da bi sodelovanje z upravo bilo boljše kot v preteklosti in to začenši že pri vprašanju pravilnika. Novoizvoljeni predsednik Pavšič pa je s tem v zvezi poudaril, da je sestava konzulte že sedaj dovolj reprezentativna. Spremembe pravilnika naj zato težijo k uspešnejšemu delovanju ne pa k vsiljevanju drugačnih sestav organa. Prisotnost župana je bila priložnost za omembo dveh problemov s šolskega področja, na katera je opozoril Damjan Paulin: nevzdržne razmere, v katerih se je znašla srednja šola Ivana Trinka, in problem nameščanja v nekatere slovenske osnovne šole neuCnega osebja, ki ne pozna slovenskega jezika, kar je v nasprotju z zakonom. Valenti je vzel na znanje ta problem in obljubil, da bodo preverili zakonska določila in, Ce je to predvideno, sestavili posebno lestvico za neučno osebje v slovenskih šolah. Glede šole Trinko pa odgovor ni bil zadovoljiv. Zupan je v bistvu ponovil že znano stališče občinske uprave, da bi najboljša rešitev bila selitev v šolsko središče v Ul. Puccini oziroma, spričo nasprotovanja temu predlogu, selitev šole v Locnik, kjer so na voljo ustrezni prostori. Ker pa je prevladala zahteva, naj se šola na seli iz mesta, potem se je treba zadovoljiti s sedanjo namestitvijo. Zupan priznava, da ni primerna, vendar po drugi strani trdi, da občina drugih alternativ nima. Zaskrbljujoča je bila županova napoved, naj bi sedanja nevzdržna namestitev trajala celi dve leti. Doslej se je namreč govorilo, da naj bi bila rešitev v Ul. Cappella skrajno začasna, za nekaj mesecev ali, realistično, kvečjemu do konca šolskega leta. V petek pa je župan dal vedeti, da je zagotovitev dokončnega sedeža za slovensko srednjo šolo. vezana na prenovo in selitve nekaterih drugih šol in zato ni izvedljiva prej kot Cez dve leti. Vse dotlej pa naj bi obveljala sedanja namestitev. Ta novost seveda postavlja problem v nove okvire, saj je sedanja rešitev nevzdržna že za kratko obdobje, kaj še za celi dve leti. Komisarski upravi se izteka mandat V nedeljo, 10. t.m., v kinu Vittoria skupščino članov banke - Stavkovno gibanje osebja Cez mesec dni naj bi se zaključila komisarska uprava v Kmečki banki. Odbor elanov Kmečke banke, ki mu predseduje odvetnik dr. Peter Sanzin in ga sestavljajo še g. Hadrijan Corsi (s funkcijo podpredsednika), senator Darko Bratina, dr. Karlo Devetak in odvetnik Damijan Terpin, je v zadnjem Času opravil vrsto nalog in se pripravlja na zaključek prisilne uprave. Odbor nam je poslal daljše tiskovno poročilo, ki ga v celoti objavljamo. »Začetka oktobra bo minilo leto dni od namestitve komisarske uprave v goriški Kmečki banki in bo zapadel rok, v katerem bodo izredni upravitelji zaključili svojo nalogo. Kot je predvideno, bodo sedanji upravitelji sklicali izredni občni zbor Članov, na' katerem bodo predstavili podrobno sliko razmer v banki in predlagali rešitve, ki bodo v interesu članov in banke same. Sedanje razmere se kažejo mnogo manj travmatične kot je izgledalo na začetku komisarske uprave; banka je namreč ohranila osnovni kapital in del rezerv. Res je pa, da glede na rezultate lanskoletne inšpekcije Banca dTtalia in po odpisu nekaterih kreditov, za katere so izredni upravitelji ocenili, da obstajajo tehtni razlogi, je treba banko dokapitalizirati ter povečati in posodobiti njeno poslovno učinkovitost. Povečanje premoženja banke je potrebno tudi zaradi prilagajanja ustreznim evropskim indeksom in da se ji zagotovi primerno premoženjsko podlago za njen nadaljni razvoj; v tem duhu je bilo že odločeno na zadnjem obenem zboru dne 28. aprila 1994, da bodo Člani spremenili banko v delniško družbo in ji povečali premoženje za 20-25 milijard lir. Ko je Bankitalia dobila dokončno sliko o stanju Kmečke banke, je bila dana možnost, da je Odbor začel imeti potrebne stike za ugotavljanje stanja in načina po katerem naj bi se Banka vrnila elanom. Odbor je v vseh stikih z izrednimi upravitelji, Banco d’Italia in raznimi denarnimi zavodi, ki so pokazali interes za vstop med delničarje Kmečke banke, odločno zagovarjal stališče, da morajo dosedanji elani obdržati večino v svojih rokah, ker samo tako se bo ohranila specifičnost Kmečke banke, kar predstavlja tudi njeno glavno bogastvo. Trenutno ima Odbor stike s tremi večjimi italijanskimi bančnimi zavodi, ki so najprej pokazali pripravljenost, da pristanejo na manjšinski delež in da soglašajo z ohranitvijo dosedanje značilnosti denarnega zavoda goriških Slovencev. Zaključke dogovorov bo petčlanski odbor elanov banke, ki ga vodi odvetnik Peter Sanzin, predstavil na posebnem zboru delničarjem v nedeljo, 10. septembra 1995, ob 10. uri, v dvorani kina Vittoria na Travniku v Gorici. Sklepi omenjenega zbora bodo nato podlaga za sklenitev dogovora z novim partnerjem; vse to, seveda, v smislu obstoječe zakonodaje, ob kontroli in z odobritvijo merodajnih organov Banca d’ Italia.« O stanju in perspektivah Kmečke banke so v petek razpravljali tudi na skupščini osebja, ki jo je koordiniral predstavnik sindikata bančnih uslužbencev FABI. Sklenili so, da okličejo stavkovno gibanje, ker po enem letu komisarska uprava še ni dala zadovoljivih odgovorov glede ohranitve števila zaposlenih in glede razvojnih načrtov. Sklenili so tudi, da bodo predstavniki FABI pri Banci d’Italia zaprosili za toC-nejše informacije, ki jih doslej niso mogli dobiti od komisartjev. NOVICE Koncert latinskoameriške glasbe V okviru niza poletnih koncertov “Gorizia armord-ca” bo nocoj ob 21.30 v dvorani pokrajinskih muzejev na gradu koncert latinskoameriške glasbe. Nastopila bosta kitarista Sergio Fabian Lavia iz Buenos Airesa in Roberto Bevilacqua iz Verone. Vstop je brzeplaCen. Pri Doberdobu zgorel avto Nenaden požar, ki je izbruhnil najbrž zaradi kratkega stika, je vCeraj blizu Doberdoba uničil seat ibizo. V avtu sta se peljah lastnica Francesca Cargnel iz Gorice in neka njena prijateljica, ki sta pravočasno skočili iz vozila, Cim se je iz motorja pojavil dim. Ker pa se je ogenj vnel v nekoliko odročnem kraju, približno kilometer iz Doberdoba na cesti v smeri proti Zagraju, so tržiški gasilci lahko posegli, ko je ogenj že opravil svoje in je bil avto povsem uničen. Akcija cepljenja psov proti širjenju gozdne stekline V prihodnjih dneh se na Conskem začenja akcija obveznega cepljenja psov proti gozdni stek-hni. V Doberdobu, Sovodnjah in Steverjanu je razpored sledeči: DOBERDOB: jutri, 4. septembra, od 8.30 do 10.30 pri osnov-ni Soli; 5. septembra od 8.30 do 9-30 pri osnovni šoli, od 9.45 do 10.45 na Poljanah; 6. septembra °d 8.30 do 9.30 na PalkišCu in 0d 9.45 do 10.30 v Jamljah. SOVODNJE: 5. septembra od 8.30 do 10.00 na igrišču v Sovodnjah; 6. septembra na Vrhu, g°st. Pri lovcu (8.30-9.30), v Ga-orjah (9.45-10.15) in na Peci (10.30-11.30); 9. septembra v Sovodnjah (8.30 do 10.00). STEVERJAN: 5. septembra pri osnovni šoli (8.30-10.00) in pri 8°stilni KorsiC na Jazbinah (10.15-11.00); 8. septembra na istih dveh mestih (8.30-9.30 v Steverjanu in 9.45-10.15 na Jazbinah). KRMIN / NAPOVED PREDSEDNIKA KONZORCIJA CISA Razširili bodo odlagališče za smeti Zanimiv načrt za ločeno zbiranje odpadkov po hišah v Gradišču in Krminu Odlagališče za odpadke v kraju Pecol dei Lupi pri Krminu bodo v kratekm razširili. S tem naj bi že skoraj izčrpano odlagališče zadostilo potrebi po uničevanju odpadkov iz cele goriške pokrajine za naslednjih 5 ali 6 let. Vest o širjenju odlagališča je včeraj na srečanju z novinarji v Gradišču sporočil dr. Paolo Boscarol, predsednik konzorcija CISA, ki skrbi za probleme odpadkov in okolja v občinah na desnem bregu SoCe. Boscarol je povedal, da so je skupščina županov v konzorcij včlanjenih občin že odobrila sklep o razširitvi. V ta namen jim je Dežela dodelila 600 milijonov lir (na-daljnih 480 so dobili tudi za ureditev okolice upepeljeval-nika pri Moraru, 70 milijonov pa za nakup zbiralnikov za odpadke), inženirju Tentiju iz Ra-venne pa so zaupali pripravo izvršilnega načrta. Cim bo po- stopek dokončan, bodo prešli v nakup (ali, Ce potrebno, v razlaščanje) zemljišč za razširitev odlagališča. S povečanjem odlagališča naj bi začasno rešili problem odpadkov na Goriškem za nekaj let, dokler ne bo Pokrajina končno izdelala in začela izvajati novi načrt za odpadke. V zvezi z načrtom (pravkar je v teku posvetovanje z občinami), bo konzorcij CISA predložil Pokrajini skupne predloge vseh včlanjenih občin. V zvezi z odlagališčem Pecol dei Lupi je v teku tudi preiskava glede odkritja sodčkov s sumljivimi odpadki. Odkrili so jih prav med ogledi zemljišč, na katera bi razširili odlagališče. V sodih so našli najlon, plastiko, blato in druge snovi. Naročili so analize, da bi ugotovili, za kaj toCno gre in ukrepali proti onesnaževalcem. Na srečanju z novinarji je dr. Bevilacqua obširno poročal tudi o zanimivem načrtu za ločeno zbiranje odpadkov. Ob ugotovitvi, da je že doslej v teh krajih ločeno zbiranje uspešno in presega državno povprečje, bodo zbiranje1 odpadnih snovi namenjenih predelavi še ojačili: kapilarno bodo namestili nove zbiralnike, kamor bodo občani lahko metali papir, plastiko in aluminij. Se zanimivejša pa je novost, ki jo bodo eksperimentalno uvedli v Krminu in Gradišču. Občanom bodo razdelili prozorne vreče za ločeno zbiranje različnih odpadnih snovi in jih nato enkrat tedensko pobirali kar po domovih. Z večjim informiranjem in s sodelovanjem občanov si nadejajo, da bodo s tem bistveno izboljšali organiziranost in tudi donosnost službe za ločeno zbiranje odpadkov, obenem pa bodo s tem prispevali k prijaznejšemu okolju. GLASBENA MATICA GORICA Vpisovanje v šolsko leto 1995/96 Sprejemamo prijave za klavir, harmoniko, violino violončelo, violo, kontrabas, kitaro, blok flavto, flavto, klarinet, trobento, rog, pozavno, tolkala, solopetje in predšolsko glasbeno vzgojo. Vse potrebne informacije dobite na tajništvu šole v Ul. Della Croce 3. Vpisovanje na sedežu Glasbene matice v Gorici bo potekalo od ponedeljka, 4. septembra, do petka, 8. septembra 1995, od 11. do 16. ure. VPISOVANJE PO PODRUŽNICAH bo potekalo od 16. do 18. ure v sledečih dneh: DOBERDOB: torek, 5. septembra 1995, v občinski glasbeni sobi. SOVODNJE: sreda, 6. septembra 1995, v Kulturnem domu STEVERJAN: četrtek, 7. septembra 1995, v domu na Bukovju STANDREZ: petek, 8. septembra 1995, v Kulturnem domu Andreja Budala. NA SKUPŠČINI DEŽELNEGA IN MEDDE2ELNEGA ZNAČAJA KINO a ŠOLSKE VESTI Q ČESTITKE Špediterji zahtevajo umik sporne okrožnice Spodrsljaj italijanske birokracije ali drugi razlogi? Čeprav iz Rima prihajajo vesti, da naj bi za nekaj dni odgodili izvajanje okrožnice generalnega ravnatelja carine glede člena 161 Carinskega kodeksa Evropske skupnosti in Čeprav je slišati, da naj bi Minister Fan-tozzi okrožnico v celoti preklical, se uslužbenci špediterskih podjetij, sindikati, gospodarski operaterji, ki delajo na področju mednarodne blagovne menjave in prevozov s takimi neuradnimi in pomirjujočimi izjavami ne za-dovolijo. Na včerajšnji skupščini deželnega in meddeželnega značaja, ki je potekala v konferenčni dvorani na razstavišču, so zelo glasno in odločno povedali, da zahtevajo takojšen preklic omenjenega akta in jamstva, da se jim tudi z dopolnitvijo, oziroma spremembo evro-spkih smernic, omogoči delo v prihodnje. Izrazili so zaprepaSCenost nad dejstvom, da zaradi velike zmešnjave in nedorečenosti, v zakonodaji lahko notranja okrožnica funkcionarja ministrstva spravi na kolena pomemben gospodarski sektor in povzroči izgubo na tisoCe delovnih mest. Določilo, da se carinske operacije v izvozu opravljajo v kraju proizvodnje oziroma odpreme blaga, bi pomenilo zmanjšanje dela na carinskih izpostavah na meji, v pristaniščih, letališčih itd. Vprašanje ni vec samo krajevnega pomena, ampak ima vsedržavno dimenzijo, zato mora biti akcija usklajena na vsedržavni ravni in v tej smeri je izzvenela tudi včerajšnja skupščina, kjer so bili prisotni tudi predstavniki stanovskih organizacij Špediterjev iz Toskane, Veneta in Furlanije, parlamentarci in tudi predstavniki občin. Poleg go-riškega župana Valentija, ki je ukrep z dne 11. avgusta označil kot "šokanten” je na skupščini govoril tržaški občinski odbornik Neri, župan iz Pontehbe (Tablje), kjer doživljajo v nekaj mesecih že drugi nizek udarec, predstavniki špediterjev iz Trsta in Livorna, ob koncu pa so spregovorili tudi nekateri parlamentarci in deželni svetovalec Anto-naz. Skupščino je vodil Gio-vanni Bisesi. Zelo stvaren je bil poseg predstavnika toskanskih špediterjev Giuseppe Benedettija, ki je poudaril čudne okoliščine načina sprejemanja in uvajanja tako pomembnega akta, sredi počitniškega obdobja in brez kakršnega koli posvetovanja. Vztrajal je na predlogu, da je treba okrožnico v celoti zavrniti in zahtevati, da se za pristanišča, letališča in suhozem-ske mejne prehode specifično predvidijo možnosti opravljanja carinskih storitev. Tako možnost (izjemo) dopuščajo tudi evropske smernice. Zelo kratek, vendar jasen je bil v izvajanju ministrski podtajnik dr. Mario Pre-stamburgo "gre za nespodobno dejanje”, ki ga je treba popraviti. Od parlamentarcev, ki so stopili za govorniški pult si je večina prislužila precej aplavzov, Carpenedo pa tudi nekaj osporavanja. V prihodnjem tednu bo v Rimu niz se-.Stankov in srečanj, v parlamentu pa se pripravlja prava toča interpelacij. tol SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL GORICA VPIS V ŠOLSKO LETO 1995/96 Klavir: Helena Plesničar. Marija Saver, Lojzka Peršič, Lucija Lavrenčič, Ingrid Silič, Valentina Pavio, Michela De Castro, Vlasta Vižintin Eksperimentalni razred klavirja: Sijavuš Gadžijev, profesor na konservatoriju Čajkovski v Moskvi Godala: Igor Kuret, Jurij Križnič, Vinko Popit, Aleksander Ipavec Pihala: Fabio Devetak, Stojan Ristovski, Andreja Konjedic, Silvan Kerševan, Vladimir Čadež Trobila: Črtomir Nanut Solopetje: Franka Žgavec Kitara: Marco Fantini, Marja Feinig Harmonika: Aleksander Ipavec Orgle: Dimitrij Rejc Tolkala: Tomislav Hmeljak Predšolski pouk: Marja Feinig, Eleonora Ipavec Teorija in solfeggio: Daniela Brussolo, Guido Michelon, Vladimir Čadež, Mitja Pernarčič, Lucija Lavrenčič Harmonija: Hilarij Lavrenčič Zgodovina glasbe: Helena Plesničar, Luisa Antoni, Michela De Castro Kompozicija: Ivan Florjane Orkester: Igor Kuret Zbor: Eleonora Ipavec, Franka Žgavec, Hilarij Lavrenčič Vpisovanje v šolsko leto 1995/96 bo od 1. do 8. septembra na sedežu Centra, drevored 20. septembra 85 (viale XX settembre 85), od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure vsak dan razen v soboto in nedeljo (tel. 532163). ZVEZA PRIMORSKIH GLASBENIH ŠOL SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL ; GORICA RAZPIS DVOLETNA KLAVIRSKA SOLA ZA PEDAGOGE 1995/96 - 1996/97 Vodi prof. Sijavuš GADŽIJEV Sodelujeta: - dr. Damjana BRATUŽ (psihologija v glasbeni pedagogiki; glasba in družba) - prof. Ivan FLORJANC (harmonija, kontrapunkt, analiza glasbenih oblik) Informacije: SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL Drevored 20. septembra (Viale XX settembre) 85 34170 GORICA Tel. in fax 0481/532163 SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja v šolskem letu 1995/96 naslednje tečaje: windows office (windows, winword in excel) 100 ur (dva tečaja), začetniški tečaj angleščine (100 ur), vodenje knjigovodstva v podjetju (80 ur), tečaj o telesni zaznavi in govorici (30 ur), tehnike prodaje (30 ur) in marketing za obrate v vinogradništvu (20 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 15. septembra 1995 na sedežu Zavoda v Gorici, Ul. della Croce 3, tel. 81826 VSAK DAN (RAZEN SOBOTE) od 9. do 13. ure GORICA VITTORIA 16.00-18.00-20.00-22.00 »Un amore tutto suo«. Igrata S. Bul-lock in B. Pulham. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 16.00-18.00-20.00-22.00 »Scemo piu scemo«. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV NA GORIŠKEM obvešča udeležence izleta v Apulijo, da bo avtobus 4. septembra odpeljal ob 6. uri z ul. Ter-za Armata, preko Podturna, na Travnik, mimo gostilne Primožič, v Podgoro, Štandrež in Sovodnje. KD BRIŠKI GRIČ sporoča, da je še nekaj mest na 2. avtobusu, ki bo v nedeljo, 10. septembra, odpeljal na izlet v Reggio Emilio. Ogledali si bodo muzej bratov Cervi, mlekarno, kjer pridelujejo znani sir parmezan, in obiskali praznik lista Unita. Peljali se bodo v veseli družbi harmonikarja. Prijave pri Maji tel. 884187 in Emanueli tel. 81163. SPD GORICA obvešča, da je Se nekaj mest za družinski izlet 17. septembra v Belo Krajino. Prijave na sedežu v sredo, od 11. do 12. ure, in v četrtek, od 19. do 20. ure. PRISPEVKI Dušan Mauri se iskreno zahvaljuje za čestitke in voščila ob 80-letnici in vsem, ki so ob tem dogodku želeli poudariti aktualnost vrednot odporništva ter daruje 200 tisoC lir za gorisko sekcijo VZ-PI/ANPI. B ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne bencinske črpalke GORICA IP - Ul. Crispi ESSO - Ul. L. Isonzo MONTESHELL - Ul. Aquileia ERG - Ul. sv. Mihaela AGIP - Ul. Trieste TRŽIČ MONTESHELL - Ul. Boito IP - Ul. Matteotti AGIP - UL Cosulich ROMKE AGIP - Ul. Redipuglia KRMIN AGIP - Drev. Ven. Giulia GRADIŠČE MONTESHELL - Ul. Trieste ŠKOCJAN AGIP - Ul. Batisti (Pie-ris) MARJAN AGIP - UL Manzoni ŠTARANCAN AGIP - Ul. Trieste ZAVODSKI SVET nižje srednje Sole Ivan Trinko vabi profesorje, starše in vse zainteresirane na razgovor o selitvi Sole. Razgovor bo na sedanjem sedežu v Kapucinski ulici, v Četrtek, 7. septembra, ob 18.30. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA LICEJA S. GREGORČIČA obvešča, da se bo pouk za vse dijake pričel v četrtek, 7. septembra. Dijaki vstopijo v Solo ob 8.30. □ OBVESTILA MEŠANI PEVSKI ZBOR OTON ZUPANČIČ sporoča, da bo prva redna vaja jutri, 4. septembra, ob 20.30 v kulturnem domu Andreja Budala v Standrežu. GODBA KRAS IZ DOBERDOBA obvešča, da nudi brezplačne tečaje za trobila, pihala in tolkala. Vpisovanje ob ponedeljkih in Četrtkih ob 20. uri v glasbeni sobi v Doberdobu (tel. 78077). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV NA GORIŠKEM in KRUT bosta poskrbela (ob zadostnem Številu prijav) za prevoz na plavalne ure v ogrevani bazen v Gradežu in sicer vsako sredo zjutraj, zaCenši s 4. oktobrom. Informacije in prijave na sedežu društva in pri g. Anamariji Terpin v Ul. Malta 2, tel. 531644, do 13. septembra. KRUT prireja zdravljenje v Šmarjeških toplicah v dveh izmenah in sicer od 27. septembra do 6. oktobra ter od 6. do 16. oktobra. Informacije in prijave sprejema gospa Anamarija Terpin v Ul. Malta 2, tel. 531644. UPRAVA DIJAŠKEGA DOMA namerava v novem šolskem letu ojačiti vzgojiteljski kader. Interesenti morajo biti italijanski državljani. Izobrazba: diploma učiteljišča oziroma dokončana fakulteta humanističnih ved, odlično znanje slovenščine in italijanščine. Podrobnejša pojasnila nudijo v upravi Dijaškega doma, Svetogorska cesta - Ul. Montesanto 84, tel. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL obvešča, da spet redno poslujejo in sicer vsak delavnik od 10. do 12. ure in od 13. do 17. ure. razen ob Četrtkih, ko so v dopoldanskem času zaprti. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo' od jutri, 4. septembra, odprta od ponedeljka do četrtka od 15. do 17. ure, ob petkih pa od 11. do 13. ure. Umik je začasen. NONA ROZA s Poljan je v četrtek, 31. avgusta, dopolnila 97 let. S hvaležnostjo se je ob visokem jubileju spominjajo hčere, zeti, vnuki in pravnuki. Včeraj sta se poročila NADJA in FRANCO s Poljan. Iskrene čestitke in najboljše želje na skupni življenjski poti izrekajo mama, tata in vsi v družini. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine v tednu od 27. avgusta do 2. septembra 1995. RODILI SO SE: Massi-miliano Orzan, Micol Komjanc, Andrea Simo-netta Peraro, Beatrice Be-vilacqua, Aurelio Isufi. UMRLI SO: 57-letni upokojenec Franco Cot-tali, 89-letni upokojenec Desiderio Scopazzi, 70-letni upokojenec Rolli Peruch, 81-letni upokojenec Giovanni Lonzar, 80-letna upokojenka Rosa Novel por. Nardin, 73-letni upokojenec Bruno Spessot, 87-letna upokojenka Soha Humar vdova Gariup, 83-letna upokojenka Daniela Milost por. Sportiello, 90-letni upokojenec Giaco-mo Marinig, 81-letni upokojenec Vittorio Ca-mauli, 80-letna upokojenka Fiorenza Ap-parigliato vdova Alberta-no, 80-letna upokojenka Alojzija Klinec, 83-letni upokojenec Guido Sca-rel, 61-letni upokojenec Ilariantonio Petrolo. OKLICI: karabinjer Alessandro Frigo in uradnica Luisa Pasqua-lotto, učitelj Alessandro Puzzi in vzgojiteljica Giancarla Scremin, trgovski pomočnik Sergio Leonardelli in policistka Flavia Canevali. POROKE: uradnik Massimo Trevisan in učiteljica Tanja Devetak, delavec Vittorio Graziani in uradnica Barbara Bianconi, tehnični uradnik Fabrizio Berardi in frizerka Monica Viaggi, mehanik Marco Viaro in estetistka Monica Maras-si, policist Gianpaolo Grinovero in uradnica Barbara Canzutti. u LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’UDINE, Trg S. Fran-cesco 4, tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Te-renziana 26, tel. 482787. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Vrtna ul. 2, tel. 78300. POGREBI Jutri: ob 9.30, Guido Scarel, iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na pokopališče v LoC-niku; ob 13.15, Ilareanto-nio Petrolo, iz splošne bolnišnice v Viles. Mladinski pevski zbor Vrh sv. Mihaela in SZ Soča izrekata iskreno sožalje g. Gabrijeli in družini Devetak ob prerani izgubi očeta, oziroma nonota. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE Tečaj za dodeljene upravnemu vodenju podjetja j . (600 ur) s finančno podporo Evropskega socialnega sklada • namenjen brezposelnim absolventom višjih srednjih šol • obiskovanje tečaja brezplačno • predvidene štipendije Vpisovanje in informacije najkasneje do 15. septembra 1995 na sedežu Zavoda v Gorici, Ul. della Croce 3, tel. 81826 INDIJA / KAZEN ZA NEUBOGLJIVOST Podložniku odrezal roki Muzej rock glasbe Zdaj tvega deset let zaporne kazni PURI - Proti koncu Petdesetih let so v Indiji formalno odpravili ločevanje družbe na kaste. Posledica tega je bila, da je država nedotakljivim, kot imenujejo elane naj-j^ižje kaste, dodelila košček obdelovalne zemlje, s katero so od venomer razpolagali edinole thakurji, pripadniki višje kaste, torej veleposestniki. Toda niozje postave so zdaj naenkrat ugotovili, da s« na severu države nedotakljivi še zmerom nrez zemlje in popolno-nia odvisni od bogatinov, ki so jih v bistvu zasužnjili. In kaj se je zgodilo? Prava socialna revolucija, ki bi jo bili morali speljati že pred 30 leti: nedotakljivim so zares oddelili košček zemlje, ki jo bodo svobodno obdelovali in po možnosti od nje tudi živeli. Toda zmaga je terjala težak krvni davek. Bilo se je 30. junija letos navsezgodaj zjutraj v vasi Puri sredi zvezne države Utar Pradeš. Veleposestnik Om Prakaš je prišel v revno kolibo Samarja Bahadurja in mu velel, naj se odpravi k njemu na delo. Samar se je sprva kujal, saj so ga bili pravkar prišli obiskat sorodniki, potem pa'se je spomnil, Česa so sposobni izkoriščevalski thakurji, in ga ubogal. Pred njim je bilo nevarno opravilo: pripraviti krmo za živino z grobo izdelano kosilnico, sestavljeno iz pločevinastega kalupa, po katerem porivaš travo, in kolesa z nerodno pritrjenim rezilom, ki je največkrat zarjavelo (pri manj bogatih zemljiških posestnikih morajo kolo vrteti njihovi podložniki, Prakaševo kosilnico, Ce jo smemo tako imenovati, pa poganja majhen dizlov motor). No, Samar se je lotil svojega opravila, Prakaš pa ga je nadrl, da prepočasi dela, in mu obe roki porinil do rezila, ki je nesrečniku odrezalo obe zapestji. Ker je na Čelu vlade v Utar Pradešu 35-letna nedotakljiva Mayawati, je Samar zadevo prijavil policiji, ki je Prakaša zaprla. Zdaj tvega 10 let zapora. Samar je ob zapestji, dobil pa je zemljo. V Ameriški zvezni državi Ohio so odprli prvi muzej rock glasbe (Telefoto AP) _WASHINGTON / POPREČNO ZNANJE SREDNJEŠOLCEV JE PORAZNO Ameriški šolski sistem v hudi krizi Univerze v ZDA pa so odlične, vendar dostopne le bogatim in najbolj nadarjenim yVASHINGTON - Ameriški učitelji so poslali v Evropo po-sebno komisijo, ki naj bi pri-(Uerjala ameriške šole s tistimi 12 starega sveta. Rezultat je bil grenek in žalosten: evropski uijaki so bistveno boljše pripravljeni v šolski snovi in imajo VeA možnosti za uspeh v življenju, kot njihovi vrstniki °nkraj oceana. Na podlagi te raziskave je sin-. kat učiteljev (z 875 tisoC elani sedežem v VVashingtonu) objavil, da se bo morala Ame-rika v bodoče zgledovati po ilyropi, ce se ne bo hotela poto-prti v nevednosti. Ameriški učitelji ne poznajo orrnule, po kateri bi prepričali ni jake, naj se učijo, kar slednji udi ne delajo, saj je diploma skoraj brez vrednosti. Komisija je obiskala Francijo, enačijo in Škotsko in ugotovi-a’ da evropski srednješolci 2najo bistveno več, kot maturi- tetni diplomanti v Ameriki. V teoriji služi srednja šola kot nekakšna podlaga za višjo šolo. Po zaključeni višji šoli si veC kot 70% dijakov ne more privoščiti vpis na univerzo in se znajdejo z ničvredno diplomo v žepu. Delodajalci v Evropi, pravijo raziskovalci, spoštujejo diplome, ker le-te dejansko odražajo ustrezno kvalifikacijo. V Ameriki pa podjetja ne upštevajo diplom, ker jih ne znajo ovrednotiti. V francoskih šolah po vsem svetu imajo enak program. Ce francoskega funkcionarja premestijo v drugo mesto ali v tujino, njegovi otroci nadaljujejo svoje šolanje tam, kjer so ga v prejšnji šoli prekinili. V ameriških šolah pa je šolski program sestavljen na regionalnem, celo na občinskem nivoju. Pod imenom “high school" se lahko skriva marsikaj, zato T Brazilski cerrado KOLUMBIJA \ podjetja zaposlujejo na najnižjih delovnih mestih vse tiste, ki nimajo univerzitetne izobrazbe. Drugače je na ameriških univerzah.Harvard in Yale nimata kaj zavidati evropskim univerzam, vendar je šolnina zelo draga (30 tisoč dolarjev letno), vpis pa rezerviran le za najuspešnejše in najbolj nadarjene študente. V raziskavi je Čutiti zaskrbljenost za povprečno nadarjene dijake, ki zaradi tega ne bodo mogli nadaljevati študija na univerzi. V Evropi so šole, ki nudijo takim dijakom poklicno izobrazbo, v Ameriki jih ni, pravi raziskava. »Stanje se bo še poslabšalo,« pravi vodja učiteljskega sindikata Albert Shanker, »Ce bo kongres ukinil sredstva za javno šolstvo.« Ameriška mladina bi bila tako še bolj v zaostanku v primerjavi z evropskimi vrstniki. Atlantski ocean »Cerrado« je rodovitna savana, ki pokriva 11 brazilskih zveznih držav in ki je prispevala k temu, daje Brazlija ena največjih proizvajalk hrane na svetu. Farmerji iz Formose pritiskajo, da bi zgradili železnico, ki bi njihov pridelek ciLE pripeljala do obale. 400 milj 400 km ARGENTINA K Jjy Tihi ocean URUGVAJ Atlantski ocean Sto ka heroina Na poljsko-nemški meji so nemški policaji zaplenili 100 kg heroina, ki bi prekupčevalcem na prostem tržišču navrglel kar čedno vsoto 850 milijonov mark (AP) Lovili so metulje: izgnani iz države DŽAKARTA - Po aretaciji so jim sodili in jih nato izgnali, ker so lovili zelo redke vrste metuljev: to se je pripetilo petim Švedom v Indoneziji, ki ima zelo bogato favno in floro, ki jo vlada skuša na vse načine zaščititi. Pet Švedov -kot poroCa uradna agencija Antara- je v zaporu v Jayapuri (v bližini meje z Novo Gvinejo) že presedelo tri mesece, predvčerajšnjim pa so se znašli pred sodnikom, ki jih je izgnal iz države in naložil 80 dolarjev globe. Mladi švedski strokovnjaki so od začetka poletja že polovili 757 redkih vrst metuljev. AMERIŠKI MIROVNI NAČRT ZA BOSNO tN HERCEGOVINO Pogajanja prehajajo v odločilno fazo Muslimani zahtevajo, da Nato dokonča vojaško operacijo BRUSELJ (Reuter, AFP) - Namestnik ameriškega državnega sekretarja Richard Holbrooke, ki si prizadeva za mir na ozemlju nekdanje Jugoslavije, je vCe-raj poudaril, da so pogajanja prešla v najpomembnejšo in odločilno fazo. »Prvič po šestnajstmesečnih pogajanjih smo se pogovarjali o vseh najpo- membnejših vprašanjih,« je ob prihodu na sedež Nata, kjer je o svojih do- PAMETNA BOMBA Tornado RAF z lasersko vodeno bombo Paveway (g) Kopilot na video (g) Letalo odleti stran, vendar odvrže lasersko vodeno bombo tarči. Pri tem si pomaga z video zaslonon skoraj tono težka bomba Pavevvi (gj) Bomba sledi ^ laserskemu žarku do cilja Kako deluje bomba Paveway II računalnik ohranja senzor, pritrjen na senzor, usmerjen telo bombe na laserski žerek velika repna krilca bomba krilca za drobne popravke letaj' REUTER sedanjih pogovorih poročal zaveznikom, poudaril Holbrooke. Pred tem se je v Bonnu sešel s člani razširjene skupine za stike, ki si prizadeva za ustavitev spopadov v Bosni. Posebni odposlanec Evropske unije v Bosni Carl Bildt se je tudi udeležil srečanja, ki so ga sklicali po nedavnem napadu Natovih letal na srbske položaje. Holbrooke je še povedal, da bo Nato v prihodnje ukrepal v skladu z razvojem dogodkov, o podrobnostih pa ni želel govorih. Poznavalci razmer ocenjujejo, da bi se zavezniki utegnili odločih za prenehanje letalskih napadov na položaje bosanskih Srbov. Tiskovni predstavnik Nata je povedal, da strokovnjaki preučujejo posnetke iz zraka, s katerimi skušajo ugotoviti škodo, ki so jo med letalskimi napadi utrpeli Srbi. Priznal je, da je bilo zelo težko odkriti položaje srbskega težkega orožja okrog Sarajeva, saj so ga Srbi dobro zakrili in večkrat premestili. Posredovanje ameriške diplomacije na Balkanu Is e je izkazalo kot uspešno, ko je VVashington sporočil, da se bodo v petek v Ženevi sešli zunanji ministri Bosne, Hrvaške in Zvezne republike Jugoslavije. Jugoslovanska delegacija na čelu s predsednikom Miloševičem bo zastopala stališča bosanskih Srbov, ki se po nepotrjenih poročilih menda strinjajo z ozemeljsko razdelitvijo Bosne na enaka dela: enega naj bi dobili bosanski Srbi, drugega muslimansko-hrvaška federacija. »Menim, da se bližamo rešitvi problema,« je v Bonnu izjavil nemški zunanji minister Klaus Kin-kel in hkrati opozoril Hrvaško, naj ne ogroža naj-novejšega mirovnega pro- cesa z morebitnimi novimi vojaškimi akcijami. Poveljnik vojske bosanskih Srbov general Ratko Mladič naj bi menda tudi privolil v umik težkega orožja iz okolice Sarajeva, vendar le pod pogojem, če bo bosanska vlada obljubila, da ne bo »izkoristila« umika srbskih sil. Mladič je v dolgem nočnem pogovoru z generalom Janvie-rom tudi zahteval ustavitev Natovih letalskih napadov. Predstavnik Nata je izjavil, da so z nedavnimi akcijami skušali preprečiti nadaljnje ogrožanje »varovanih območij« in končati obleganje Sarajeva. Čeprav je o miru še prezgodaj govoriti, je sarajevski župan Tarife Ku-pusovič izjavil, naj bosanska prestolnica ostane »večetnična in nerazdeljena«. General Janvier poroča vodstvu ZN o poteku pogajanj z generalom Mladičem (Telefoto: AP) ANALIZA Ameriški mirovni načrt je dokončen Po štirih letih iteriranja diplomatskih pobud se je ameriška administracija povsem približala končnemu bosanskemu mirovnemu načrtu, za katerega se je bilo - kljub skoraj soglasnemu nasprotovanju domače javnosti - vredno tudi vojaško vplesti v balkansfei konflikt Doslej so se Američani vpletali le posredno, s skoraj nebolečimi letalskimi napadi na bosanske Srbe, kadar so ti le preveč očitno rušili mirovna prizadevanja, ter s strokovnimi nasveti hrvaškim in muslimanskim generalom. Vojaški napad vsekakor pomeni konec dosedanje ameriške politike previdnosti in hkrati prekinitev kontinuitete postvietnamske »doktrine Povvell«, M predvideva vojaški napad le v primeru, ko si nekajkrat močnejši od svojega sovražnika in imaš možnost za časten izhod. Takšnega razmerja moči na Balkanu seveda nikoli ne bodo dosegli, zato ti napadi pomenijo, da Srbi nikoli ne bodo šibkejši, kot so v tem trenutku. Kninska vojska je v razsulu, spor med političnim in vojaškim vodstvom je ohromil tudi bosanske Srbe, v Beogradu pa je zloglasnemu Arkanu namesto pričakovanih tisočev uspelo zbrah le tridest prostovoljcev za rešitev Krajine. Kljub temu je ameriška odločnost pod okriljem Združenih narodov znova zabrisala ločnico med operacijami ohranjanja miru, kar formalnopravno akcija ZN v Bosni tudi je, in operacijami vsiljevanja miru, kar je operacija ZN v Bosni brez privolitve Varnostnega sveta dejansko postala. Z napa- dom, definiranim kot kazen za kršenje resolucije ZN o varovanih območjih, so Američani bržkone močno otežili sprejemanje novih odločitev v VS o prihodnjih mirovnih operacijah ZN. Nato je pravzaprav nameraval bosanske Srbe potisniti v meje 49 odstotkov Bosne, kolikor so jim namenili v Wa-shingtonu. Clintonova izjava, da »je bila odločitev za napad nujna«, drži, saj ni bilo pričakovati, da bi se na Palah odločili za prostovoljen umik iz okolice Sarajeva, kar je postalo sprejemljivo tudi v Beogradu in Moskvi. Izjavo britanskega obrambnega ministra Michaela Portilla, da »Nato nikogar na želi z bombami prignati za pogajalsko mizo«, lahko razumemo tudi kot izločitev sedanjega vodstva bosanskih Srbov iz mirovnega procesa, kjer je vojne zločince zamenjal »razumnejši« sogovornik Miloševič. Najverjetneje je tiha privolitev pravoslavnega bloka v ameriški načrt pognala Clintona v silovito akcijo prav zdaj, saj bodo predsedniške volitve šele prihodnje leto, zgodovinski spomin Američanov pa na Bushevem primeru dokazano kratek. Ker se nobeni državi ne mudi v balkanski kotel - spomnimo se reakcij Slovencev ob nepremišljni »dopustniški« izjavi obrambnega ministra Kacina in pozabimo na vročekrvne govore Francozov, ki se v Bosni tako ah tako borijo z legijo tujcev - lahko ameriška vpletenost pomeni le, da je soglasje za sprejemljivo dehtev Bosne, ki naj bi bila pogoj za njeno ohranitev, že doseženo. Miran Starič NA MEJI MED HRVAŠKO IN ZASEDENIMI OZEMLJI V ZAHODNI BOSNI NARKOMANI V HRVAŠKI VOJSKI Kostajnica - oaza miru na prvi bojni črti Hrvaški vojaki so s Srbi z drugega brega reke Une sklenili neuraden sporazum o prekinitvi sovražnosti »S heroinom smo premagovali strah« KOSTAJNICA - Reka Una teče po gozdni pokrajini, kot da se ni nič zgodilo. Žal je mir le navidezen, saj Una predstavlja hkrati mejo in bojno črto. Srbske sile so namreč od nasprotnega brega oddaljene le sto metrov. Od tam lahko opazujejo Hrvate, ki se po uspešni vojaški akciji vračajo v Kostajnico. Hrvaški vojaki pravijo, da so s Srbi na bosanski strani Une sklenili neuraden sporazum o prekinitvi ognja, saj je v Kostajnici od nekdaj vsak poznal vsakogar. Hrvatje in Srbi se glasno pogovarjajo čez reko in v njej brezskrbno plavajo. Nobene nevarnosti ni več, da bi na koga streljali ah da bi se kdo zastrupil z vodo, saj je bil v zadnji vojaški akciji v srbskem mestu Prijedor uničen mlin za mletje papirja, tako da je voda spet Cista kot nekoč. »Ce ne bi bilo politike, bi Srbi in Hrvatje še naprej lahko živeli v sožitju, kot so dolga leta pred izbruhom vojne,« je dejal Stjepan Radič, kostajniški predstavnik v hrvaškem parlamentu, ki že Štiri leta živi zunaj mesta. Vseeno pa so Hrvatje poru-šili lokalni most čez Uho, da bi preprečili vnovično okupacijo tega območja, saj se ob reki zbira čedalje več sovražno razpoloženih Srbov iz Prijedora. Bombardiranje je poškodovalo nekaj stavb na hrvaški strani, med njimi baročno mestno hišo, kar pa le malo spremeni splošno podobo. Kostajnica z 80 odstotki porušenih stavb in maloštevilnimi prebivalci, ki so še ostali v njej, spominja na opustošenje, kakršnega so pri svojem umiku povzročili krajinski Srbi. Hrvaške sile so v bliskoviti akciji med 4. in 7. avgustom premagale uporniške krajinske Srbe, ki so pred štirimi leti razdeUM Jugoslavijo. Krajino je med akcijo zapustilo približno 150 tisoč Srbov, ki so zbežah v srbske dele Bosne ah v Srbijo. Veliko je zapuščenih mest in kmetij - nekaj so jih porušili v zadnjih spopadih, nekaj jih je uničilo maščevanje Hrvatov, nekaj so jih požgali krajinski separatisti, ko so leta 1991 hrvaške prebivalce pregnah iz njihovih domov. Septembra leta 1991 je krajinskim Srbom s pomočjo letal jugoslovanske armade po petdnevnem obleganju uspelo zavzeti Kostajnico. Mestece, ki leži 110 ki-' lometrov južno od Zagreba, je imelo leta 1991 14.850 prebivalcev, od katerih sta bili dve tretjini pravoslavnih Srbov, ena tretjina pa rimskokatoliških Hrvatov. Ljudje so se večinoma preživljali s trgovino, ki je potekala vzdolž rečne poti, in s proizvodnjo tekstilnih in usnjarskih izdelkov. Idiličnost lenarjenja, plavanja in uživanja na bregovih Une se je končala leta 1991. Hrvate so nasilno pregnali ali pa so sami zbežali čez frontno črto. Pred tremi tedni so se Hrvatje vrnili v Kostajnico. Zdaj je v mestu le še šest starejših Srbov. Nihče se do njih ne obnaša nasilno, sami pa so dejah, da so jim Hrvatje, ki so se vrnili, pomagali s hrano in zdravili. Hrvatje izjavljajo, da nimajo nič proti Srbom, če le niso sodelovah pri uničevanju in požiganju hrvaških domov. Srbi se izogibajo središču mesta, kjer hrvaški rezervisti pijančujejo, kljub temu pa je razpoloženje bolj veselo kot agresivno. Vojaki se drenjajo pred edinim novim »objektom« v mestu - telefonsko govorilnico, prvim znakom reintegracije mesta pod hrvaško jurisdikcijo, medtem ko so telefonske zveze s Srbijo prekinjene. Večina preostalih stavb v avstroogrskem stilu, v katerih so bile nekoč trgovine, je praznih, krdela zapuščenih psov pa tavajo po mestu. Ljubi-ša Milič, 75-letni upokojeni srbski računovodja, ki je preživel že nekaj srčnih kapi, je svojima sinovoma dejal, naj ostaneta, vendar sta oba v paniki zapustila mesto in zbežala na drugo stran Une. Njegova žena Ljubica, 65-letna upokojena učiteljica, meni, da so njen narod zapeljali številčno manjšinski nacionalistični skrajneži. »Z možem sva poslušala hrvaškega predsednika Franja Tudjmana, ki je nedolžnim Srbom ponujal pomilostitev, zato sva ostala,« je dodala Ljubica. »Una je tista, ki me je pripeljala nazaj domov,« žalostno opisuje Vladimir Subarič svojo vrnitev v mesto. »Vprašanje pa je, koliko Hrvatov se bo vrnilo na svoje domove. Kdo bi si želel tukaj vzgajati svoje otroke, če pa so četniki le za streljaj oddaljeni od nas,« se sprašuje Subarič. Mark Heinrich/ Reuter Po izjavah nekdanjih pripadnikov hrvaške vojske, ki se zdravijo v italijanskem rehabilitacijskem centru za zasvojene z mamili v San Patrignanu, so hrvaški oficirji in zdravniki vojakom pred bitko dajali trde droge, ki naj bi jim pomagale premagati strah pred spopadom. »Dvakrat na dan sem obiskal poljsko bolnišnico in dobil dnevno dozo mamila; polovico grama zjutraj, polovico zvečer,« je povedal eden od vojakov. Zatrdil je, da prej ni nikdar jemal mamil, da pa so vojaki z drogo premagali strah in pozabili na vojne strahote. Neki drugi pripadnik hrvaških oboroženih sil, ki je priznal, da je jemal mamila že pred začetkom vojne, pa je poudaril, da so njegovi nadrejeni dopuščah jemanje mamil, ki je bilo na fronti precej razširjeno. Povedal je še, da so vojaki mrtvim sovražnikov in civilistom pobirali osebne predmete, jih prodajali in z izkupičkom kupovali heroin. Hrvaški vojaki naj bi začeh jemati mamila že leta 1991 med ti. domovinsko vojno. Ker je bil takrat dobrodošel vsak moški, pripravljen prijeti za orožje, so vojaške oblasti menda sprejemale tudi rekrute narkomane. John Glover, The Guardian SVET Nedelja, 3. septembra 1995 11 NOVICE JUŽNI PACIFIK / PO AKCIJI KOMANDOSOV Podtaknjene bombe kosijo po Alžiriji AL2IR (Reuter) - V mestu Meftah na jugu Alžirije je razneslo tovornjak bombo. V eksploziji so bile ubite Štiri osebe, 83 ljudi pa je bilo ranjenih. Bomba, ki so jo podstavili islamski skrajneži, je bila namenjena bližnji poli-C1jski postaji, ni pa znano, ali so bili med mrtvimi tudi Pripadniki policije. V Oranu na zahodu Alžirije pa je neznanec ubil 53-letnega Italijana, ki je bil zaposlen v neki alžirski tekstilni tovarni. To je že enajsti italijanski državljan in 104. tujec, ki so ga v Alžiriji ubili od septembra leta 1993. Največji krvni davek je plačala Fran-saj je v Alžiriji v tem obdobju življenje izgubilo kar tadeset francoskih državljanov. Konec izraelsko-palestinskega srečanja v Italiji pERNOBBIO (Reuter) - Izraelski zunanji minister Peres )e neformalno srečanje z Jaserjem Arafatom v Italiji ozna-n za uspešno. Predmet njunega pogovora je bil predvsem nadaljnji umik pogajanj o palestinski samoupravi, j?se n°do nadaljevala v ponedeljek v izraelskem Eliatu. 1 U cr rt I d *70 "I'\ /-1i r~\ »-\ i r~r I~\ 1 z-,4- ,11 r-wAul-i i »z-i I r 1 14- J . - r 7,LU1Jd sporna točKa ostaja umiK izraelske vojske z Za-odnega brega, zlasti iz krajev, v katerih živijo židovski naseljenci. Peres je izjavil, da bi lahko sporazum o umi-™ izraelske vojske dosegli v prihodnjih dneh in zanikal . ntatove obtožbe, da Izrael zavlačuje s pogajanji. Peres leponovil zahtevo, naj palestinska organizacija obvlada skrajneže in okrepi boj proti terorizmu. Arafata je v sobo-0 sprejel tudi papež, ki je šefu PLO izrazil priznanje za P°gum pri reševanju arabsko - izraelskega spora. Rusko-čečenski sporazum 0 izmenjavi ujetnikov MOSKVA (APP) - Rusko-Cecenski pogajalci so v Gro-z.nem dosegli končni sporazum, v skladu s katerim bo-s a sprti strani v prihodnjih dneh izmenjali prve vojne njetnike. Gre za štirinajst ruskih in 145 čečenskih uje-ojfkov. Izmenjava v skladu s sporazumom o izmenjavi Jetnikov, doseženim 7. avgusta letos, zaradi nasprotujočih si ocen o številu ujetnikov doslej ni tekla v skladu 2 dogovorjenim. Podobno je z dogovorom o vračanju orožja čečenskih borcev, ki je za msko stran temeljnega Pomena. Čečenija bo lahko po razorožitvi svojih borcev v naseljih ohranila t. i. zaščitne oddelke, mska vojska Pn naj bi se postopoma umaknila. Na čečenskem oze-®nju naj bi ostali samo dve brigadi. Odstavljen gruzijski obrambni minister JLISI (AFP) - Gruzijski parlament je po neuspešnem a nntatu na predsednika Sevardnadzeja, ki je pred tre-. onevi le za las ušel smrti, odstavil obrambnega mi-. a Georgadzeja, ker temu »ni uspelo zajeziti terori-nčne dejavnosti«. Poslanci so Sevardnadzeja podprli m pri odstavitvi namestnika obrambnega ministra aCišvilija, ki je tesno povezan z največjo paravojaško 1 Jdue josenamja, vonje te paravojašKe sKupme m °d najbolj zagrizenih Sevardnadzejevih naspro-^dkov, našla večjo količino orožja. Zaplenila je mino-ttrčt. topovske in ročne granate, tri protitankovske me-če raket in dvaintrideset pušk. Joseliani je zanikal so- movanje pri atentatu. Zatrjeval je celo, da je bil cilj entata nr, ----_____________i • L, _______________i -^.uiudiuro na novemnrsKm pre okopal do še večje pohtične moči. Greenpeace: zajetje ladij je protizakonito MURUORA (Reuter, AFP, dpa) - Greenpeacovi ladji Mavrični bojevnik II in JVTV Greenpeace, na kateri so francoski komandosi vdrli ter jima onesposobili motorje, nato pa plovili zajeli, se je Francija odločila s posadko vred prepeljati do atola Hao, ki je približno 600 kilometrov oddaljen od Muruore. »To bo nedvomno delno onemogočilo nase akcije,« je dejal Thomas Schultz, Greenpeacov koordinator za razoroževanje. Se vedno pa ni jasno, kdaj bo Francija izročila zaseženi ladji in kakšno obtožbo bo vložila zoper 59 zajetih aktivistov. Visoki komisar francoske Polinezije Paul Ronciere je dejal, da bi aktivisti morali biti kaznovani zaradi nedovoljene plovbe po francoskih teritorialnih vodah in približevanja vojaški bazi. Približno 20 aktivistov, novinarji, ki so spremljali akcijo francoskih komandosov, pa tudi tahitijski vodilni nasprotnik jedrskih poskusov Oscar Te-maru in ameriški kongresnik s Samoe Ini Faleo- mavaega so bili včeraj prepeljani v Papeeto, glavno mesto francoske Polinezije. Po izjavi uradnika francoske policije bodo aktivisti izpuščeni takoj, ko bodo urejene vse formalnosti, proti njim pa ne bodo uvedli nikakršnih ukrepov, zaradi katerih bi bili izgnani. Greenpeace zajetju ladij nasprotuje, saj je mnenja, da sta bili ladji še v mednarodnih vodah in ne v 12-miljskem vojaškem pasu okoli Muruore. »Francoski komandosi so zajeli ladji v mednarodnih vodah, kar je huda kršitev mednaro- ETIOPSKO - SUDANSKI SPOR Huda kri zaradi domnevnih napadalcev na Mubaraka KAIRO (Reuter) - Sudan je včeraj zavrnil obtožbe, da nudi zatočišče trem egiptovskim skrajnežem, Id so junija v etiopski prestolnici pripravili atentat na egiptovskega predsednika Ho-snija Mubaraka. Kartumsld preiskovalni urad namreč ni našel nobenega dokaza, da bi bila trojica vpletena v napad, zato naj bi imela vso pravico do bivanja v Sudanu. Etiopija je proti taki odločitvi protestirala in od Sudana zahtevala, naj zmanjša število diplomatskega osebja v Adis Abebi, vlada pa je sudanski nacionalni letalski družbi do nadaljnjega prepovedala polete v Etiopijo in ukazala vsem nevladnim organizacijam, ki ponujajo pomoč in so neposredno pove- zane s Sudanom, naj prenehajo z operacijami. Sudanska vlada, ki obžaluje etiopske ukrepe, je odgovorila z vnovično uvedbo viz za etiopske državljane, preverila pa je tudi vse tujce, ki se trenutno nahajajo v državi. Kmalu naj bi na pogovore v Adis Abebo prispel egiptovski zunanji minister Amr Musa. Udeleženke pekinškega Foruma žensk so se pridružile protijedrskim protestom (Telefoto: AR) dnopravnih načel. Komandosi so ladji zajeli izredno hitro, saj so točno vedeli, kam morajo iti. Očitno so ladjo med zajetjem 10. julija popolnoma preučili,« je dejal Schultz. Francoske oblasti so izjavile, da so z akcijo izredno zadovoljne. »Operacija je bila izvedena v zelo dobrih pogojih, brez nasilja, tako da nihče ni bil ranjen. Upam, da je sedaj tega konec,« je dejal Ronciere. 45 ■ ■■ ... voditeljev Islamske bratovščine bodo zaradi suma članstva v prepovedani funda-mentalistični organizaciji in drugih nenasilnih prestopkov zaslišali na egiptovskem vojaškem sodišču. Vojaški tožilec sicer še ni napisal obtožnice, vendar so vladni predstavniki voditelje Islamske bratovščine že obtožili, da so organizirali nezakonita tajna srečanja, katerih namen naj bi bile priprave na prevzem oblasti. (Reuter) KITAJSKA / SVETOVNI FORUM 2ENSK Konferenca pod vprašajem Oster protest, ker policija »nadleguje« udeleženke PEKING (Reuter) - Na Kongresu mednarodnih nevladnih ženskih organizacij, ki se časovno ujema s Konferenco ZN o ženskem vprašanju, so protijedrski aktivisti svoj Šotor miru razglasili za prvo kitajsko nejedrsko območje ter od Kitajske in Francije zahtevah takojšnjo prekinitev priprav na jedrske poskuse. Udeleženke so napadle Kitajsko in Francijo, ker se kljub soglasju drugih jedrskih sil nočeta pridružiti moratoriju na jedrske poskuse in pristopiti k pogajanju o prepovedi jedrskih poskusov. Udeleženke kongresa so hkrati ostro protestirale pri kitajskih oblasteh, ker policija nenehno in vsiljivo nadzomje in omejuje njihovo gibanje. Kitajske oblasti so z vztrajnimi »varnostnimi ukrepi« postavile pod vprašaj celo Konferenco ZN o ženskem vprašanju, ki naj bi se v ponedeljek začela v Pekingu. Timothy Wirth, pomočnik državnega sekretarja in delegat ameriške delegacije, je zato od sekretarja ZN Butrosa Galija zahteval, naj posreduje pri vladi v Pekingu, da bi ta prenehala »nadlegovati« ude- leženke in odpravila omejitve svobode govora. Kitajske oblasti so namreč ovirale delo novinarjev neodvisnega časnika The Earth Times, ki naj bi poročal o konferenci. Podobne težave je imel francoski časnik Vi vre Autrement, ki mu kitajske oblasti niso dovo-lile uporabiti kitajskih tiskam za pripravo posebne izdaje, posvečene ženskemu kongresu. Kitajski cenzorji hkrati strogo nadzomjejo poročanje vseh medijev. Mednarodni ženski odbor je od kitajskih oblasti zahteval odpravo nadzora ter omejevanja gibanja in komuniciranja. Zagrozil je, da bodo udeleženci tako nevladnega kongresa kot konference ZN pozvani, naj se izjasnijo o preklicu mednarodnega srečanja, če kitajske oblasti ne bodo prenehale s takšnim ravnanjem. TRI TISOČ LET SVETEGA MESTA TREH RELIGIJ .. '* ■■■ .vj*, v . ■Hi .......... Židje slavijo, Palestinci jezno opazujejo Andy Goldberg / DPA I01UZALEM - Zidovsko prebivalstvo priznavata, da organizatorjem ni bila toli- proslavljanja skoraj v celoti omejih na ži- ložljivimi sredstvi. Čeprav so zaključna stincev in Muslimanov.« Vodja Sveta lem/u8^6 k-11*?00 ro)81™ ,dan Jf^uza- ko pomembna celotna zgodovinska resni- dovski del Jeruzalema. To je Palestince, pogajanja med Izraelom in Palestinsko Muslimanov v Jeruzalemu in »minister treiiin!, .““j k' sestav,a)0 Prlblizn,0 ca’. fl bodo praznovati leto, ko je židov- ki si lastijo vsaj vzhodni in zgodovinski osvobodilno organizacijo, ki se bodo po za vero« v palestinskem nacionalnem svetmlnfv - V SVet?8a .mesta ^ ski David Pred 11111806 leti zavzel stari del mesta, razburilo, saj naj bi ti dve vsej verjetnosti vrtela v zvezi s statusom svetu Hassan Tachbub ocenjuje: »Ta pra-Prazn^r v‘I’ Pa Petnajstmesečno mesto. mestni četrti nekoč sestavljati del glavne- Jeruzalema, napovedana šele za sredino znovanja so v nasprotju z vsemi zgodo- v ^JeMjohpohtičnemu zbhzanju Praznovanje je posvečeno rojstvu ži- ga mesta bodoče palestinske države na leta 1996, pa minister za gradbeništvo vinskimi dejstvi.« V svojem boju proti letati jezi.sa, so „a skrp leje- dovskega mesta Jeruzalem. Izraelska vla- Zahodnem bregu in na območju Gaze. Benjamin Ben Elieser meni, da se je bitka izraelskemu poskusu prikrojitve politi- ?£ hh- ,, , , , da m Jeruzalem bosta za kulturni pra- Izrael je vzhodni del mesta osvojil med za Jeruzalem že začela. Hanan Aschrawi, čnih dejstev so bili Palestinci v zadnjih v msTf Jr1 m6m]0/ da Je Joruzafem zmk, h so si ga - vsaj uradno - zamislilli šestdnevno vojno leta 1967 in od leta vodja Palestinskega društva za zaščito mesecih pogosto uspešni. Pomembno tisoč li? hf, 6t]e atare]Sl odJtn kot brezstrankarski pozdrav mestu, cen- 1980 Jeruzalem uradno proglaša za »ne- človekovih pravic, takšnemu stališču na- psihološko zmago so si izborili, ko je Da rini i i,lh et0S v V™ t™ 11611 svetovnih religij - židovstva, kr- deljivo prestolnico Izraela«. To v medna- sprotuje: »Izrael skuša svet na vse načine Evropska unija praznovanjem odrekla KolU- n! ŽUpan, Ieday SCanstva,jn islama> namenila več kot rodnem merilu nikoli priznano stališče prepričati, da je Jeruzalem izraelsko me- podporo, češ da preveč očitno poudarja- m njegov naslednik Eduh Olmert enajst milijonov mark. Kljub temu pa so židovska država zagovarja z vsemi razpo- sto, s tem pa krši pravice Arabcev, Pale- jo židovski značaj mesta. Z Italijo še nismo dosegli 7rt n Ali aI i i vtifirt caafa?! im a Auuuvuijivegu oporuku mu Pogovor ministra Thalerja z novinarjem Deutsche Welle Pred približno trinajstimi meseci je italijanska vlada postavila slovenski ultimat zaradi različnih stališč do znane problematike optant-skega premoženja. Rim je zagrozil, da bo blokiral vse slovenske napore za pridružitev Evropski uniji. Ali pogovori med Ljubljano in Rimom še potekajo? »Da, med Italijo in Slovenijo ves Cas potekajo pogovori. Tako je bilo tudi lani. V pogovorih je prišlo do številnih asociacij. Lani jeseni so se razmere občutno poslabšale in pogovori so zašli v nekakšno slepo ulico, znašli smo se v pat položaju. Toda po nastopu nove italijanske vlade in nove zunanje ministrice, gospe Agnellijeve, nam je uspelo doseCi premik. Šestega marca letos je Italija naposled privolila v to, da se med Slovenijo in EU začnejo pogajanja o pridruženem članstvu. Ta so se v treh mesecih praktično končala in julija je Slovenija v Bruslju parafirala asociacijski sporazum z EU. Na ravni odnosov z EU in tudi pri sporazumevanju z Italijo je bil torej dosežen določen napredek. Po drugi strani Se vedno nismo tako daleC, da nam Italija ne bi nenehno grozila z blokado nadaljnjega približevanja Slovenije EU. Se vedno nismo dosegli zadovoljivega dvostranskega sporazuma, ki bi bil uravnotežen, hkrati pa bi stranema omogočil, da ohranita svoj ugled. Tako pogovori še vedno potekajo. Naš problem je v tem, da imamo ves Cas občutek, da gre za izsiljevanje. Naše evropske ambicije zlorabljajo za izvajanje nenačelnih pritiskov na Slovenijo, Sloveniji postavljajo zahteve, kakršnih niso postavljali drugim srednjeevropskim državam, ki so že pridružene Članice EU. Slovenija je ena najbolj razvitih, če ne celo najbolj razvita srednjeevropska kandidatka za Članstvo v EU, de iure pa je nekaj -korakov za drugimi.« Kakšne so možnosti Slovenije za približanje EU in za članstvo v njej? »Polnopravno članstvo bi za Slovenijo prišlo v poštev po letu 2000, prav zdaj pa se pogovarjamo o pridruženem članstvu - prav to pa skušamo dopovedati našim italijanskim prijateljem. Za pridruženo Članstvo je treba izpolniti drugačne zahteve kot za polnopravno. Vsi dobro vemo, da je za polnopravno članstvo v EU treba imeti popolnoma odprt trg in možnost, da tujci z nakupom v Sloveniji dobijo posest. Za di smo prišli do zadovoljivega besedila našega evropskega sporazuma z Evropsko unijo. Štirinajst Članic pravzaprav ne vidi razloga, da s Slovenijo tega sporazuma ne bi podpisale. Po drugi strani Rim očitno Se vedno verjame, da je zdaj napočila priložnost za uresničitev njegovih povsem določenih ciljev na dvostranskem področju.« Ali obstaja skupen slovenski in hrvaški pristop do italijanskih zahtev? »Pristopov ne usklajujemo, dejansko pa ukrepamo darle zavedajo, da bodo naslednji na vrsti, zato so glede tega zelo previdni.« Kako bi označili sedanji položaj slovenske manjšine v Italiji? »Opravljena je bila nepristranska primerjava zaščit, ki ju uživata obe manjšini - ita-lijanska v Sloveniji in slovenska v Italiji. Pokazala je, da je v naši pravni ureditvi približno štiriindvajset različnih zaščitnih določil v korist italijanske manjšine v Sloveniji. Tako sta ji na primer zagotovljena poslanski sedež v državnem zboru in uporaba jezika v občilih, kot sta radio in televizija. Na območjih, kjer živi italijanska manjšina, število njenih pripadnikov pa ne presega tri tisoč, so ji zagotovljeni tudi dvojezični krajevni in ulični napisi ter enakopravnost manjšinskega jezika v razmerju do jezika večine. Po drugi strani velja za Slovence v Italiji le osem določil o njihovi zaščiti, pa še teh Italijani ne uresničujejo na vseh območjih, kjer Slovenci živijo. Zato lahko rečem, da je položaj slovenske manjšine v Italiji - število njenih pripadnikov še vedno znaša približno sto tisoC -pravzaprav slab. Zaradi različnih okoliščin so Slovenci v Italiji Čedalje bolj marginalizirani, položaj, v katerem živijo, včasih spominja celo na geto. V primerjavi z nemško in francosko govorečo manjšino doživljajo tudi pravno diskriminacijo. Pravno namreč niso zaščiteni, kajti nobeden od osnutkov tako imenovanega globalnega zakona o zaščiti slovenske manjšine v rimskem parlamentu še ni bil sprejet.« Zdi se, da tržaško gospodarstvo čuti resne posledice zaradi odrezanosti od zaledja na vzhodu. Ali podpirate zamisel o novi gospodarski coni, ki bi Trst prek Slovenije povezovala s srednjeevropskimi državami in Rusijo? »Najprej bi rad povedal, da je Trst po mojem prepričanju mesto v zatonu. To je za mesto prava tragedija, saj je bil še pred sto leti zelo pomembno pristanišče, seveda v drugi državi in drugačnih razmerah. Verjamem pa, da so cimboljši politični in gospodarski odnosi s Slovenijo v interesu Trsta - in severnega dela Italije sploh. Naša država pomeni za italijansko gospodarstvo naraven most med Italijo in srednjo Evropo, pa tudi most proti Vzhodu. Vidimo velike možnosti za gospodarsko sodelovanje z našimi sosedami in z njimi delimo zamisel o Sloveniji kot povezovalni poti proti Madžarski, Slovaški, Češki, Poljski in Ukrajini. To bi utegnil biti velik obet za prihodnost, zato bi se morali potruditi, da zaradi političnih razlogov ah zgodovine - ta ni bila vedno preprosta - koristno sodelovanje ne bi bilo blokirano.« Odnose med Makedonijo in EU otežuje grška vlada. Ah po vasem mnenju obstaja podobnost med makedon-sko-grškim in slovensko-ita-lijanskim primerom? »Ne bi želel razmišljati o kakšni povezavi, še vedno verjamem, da slovenski položaj ni enak makedonskemu, menim, da sploh ni podoben. Vesel sem tega, ker vem, da je Rim občutljiv na to, torej na sugestije, da se italijanska zunanja potitika nagiblje k helenizaciji Makedonije. Italija je ustanovna članica EU in ima zelo pomembno vlogo v Evropski uniji, pa tudi v svoji regiji. Zato še vedno verjamem, da si česa takšnega preprosto ne more privoščiti. Seveda se Slovenci včasih počutimo kot nekakšna »žrtev« italijanske notranjepolitične razprave in drugih okoliščin, ki vplivajo na zunanjo politiko. Menim, da to ni dobro.« Peter Wald, Deutsche Welle, Koln Slovenski zunanji minister Zoran Thaler (Foto: B. V.) pridruženo članstvo to ni potrebno. Mi pa se zanimamo za postopno približevanje.« Po vrhunskem srečanju EU v Essnu konec lanskega leta je bilo rečeno, da bi Slovenija lahko dosegla pridruženo članstvo v EU v roku šestih mesecev. Zakaj se to ni zgodilo? »Priznati moram, da za to bržkone obstaja en sam razlog - naša zahodna soseda Itahja. Kot sem že omenil, so bila pogajanja s komisijo o besedilu sporazuma zelo učinkovita in dobra. Spomla- podobno. Seveda je razmerje Hrvaške do Evropske unije občutno drugačno od slovenskega. Mi imamo že veljaven kooperacijski sporazum z EU, kot sem omenil, pa je parafiran tudi sporazum o pridruženem članstvu. Hrvaška je še na začetku pogajanj o kooperacijskem sporazumu, pa še ta so bila zaradi vojaškega posega v Krajini pred kratkim prekinjena. Tako Hrvaška še ni neposredno Čutila pritiska Italije v zvezi z nekdanjimi italijanskimi nepremičninami v istrskem delu Hrvaške. Hrvatje pa se ven- ENERGETIKA / MALOMARNA RABA VSEH VRST ENERGIJE DOMA KOT POSLEDICA NEPRIMERNIH CENOVNIH RAZMERIJ Čedalje večja poraba energije na Slovenskem Proizvodnja elektrike je odvisna od obstoječih zmogljivosti, ki se zadnja leta niso znatneje povečale LJUBLJANA (STA) - Spodbudna gospodarska gibanja vplivajo na večanje porabe energije v slovenskem gospodarstvu in še posebej v prometu. Samo v prvih osmih mesecih lani se je poraba končne energije povečala za skoraj štiri odstotke, v prometu pa za več kot desetino. Za letos predvideno petodstotno povečanje bruto domačega proizvoda se bo tako pokazalo tudi v večji porabi elektrike. Kot meni Natan Bernot iz slovenskega nacionalnega komiteja Svetovnega energetskega sveta (-WEC), sodi Slovenija po porabi energije na enoto bruto domačega proizvoda v povprečje Azije in Afrike. Vzrok za tako malomarno rabo energije doma je treba iskati predvsem v cenovni politiki. Ta na račun slabega vzdrževanja, nespoštovanja vrednosti naložb, ohranjanja in obnavljanja naložb ter popolnega zanemarjanja zunanjih stroškov to v osnovi gospodarsko dejavnost spreminja v infrastrukturo in prispeva k temu, da se stvari ne spreminjajo na bolje, ampak se ohranjajo sedanje nesprejemljive razmere. Te vplivajo na nenaravna cenovna razmerja v vseh oblikah rabe energije, je prepričan Bernot. Sicer pa so nizke cene energije in visoka tehnologija povzročile, da veliko ljudi po svetu razmišlja o energiji zelo neobremenjeno. Po Bemo-tovem mnenju so nizke cene ustvarile vtis, da je energije dovolj, visoka tehnologija pa, da se vedno lahko najde rešitev, ki bo - za zmerno ceno - pokrila potrebe po energiji. Raba energije na prebivalca, vključno s tradicionalnimi gorivi, dosega na območjih, kot je južna Azija, le pet odstotkov energije, ki jo rabijo prebivalci Severne Amerike. To kaže, kako velika je potreba po energiji, če naj se njena raba uravna s predstavami današnjega razvitega sveta. Kaže, da bo na svetu v naslednjih dveh ali treh desetletjih več kot osem milijard prebivalcev, od katerih jih bo 85 odstotkov živelo na območjih, ki jih danes razglašajo za države v razvoju. Zaradi tega bo ena milijarda več ljudi kot danes morala živeti celo brez najnujnejšega ali pa se bo povpraševanje po energiji strahovito povečalo. Bernot je prepričan, da so zato takojšnje spremembe v energetski politiki in obnašanju porabnikov nujne, saj bo naslednjih trideset let kritično obdobje, če naj človeštvo doseže svoje dolgoročne cilje. Po njegovem bodo fosilna goriva zadovoljevala večino energetskih potreb še v naslednjih nekaj desetletjih. Odvisnost od uvoza nafte, zemeljskega plina in premoga se bo v svetu na splošno povečevala. Pri premogu ima svet glede na današnjo intenzivnost črpanja še za približno 250 let zalog, pri nafti za nekaj več kot štirideset, pri zemeljskem plinu pa za 65 let. Pričakovati je, da bo ugotovljeno, da sta jedrska energija in premog med vsemi možnostmi najdo-stopnejša v izdatnejših količinah tudi ob tem, ko bodo novi obnovlji- vi viri in alternativna goriva prihajali čedalje bolj v ospredje, je še prepričan Bernot. Analiza gospodarskih gibanj v Sloveniji leta 1995, ki jo je izdelalo ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, predvideva, da naj bi proizvodnja elektrike letos dosegla podoben obseg kot leta 1994, ko se je povečala za 8, 6 odstotka glede na leto 1993. Proizvodnja elektrike je odvisna od obstoječih zmogljivosti, ki zadnja leta niso znatneje povečane, večina vlaganj pa je bila namenjena obnovi, doinštaliranju in ekološki sanaciji agregatov. Ob napovedani triodstotni rasti bruto rabe in ničelni rasti proizvodnje se bo delež samooskrbe Slovenije z električno energijo letos zmanjšal s 95, 5 na 93, 5 odstotka, neto uvoz elektrike pa se bo temu ustrezno povečal. V okviru bruto rabe naj bi se letos povečale izgube pri prenosu in distribuciji, glede porabnikov pa neposredni odjemalci napovedujejo za 4, 7 odstotka veCjo porabo. Sle že oddani? Ne? Postajate spet zanimivi! Bozo Kovač Na sprejemu v eni od zahodnoevropskih prestolnic sta se pogovarjala gosta iz dveh držav. Pogovor je tekel približno takole: »Problem ni rešljiv brez odločne vojaške intervencije OZN in pakta Nato. VaSa država pa je pri tem nepogrešljiva.« »Da, da, razumem, kaj hočete povedati. A naj Vas nekaj vprašam. VaSa država je blizu kriznega območja, zato gotovo dobro poznate razmere. Kaj ne bi mogli pomagati pri reševanju problema?« »Oh, veste, moja država nima nič vec opraviti v tistem delu Evrope. Tudi zemljepisno ne spada tja.« Zdaj bi lahko ugibali, iz katere države je bil sogovornik, ki je zadnji imel besedo. Uganka ni težka, vendar se na primer CIA ne bi strinjala z odgovorom, da je bil iz Slovenije. Se zmeraj jo namreč Šteje med balkanske države, vsaj geografsko, geopolitično morda ne, saj imajo vsi globlji razlogi (in s tem rešitve) za tokratno balkansko vojno svoje korenine južno od Slovenije. Najbrž je že mimo cas (anekdota je iz letošnjega junija), ko je še bilo smiselno vprašanje, ali lahko Slovenija kako pomaga pri odpravljanju krize. Sele prihaja pa obdobje, ko se Slovenija najbrž ne bo mogla pretvarjati, da »je to zunaj njenega interesnega območja in se je ne tiče«, namreč obdobje, ko naj bi se južnoslovanski narodi spravili med seboj in se pogodili, kako si bodo uredili svoje države ter odnose med njimi. V Ljubljani bi sicer še zmeraj lahko rekli, to je njihova stvar, kar do neke mere celo drži.' Toda onstran te mere so velike sile, ki rade rišejo zemljevide in si delijo vpliv, zato bi kazalo biti nadvse pozoren, ko se začenja razpletati balkanska kriza. Povsem mogoče je, da se bo Slovenija morala letošnjo jesen celo nekoliko sumničavo spraševati, kaj je kdo v resnici mislil, ko je rekel to in to. A bolje je biti sumničav kot prodan. Politična dinamika utegne biti precej burna. Navsezadnje si je bilo še pred nekaj dnevi težko zamisliti, da bo Radovan KaradžiC s Pal ponižno snel klobuk pred Slobodanom Miloševičem in ga po daljšem nesoglasju znova proglasil za najboljšega zastopnika srbske stvari. Prav tako je še pred nekaj dnevi kazalo, da se bo krvava vizija o vseh Srbih v eni državi skrčila na »beograjski pašaluk«, danes pa beograjski voditelj po volji velikih zastopa tudi območje in interese bosanskih Srbov ter nedvomno tudi koristi tistih Srbov, ki so še na Hrvaškem. Kaj se bo izcimilo iz tega zastopanja, seveda ni mogoče napovedati, brez vsega pa gotovo ne bo ostal, saj potem ne bi bilo miru. Morda je mir še nekoliko oddaljen, vendar so velike sile z uničenjem vitalnih delov bojne moči bosanskih Srbov učinkovito prispevale k uravnovešanju razmerja sil na balkanskih bojiščih. Ce bi k temu dodali še »Nevihto« v Kninski krajini ter sodelovanje vladnih sil BiH in Hrvaške, potem se ti »posegi« lahko izidejo samo s pogajanji, kajti nihče ni več tako močan, da bi zlahka spravil na kolena svojega nasprotnika. Ce pa bi vseeno poskušal, so velike sile nazorno pokazale, kaj bi storile. Torej bo treba za zeleno mizo, ki pa bo imela precej skrbnikov. Ti bodo po eni strani potiskali nazaj na stole tiste, ki bi jo hoteli pobrisati s pogajanj, po drugi strani pa si bodo delili vpliv. Kako, je mogoče samo ugibati, kar zna biti koristno početje, saj bi bila lahko prizadeta tudi Slovenija. »Zelja« je mnogo in nkakršnih jamstev, da bi bila ta običajno neizogibna plat urejanja razmer omejena zgolj na krizno območje. Moskva bi si najbrž želela ustoličiti svoj vpliv v ZRJ in v Boki Kotorski ustanoviti pomorsko oporišče, o čemer že od nekdanj sanja. To pa bi lahko vznemirilo zlasti sredozemske države, na primer Italijo, ki je gotovo imela tehtne in ne zgolj prestižne razloge za prizadevanje, da bi jo spustili v krog odločujočih o jugoslovanskih krizi. Zdi se, da jo tako kot Slovenijo muči še neprebolen jugoslovanski sindrom: za nekdanjo Jugoslavijo je sovražnik vselej prihajal z zahoda, za Italijo z vzhoda. Jugoslavije ni vec, razmere so zdaj drugačne, odnosi na tej meji pa pravzaprav ne, čeprav brez divizij. Rimski pogajalec z Ljubljano je nekam dolgo na počitnicah in nedosegljiv. Zgodba o delitvi vpliva ob koncu vojne bi bila seveda zapletena in v njej bi nastopali mnogi »interesenti«, Ravno zato pa bi se tudi o nekoliko odmaknjeni Sloveniji kdo utegnil podrobneje pozanimati, ali je res že »oddana«. Nedelja, 3. septembra 1995 PRODAJA Ž E L E Z ARNE UVOD V PREPOROD? Lucchinijev zgled tudi spodbuda l-^rihodnje leto bo- |-Jmo slavili stoti ju- A bilej železarne god Skednjem pri Trstu. Se lani bi se nam to zde- gola utvara. To bi tudi bila, ee ne bi delavstvo vzrojilo, Ce ne bi sindikat tako odloCno podprl njegovega boja in Ce ne bi s tem podžgal javnih institucij, da so naposled nastopile tako, kot se spodobi. Med Četrtkovo slovesnostjo na sedežu deželne vlade, ki je sledila podpisu kupoprodajne pogodbe, s katero sta tovarno prevzela Lucchinijev jeklarski kolos in mednarodno trdno uveljavljena traderska družba Bolmat, se na stoletnico nihče ni spomnil. MogoCe zaradi tega ne, ker so bili vsi zapovrstjo vzhičeni. Morda zato, ker so bili po maratonskih pogajanjih na ministrstvu za delo izmučeni- Ali pa se jim to ni zdelo umestno, CeS, zdaj je Se prezgodaj. Toda zadeva ni tako nezanemarljiva. Okoliščina, da je železarno odprla Kranjska industrijska družba, da je bila uo leta 1989 neprestano y državnih rokah in da jo )e potem skuSal resiti Pred propadom Andrea Pittini, je pomenljiva. V 99 letih ni za njeno krmijo stopil noben Tržačan, in zdajle so jo že spet Prišli reševat - in rešit -Podjetniki izza pokrajin-skin (tokrat tudi deželnih) meja. To ni naključje. Dejstvo, da je krajevno podjetništvo - razen Častnih jzjem - premalo podjetno je splošno znano, v Srobih obrisih pa se tudi ve zakaj. Ves povojni se je naslanjalo na državno podporniško politiko, ki mu je po malem 1znicila pogum, kakr-Snega terja rizično poslovanje. Toda Drago Gašperlin zdaj, ko je p odporništvu odzvonilo in se konkurenca neizprosno zaostruje, se bo le treba predramiti. Očitek ni samo naš. Istega mnenja je tržaški župan Riccardo Illy. Na omenjeni svečanosti je zaželel, naj bi bili novi lastniki železarne za zgled »drugim«, in s tem mislil tukajšnje podjetnike. Predsednik tržaških industrijcev Mauro Azza-rita, ki je sedel tam blizu, se ni oglasil, iz njegovega pogleda pa tudi ni bilo mogoCe kaj prida razbrati. PaC pa mu je predsednica deželne vlade Alessandra Guerra mimogrede priskočila na pomoč s sporočilom, da njena uprava dograjuje telekomunikacijski sistem, s pomočjo katerega bo preustrojila ekonom-sko-finanCni aparat za servisiranje podjetij in ga prilagodila tržnim zahtevam. Spodbudno. Se spo-dbudneje pa bi bilo, Ce bi Guerrova pojasnila, kako je kaj s tolikanj razbobna-nim, zdaj pa že dolgo v kakšnem zaprašenem arhivu spravljenem protokolu o soglasju z dne 8. julija 1994. Programski sporazum med vlado Fur-lanije-Julijske krajine in izvršno oblastjo v Rimu bi moral v resnici zakoličiti temelje za gospodarski in siceršnji preporod tržaške pokrajine, saj je srž listine v poudarku, da je treba v interesu vse države ovrednotiti mednarodno strateško vlogo Trsta in dežele. Kako? Z izgradnjo oziroma izpopolnitvijo pristaniške, železniške, hitrocestne in telekomunikacijske infrastru-kture, s promocijo gospodarskih dejavnosti, inovacijskih postopkov in tovornega prometa ter z izkoriščanjem znanstve-no-tehnoloških pridobitev padriškega Raziskovalnega parka za visoko-profilno reindustrializaci-jo, ki naj pospeši zaposlovanje. Poglavje o infrastrukturi predvideva, kakor je znano, podvojitev tabelj-ske železnice (veCji del programa je bil že speljan, zdaj pa gre med cimgim urediti videmsko obvoznico in na Tržaškem razširiti predore, ki so preozki za promet roli on-roll off), izgotovitev ranžirne postaje v Cervinjanu, ureditev operativnih obal v tržaškem pristanišč in dopolnitev hitrocestne mreže vključno z odsekom med Rabojezom (Škofije) in LakotišCem ter njeno navezavo na avtocestni sistem v Sloveniji. Listina izrecno navaja tudi Tržaški arzenal sv. Marka, Tržaški Lloyd in škedenjsko železarno, ki naj bi jim pomagale kvišku finančne ustanove SPI, GEPI in Fri-ulia (a tudi banke, op. p.). Iz gornjega je razvidno, da se je nekaj resda začelo premikati, da pa je re- šitev železarne sama po sebi še mnogo prekratek korak - tudi zaradi tega, ker ne gre za nobeno pridobitev, temveč le za ohranitev neCesa, »kar je bilo in je naše«. Tedanji predsednik deželne vlade Renzo Trava-nut je podpis protokola ocenil kot dejanje, s katerim se je tržaški problem konCno povzdignil do vsedržavne ravni in je naposled le napočil Cas za stvarno izvajanje splo-sra- je v srednjo Evropo. Z izgotovitvijo infrastrukture in z zaželjeno prilagoditvijo zakona za razvoj mejnih območij novim razmeram naj bi dežela FJK postala vozlišče trgovinski tokov, ki se stekajo iz Rusije in Podonavja na sredozemski jug in še dlje. Kaj se je dogajalo v zadnjem letu, je vsem znano, torej tudi vemo, da je potrebno pošteno zavihati rokave. Primer železarne ne sme uspavati nikogar, ampak naj bo kažipot za rešitev še kopice problemov, kot je, denimo, usoda Tr-žaške- djedelnice. Za plovno družbo se še zmerom ne ve, ali jo bodo prodali kakšnemu tujemu mogotcu oziroma navezi in Ce bo ostala samostojna ali ne. O Arzenalu pa ravno tako ni znano, kdaj ga bodo deloma spet usposobili za popravila in morda še za gradnjo manjših plovil. Žgoč je tudi problem nekdanje naftne Čistilnice Aquila v Zavijah. Družbi Monteshell in Seastock sta svojega dne napovedali skupen načrt za izgradnjo podzemskega skladišča utekočinjenega plina, potem sta to zanikali, nato spet potrdili in tako naprej. Zdaj vsi molčijo, onkraj meje pa snujejo enak projekt, ki hudo žuli nasprotnike žaveljskega. Minuli Četrtek je bila v Ko- sti, ki bi si v svoji nepote-Seni špekulantski strasti radi razdelili zemljišče, iznad katerega se je nekoC vil rafinerijski dim, z druge strani pa zagovorniki žaveljskega terminala, Ceš, ali vidite, tu samo CenCamo, oni pa delajo. Kdo ve, mogoCe pa bo tudi v Zavije prišel kdo iz Brescie tako kot Lucchini. Jeklarski mogotec in družba Bolmat bosta Tržačanom bojda res nakazala pot iz stiske. Da mislita resno, kaže že napoved, po kateri bo prihodnji petek priplula v Trst tovorna ladja s 64.000 tonami železove rude in da bo tej šest dni pozneje sledila še druga s 65.000 tonami premoga. »V srednjeročni perspektivi bo Skedenj zadobil izredno važno mesto znotraj na- adnjo terminal utekočinjeni plin na Ser-minu, ki ga bo cevovod povezoval z luko. V osmih rezervoarjih naj bi uskladiščili naenkrat do kakih 6.000 ton plina, naložba pa naj bi se sukala okrog 16 do 18 milijonov ameriških dolarjev. Ko (Ce) bodo naCrt speljali, bo nastal v Trstu vik in krik. In kdo ga bo zagnal? Z ene strani pravi in lažni naravovarstveniki, pa ti- Lucchini. Ne samo, ko bo železarna spet stekla s polno paro, naj bi njegova grupa sprožila na Tržaškem še druge, »tudi kulturne« pobude, ki »ne bodo v nasprotju s krajevno razvojno logiko«. Ali veste, kdo ima pravzaprav zaslugo za jeklarjevo izkrcanje v Tržaškem zalivu? Giovanni Gambardella. Da, prav tisti možak, ki ga je Illy imenoval za občinskega menedžerja, a ga toCno opredeljeni gospodarski in politični krogi še zdaj ne morejo prebaviti. Morda je tudi to dobro znamenje. 50 LET ZVEZE SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV OB PROSLAVI 50-LETN1CE ZSKD / POGOVOR S PREDSEDNIKOM ACETOM MERMOLJO Kulturno osveščen človek izbira racionalneje kot »analfabet« 50. rojstni dan Če se danes naša manjšinska skupnost zaveda same sebe, svoje vloge in svojih potreb za preživetje in dostojanstveno rast, če lahko z večjo samozavestjo in boljšimi upi zre tudi v jutrijšnji dan, je v veliki meri zasluga Zveze slovenskih kulturnih društev oz. Slovenske prosvetne zveze, kot se je prej imenovala. Njeno poslanstvo, podedovano od ljudskih taborov iz prejšnjega stoletja in prekaljeno v antifašističnem in partizanskem boju, je dragocenost, ki jo moramo še pople-meniteno posredovati mlajšim rodovom. Prihodnjo nedeljo se bomo zato v Dolini, na slovesni proslavi, spomnili vseh, ki so v teh 50 letih v okviru Zveze ali društev, v zborih, godbah, dramskih skupinah ali drugače pomagali kovati to žlahtno kovino kulturnega osveščanja v orodje, s katerim je bilo že toliko zgrajenega in s katerim bomo lahko še naprej gradili. ODLOMKI IZ MISLI JOŽETA PAHORJA Ko se je prosveta ukvarjala z vprašanjem živilskih nakaznic... Vprašanje je, koliko se iz preteklosti učimo. Današnji dogodki nam vsiljujejo sum, da smo kratkega spomina in da se nam odkriva kot novo, kar se je že dogodilo, kar je bilo že zapisano. V arhivih Zveze slovenskih kulturnih društev najdemo marsikatero ugotovitev in več problemov, ki jih skušamo »na novo« reševati danes. Med kupi papirjev pritegne Poročilo za občni zbor Prosvetne Zveze, ki je bil v Trstu 7. oktobra 1945. Bučanje vojne je komaj utihnilo in življenje se je med velikimi težavami vključevalo v kolikor toliko normalne tokove. V poročilu, ki ga je pod naslovom O nalogah ljudske prosvete podal Jože Pahor, najdemo stavke in odstavke, ki so primerni tudi za današnjo rabo. Med drugim je Pahor zapisal: »Kakor ne more človek živeti sam zase, ločen od ostalega sveta, tako tudi ne morejo uspevati poedina društva brez medsebojne povezanosti. Prosvetna zveza ni slučajna organizacija, ampak nujna potreba prosvetnega dela, če hočemo, da bo uspešno, da bo obrodilo dobre sadove. Da se razumemo! Ni potrebna zveza, ki narekuje delo od zgoraj dol, ampak krepka, življenjska, sodobna zveza, ki skuša spraviti svoje delo v sklad s potrebami ljudstva, ki na temelju ljudskih potreb usmerja vse prosvetno delo h koristim skupnosti.« Podobne stvari si pravimo in ponavljamo vsakič, ko se srečamo. V poglavju o nalogah zveze zasledimo močan poziv k prenavljanju. Pahor se najprej zavzame za kvaliteto: »Ni važno samo, kako se nekaj nudi ljudstvu, temveč je še važneje, kaj se pripravi za javne nastope... Društva naj dajo skrbno izbrani umetnini tudi umetniško višino... Zato naj bo kulturno delo resno, priprave zanj skrbne in vestne. Nudite raje manj, toda vzorno! Diletantizem ni toliko v tem, da se lotijo umetniškega dela nepoklicani, ampak je v polovičarstvu, v nezadostnem študiju.« Govorec je naglasil pogled v prihodnost: »Nova vprašanja imamo, novi problemi so v družbi in zato tudi v umetnosti... Zato je danes samo naravno, da hoče, da mora tudi prosveta naprej, da je progresivna, da gre za napredkom. Kaj bi potiskali ljudi, njihovo mišljenje in čustvovanje v preteklost, nasilje in brezpravnost. Knjiga, pesem, igra morajo delati proti temu, zato se ne strašimo novega in ne malikujmo staremu, preživelemu! Naloga prosvetne organizacije je iti vštric z napredkom družbe, ne cepljati za njim.« Pahor razmišlja tudi o sožitju in pove: »Prav tu, na tem mestu, se stikata slovenski in italijanski živelj... Kar je ustvaril plemeniti italijanski genij resnično lepega in progresivnega, to je tudi naše in mora postati ljudska last. Nam je prosveta činitelj, ki naj narode združuje in ne ločuje.« V poročilu najdemo seveda okvire in prepričanja časa, v katerem je nastalo poročilo in v katerem se je prosvetno delo obnavljalo. Ob osvobodilni borbi so glasni poudarki na prosveti sovjetskih narodov, ki da je najnaprednejša. Veliko je govora o gospodarskih razmerah, o socialnih pravicah (no, tudi ta problem ni presežen), o nasprotjih med ljudmi in delavci. Med drugim najdemo odstavek o živilskih nakaznicah. Pahor priporoča, naj bodo razdeljene vsem enako. Očitno je, da je bilo takrat vprašanje živil važno in da so se stališča, kdo naj jih prejema, delila. Tudi s tem se je ukvarjala prosveta... V letu obletnic bo tudi Zveza slovenskih kulturnih društev zabeležila svoj 50. rojstni dan z bogato prireditvijo v dolinski občini. Praznovali bomo 50-letnico obnove organiziranega prosvetnega in kulturnega dela po na-cifašistični noči in po osvoboditvi slovenskega naroda. V bistvu tovrstno delo ni nikoli utihnilo. Tlelo je v ilegali, živelo svojo parti-zanščino v gozdovih in se takoj po osvoboditvi na novo organiziralo. Tudi nam nasprotna zgodovina ni pretrgala misli, da lahko majhen narod živi in se razvija le, če so njegovi pripadniki čim bolj izobraženi, kulturno in tudi družbeno osveščeni. Ta formula je lahko tudi danes ščit pred zablodami. Omenili ste praznovanje... Beseda se mi zdi primernejša od počastitve ali kake druge. Govorimo o živi organizaciji, ki ima svojo bodočnost. Seveda če se bo znala prilagajati novim potrebam in časom, če jih bo znala sooblikovati. Želimo, da bi kulturni delavci s Tržaškega, Goriškega in z videmske pokrajine doživeli tri dni pristnega skupnega praznika. Sodobno življenje dela iz nas drobce. Naj bo ljubiteljska kultura predstava, ki jo sooblikujemo skupaj, s skupnimi željami, napori in zadoščenji. Iz preteklosti se vije nit v sedanjost in bodočnost. Omenili ste prilagajanje časom. Danes imamo mogočna sredstva, ki oblikujejo kulturo ljudi. Pogojujejo nas življenje in potrošniške vrednote. Obsevajo nas množična občila, televizija, sama umetnost je odvisna od tržnih zakonov. Trži se politika: po ma- nas z njimi manipulirajo. Omenili ste družbo, politiko... Kulturno osveščen človek izbira racionalneje kot »analfabet«. Program prireditve je večplasten. Ponuja avtorske izdelke in »ljudsko« izročilo. Ljubiteljska kultura lem smo vsi blago. Prepričano in aktivno delo v kulturnem društvu, zboru ali igralski skupini nam vendarle vrača prijeten okus besede, zavest, da je lepo, če mi sami nekaj ustvarimo, se izražamo in nismo le tarča sporočil, ki jih oblikujejo v ogromnih tovarnah informacije in ni nekaj manjvrednega, kultura nižje vrste. Živi od posredovanja med visokimi umetniškimi, znanstvenimi in drugačnimi dosežki ter problemi in potrebami, s katerimi se soočamo vsak dan, tako v vasi kot v mestu. Odpira slonokoščene stolpe »visoke« umetnosti in znanosti in hkrati skuša preprečiti, da je naše vsakdanje življenje pusto in »banalno«. Posredovanje je aktivno. V praznovanju želite naglasiti tudi solidarnost z žrtvami vojne v bivši Jugoslaviji. ZSKD želi utrjevati narodno zavest in zato moramo opozoriti na grozovite posledice et-nocidnih nacionalizmov. V tej vojni sta padla tudi naša člana in sodelavca: Saša Ota, Miran Hrovatin. Seveda ne moremo mimo Luchette, D’Angela in vseh, ki so hoteli osvestiti javnost o tem, kaj se dogaja v balkanskem peklu. Povabili smo siciljski ansambel Agricantus. Prvi predsednik naše Prosvetne zveze Jože Pahor je leta 1945 naglasil, da je ta organizacija za prijateljstvo med narodi, za sodelovanje z dobromislečimi Italijani. To ostaja v naši tradiciji. Zato smo danes člani ARCI. Nikoli ni dovolj trdna zavest, da je komunikacija med različnimi kulturami in tradicijami najresnejše jamstvo za sožitje in mir. Zavestno soočanje preprečuje asimilacijo, opozarja na netoleranco. Za konec: kaj si želite ob tem prazniku? Najprej lepo vreme. V bistvu pa to, da bi vsi naši člani doživeli prireditev kot skupni praznik in skupno obvezo za bodočnost. PREDSEDNIKI ZVEZE OD LETA 1945 DO DANES Od J. Pahorja do L Mermolje Na čelu ZSKD se je od leta 1945 do danes zvrstilo 10 predsednikov. Prvi je bil Jože Pahor, izvoljen na ustanovnem obenem zboru Slovenske prosvetne zveze za Primorje in Trst dne 7. oktobra 1945. Njega je leto dni kasneje nadomestil Roman Pahor, že prej predsednik odbora, ki je spodbudil nastanek povojne SPZ. Vladimir Bartol je bil izvoljen na izrednem občnem zboru dne 20. aprila 1947, ko se je SPZ preimenovala v Slovensko hrvatsko prosvetno zvezo. Na čelu SHPZ sta se zvrstila še Robert Hla-vaty (v sezoni ’48-’49) in Andrej Budal, ki je predsedoval tudi v dobi ponovnega preimenovanja v Slovensko prosvetno zvezo. O tem sicer v arhivu ZSKD ne zasledimo gradiva, ustno izročilo Jože Pahor (f. M. Magajna) in spomin nekaterih še živečih članov vodstva pa meni, da je prehod iz SHPZ v SPZ bil sredi ’50 let. V tem času je sorodna kulturna organizacija nastala tudi v Gorici; od ustanovitve leta 1947 do združitve s tržaško SPZ je goriški Zveze slovenskih prosvetnih društev nače- loval Viljem Nanut. Prvi predsednik »združene zveze« je bil' Ubald Vrabec, ki je dne 16. novembra 1961 otvoril občni zbor, na katerem sta se SPZ in ZSPZ poenotila v Slovensko prosvetno zvezo. Po dobi štirih let je bil na občnem zboru v Nabrežini 20. junija 1965 spet izbran za predsednika Robert Hlavaty. Na 19. rednem občnem zboru mu je leta 1971 nasledil Klavdij Palčič; v svojstvu predsednika je izvedel tudi pomembni prehod v Zvezo slovenskih kulturnih društev, ki je iz SPZ nastala na občnem zboru 17. maja 1980 v Bo-Ijuncu. ZSKD so vodili Milko Rener, v letih 1982-86 Marko Kravos, po njem pa sedanji predsednik Ace Mermolja. Odbor SPZ I. 1947 (četrti z desne Vladimir Bartol) Občni zbor SPZ I. 1949 (v sredi Robert Hlava1y) NEDELJSKE TEME Nedelja, 3. septembra 1995 15 MED PRETEKLOSTJO IN SEDANJOSTJO / POGOVOR Z NEKDANJIM TAJNIKOM SPZ EDVIDOM ŠVABOM »Vsaka poštena kultura mora preseči vse meje in razlike« 50 LET ZVEZE SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV O vlogi Zveze kulturnih društev v Italiji in o zamejski kulturni dejavnosti nasploh v teh petdesetih letih, kolikor jih J6 prehodila zveza društev, smo se pogovorili tudi z dolgoletnim zaslužnim kulturnim delavcem in nekdanjim tajnikom Slovenske prosvetne zveze Edvinom Švabom. Kakšna je bila slovenska zamejska kulturna Ustvarjalnost v prvih povojnih letih? Slovensko kulturno delovanje je bilo vseskozi živo, tudi med vojno, Četudi potisnjeno seveda v uegalo. V povojnih letih )e človek lahko končno zadihal in se prosto predal tudi kulturnemu udejstvovanju. Kulturna dejavnost je kar privrela na dan. Seveda pa situa-eija ni bila lahka. Naknadno so določene politične etape prav gotovo vplivale tudi na kulturno delovanje; tako je npr. Politični razkol v levici za Časa Kominforma vplival na dvojen način: po eni strani je zaviral sku-Pno kulturno dejavnost, P° drugi pa je bil nekakšen »stimulans« za nove dejavnosti. Med časom hladne vojne se je slovenska skupnost razbita med pristaše zapadnih sistemov in med bivSe Pripadnike OF, to pa ni dolgo trajalo. Nasi ljudje so namreč že takrat spoznali, da morajo težiti k lskanju novih skupnih rešitev. Leta 1954 je bila Potreba po večjem povezovanju med zamejci Se mnogo bolj občutena, obenem pa so si naši Judje želeli tudi stikov z matico. V tistih letih je bila meja zaprta, v zamejstvu pa sploh ni bilo nobenih stikov med slovenskimi društvi in oblastmi, ki so nas vseskozi potiskale v ozadje. Italijanska sredstva javnega obveščanja o naSih pobudah sploh niso poročala, javne oblasti pa so za vsako najmanjšo prireditev ali stik z matico zahtevale dolge birokratske postopke in prošnje. Načrt- no so nas izolirali, to pa je bil tudi povod, da smo se končno strnili v enotno Zvezo. 16. novembra 1961 je tako prišlo do združitve Slovenske prosvetne zveze z Zvezo slovenskih prosvetnih društev iz Gorice, za predsednika pa je bil izvoljen Ubald Vrabec. Kakšno je bila situacija, v kateri so delovala goriška kulturna društva? Na Goriškem je bila si- tuacija mnogo hujša. Kub turna društva so praktično skoro 20 let po koncu vojne še vedno bila potisnjena v nekakšno ilegalo. Za vsak nastop, vsako gostovanje, vsako prireditev je bilo treba pošiljati prošnjo direktno v Rim, Slovenija pa takrat ni imela tako pestrih možnosti, da bi nam pomagala, kot danes. Kljub vsem tem težavam pa moram poudariti, kako so bili tedanji stiki z matico mnogo pristnejši in globlji kot zdaj, vsako gostovanje je bilo za nas pravd praznik. Kako je prišlo do združitve na deželni ravni? Po vseh tistih letih smo začutili potrebo po enotnem predstavništvu in tako je bil leta 1965 končno združitveni občni zbor, na katerem je kot elan vstopilo tudi društvo Ivan Trinko iz Čedada. Končno je torej Slovenska prosvetna zveza pokrivala celo deželo, obenem pa smo se tudi zavedali, da moramo vzpostaviti stike tudi z italijansko stvarnostjo. Kako je italijanska stvarnost v tistih letih gledala na slovensko kulturno udejstvovanje? Zal nas italijanski svet takrat ni priznaval, temveč samo toleriral. Slovenski človek pa je vsak dan takorekoc živel z ramo ob rami z italijanskim sosedom, bil je namreč povezan s svetom, ki ni bil slovenski, posebno Ce je bil njegov delodajalec Italijan. Na redkih delovnih mestih je namreč prevladoval slovenski jezik. Takrat smo se zavedli, da moramo absolutno iskati stikov z italijanskimi sosedi in se ne omejevati na nase »vrtičkarsko« kulturno udejstvovanje. Na naše pevske revije moramo vabiti italijanske prijatelje, da nas spoznajo. S tem namenom smo organizirali tudi zborovsko revijo Primorska poje, katere glavni cilj je bilo povezovanje med nami v zamejstvu in prelivanje slovenske kulture med matico in zamejstvom, poleg tega pa tudi vzpostavljanje konkretnejših stikov z Italijani. Prvi cilj. mislim, je bil že dosežen, zdaj pa je na vrsti drugi. V prihodnje mora Primorska poje vključiti tudi italijanske in furlanske zbore, ki delujejo na območju naše dežele, drugače slika pac ne bo popolna; želimo si dvojezičnosti, obenem pa moramo težiti k večjem sodelovanju z italijansko stvarnostjo. Skupno moramo ustvarjati klimo strpnosti in sožitja, kar pa ne pomeni nekakšno vzdušje, ko prevlada neki »politični recept bratstva«, marveč konkretne pobude, ki omogočajo našim društvom in skupinam, da jih italijansko občinstvo končno spozna. Tako so naši zbori hodili (in Se hodijo) na uveljavljena tekmovanja in prireditve v italijanskem svetu (npr. Arezzo, Seghizzi...), športna dru- Občni zbor SHPZ leta 1948 (vse fotografije iz fistih let Mario Magajna) štva pa so še najbolj ustvarjala tako klimo. Kako je Zveza gledala na različnost znotraj naše zamejske stvarnosti? Kultura (tako kot šport) igra izjemno vlogo povezovanja različnih mnenj, različnih političnih prepričanj ipd. Poštena kultura mora vedno doseči tako obliko sožitja, drugače ni več kultura. Med pevskimi vajami ne more biti ljudem vsiljeno to ali ono politično mnenje. Eno so omizja, laična, katoliška, politična itd., drugo pa je npr. petje in gojenje slovenske kulture. Stik med različnimi prepričanji in medsebojno sodelovanje sta nujna. Tako mero kulturne ustvarjalnosti bomo ohranili in gojili le, Ce bomo povezani. Vida Valentič TRST-GORICA-VIPEM / MNENJA POKRAJINSKIH PREDSEDNIKOV O Zvezi na pokrajinski ravni Rinaldo Vremec (Trst) »Kaj pomeni zate ---------- a obletnica?« so me vPrasak in odkritosrčno moram povedati, oa jim nisem znal takoj odgovoriti. Za-tt^slil sem se, s spo-fataom se vrnil nazaj, nazaj k prvim stikom 1 kulturnim delom. osti, nešteto prele-Pth trenutkov sem preživel v družbi pro-svetarjev. Ampak kaj 1 o tem razmišljal, saj nisem bil sam. Bilo nas je osti, veselih, polnih zaupanja v prihodnost Ti-stega zaupanja in vere v pravičnost delovanja, ki ? ctanes živi tako v meni kot v vseh tistih, s kate-nnu sem sodeloval. Toda bolj kot v preteklost bi raje pogledal v bodočnost. Kot pokrajinski predsednik ZSKD čutim dolžnost, da se obračam na-7-3J’ Sledam na delo, ki je bilo opravljeno in se iz ujega učim, moram pa, kot vsi, z mislijo naprej. utirn potrebo, da vključimo v nase vrste CimveC tmadine. Šolske in predvsem tiste, ki pri 14-15 le-uh zapusti solo in se zaposli. Tej mladini mora-ui° posvetiti vec pozornosti. Podati se moramo v ufustva in prisluhniti njihovim zahtevam, njiho-vun problemom. Predvsem pa ne smemo izgubiti stika z Ijud-un. Nasi elani Čutijo to našo Zvezo, se zavedajo njenega pomena, njene preteklosti in izvora. Za- to mislim, da jim je, kot je to meni, ta obletnica le mejnik na poti, ki so jo z veseljem prehodili, na poti, po kateri bodo še vztrajno nadaljevali. Rudi Pavšič (Gorica) Kulturna stvarnost med Slovenci na Goriškem je tesno povezana s prisotnostjo Zveze slovenskih kulturnih društev in včlanjenih društev in skupin. Zasidranost na teritoriju je izredno moCna, in lahko bi rekli, da predstavlja enega od nosilnih stebrov celotnega družbenega dogajanja. Ce za trenutek odmislimo vse, kar je ljubiteljska kultura uresničila z ustvarjalnega vidika, in se zaustavimo pri človeškem bogastvu, ki ga predstavljajo dani Zveze in društev, bomo lahko ugotovili, da gre za dokaj širok krog ljudi, ki se je znal uveljaviti tudi na drugih področjih našega življenja. Iz teh razmišljanj je treba nujno izhajati, da bomo znati primemo ceniti in uvrščati na pravo mesto družbeno prisotnost ZSKD in včlanjenih društev. Zaradi tega 50-letnica oiganizadje zadobiva širše dimenzije in v tej lud jo je treba tudi počastiti. Jubilej ZSKD pa nas obenem postavlja pred vprašanjem, kako ji tudi za jutrišnji dan zagotoviti vodilno mesto. Naloga je zahtevna, ni pa nemogoča. Podlago za uspeh smo si namreč ustvariti prav z uspešnim delom v petdesetih letih nase zamejske prisotnosti. Jote Namor (Videm) V kulturno stvarnost na Videmskem se je Zveza slovenskih kulturnih društev vključila relativno pozno, v začetku osemdesetih let, ko so pac bili Časi zreti za to. Takrat so se naše skupine začele včlanjevati v Zvezo in s tem se povezovati s sorodnimi organizacijami, se aktivno in ustvarjalno vključevati v širše slovensko kulturno gibanje, v sodelovanju in stiku z drugimi bogatiti svojo dejavnost in ponudbo. Naša Zveza pa je zadobila deželno razsežnost, toda ne v smislu, da je pridobila nekaj zastavic več na svojem zemljevidu. Deželna je postala predvsem zato, ker je znala upoštevati in spoštovati različnosti v stopnji razvoja, pogledih, izkušnjah in pristopih, skratka zato ker je zaCela »razmišljati« deželno in temu dosledno se obnašati. In to je v okvim slovenske narodnostne skupnosti v Furla-niji-Julijski krajini prej izjema kot pravilo. Seznam včlanjenih dmštev in skupin Tržaška pokrajina Društvo Slovencev miljske občine KD Primorsko v Mockoljah KD Jože Rapotec v Prebengu KD Valentin Vodnik v Dolini KD France Prešeren v Boljuncu KD Fran Venturini pri Domju SKD Slavec v Ricmanjih in Logu PD Slovenec v Borštu in Zabrezcu SKD Krasno polje v GroCani KD Lipa v Bazovici KD Slovan na PadriCah SKD Skala v Gropadi SKD Primorec v Trebčah SKD Grad pri Banih SKD Tabor na Opčinah KD Ivan Grbec v Skednju SKD Barkovlje KD Rovte-Kolonkovec KD Lonjer-Katinara KD Union v Podlonjerju KD Slavko Škamperle pri Sv. Ivanu KD Ivan Cankar pri Sv. Jakobu KD Kraški dom v Repnu KD Rdeča zvezda v Saležu KD Prosek-Kontovel KD Vesna v Križu SKD Igo Gruden v Nabrežini KD Vigred v Sempolaju SKD Cerovlje-Mavhinje Krožek Foto Trst 80 Društvo zamejskih likovnikov Filatelistični klub Košir Folklorna skupina Stu ledi Vikj Show Združenje Lupusinfabtila Amaterski oder Jaka Stoka na Proseku-Kontovelu Goriška pokrajina KD Jezero v Doberdobu KD Danica na Vrhu KD Kras v Dolu in na Poljanah KD Vipava v Rupi-PeCi KD Skala v Gabrjah KD Sovodnje KD Oton Zupančič v Standrežu KD Andrej Paglavec v Podgori KD Naš prapor v Pevmi, na Oslavju in v Stmaverju KD Briški grič v Steverjanu KD Jadro v Ronkah Kinoatelje Gledališka skupina Gorica Radio Val Folklorna skupina Travnik Fotoklub Skupina ’75 Knjižnica Damir Feigel Videmska pokrajina KD Ivan Trinko Beneško gledališče Društvo beneških likovnih umetnikov Fokloma skupina Zivanit Mešani pevski zbor Pod lipo v Bamasu Moški pevski zbor Matajur v Klenju Zbor Naše vasi v Tipani Mešani pevski zbor Rečan z Ljes Rozojanski dum v Reziji Slovenski klub v Kanalski dolini Zgodovina prekomorskih brigad in drugih enot je zelo bogata, kajti te enote so bile med drugo svetovno vojno poseben, skrajno zanimiv pojav, ne le tam, kjer so nastajale, na območju tedanje Jugoslavije, temveč tudi v evropskem merilu. Razkrivanje novih podrobnosti o tem zgodovinskem pojavu je potrebno zlasti zato, ker Se danes, ne glede na vse globoke spremembe, ki so se zgodile na Balkanu in po srednjeevropskih deležah, marsikje prikrivajo ati celo zanikujejo njihov odločilni pomen pri mnogih partizanskih in vojaških operacijah. Takšne poniglavosti zaznamujemo celo ponekod v Dalmaciji, Čeprav so Prekomorci popisati junaške strani pri osvobajanju tega območja s svojo krvjo. Preteklost torej Se vedno ni povsod dovolj verodostojno zapisana in zgodovinsko izčrpana. Znano je, da so v prekomorske brigade in druge enote prostovoljno vstopali večinoma Primorci in Istrani, ki so v času med obema vojnama živeli pod Italijo, kjer so bili prvi na udaru fašističnega režima. Od leta 1935 naprej je bilo nad osemdeset odstotkov obsojencev po posebnem fašističnem sodišču Primorcev. Življenje »pod peto italijanskega škornja« je seveda krepilo in utrdilo njihovo kulturno identiteto, kakršna se je še najbolj izražala v tem, da so neomajno razvijali svojo narodno zavest. Fašizem je torej pri Primorcih dosegel ravno nasprotni učinek od tistega, ki ga je pohtično razglašal. Podobno, kakor so na eni strani vedno, pač kot del narodnega telesa ob meji in ob morju, izpričevati svojo odprtost in širino, so na drugi gradili neprehodne zidove pred nevarnostmi, ki so pretile, da jih tujci zasužnijo ati narodnostno iztrebijo. Primorci so biti zgled žilavega odpora malega naroda. Kulturna in trdna narodnostna zavest sta biti potemtakem pri Primorcih, pozneje pri Prekomorcih in drugih primorskih partizanskih enotah, dvočlenski motivacijski element za njihove smele odločitve v boju za svobodo. Poleg tega je na Primorskem nastalo razločno sožitje prebivalstva iz mest, kakršni sta bili Trst in Gorica - proti koncu prejšnjega stoletja je bilo v Trstu več Slovencev kot v Ljubljani; Gorica pa je znana kot mesto, kjer so delovale prve slovenske tiskarne -, in podeželja, ki se nikoli ni odpovedalo svoji kmetski, a vsebinsko zelo bogati narodni kulturi. Podeželje in mesta so na Primorskem ustvarjala celostne bivanjske pogoje. Ko so Primorci odhajati v partizane, so jih pri tem navdihovala živa kulturna jedra. To je seveda veljalo tudi za Prekomorce. Miran Ostan, doma iz Bovca, s katerim sva nekaj časa skupaj partizanila v prekomorskih enotah in marsikje po Jugoslaviji, je vselej imel v žepu Prešerna in Gregorčiča. Pred tem je bil v italijanski mornarici celo glavni radiotelegrafist na sloviti Mar-conijevi ladji Elektra, ki jo je tedaj poznala vsa svetovna javnost Tudi mnogi drugi Prekomorci se niso, niti v najhujših trenutkih ne, odpovedati domači pesmi ati prozi. Politične razmere so bile pravzaprav preproste. Primorci in poznejši Prekomorci, ki so se praviloma mukoma prebijati skozi življenje, so biti večinoma intimno povezani ali navezani na levičarske tokove, a tudi socialnodemokrati-čne skupine, in to kljub fašistični strahovladi - ali prav zaradi nje. Ljudi na podeželju pa je, kljub njihovi laični opredelitvi, ker pač Primorci nikoli niso bili na strani konservativnega klerikalizma, večinoma povezovala cerkev, ki je prepričljivo gojila narodno zavest Po veri so biti torej katoliki, po načinu življenja pa laiki; nadškofe v Trstu in Gorici, Santin in Margotti sta po letu 1935 »kazensko« premestila večino slovenskih duhovnikov na Primorskem, dvanajst pa sta jih izobčila Tako so se tudi Prekomorci bojevali skupaj: mestni proletariat, kmetje S podeželja, približno devetdeset izobražencev in študentov, ki smo tedaj obiskovati fakultete v Trstu (tu sicer manj, ker je bil režim najbolj oster), »C’a Foscari« v Benetkah, univerze v Padovi, zlasti pa v Bologni, Milanu in Neaplju. Z neapeljske univerze sva bila pri Prekomorcih dva: Jožko Žigon, čigar starši so imeti trgovino s tekstilom - njegov oče je Josipu Brozu Titu le nekaj ur pred srečanjem s Churchillom v Caserti (julija 1944) podaril novo srajco -, sam pa je bil absolvent drugega letnika strojništva; medtem ko sem sam tedaj študiral slovansko književnost na Vseučitiškem zavodu za orientalske vede. Oba sva imela kot študenta pogostoma težave iz političnih razlogov. Prekomorce, od koderkoli so že prišli - Afrike, Bližnjega vzhoda, Srednjega vzhoda ati zahodnih dežel - je ne glede na njihovo slojev-sko pripadnost, ki ni bila kaj bistveno različna, motivirala narodna zavest, kakršna je rasla iz globoke kulturne zakoreninjenosti. Povedati moram, da niti tistih nekaj deset primorskih časnikov, ki so po siti razmer služili v italijanski vojski, nikoli ni ravnalo proti svojemu narodnostnemu prepričanju. Velikokrat so zelo spretno ščititi slovenske fante in soustvarjati enotnost med primorskimi ljudmi. Zato gotovo ni bilo naključje, da smo Prekomorci stalno poudarjati, kako se upor proti fašizmu na Primorskem ni začel leta 1941, marveč že kmalu po prvi svetovni vojni. Pri tem je zanimivo, da je bila organizacija TIGR ilegalna, čeprav smo domala vsi Primorci vedeli zanjo in jo intimno podpirali. Za nas je bila simbol protifašističnega upora. Prekomorci smo biti pač daleč od domovine, partija med nami še ni uspela širše uveljaviti svojega pristranskega stališča, češ da je TIGR ne ravno napredna organizacija; Ferdinand Ferjančič, ki je bil eden izmed vodilnih komunistov na Primorskem, je zatrjeval, da so vsi Primorci »Tirgovci«. Mlajši in starejši, tako mladi fantje, ki so jih nasilno vključiti v posebne bataljone, kakor starejši in bolj izkušeni vojaki, ki jih je režim prav tako nasilno in načrtno pošiljal na različne fronte, so torej »srkali« duhovno hrano za svoj boj iz najlepših in najpogumnejših strani slovenske in primorske zgodovine. Vsebovala je tako narodni kot socialni naboj. Vseh Prekomorcev skupaj je bilo v narodnoosvobodilni vojni približno 35 tisoč, od tega števila blizu 28 tisoč iz Slovenskega Primorja in Istre. V sklepnih operacijah druge svetovne vojne na jugoslovanskem ozemlju so bili največje, najbolj sodobno opremljene, okle- pne in motorizirane enote partizanske vojske. Nekaj več kot 700 Prekomorcev je bilo v sestavu jugoslovanske partizanske mornarice, 1.200 pa letalstva. Tudi pionirji topniških in tankovskih enot so bili Prekomorci, ki so se takoj po povratku v domovino udeležiti bojev. Ne samo, da so biti odlično izurjeni borci, saj so morali dolga leta polniti vrste italijanske vojske, marveč je bilo med njimi mnogo izjemno drznih fantov. Recimo, današnji javnosti je malo znano, da je bila v Gravini pri Bariju že leta 1944 ustanovljena padalska četa, večinoma sestavljena iz slovenskih Primorcev. O tem, da so biti vzorni borci, ni treba ugibati. Britanski poročnik E. Fisher, ki je v taboriščih po južni Italiji, kjer so biti začasno nastanjeni tudi Prekomorci, poučeval telekomunikacijske povezave, je takrat poročal, da gre za »kader, ki je zelo dovzeten za znanje in pogum«. Angleško poveljstvo je po dogovoru z jugoslovanskimi predstavniki sredi leta 1944 napotilo češko in poljsko vojaško delegacijo (iz sesta- va čeških in poljskih, Andersovih enot, ki so se skupaj z zavezniki bojevale v Italiji) v Bari, kjer se je seznanila z urjenjem Prekomorcev. Ti vojaški izvedenci so biti navdušeni, polkovnik Grovicki pa je celo izjavil, da bi s takšnimi borci »lahko prišli kamorkoli«. Pozneje se je pokazalo, da je bila tedaj še »zelo vroča« Churchillova zamisel o tem, da se bodo zavezniške enote izkrcale nekje v Istri. Nekatere prekomorske enote je pri Bariju obiskal tudi Randolph Churchill, sin slovitega britanskega premiera, ko se je vračal iz Titovega glavnega štaba. Ni mogel prikriti svojega presenečenja: polkovniku Radu Pehačku, komandantu baze NOV in POJ v Bariju, je ob tej priložnosti dejal, da so Prekomorci resnično ustvariti »iz posameznih partizanskih skupin pravo partizansko vojsko«. Ko so mu pojasniti, kaj je Primorce in Istrane gnalo v boj proti zavojevalcu, je odkrito priznal, »da gre za vzorčni primer v evropskem merilu«. Znano je, da so biti prav Prekomorci odločilni bojni subjekti pri osvoboditvi Mostarja, Knina, Bihaća in številnih drugih naselij po Dalmaciji, Hercegovini, Liki, južni in srednji Bosni, nekaterih območjih Srbije ter proti severu, vse do domačih krajev in Koroške. Svoja življenja so torej žrtvovali tudi za druge narode, za pokrajine, ki jih sploh niso poznali. Protifašistični boj doma jim je namreč globoko zakoreninil prvine demokracije in širokogrudnosti. Vse to jih je mno- žično pripeljalo v zavezniški boj proti zavojevalcu. Kajti partija je svojo odločilno in organizacijsko dovršeno vlogo prevzela šele pozneje, ko so bili Prekomorci že v svojih prekomorskih enotah. Pred tem tega ni bilo, saj Prekomorci nismo imeti stika z jugoslovanskimi komunisti - niti tisti ne, ki smo biti v italijanski partiji. Pravzaprav je partija storila prve koraje že nekoliko prej, ko so partizanske misije iz Barija obiskovale kraje, kjer so biti Prekomorci, vendar so bili to še vedno trenutki, ko so se primorski in istrski fantje odločati zlasti na osnovi svojega narodnostnega prepričanja, da bodo osvobodili domače in druge kraje. Mimogrede rečeno, za istrske Prekomorce je bilo tedaj značilno, da so večinoma govorili slovensko. Partija je svoje namene pojasnila šele mnogo kasneje, pri čemer pa moram priznati, da je imela večinoma dobre in usposobljene kadre. Bolj ati manj so izhajati iz slovenskih intelektualnih vrst, med njimi pa je bilo tudi veliko Primorcev. Z njimi je bilo prijetno in koristno razpra- vljati. Čeprav sem bil prej ilegalno v italijanski partiji, sem med vojno mnogo bolje sodeloval z rojaki. Seveda pa so bile tudi izjeme -zal! Redno smo morali sodelovati pri dolgočasnih političnih urah, ki so bile zasnovane zelo enostransko in brez večjega učinka. Nižji partijski kadri niso dovoljevati kakih posebnih razprav. Najprej je bil vselej poudarek na sovjetskih zmagah, nato na zmagah jugoslovanskih partizanov, o napredovanju zahodnih zaveznikov pa smo govorili le bežno. Na Visu sem nekoč nekemu partijskemu predavatelju oporekal, da je bila druga fronta zelo pomembna za razplet vojne, a mi je zabrusil, češ da je niti Rusi niti jugoslovanski partizani ne potrebujejo. Stalinske metode, ki so utesnjevale in nikakor ne sproščale, so se le počasi začele odkrivati; večina Prekomorcev jih seveda ni mogla biti vesela, kajti kot Primorci so na svoji koži že enkrat doživeli diktaturo, zaradi česar intimno zagotovo niso biti pripravljeni na drugo. In vendar so vojne razmere vsiljevale svojo logiko in »pravila«. Toda Prekomorci smo le nekako uspeti obvladovati te in mnoge druge tegobe s kulturno dejavnostjo, ki smo jo organizirano gojiti, kjerkoli smo že bili. Vsaka, tudi najmanjša enota je imela svoj sten-čas; govoriti in pisati smo v svojem jeziku. Pevskih zborov je bilo nič koliko. Precejšnje število kulturnikov iz Slovenije, ki so jih Italijani bodisi internirati v taborišča ali pozaprli v zapore, so se tedaj s Prekomorci vračali v domovino, je vnašalo sprostitveno kulturno ozračje, predvsem s tem, da smo začeli mnogo globje čutiti utrip naše skupne domovine. Slo nam je zlasti za Slovenijo, toda močne in kultura-cijske prvine, kakršne so sicer izvirno prežemale vse Prekomorce, so naše enote vodile tudi pri osvobajanju drugih predelov Jugoslavije, ki je bila nedvomno pojem partizanskega upora ne le v Evropi, marveč po vsem svetu. Bojevali smo se za svojo, a tudi za svobodo drugih. Znano je, da smo biti Prekomorci pogostoma razočarani nad tem, kako siromašne in zaostale do bile nekatere pokrajine, ki smo jih osvobajati. Včasih ne dovolj spretno in grobo vsiljivo organizirano partijsko delo - v štabu mornarice sem zaprosil, naj me raje pošljejo na kako posebno misijo, četudi tvegano, kakor da so nas »aparatciki« imeti za poslušno in ponižno vojaško silo -je Prekomorce spremljalo Se dolgo časa, čeprav so bile dovolj navzoče tudi druge muke. Zato ostaja nesporno dejstvo, da so kar veliko število Prekomorcev stalno »nadzorovati«. Izhajati so iz podmene, da bi med njimi lahko bili tudi sovražniki. Toda ti so biti, ne da bi jih navdajala trohica pretkanosti, dobesedno nezaslišani ali vulgarni. Nekaj Prekomorcev so začasno odstranili, ker naj bi biti preveč odkriti. Primeri nezaupanja so bili navadno precej prozorni. Včasih je bilo naravnost smešno, kako so šli do skrajnosti: nekega Prekomorca je varnostna služba zaprla, ker je pri njem našla angleški slovar (sic!). Za las sem se izognil podobni usodi, ko sem poskušal posredovati, češ da gre za nerazumljivo početje. Pričujoče stalinske metode so bile v popolnem nasprotju s pričakovanji Prekomorcev. V kaki drugi državi bi pojav prekomorskih enot sprejeli z navdušenjem, kot pomemben zgodovinski dejavnik, pri nas pa je bilo to zaradi zelo protislovnih, »balkanskih« okoliščin pogostoma drugače. Solidarnost ni bila vedno vzorna, še posebej ne kasneje, proti koncu vojne in po njej. Pojav Prekomorcev je imel mnoge univerzalno evropske razsežnosti. Zato je škoda, da so ga v nekdanji Jugoslaviji priznali šele po dveh desetletjih, pri čemer je bil mestoma liitreje razumljen po drugih deželah kot v sami Sloveniji. Jože Zemljak, tedaj šef kabineta, mi je leta 1957 omogočil pogovor s Kočo Popovičem, takratnim jugoslovanskim zunanjim ministrom. Najin pogovor je nanesel tudi na Prekomorce. Popovič mi je omenil, da je nekaj Primorskih Slovencev spoznal že med obema vojnama v Parizu, med njimi tudi slikarja Vena Ptiona, o katerem da je bil prepričan, da je Francoz. Kasneje pa je mnogo slišal o Prekomorcih in včasih obžaloval, da tudi v prvi armadi, ki ji je med vojno poveljeval, ni imel kake prekomorske enote. Edvarda Kardelja, drugega moža bivše Jugoslavije, sem srečal že na Visu 1944. leta pri »Stenčasu« vrhovnega štaba, na katerega je neznana roka nalepila neko mojo skromno in seveda domotožno pesem. Pogovor o Prekomorcih je postal neizbežen. Potožil sem se mu, da so Prekomorci nekoliko zapostavljeni, vsaj kar zadeva vodilne kadre. Odgovoril mi je, da je to mogoče razumeti, saj domačini bolje poznajo razmere kot mi, ki smo biti dolgo na tujem. »Potrpeti bo treba,« je dejal in takoj dodal nekaj, kar me je neprijetno presenetilo, 'češ »da se bodo morali tudi Primorci prilagoditi, ker se bodo po siti razmer znašli v novi Jugoslaviji«. Na moje dvome o taksnem govorenju mi ni odgovoril. Nad nami je bil navdušen Rado Pehaček, Id je kot polkovnik nekaj časa poveljeval bazi NOVJ v Bariju; dosti je vedel o tem, da naj bi imel nekaj pogovorov z uglednimi italijanskimi osebnostmi v južni Italiji, kar je podpiral, misleč, naj tudi italijanski predstavniki natančno vedo, kaj se dogaja s Prekomorci in kakšni so cilji jugoslovanske partizanske vojske. Pehaček je bil predvsem vojak, ki se stalno poudarjal pomen zavezništva. Tudi Primorce je zelo dobro poznal, saj je bil sam iz Logatca. Enega izmed prvih takšnih stikov sem imel s Palmirom Togliattijem v Neaplju, kjer je bil takrat član italijanske vlade na Jugu. Na pogovoru sva bila skupaj z Albinom Kraljem iz Trebč nad Trstom. Togliatti je veliko spraševal, poudarjal vlogo Tita, vendar ni hotel načenjati vprašanja državne pripadnosti Julijske krajine po vojni, češ da to sodi v »pogajanja po vojni«. O prekomorskih borcih pa je vendarle povedal, da gre za »patri-otični primer«, kakršni se pač občasno pojavljajo v zgodovini vsake države. Tudi Tito je dobro poznal množično predanost Primorcev in Istranov Jugoslaviji, spodbujal je prekomorske enote, »češ da vnašajo nove elemente v jugoslovansko osvobodilno gibanje«, še posebej zaradi pripadnikov drugih evropskih narodov, ki so biti v teh enotah. Šaljivo je govoril, da so Primorci »dobri borci, pevci in pivci«. V Kopru je leta 1967 med drugim povedal tudi tole: »Ponosna je lahko domovina, ki se je zanjo prostovoljno odločalo na tisoče ljudi, pa čeprav so biti na stotine in tisoče kilometrov daleč od nje; ubrati so najbolj težavno pot, pot velikih žrtev, pa vendar naposled tudi pot narodne in socialne zmage.« Ne glede na to, kaj si danes nekateri mislijo o njem, je tedaj izrekel jedrnato resnico o nas, Prekomorcih. Miro Kocjan Daleč bolj sproščen je bil pogovor z Giorgiom Amendolo, uglednim italijanskim komunistom. Nad | Prekomorci je bil navdušen, zlasti kot razumljivo reakcijo na fašistični režim. Pri tem je poudaril, da morajo mali narodi, kakršen je tudi slovenski, po vojni končno uresničiti svojo enakopravnost z velikimi. Posebej sem se pripravil na pogovor s filozofom Benedettom Crocejem, odločnim antifašistom, Id je bil takrat v »južni vladi«. Čeprav nikoli ni bil pretirano komunikativen, je ta pogovor stekel zelo prisrčno. O Primorcih in Prekomorcih je vedel bolj malo in izražal prepričanje, »da je potrebno vedno podpirati prizadevanja za svobodo«. Mnogo več je govoril | o Titu in jugoslovanskih partizanih. O Titu je celo dejal, »da je evropski Garibaldi«. Od viteštva do volčjih krdel Nemški podmorničarji so že na začetku vojne izdelali napadalno taktiko volčjih krdel <#» O O z X Nemške podmornice so v nenehnem tekmovanju med lovcem in divjadjo izdelale svojo taktiko volčjega krdela. To je pomenilo, da so podmornice v zasedi čakale na zavezniške konvoje. Podmornica, ki je prva opazila konvoj, je dala signal, in vse skupaj so se pognale na plen. Nemci so imeli malo bojnih ladij in Se te so Britanci kmalu potopili ali pa so jih poveljniki v brezizhodnih razmerah sami razstrelili. Nadomeščale so jih številne podmornice, ki so imele bleščeče uspehe, dokler zavezniki niso imeli učinkovitih protipodmomiskih skupin. Končni izid bitke za Atlantik je bil maja 1943 za Nemce že porazen: izgubili so skupno 412 podmornic, torej tretjino vseh. Leta 1944 so Donitzeve podmornice napadale brez uspeha, v zadnjih štirih mesecih pa so zavezniški konvoji pluli skoraj brez izgub. Admiral Donitz je v svojih spominih kratko in jasno priznal: »Izgubili smo bitko za Atlantik.« Med vojno so Nemci zgradili 1170 podmornic, med katerimi jih je bilo potopljenih 784. Nemške podmornice so potopile skoraj 2600 zavezniških trgovskih ladij. Najmanj uspešne so.bile na arktični plovni poti. Med vso vojno je po tej poti plulo v Sovjetsko zvezo skupaj 40 konvojev z 811 ladjami, v nasprotni smeri pa 37 konvojev s 715 ladjami, pri Čemer je bilo izgubljenih 98 ladij. Skupaj so zavezniki poslali v Sovjetsko zvezo 3.900.000 ton tovora in od tega izgubili samo dvesto tisoč ton. Oba poveljnika nemške vojne mornarice - admirala Ericha Raederja (do 1943) in njegovega naslednika, pozneje pa tudi kratkotrajnega Hitlerjevega naslednika Karla Donitza - je me- dnarodno sodiSCe v Numbergu obsodilo na dolgotrajno oziroma dosmrtno ječo, ker sta vodila neomejeno podmornisko vojskovanje, ki je privedlo do potapljanja neoboroženih trgovskih ladij in obstreljevanja brodolomcev. Donitza je posebej obremenjevala brzojavka, ki jo je 17. septembra 1942 poslal vsem poveljnikom nemških podmornic. Z njo je ukazal, naj ne rešujejo posadk potopljenih ladij, ker to »nasprotuje najprimitivnejšim zahtevam vojskovanja«. Donitz se je pred sodiSCem branil, da se v vojni »kaj lahko primeri, da ne rešujemo na primer, Ce je s tem ogrožena naša lastna ladja«. Pomagal mu je tudi branilec, ki mu je uspelo dobiti podobna povelja britanske admiralitete o neomejeni podmorniški vojni. Donitz je dobil samo deset let ječe, medtem ko je bil Raeder obsojen na dosmrtno ječo. V tem sestavku ne želimo na dolgo opisovati zgodovine pomorskih spopadov v drugi svetovni vojni, temveč le prve bitke takoj na začetku vojne leta 1939. Von Iddekinge v knjigi o drugi svetovni vojni podrobno piše o tem, kako je bil Fritz Julius Lemp prvi poveljnik nemške podmornice, ki se je lahko že po nekaj mah vojne pohvalil z uspelo akcijo - potopitvijo angleške ladje Athenia. Podmornica je bila na vodni gladini, ko je poveljnik vznemirjen zagledal obrise velike Stari pomorščak Hans Langsdorf, poveljnik oklepnice Graf von Spee, po prihodu v Buenos Aires, kjer je čez tri dni naredil samomor neosvetljene, naglo bližajoče se ladje. Lemp ni hotel tvegati, zato je ukazal, naj podmornico potopijo. Izstrelil je štiri torpede. Prva dva torpeda sta zgrešila cilj, tretji je obtičal v cevi, Četrti pa je zadel ladjo. Ko se je podmornica znova prikazala na površju, je Lemp lahko videl posledice svojega dejanja. Zadeta ladja se je močno nagnila, reševalni Čolni so bili spuščeni in ljudje so zapuščali palubo. Poveljnik pa se ni dolgo veselil zmage,- kajti kmalu se je zavedel, da je naredil veliko napako, saj je potopil staro potniško ladjo brez oborožitve. Na krovu je bilo 420 potnikov, predvsem žensk in otrok, ki so zaradi napetega političnega položaja zapustili Evropo, in 315 članov posadke. Med potniki je bilo tudi 143 ameriških državljanov. Življenje je izgubilo 112 ljudi: 93 potnikov in 19 elanov posadke; 28 žrtev je bilo ameriške narodnosti. Naslednjega dne, 4. septembra, je Churchill v svoji izjavi v spodnjem domu parlamenta ostro obsodil nemško akcijo kot nepričakovano kršitev vojnega prava. Tudi v ZDA je zavladalo sploSno ogorčenje. Na seji vlade se je pojavil predlog, da bi morali ameriškim ladjam zagotoviti oboroženo spremstvo. To je terjalo tudi sto Američanov, ki so preživeli tragedijo Athenie. Bili so ogorčeni nad svojo vlado; izjavili so, da se ne bodo vrnili domov z ladjo brez oboroženega spremstva. Na koncu so le morali privoliti v potovanje z ameriško ladjo. Ponoči je bila popolnoma osvetljena, na vrhu jambora je vihrala ameriška zastava, osvetljena z reflektorji. Svetel drobec nevtralnosti je za lep čas zapuščal Evropo, ki jo je čakal pekel, kakršnega svet ne pomni. Tudi v Nemčiji so se zavedli neprijetnosti položaja, v katerem so se znašli v očeh mednarodne javnosti, saj so bili v incident vpleteni državljani nevtralne države, pa še velike povrh. Nemško vrhovno poveljstvo je zato pohitelo z objavo komunikeja, da v trenutku nesreče v tistem delu Atlantika ni bilo nemških podmornic. Izmislilo si je, da je torpedo po vsej verjetnosti izstrelila kakšna britanska podmornica, da bi v nevtralnih ZDA izzivala protinemško razpoloženje. Propagandni minister Joseph Goebbels je izmišljotino vrhovnega poveljstva razpihnil, ko je v listu Volkischer Beobachter razglasil novico v originalni obliki. Trdil je, da je VVinston Churchill, prvi lord admiralitete, osebno ukazal, naj Athenio potopijo, tako da bi lahko tega zločina obsodil Nemčijo. VValter Hagemann v svoji knjigi Publizistik im Dritten Reich (1948) trdi, da je Geob-bels na zaCetku zares verjel, da gre za sovražni trik. V skladu s svojim načelom, da mora biti luč žarometov usmerjena ves čas na prave novice, ob pravem trenutku, na pravem kraju in za pravo občinstvo, četudi si je treba kakšno novico izmisliti, se ni omejil samo na demanti angleških poročil, temveč je dodal še izmišljeno zgodbo o gospodu Churchillu in njegovem piratstvu. Ko so ga pozneje vojaški poveljniki po- 17. decembra 1939 je pred luko Montevideo - v trenutku, ko je sonce zašlo - silovita eksplozija pretresla nemško žepno oklepnico Graf von Spee, ki seje kmalu nato potopila učili, kako je bilo v resnici, ni bil pri volji, da bi demantiral . demanti. Publicist Joep Buttinghau-sen je živo opipsal zavezniški lov na nevarnega gusarja -nemško bojno ladjo. Ko se je 21. avgusta 1939 spustil večerni mrak, je nemška bojna ladja Graf von Spee v popolni tišini izplula iz Wilhehnshafna. Druga svetovna vojna se še ni začela, ko je že prejela ukaz, naj odpluje proti severu in se nato južno od Islandije neopaženo zastavo in si omislila še dodaten dimnik ali dodaten topniški stolp. Med križarjenjem je Graf von Spee drugo za drugo uničevala britanske trgovske ladje. V akcijah ni bilo mrtvih, za kar je treba pripisati zaslugo korektnosti poveljnika, kapitana bojne ladje Hansa Langsdorfa, ki je služil še v cesarski mornarici. Britanski mornarji, ki jih je pobral kot vojne ujetnike, so mu kmalu nadeli Častni naziv »gentleman od glave do pet«. Britanska križarka Exeter, težko poškodovana v spopadu z oklepnico Graf von Spee, pluje v plymouthsko pristanišče prikrade v Atlantik. Tri dni pozneje je, prav tako v popolni tajnosti, izplula tudi bojna ladja Deutschland, sestrska ladja oklepnice Graf von Spee. Graf von Spee je 30. septembra blizu južnoameriške obale našla svojo prvo žrtev, britanski parnik Clement z nosilnostjo 5050 ton. Prežeč na zavezniške ladje je v kratkem času potopila devet tovornih ladij ob obali Latinske Amerike. Začel se je lov na piratsko ladjo, ki si je na različne načine prizadevala, da je na daleč ne bi prepoznali. Včasih je razobesila francosko ali kakšno drugo Trinajstega decembra 1939 se je Graf von Spee pojavila v bližini Urugvaja, kjer so jo presenetile tri britanske križarke Exeter, Achilles in Ajax. Štirinajst m so se ladje obstreljevale in tako predale zgodovini zgodbo o prvi pomorski bitki druge svetovne vojne. Potem se je Graf von Spee začela umikati z bojišča, angleški križarki pa sta ji v vami razdalji sledili kot morska psa. Bojna ladja je s pomočjo dimne zavese odplula in se zatekla v Montevideo. »Nevtralni Urugvajci so ji odločno pokazali vrata,« je pisal publicist C. L. Sulzberger, pri tem pa je morda nehote zamolčal, da je pomagal tudi angleški diplomatski pritisk na urugvajsko vlado. V resnici so ladji dovolili 72-urni oddih v pristanišču, nato pa zahtevali, naj dvigne sidro. Kapitan Langsdorf je verjel izmišljenim vestem, da ga pred ustjem La Plate že čaka močno britansko ladjevje in da njegovi ladji ni več rešitve. Sedemnajstega decembra 1939, malo pred iztekom postavljenega roka, je Graf von Spee pred tisoči radovednežev in pravo vojsko Časnikarjev in poročevalcev dvignila sidro. Medtem ko so se daleč zunaj na odprtem morju angleške ladje pripravljale na morebitni spopad, se je nemška ladja nenadoma ustavila. Aktivirali so pripravljeno netivo in strelivo ter se nato vkrcali na neki vlaCilec. Na voljo je veliko novinarskih poročil o tem dogodku. Med sončnim zahodom je mogočno ladjo pretresla silovita eksplozija. V tem trenutku so vsi Nemci, razen kapitana Langsdorfa, dvignili roke v nacistični pozdrav. Kapitan je z obrazom, bledim kot kreda, salutiral na tradicionalni vojaški način. Nepolne tri dni po uničenju svoje ladje je v Buenos Airesu, kjer so ga internirali skupaj s posadko, naredil samomor. Eden od Častnikov ga je našel v njegovi sobi. Veteran iz slavnega spopada pri Jutlan-du v prvi svetovni vojni se je ovil s staro cesarsko mornariško zastavo - do Hitlerjevega kljukastega križa mu, kot kaže, ni bilo - in se ustrelil. Pri pogrebu kapitana Langsdorfa je ob mrtvaškem odru ležal tudi venec kapitanov angleških ladij, ki so bili še pred dnevi njegovi ujetniki. Tako so izkazali zadnjo čast možu, ki je bil v njihovih očeh »popoln gentleman«. Takih je bilo v poznejših pomorskih bitkah čedalje manj. France TrebCan Posadka nemške piratske ladje spremlja v Montevideu svoje padle tovariše k zadnjemu počitku KRAŠKA OHCET ^ ^ Nedelja, 3. avgusta 1995 NEDELJSKE TEME VELIK USPEH LETOŠNJE IZVEDBE TE NAJVEČJE ETNOGRAFSKE PRIREDITVE Ljudski običaji kot živ vpogled v preteklost Kot kaže, preteklost včasih ne tone v pozabo. Ljudski običaji iz prejšnjih stoletij lahko še vedno vznemirijo ljudi in ustvarjajo čisto posebno vzdušje domačnosti. Letos, kot še nikoli prej, je bil ta občutek tako realen, da si se ga lahko dotaknil. Sam dotik pisanih tkanin, iz katerih so bile sešite narodne noše, svežih rož, s katerimi so si ženske vseh starosti pripele bogato vezen šal (»karpuon«), pogled na gostoljubne osmice urejene po starih repenskih domačijah, vonj po kuhanih štrukljih in tišina na razsvetljenem Ta-bru te je vpeljala v svet posebnih, skoro pozabljenih občutkov. Dejstvo, da je prisotnost narodnih noš na Kraški ohceti iz leta v leto številnejša, ima svoj pomen. V neutrudnem vrtincu današnjega časa teh par dni predstavlja nekakšen skok v preteklost naših dedov, katero še vedno občutimo kot svojo. Kraška ohcet namreč ni le velika šagra z obilo kraških dobrot, temveč tudi trenutno snidenje širokega kroga tukaj živečega slovenskega življa, ponoven stik z naravo in s tistimi vaškimi kraji, ki so bili prizorišče zbiranja naših dedov. Kdor gleda na to prireditev kot na nekakšno folkloristično storitev, se krepko moti. Glavni cilj obuditve tega ljudskega običaja ni priklicati vedno številnejše množice radovednih meščanov in turistov s fotografskimi aparati, pač pa združiti slovenski živelj ob veseli priliki ljudskega praznika, ustvariti v ljudeh novo zanimanje za preteklost, v prvi vrsti za oblačila, torej za narodne noše, pa ne samo zanje. Verjetno največja hiba take prireditve je nekakšna čudna kombinacija med tem, kar je res pristno in med vsiljenim okusom današnjega sveta, kateremu (kot zgleda) se ne moremo odreči niti za teh par dni; twist ali rock na plesišču seveda ni nobena pregrešno st, v tem primeru pa res popolnoma oddalji ljudi od vzdušja starodavnega ljudskega praznika, prav tako kot teniški copati pod ži-vopisanimi dekliškimi krili noše. Kraška ohcet nedvomno privablja ljudi, zato bi lahko obenem postala tudi priložnost še večjega vpogleda v našo bližnjo preteklost, z ljudskimi plesi, ljudskimi veščinami, ljudskim petjem, ki bi ne ostali le prikaz, temveč pravo družabno srečanje, na katerem bi bili vsi soudeleženi. Vida Valenčič Na slikah z leve proti desni in od zgoraj dol: 1) Ženin in nevesta po poročnem obredu 2) In odplesala sta v zakonski stan... 3) Število letošnjih narodnih noš je preseglo vsa pričakovanja. 4) Narodno nošo je obleklo veliko mladih. 5) »Stara mati« in »stari oče« sta končno sprejela letošnjo »novico« Nevenko. 6) Umetniško-obrtniška razstava vabila vse do poznih ur. ______BREZ STRAHU! POTOVANJE PO PERZIJI NI NEVARNO_ Z nahrbtnikom po deželi ajatulahov in preprog (3) Tudi Tabriz je eno tistih iranskih mest, ki obiskovalcu ne nudijo kaj posebnega. Precej je tam industrije, mikalo pa me je, da bi videl na delu tkalce preprog. Tamkajšnje imajo zelo velik sloves. Ko misliš na preproge, moraš nujno v bazar. Tam je cel del tržnice namenjen preprogam. Ni bilo težko najti tega dela in sreCen sem bil, da sem našel celo delavnico, kjer so preproge načrtovali in risali. Nekdo je dobro govoril angleško. Vprašal sem ga za nasvet in pomoč. Stvar je bila že urejena. Najprej s taxijem (v Iranu je običajno sredstvo za mestne poti) in nato peš sva šla v severovzhodni del mesta, kjer so po besedah gostitelja živeli skoraj sami tkalci preprog. To je pomenilo - tako je pravil -, da ob delu stanovalci doma v prostem času tudi tkejo preproge. Sodelujejo skoraj vsi člani družine, predvsem otroci, ki imajo manjše prste in so za delo najbolj primerni. Obiskala sva dve delavnici, ki sta delali za mojega spremljevalca. V eni so imeli tri, v drugi kar štiri okvirje. Večinoma zelo mlade roke so izredno hitro vezale volnene niti v ogrodje in jih nato odrezale. Pri normalni hitrosti dela nisem utegnil razu- meti dinamike. Kakih 8 let star fatnek je v eni minuti kar 40-krat zvezal in odrezal. Na izrecno željo spremljevalca je nato starejši delavec nekaj operacij izvedel počasi, da sem doumel kako stvar poteka. Na vprašanje, če ne bi otroci morali tedaj biti v šoli, so odgovorili, da obiskujejo večerno izmeno. Upam, da se niso lagali. Spremljevalec je imel na domu celo knjižnico z deli o zgodovini preprog, z opisom najrazličnejših tehnik vezanja, s priročniki za spoznavanje kakovosti. Delno tudi v angleščini. Bil je nedvomno strokovnjak in ne navaden bazari. Očitno je bil zadovoljen, da je tujcu lahko razkazal nekaj od perzijske tradicije. Ze vnaprej sem mu povedal, da preprog ne nameravam kupiti, ker jih enostavno ne morem nositi. Pot je šla proti koncu. Vračal sem se proti Tehranu mimo zahodne obale Kaspijskega morja. V mestu Astara, ki leži prav na meji z Azerbajdžanom sem se ustavil le toliko, da sem izstopil iz avtobusa, spil čaj in presedel v »sa-vari« za Rašt. Pokrajina se je korenito spremenila. Nismo bili več na tisoč in več metrov visoki in suhi planoti, temveč okoli ■ - ■ H ■ ■ H Mm■m\w 'TO far tof Idi jOfl vil Seveda vlada marzlično pričakovanje, kakšen bo razvoj dogodkov v Iranu. Kljub navidezni statičnosti Se stvar premika kot je povsem naravno. Sam predsed-nik Rafsandžani je verjetno Predhodnik bolj umirjene kaste verskih voditeljev, irneli bi ga lahko celo za Bročnega voditelja laične vlade. Vtisi iz mesec dolgega Popotovanja so bili v zvezi z verjetjjjjjj političnim stanjem usmerjeni pretežno v negativnost. Vendar oikakor ne zaradi domnev-Bega verskega fanatizma. Ta pojem je v glavnem zgradila sovražna propaganda, ker je Bil glavni nosilec iranske revolucije in je predstavljal odpor proti omalovaževanju domače kulture, da sistematičnega ropanja narodnega bogatstva niti ne omenim. Vera je bila v glavnem le maska, ki naj oi upor zaščitila pred krvavo zadušitvijo, ki je bila gotovo v namerah Šaha in njegovih pokroviteljev. Jedro revolucije je zato verjetno trSe kot se lahko misli. Je pa tudi res, da versko-vjadne garniture niso uresničile želja, ki Ph je narod vložil vanje. Razočaranje je danes precejšnje, ni pa vsaj prevelike razlike med revnimi in bogatejšimi. Zelo zelo bogatih v Iranu verjetno celo ni. Najbolj obiskan kraj v Tehranu je Aramgah-e Eman Khomeini, oziroma mavzolej voditelja revolucije. Privrženost obiskovalcev se mi je zdela zelo iskrena. Homeini je ostal v srcih ljudi, manj pa kasta duhovnikov, ki si lasti večino politične moči ne da bi znala državo tudi upravljati. Zaskrbljujoča je bila ugotovitev, da so »amerikanizmi« precej prisotni. Sam sem naprimer dolgo ugibal, če bom imel težave zaradi kavbojk (pred leti so bile prepovedane), naSel pa sem Številne mlade, ki so nosili majce z amerikanskimi napisi. Vsakdo, ki nekaj zna bi poleg tega rad Sel na delo v tujino. Nemčija je obljubljena dežela. Moral sem dati nekaj namenoma napačnih naslovov, da se ne bi neko jutro znašel s par Iranci pred vrati. Karkoli se bo izcimilo, pa bi bila velika Skoda, da bi pozabili na narodno dostojanstvo in se enostavno prevzeli ameriške navade kot se je zgodilo povsod v zahodni Evropi. Ugotovitev, da ima Iran ali Perzija lastno bogato kulturo ni samo retorična. Je stvarnost, ki jo je treba samo razviti in uveljaviti v prepričanju, da nihče ni ekskluziven lastnik formul za razvoj. Na operativnem področju je jasno, da ZDA zanima samo nafta Irana. Nafta je važnejša od človekovih pravic in demokracije. S koncem Sovjetske zveze pa se preko Irana odpira nova naftna bo-nanza. Saj na primer Turkmenistan vneto išče pot iz- 5 voza na zahod za svojo nafto in plin, mora pa se v glavnem ravnati po interesih Rusije. In tu- J di vojno v Čečeniji ne smemo postavljati na preveč sentimentalno raven, ker je pot ob vznožju Kavkaza ena tistih možnih za naftovode in plinovode iz Turkmenistana in Se bogatejšega Kazahstana. Za sam Iran so se v zadnjih mesecih ve- j liki mediji ZDA nekajkrat spomnili na Sabovega sina, ki je seveda irazil pri- ; pravljenost, da »bi vodil narod«. Tak kraljevi gambit pa je iz dneva v dan manj možen, ker je navdušenje za kralja močno splahnelo. Bujna rast iranskega prebivalstva je ustvarila novo generacijo, ki kralja (šaha) niti ne pozna. Na sliki: Mavzolej Imana Homeinija na jugu Tehrana 25 metrov pod morsko gladino. Bilo je soparno in v presledkih je deževalo. Ob cesti so se vrstile njive, na katerih so kmetje orali in kmetice vlagale sadike riža. Veliko je bilo tudi sadovnjakov in nasadov pomaranč. Rašt je bil drugačen od mest, ki sem jih videl dotlej. Tržnice so bile posebno dobro založene s sadjem in z zelenjavo. Imeli so tudi posušene in prekajene ribe, svežih pa kljub morju nisem videl. Ker je bil kraj precej vezan na notranji turizem so bile nekoliko višje tudi cene in opazil sem, da skušajo marsikje tujca rahlo opehariti. Prebivalci RaSta imajo sicer sloves, da so v primerjavi na primer s tistimi iz Isfahana nekakšni Butalci, očitno pa to ni veljalo pri navijanju cen. Iz RaSta sem obiskal pristanišče Bandar Anzali in gorsko vasico Masuleh, kjer je ponekod zaradi strmine prostora tako malo, da so poti speljane kar po stenah nižje stoječih hiš. Vasica delno razpada, ponekod pa tudi na novo gradijo in popravljajo. Domačinke izdelujejo res lepe volnene nogavice: Srečen konec ilegale Neprijetno presenečenje sem doživel zvečer, ko so me iz recepcije hotela obvestili, da moj potni list ni v redu. To sem sicer vedel, sem pa računal, da do odhoda tega nihče ne bo opazil. Na letališču bi itak verjetno ne imeli druge možnosti kot, da me spustijo ven. Sreča je bila v tem, da je nekdo iz osebja govoril italijansko. Več let je študiral v Firencah. Povedal sem mu alibi, katerega sem imel že pripravljenega. Bil je dokaj verodostojen in v resnici je fant naslednje jutro prepričal policijo. Povabili so me na postajo, kjer sem s pomočjo tolmača ponovil stvar. Izpolnil sem formular, izročil dve sliki. Cez poldrugo uro so mi telefonirali naj pridem po potni list. Res pravi gentlemen. Po zakonu sem tvegal aretacijo, globo in izgon iz države. Kraj Ramsar naj bi bil eden najlepših ob Kaspijskem morju. V njem si je luksuzno vilo dal zgraditi tudi nekdanji šah. Vsekakor je sloves močno dvignil cene prenočišč in v dveh hotelih so bili vratarji že toliko organizirani, da so mi svetovali zasebne sobe, od propagiranja katerih so verjetno imeli koristi. Pomaranče so bile v polnem cvetenju in ozračje je bilo omamljivo. Po bližnji okolici sem prehodil gotovih 20 kilometrov in obredel veliko riževih polj, kjer je bilo delo v polnem teku. Ljudje so mi razložili in prikazali, kako delo poteka, tarnali so nad ceno riža. Ženske so mi dovolile, da sem jih slikal med delom. Bil sem tudi v nasadih čaja. Grmi so ra-stli v senci pomaranč. Pomanjkanje vsake pomorske aktivnosti mi ni omogočilo, da bi s kakšno ribiško ladjo odplul na ribolovni izlet. S običajnim »sava-rijem« sem odpotoval v Tehran preko zasneženih prelazov Elburza. Pokrajina je bila izjemna, z vrhovi do 4500 metrov višine. Prelaz sem ocenil na kakih 3000 metrov. Pot pa je delno pokvaril res divji Šofer in v strahu za življenje sem mu naštel nekaj krepkih. Pomagalo ni nič, končalo pa se je srečno. Z nekaj nočnimi potovanji sem prihranil poldrugi dan in zato sem si omislil Se izlet v starodavno Suzo in v trdnjavo (zi-gurat) Coga Zambil. Z odhodom letala iz Tehrana ob pol petih sem bil po eni uri v Ahvazu in čez nadaljnji dve uri z avtobusom že v Suzi, ki pa ne nudi prav ničesar in ni vredna obiska. Nasprotno pa je Coga Zambil pravo čudo. Eden najlepSih krajev v Iranu. V skoraj puščavski pokrajini se dviga grič, ki je bil včasih ves pozidan. Tisti »včasih« naj bi bil postavljen nekje v 12. stoletju pred Kristusom. Vrh stavbe je sedaj popolnoma sesut, tri petine prvotne višine pa so dobro ohranjene. Vse je sezidano iz opek in na številnih so Se povsem jasni napisi v klinopisu. Tako jasni, da se težko verjame, da stvar ni bila predelana. O Tehranu, prestolnici, ni kaj povedati. To je ogromno bivališče, ker ime mesta niti ne zasluži, saj na primer nima pravega središča. Nima nobenega trga v našem smislu. V mestu kot drugje v Iranu ni kriminala, zato pa je smrtno nevarno prečkanje cest, ki so stalno natrpane z avtomobili. Izplača pa se obiskati bivSo ambasado ZDA, ki so jo leta 1979 v naletu zasedli islamski Studenti in med napadom zaplenili velik del tajnih dokumentov CIA. Ob bivši ambasadi je sedaj urejena knjigarna, kjer so naprodaj zbirke teh dokumentov pod skupno oznako »Documents ffom the US espionage den« (dokumenti iz vohunskega brloga). Najdejo se zbirke o vseh mogočih akcijah CIA, razdeljene po državah in po predmetih. Baje je knjigarna dobro obiskana in knjige prodajajo tudi po posti. Za spomin sem si kupil zbirko z načrti za akcije, ki naj bi leta 1979 zrušile komaj opravljeno islamsko revolucijo. Knjige izdajajo »Islamski studenti zvesti naukom Imana (Homeinija)«. Bruno Križman NEDELJSKE TEME Nedelja, 3. septembra 1995 Za enakopravnost, razvoj in mir Stoletje, ki je pred nami, je po mnenju nekaterih, stoletje enakosti obeh spolov Na prehodu v 21. stoletje so prizadevanja za pravice žensk dobile nov zagon in postala sestavni del svetovne politike. V zadnjih dveh desetletjih, od prve konference Združenih narodov o ženskah, smo bili v boju za enakost žensk in moških priča pozitivnim spremembam in očitnemu napredku, kar kažejo naslednja dejstva. Delež žensk na trgu delovne sile se občutno povečuje in tudi njihova vloga na vseh ravneh javnega življenja postaja veCja. Vlade so sprejele temeljno zakonodajo, ki jim jamCi enake možnosti, enako obravnavanje in spoštovanje njihovih pravic. Imajo Čedalje veCji dostop do ustreznega zdravstvenega varstva in izobraževanja, Čedalje veCja zavest žensk o skupnih problemih pa je spodbudila določene skupne akcije zoper nepravičnost in diskriminacijo. Kljub temu Se vedno ne moremo zanikati, da so ženske v družbeni, ekonomski, kuturni in politični sferi še naprej diskriminirane. Pri Organizaciji združenih narodov je danes 184 veleposlaniških mest, na katerih je samo Sest žensk. Leta 1993 so bile na čelu vlade ženske samo v šestih državah, medtem ko je povprečen delež nežnejšega spola v parlamentih v svetu padel z 12 odstotkov leta 1989 na 10 odstotkov. Se vedno nimajo enakih pogojev, enakega dostopa do oblasti in do pomembnih položajev pri odločanju. V večjem delu Afrike in Azije je kar tri četrtine žensk, Starejših od 25 let nepismenih. Za enako delo prejemajo povprečno od 30 do 40 odstotkov nižjo plačo od moških. Poleg tega je njihovo domače delo neplačano, gospodinjsko delo pa neovre-dnoteno. Zastrašujoč je tudi podatek, da vsako leto pol milijona žensk, večinoma iz držav v razvoju, umre zaradi različnih vzrokov, povezanih z nosečnostjo. Tretjino vseh družin v svetu vodijo prav ženske, večina teh družin pa je revnih, z mladimi in ostarelimi člani ter brez sredstev za preživljanje. Diskriminirane so vse življenje, v številnih kulturah pa se spolna neenakost začne že v otrošvu. V številnih delih Azije in pacifiških državah so slabše zdravstveno varstvo, visoka smrtnost ob porodu in drugi dejavniki povzročili, da število moških presega število žensk, in ne nazadnje, nasilje nad ženskami je navzoče v vseh kuturah in delih sveta. Da bi ženske opozorile na vse te probleme, so se leta 1975 zbrale na prvi konferenci OZN o ženskah v Mexico Cityju, pet let pozneje na drugi konferenci v Kebenha-vnu na Danskem in leta 1985 v Nairobiju v Keniji. Na vseh konferenceh so sprejele strategije za odpravo neenakosti žensk, vendar se je pokazalo, da obstajajo zastoji in ovire pri njihovem izvajanju. Predstavnice nežnejšega spola iz vsega sveta bodo letos na četrti konferenci o ženskah, ki bo potekala od 4. do 15. spe-tembra v Pekingu, znova skušale najti rešitve za najbolj pereča vprašanja. Ko je Peking pred petimi leti dobil vlogo gostitelja, se je to zdelo kot velik politčni uspeh, kajti Kitajska se je ta- krat začela dvigati iz mlake krvi, prelite na Trgu nebeškega miru. Ozračje se je od takrat spremenilo in zapletlo. Te dni v Pekingu vlada pravo razburjenje, o težavah žensk, ki jim je konferenca posvečena, se govori še najmanj. Največ preglavic kitajskim oblastem povzroča Forum nevladnih organizacij, ki se je začel v sredo v 55 kilometrov oddaljenem Huairou. Oblasti se bojijo, da jim ne bo uspelo nadzorovati in obvladovati odzivov nevladnih organizacij. Izogniti se želijo morebitnim odmevnim pobudam lezbijk, prostitutk in drugih aktivistk, zato z budnim očesom spremljajo vse, kar se tam dogaja. Vse dejavnosti foruma in protesti potekajo na sedežu, kjer velja zakonik OZN, zunaj teh prostorov pa vlada kitajski zakon, ki strogo kaznuje vse prekrške. Tudi s smrtjo po hitrem postopku. Četrta konferenca pod geslom Akcija za enakost, razvoj in mir bo nov izpit za Kitajsko. Čeprav se ženske že četrič borijo za osnovne človekove pravice, kitajske oblasti delujejo po ustaljeni navadi. Omejile so svobodo govora in »počistile« prestolnico. Konferenca bo skušala nadaljevati delo predhodnih konferenc, delegatke iz 184 držav sveta pa si bodo priza- devale za cilje, ki so jih za desetletje žensk razglasili Združeni narodi. Predvsem pa bodo želele spodbuditi družbo, da bi ustvarila razmere, ki bodo ženskam omogočile politični, ekonomski, znanstveni in tehnološki razvoj. V ta namen bo konferenca sprejela Platformo za aktivnosti, v kateri bodo izvedljivi in učinkoviti ukrepi za udejanjenje enakosti in enakopravnosti žensk, razvoj in mir. V Peking prihaja tudi vatikanska delegacija, ki jo prvič vodi Zenska - Mary Ann Glandon. Papež Janez Pavel II. je vatikanski delegaciji izročil pismo, ki vsebuje poziv moškim, naj se zavedajo zapostavljenosti žensk in posebno deklet. Vabi vse, naj na vseh področjih prispevajo k resničnim spremembam okoliščin, v katerih živijo. Kot kaže, se za ženske počasi bližajo boljši časi. Situacija na koncu stoletja kaže, da je bilo stoletje, od :: katerega se pravkar poslavljamo, stoletje boja proti diskriminaciji žensk, boja proti načelni neenakosti moških iP. žensk. Stoletje, ki je pred nami, pa je po mnenju nekate-; rih stoletje, ko se bodo zares uveljavile enake možnosti obeh spolov. Formula za to ja ; poudarjanje človekovih pra- : vic. Pustimo se presenetiti. Vesna Vukovih M6P- [ IN PO ivjejT] Nizki občutki samozavesti Senzibiliziranje pri prepoznavanju neenakosti med spoloma v družbi Pred odhodom v Peking smo se pogovarjali z dr. Darjo Zaviršek, ki je v vladni delegaciji predstavnica nevladnih organizacij. O stališčih, Id jih bo zastopala slovenska delegacija, smo povprašali Danico Simšič, ki se bo konferenco udeležila kot predstavnica parlamenta. Kaj pričakujete od 4. sveto-Vne konference o ženskah? Vsaka tako velika konferen-ca je v določeni meri tudi ritu-!~ne narave in nam kaže, na kateri točki je svetovna družba v določenem trenutku. Pri Htoožičnih konferencah ni mo-8°Ce natančno napovedati, ka-ksen bo njihov učinek. V mi-snh imam stranske učinke, ki se jih niti ne nadejamo. To so Predvsem neuradna druženja, fi1 80 pogosto pomembnejša od tistega, kar se dogaja v velikih dvoranah, takšni učinki pa nagajajo tudi kot posledice lobi-ranja. Pričakujem, da bom vzpostavila nove prijateljske stike, ki pozneje utegnejo pri-Peljati do skupnih projektov ženskih skupin iz različnih, predvsem - vsaj 'v tem trenutku ' vzhodnoevropskih držav. Kako komentirate ravnanje kitajske vlade tik pred začetkom konference. Znano je, da stavbi, kjer bo zasedal Forum nevladnih organizacij, ne nameravajo postaviti strehe. Storili so vse, da bi udeleženkam preprečili neuradne novinarske konference, uslužbencem podjetij so naro-cdi> naj ne uporabljajo telefo-Uov, pagerje so morali deponirati pri varnostnih organih, Iju-uja iz notranjosti države pa začasno sploh nimajo vstopa v Peking! Ti ekcesi kitajske vlade ka-Šei° na absurdnost položaja. 0 sni strani naj bi bila konfe-na Kitajskem ravno zato, da bi pripomogla k demokrati-Zaciji tamkajšnje družbe. Toda ravnanje kitajske vlade kaže na °bičen strah pred spremembo Položaja državljank Kitajske, arn so feministične ženske skupine začele nastajati pred nekaj leti. Ena od njihovih glavnih zahtev je odprava umorov ženskih dojenčkov, kar se še vedno dogaja na podeželju. Ce na to gledamo antropološko, se seveda zastavlja vprašanje, ali se smemo vmešavati v kulturo nekega naroda. Ce pa gledamo z evropskimi očmi, so ti umori nedopustni. Kitajske oblasti se bržkone bojijo, da bi prek mednarodne konference predvsem ženske z Zahoda, ki imajo razvito določeno samozavest in identiteto, Kitajkam pokazale, kako se lahko organizirajo. Kolikor vem, kitajske oblasti delajo vse, da bi nam preprečile stike s Kitajkami. Slovenska ženska zveza pri Slovenskih krščanskih demokratih se je pritožila, da njene predstavnice niso bile povabljene k sodelovanju v delegaciji. Hkrati trdijo, da v njej tako ali tako ne bi hotele sodelovati, ker se ne strinjajo s pogledi članic vladne delegacije. Opažajo namreč, da - kot so zapisale - med članicami delegacije še vedno »prevladuje projekt feminizacije slovenske družbe, medtem ko se one zavzemajo za humanizacijo družine in prek nje celotne družbe«. Menijo tudi, da bi se v Pekingu »nekoliko nelagodno počutile v družbi predstavnic in predstavnikov lezbičnih in homoseksualnih gibanj«. Vse politične ženske organizacije so imele možnost, da odidejo v Peking. Sintagma feminizacija slovenske družbe je po mojem mnenju povsem nesmiselna. Feminizacija namreč pomeni, da družba postaja če- dalje bolj ženska. Verjetno so hotele reči, da so feministični projekti čedalje bolj v ospredju. Pri nas je feminizem stigmatizirana beseda zato, ker je ljudje ne razumejo. Zal jo še najmanj razumejo ženske v političnih strankah, ki mu nasprotujejo. Feministični projekti so namreč usmerjeni v izboljšanje položaja ne le žensk, marveč tudi moških in otrok. V politiko oziroma celotno družbo feminizem prinaša vedenje o tem, da v družbi Se vedno obstajajo različne vrste diskriminacije in da moramo ženske izostriti čute za to, da nanje opozarjamo. Zgodovina je namreč pokazala, da se moški za to manj zanimajo, saj nočejo izpustiti iz rok oblast, ki jo imajo. Vedeti je treba, da so feministični projekti v svetu bolj realistično gledali na položaj žensk in to je natančno to, o čemer govori Zenska zveza. Zavzemajo se za humanizacijo družine in prek nje celotne družbe. Humanizacija družine pa pomeni, da v takšni družini ni nasilja in spolnih zlorab, izkoriščanja v gospodinjstvu... do česar pa tudi v Sloveniji v veliki meri prihaja zaradi ravnanja moških. Ravno to so zahteve feminističnih projektov. Ti so se poleg izboljšanja položaja ženske v družini in na delovnem mestu zavzemali tudi za izboljšanje položaja ženske v celotni družbi. Ustvarili so nove prostore, kjer ženske lahko dobijo različne vrste pomoči, ki jo potrebujejo v primeru nasilja, spolnih zlorab, psihosocialne stiske, brezposelnosti, brezdomstva, v primerih zlorabe, če se je ženska ukvarjala s prostitucijo... Ravno feministični projekti so bili tisti, ki so bili od konca 60. let naprej izrazito usmerjeni v humanizacijo odnosov med ženskami, moškimi in otroci. Za humanizacijo v družbi je bistveno tudi to, da obstajajo civilne pobude oziroma nevladne organizacije. Te so pripo- Na katera vprašanja namerava na 4. svetovni konferenci OZN o ženskah opozoriti slovenska delegacija? Prizadevale si bomo za to, da stališča sklepnega dokumenta konference za enakopravnost moških in žensk ne bodo pomenila zmanjšanja že doseženih pravic v Sloveniji in drugih evropskih državah. Menimo, da pravice žensk sodijo med temeljne človekove pravice in da diskriminacija žensk ni zgolj žensko vprašanje, temveč dejstvo, ki vpliva na celotno družbo in njen razvoj. Prizadevale si bomo zlasti za spremembo miselnosti, ki bi odpravila podreprezentiranost žensk v procesu sprejemanja odločitev. Oba spola morata enakopravno sodelovati pri odločanju v politiki, gospodarstvu, družini in povsod drugod. Ne mislim, da smo ženske pametnejše od moških, toda menim, da odločitve v družbi ne morejo biti dobre, če jih sprejemajo le predstavniki enega spola. Zagovarjam soočanje mnenj in menim, da ženske dostikrat razmišljamo drugače, da smo konkretnejše od moških. To soočanje po mojem mnenju omogoča izoblikovanje novih stališč o reševanju različnih vprašanj. Sicer se mi zdi, da pri nas ni veliko žensk na zares vodilnih položajih tudi zato, ker ženske nerade tvegamo oziroma tvegamo le do tiste mere, ko so nam stvari Se znane. Ko pa bi morale stopiti v sfero odločanja, ki nam je popolnoma neznana, tega raje ne storimo. V Pekingu si bomo prizadevale, da bo pravica do svobodnega odločanja na področju reprodukcije in življenjskih stilov pripoznana kot temeljna pravica žensk. Prizadevale si bomo za poziv vladam, naj omogočijo pravno jamstvo za pravico Zenskih in moških do obveščenosti o varnih metodah načrtovanja družine in drugih metodah za urejanje rodnosti ter do dostopa do njih. mogle k številnim detabuiza-cijam v družbi in tudi k tej, da je izbira življenjskega stila in partnerja vprašnje človekovih pravic. Izbira partnerja - bodisi heteroseksualnega bodisi homoseksualnega - ne more biti vprašanje moralističnih sodb o tem, kaj je normalno in kaj ni. Kajti vprašanje normah nosti je vedno kulturno konstituirano. Vprašanje istospolnih skupnosti, kjer ljudje istega spola živijo skupaj, je del humanizacije družbe in mora biti pripoznano kot vprašanje enakosti vseh ljudi. Kakšen se vam zdi zdajšnji položaj žensk v Sloveniji? Pridružujem se mnenjem, ki pravijo, da v Sloveniji pravzaprav nismo imeli ženskega gibanja, kot so bile, denimo, v 70. letih na Zahodu »conscio-us raising groups«. To se nam pozna še danes. Ena od posledic je ta, da ljudje ne razumejo, kaj je sploh feminizem. Ne razmnejo, da gre za senzibiliziranje pri prepoznavanju neenakosti spolov v družbi in da feminizmu ne gre za to, da bi ženske prevzele moško vlogo v družbi in nasprotno. Posledica tega, da v preteklosti nismo imeli ženskega gibanja, je tudi ta, da je današnji govor v okviru feministične teorije in tudi knjig, ki se ukvarjajo z žensko problematiko, ostal izrazito znotraj akademskih krogov. Nimamo revij, ki bi tako kot na Zahodu objavljale kuharske re- cepte - pa tudi to, kako lahko ženska pri svojem otroku prepozna znake spolnih zlorab. Tretja stvar je, da v Sloveniji skoraj ni ženskih skupin, ki bi temeljile na medsebojni pomoči. Teh je na Zahodu veliko. Zenske so si ravno prek feminističnega gibanja izborile nekakšno samozavest, ki je temelj za to, da se ženske opogumljajo in si pomagajo. Tega v Sloveniji ni. Pri nas so ženske med seboj apriori tekmice. Dostikrat je slišati, da so moški grozni, ženske pa Se hujše... Temu sploh ne oporekam, bržkone je res tako. Ženske skupine, ki so pri nas hotele vzpostaviti mrežo ženske solidarnosti, so bile zelo razočarane. Biološko dejstvo, da smo ženske, namreč Se ne pomeni, da se bomo zaradi tega razumele, se strinjale, se podpirale... In Zensko gibanje v slovenski novejši zgodovini? Ce omenim le nekatere: v Sloveniji se je žensko gibanje začelo leta 1984 z nastankom skupine Lilit in pozneje LL kluba, leta 1989 je nastal SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja. Nato so nastajale skupine za samopomoč, izdanih je bilo tudi nekaj knjig na žensko temo. Konec 80. let je nastala skupina Zenske za politiko, ki je izdala zbornik Abortus, pravica do izbire. Takrat je feministični diskurz začel prihajati tudi na Univerzo. V 90. letih so nastajali psiho- socialni ženski projekti, kakršen je na primer ženska svetovalnica, ki je ustanovila skupino za bulimijo in druge... Imamo tudi mrežo pomoči za tiste, ki so doživele spolne zlorabe. Zensko gibanje bi najlaže razdelili v dve skupini. V prvo bi uvrstila tiste, ki si prizadevajo za večje sodelovanje žensk v politiki in odpravo diskriminacij na področju zaposlovanja. V drugo bi uvrstila ženske skupine, ki delujejo na psihosocialnem področju. Te zahtevajo izboljšanje socialnih, medicinskih in psihosocialnih služb. Ukvarjajo se s pomočjo posameznim ženskam in vzpostavljajo nove službe. Te ženske skupine torej ne utrjujejo klasične podobe ženske, kar počnejo nekatere ženske skupine na Zahodu. Tam se tako sestajajo gospodinje, ženske se zbirajo pri pletenju... Naše skupine si prizadevajo najti poti, prek katerih bi ženske okrepile občutke lastne vrednosti. Kajti za Slovenijo je še vedno značilno, da imajo ženske izrazito malo samozavesti v primerjavi z moškimi. Drugi vprašanje, s katerim se pogosto srečujejo, je, kako doseči, da bi ženska tudi v partnerskem odnosu ohranila svojo avtonomijo. Skušamo doseči, da bi ženske znale neposredno zadovoljevati svoje potrebe, namesto da jih zadovoljujejo z nadomestki, kot so tablete ali hrana. Mateja Bertoncelj Nedelja, 3. septembra 1995 NEDELJSKE TEME Sedemnajstletna temnolasa Nataša Dobelšek iz Letuša pri Celju ve, kako se stvari streže. Kljub mladim letom je nanizala že vrsto zmag: bila je miss Koroške, Celja in Ljubljane, pa miss jeans v Kranju, miss Babilona, miss ferarrija, svojo podobo je posodila Unionovemu koledarju, nogavicam iz Polzele in velenjski Eri, sodeluje pri multimedijskih projektih Vecronie. Ima manekensko diplomo iz Ve, kaj hoče, in pri tem pouda-Gradca v Avstriji, kjer tudi na- rja, da je manekenstvo samo dostopa v modnih revijah. Zdaj pa ločeno obdobje v njenem življe-se pripravlja, da bo asistentka v nju. Z njim se v prihodnje nima Kolesu sreče, ki se bo začelo Cez namena ukvarjati, dobrodošlo teden dni vrteti na naših malih pa ji je kot izkušnja (včasih tudi zaslonih. Tudi z intervjuji nima slaba) glede komunikacije z Iju-težav, saj jih je navajena. Deluje dmi in vzpostavljanja odnosov, mirno, zbrano, profesionalno. Zato tudi ni čudno, da ji pravi- jo, da je zelo diplomatska in dober organizator. Ce drugega ne, je dokaz za to, da svojo dejavnost dobro usklajuje s šolo. Na celjski srednji ekonomski šoli ni imela nikoli posebnih težav. Malo pa je zaradi številnih obveznosti zanemarila skrb za telo; prej je trenirala odbojko, nekaj Časa ples in se celo amatersko ukvarjala z boksom, zdaj pa se bolj posveča fitnessu. Cez čas se namerava ukvarjati s filmskim igralstvom. S starši nima nobenih težav, ker se krasno razumejo. Silili je niso nikoli, ji pa pomagajo in jo podpirajo. Vedo, da sem dovolj resna in samostojna, pravi Nataša. Do lepote je zelo kritična. Vzora nima, ker noCe biti nikomur podobna, zelo pa ceni Vasmeen Ghauri in Cindy Cravvford. Z domačo manekensko sceno ni zadovoljna. Moti jo pomanjkanje znanja o manekenstvu in ocenjuje, da tiste, ki bi si resnično zaslužile, ne delajo toliko, kot bi morale. Sploh pa so, kot meni, »prave punce na ulici«. Skratka, pravi Nataša, imam veliko izkušenj, najbolj pa ji godi kompliment italijanskega fotografa Fulvia Grisonija, ki ji je dejal, da ima »osebnostni karakter«. Mi smo ga skušali ujeti v prostorih stare ljubljanske elektrarne. (KaN) Foto: Bojan Velikonja KOZMETIČNI NASVETI... KOZMETIČNI NASVETI... KOZMETIČNI NASVETI Obrvi so okvir oči Moda vsako leto narekuje drugačne trende. Obraza se ne da spreminjati veliko. Modni tokovi lahko spremenijo samo način ličenja ali pa barve. Našo priznano dermoestetičarko Lili Carsten smo vprašali, kaj še - razen ličil - daje obrazu poseben pečat. »To so vsekakor obrvi,« nam je dejala Carstnova. »Obrvi so edini del obraza, ki ga lahko radikalno spreminjamo. Modni trendi v kozmetiki in ličenju se prilagajajo tudi spremembam mode pri oblačenju. Tako se spreminjanjo poudarki - enkrat so bolj poudarjene oci, drugič pa ustnice. Pri obrveh pa imamo samo dve možnosti. Enkrat so v modi košate, široke obrvi, kakršnih narava ni podarila vsem, drugič pa so moderne tenke, manj poudarjene obrvi. Zadnji dve leti so bile modni hit obrvi z romantičnim imenom »galebova krila«. Te so na začetku široke, potem se dvigujejo v loku, da bi se na koncu stanjšale. Zadnji modni trend ličenja postavlja obrvi v ozadje. Obrvi niso pre- več poudarjene in bolj tanke so. Nekateri vizažisti (mojstri ličenja) jih oblikujejo tako, kot da jih sploh ni. Ce so svetle, jih pustijo brez popravkov ali pa jih samo stansajo, Ce pa so obrvi temne, jih celo posvetlijo. Ce je žensko narava obdarila z lepimi, košatimi obrvmi, bi vsem takim svetovala, naj nikar ne sledijo slepo modi in naj ne tanjšajo obrvi za vsako ceno. Spomnimo se samo igralke Elizabet Taylor. Čeprav je večkrat spreminjala naCin ličenja, pričesko ali barvo las, je leta in leta ostala zvesta obliki svojih košatih obrvi. Pravimo namreč, da so oci okras obraza, obrvi pa so okvir oci in kot take so lahko prav karakterna Črta obraza. Ce obrvi preveč pulimo in tanjšamo, se nam lahko zgodi, da ne bodo vec zrasle. To so pred približno petnajstimi leti, ko so bile v modi izredno tanke obrvi, ugotovile mnoge ženske, ki so jim nad oC-mi ostali celi otočki brez obrvi. Zato je pomembno, da izpulimo samo tiste dlačice, ki izstopajo iz oblike in že s tem marsikatere obrvi stanjšamo, pa vendar ohranimo njihovo lepo košatost. Seveda, na obrazu ni prostora za zraščene obrvi nad nosnim korenom. Ce so obrvi preblizu in še zlasti, Ce so košate, naredijo naš pogled prestrog in podobnega ptičjemu, saj oCesi optično zelo zbhžajo. Zenske, ki imajo košate obrvi, Čutijo ponavadi pri puljenju precejšnje bolečine. Včasih se prikaže tudi kakšna manjša kapljica krvi. Zato je prav, da obrvi oblikujemo zveCer, pred spanjem. Ce pa je puljenje preveč boleče, si pred puljenjem lahko pomagate s kocko ledu, s katero zdrgnete obrvi. Led deluje kot neke vrste anestetik in oblikovanje obrvi bo mnogo manj boleče. Vsak obraz ima svojo idealno dolžino obrvi, ki se določi tako, da ob nosnico prislonimo daljši svinčnik, ki mora biti prislonjen nad notranjim kotom oCesa in tam, kjer seka obrv, se ta začne, ko pa svinčnik položimo nad nosnico in zunanji kot oCesa in ugotovimo, na katerem mestu seka obrv, dobimo mesto, kjer se obrv konca. Zenske, ki imajo tenke, kratke in svetle obrvi ah pa so na nekaterih delih celo brez njih, si lahko z dobro ošiljenim svinčnikom v barvi, ki se ujema z njihovo naravno barvo, narahlo vCrtkajo (narišejo) majhne dlaCice. Obrvi je mogoCe tudi trajneje obarvati z barvo, ki naj ne bo za eden do dva odtenka temnejša od naravne barve. Ce pa so obrvi prekratke ali jim manjkajo dlačice, se lahko naredi tudi tako imenovan trajni make up. To je vrsta kozmetičnega tetoviranja, ki pa ga lahko izvajajo samo za to posebej usposobljene kozmetičarke. Trajnost takšnega make upa je od leta do dveh let,« nam je povedala Lili Carsten. (JaK) Prevečkrat zatrta vloga instinktov Prisluhnimo notranjemu glasu, zaupajmo srcu V življenju nas težave čakajo na vsakem koraku. Ko nas doletijo, velikokrat ne vemo, kaj bi storili. Ni vedno dobro, da čakamo in se zanašamo na pomoč in nasvete drugih. To je sicer čisto v redu, a večkrat bi se morati pomuditi in zaupati tudi lastnim instinktom in intuiciji. Kajti če verjameš vase, se ti lahko zgodijo lepe stvari. Tak je lahko cisto banalen pri-rner, ko želiš kupiti določeno stvar - na primer sliko, obleko ali drugega, in ti notranji glas reče »da«, prijatelj ali prijatejica pa, da si tega vendar ne moreš privošCi-d- Ce se nakupu odpoveš, ti je Potem zagotovo žal. Podobno je s prostorom - odprtim ali zaprtim, v katerem se počutiš dobro (ali Pa ne), in to tudi takoj začutiš. Temu kaže prisluhniti. Tako pri 9udeh kot pri stvareh in prostoru zaradi intuicije dobiš veliko vec Pravilnih informacij kot jih lahko posredujejo besede. Kako pomembno je to pri vzpostavljanju medsebojne zveze, pa raje ne bi govorili. Neredko skušamo preslepiti sami sebe, zato, ker smo si nekaj paC vtepli v glavo. To nikakor ne pomeni, da bi morali zanemarjati dejstva, Vendar ob tem ne smemo potiskati na stranski tir občutkov, Čustev, ljubezni, trpljenja, pri katerih ima intuicija velikansko vlogo ali pa bi jo vsaj morala imeti. Kaj nam je storiti, velikorat vemo, ko smo v Čustvenih težavah. Takrat pri odločitvah ne potrebujejo toliko nasvetov kot potrditev, spodbudo in nekakšno »dovoljenje«, da naredimo tisto, za kar smo se odločili. Dandanes nas z vseh strani bombardirajo z ansve-ti. Na razumski ravni jih sprejemamo, pozabljamo pa na svoj notranji, sreni potencial, ne zaupamo lastnim občutkom. Prijatelju ali prijateljici, ki preživlja krizo, je zato namesto: »Naredi to in to« treba reci: »Povej mi, kaj te teži« in ponuditi ramo za jokanje. Nobena tolažba tudi ni nasvet: »Daj, zberi se!«; s trpečim je bolje sočustvovati. Ce se kaj takega zgodi nam, da trpimo zaradi strtega srca in smo ujeti v mrežo brezizhodnosti in bolečine, prav tako potrebujemo nekoga, Id nas bo poslušal. Za to, da zopet zberemo zaupanje vase in voljo do življenja, potrebu- jejo Cas. Ni Čudno, da se v takih situacijah zatekamo k ljudem, ki so sami prestali kaj podobnega. Le oni nas lahko razumejo. In ni treba, da veliko govorijo. Odgovori, ki jih iščemo, so v nas, ne pri njih. Pri vračanju zaupanja vase si lahko pomagamo na nekaj načinov, pravi angleški psiholog Tom Crabtree. Svetuje, da prisluhnemo srcu, ko nam pove, da nam nekaj ni všeC. Ne iščimo nadomestne rešitve. Pri odločitvi o tem, kaj bi radi, vztrajajmo, ne glede na nasprotujoče si nasvete. To je del poti do sreče. Uporabimo praktično pomoč. Imamo telefone za ljudi v stiski, zdravnike... Prisluhnimo svojemu notranjemu glasu. Zaupajmo srcu. Življenje ni vedno razumno. Srce ima svojo razsodnost, o kateri se razumski razsodnosti niti ne sanja. (KaN) Prvošolčkom na pot skrb in pomoč. To je za otroka neprecenljive vrednosti. Ne le, da se tako postavljajo temelji, na katerih bo otrok kasneje gradil, temveč Ce ima otrok ob sebi starše, se bo počutil tudi bolj varnega. Starši naj otroku pomagajo pri prilagajanju in navajanju na nov način dela. S postopnim navajanjem si bo otrok razvil delovne navade, ki so za uspešno delo nadvse pomembne. Otroka je potrebno navajati, da svoje delo opravlja vestno, natančno. Zato potrebuje tudi doma ustrezno urejen prostor, svoj kotiček. Starši naj z otrokom postopoma oblikujejo urnik, kajti naučiti se mora del svojega Casa nameniti tudi učenju. Poudarjam, del Casa, ki naj bo sprva krajši. Ne smemo pozabiti, da otroci v tem obdobju potrebujejo igro, veliko igre. Z njo sproščajo tudi nakopičeno energijo in napetosti. - Posebno pozornost kaže posvetiti utrujenosti ucenca, kajne? Danes se veliko govori o utrujenosti otrok, ki je največkrat posledica preobremenjenosti. Prav zato je tako zelo pomembna sprostitev in pravilna razporeditev casa. Na začetku naj bo pomoč staršev neposredna. To pomeni, da starši sedijo ob otroku in skupaj z njim pregledajo vsebine, obveznosti, potrebščine. Otroci zelo radi pokažejo, kaj vse so se učili. Zanje je zelo spodbudno, Ce Čutijo, da se starši veselijo, jih podpirajo in jim pomagajo, Ce potrebujejo. Včasih starSi želijo pomagati, a ne vedo, kako, ali celo v dobri veri ravnajo napak. Tudi v naših šolah se marsikaj spreminja, zato se mi zdi zelo pomembno sodelovanje z učiteljem. Z vzajemnim sodelovanjem je tudi uspeh boljši. Silvija Mozetič Hude glavobole in pritiske v glavi lahko povzročata dva majhna koščka tkiva, ki povezuje možgane z mišicami v zgornjem delu vratu, so ugotovili zdravniki na univerzi v Marylandu. Temu odkritju pripisujejo velik pomen, saj poudarjajo, da to morda odkriva vzrok za vedno najpogostejsih bolečin v glavi. S tem so potrdili tudi pravilno ravnanje kiropraktikov in terapevtov, la z masažo vratu zmanjšujejo pritiske in napetosti. (Cosmopolitan) Preden se odločiš, izbranca poduhaj Jemanje kontracepcijskih tablet lahko vpliva na izbiro partnerja - tako trdijo na bernski univerzi v Švici. Tamkajšnjim študentkam so dali poduhati majice, v katerih so spali moški dve noči zapored. Tistim, ki niso jemale kontracepcijskih tabletk, so bili všeč vonji moških, ki imajo drugačen imunski sistem v genih kot one, tiste pa, ki so tabletke jemale, so se odločile za moške s podobnimi geni. Raziskovalec Claus VVedeking domneva, da imajo zenske, ki jemljejo kontracepcijske tabletke, podobno »uigrane« hormone kot nosečnice. Zato ne iščejo samo partnerja kot tovariša, ampak partnerja, s katerim bi lahko uspešno »vzgojila« otroka. (Cosmopolitan) Znova se je obrnil list šolskega življenja, na pragu je novo šolsko leto. Za mnoge bo to velika prelomnica, saj bodo prvič prestopiti šolski prag, se podati na samostojno pot, ki jih bo vodila v svet in življenje. Pa ne samo za prvčke, tudi za starše je pomemben dan, ko prvič pospremijo otroka v šolo. Odslej bo drugače, otrok odrašča, postaja samostojen, osvaja nova znanja, odpira se niu nov svet... Naj bo ta lep in prijeten, naj otroške sanje postanejo stvarnost, naj bo šola prijazna, lepo naj bo v njej in vama naj bo pot v šolo in domov. To so želje prvošolcem, ki v teh dneh potrebujejo poleg želja tudi pomoč staršev in drugih. O tem, kako pomagati prvošolcem, nekaj misli specialne pedagoginje Zdenke Kolbe. Pričetek šolanja pomeni za vsakega otroka prelomnico, saj se zanj marsikaj spremeni. Ne le način učenja, ki postaja bolj organizirano in sistematično, temveč prinaša šola nove obveznosti, dolžnosti, druga-Cen ritem in disciplino, skupino no-v'h prijateljev, učiteljev... Vse to so novosti in spremembe, ki terjajo od otroka določen napor in prilagajanje. Na mnogih šolah posvečajo Prav temu začetnemu obdobju posebno skrb. Prvošolčkom celo dovolijo, da prinesejo s sabo v šolo svojo najljubso igračo. Toda tudi dolžnost staršev je, da so otroku blizu, da bi laže prebrodil morebitne težave, saj ne stopajo vsi otroci enako sproščeno Cez šolski prag. Ker je večina otrok kar nestrpna v velikem pričakovanju, se tudi novemu načinu življenja hitro prilagodi. Nekateri pa imajo pri tem težave. Včasih nočejo v solo, se upirajo, ne kažejo navdušenja, vedno znova jih kaj boli... Otroci na različne načine izražajo svojo stisko. Vzroki so lahko zelo različni. Zal moram povedati, da še vedno srečujem starše, ki svoje otroke zastra-hujejo s šolo, kot »boš že videl...« Na tak način vzbujajo strah, negotovost v otroku, namesto lepega pričakovanja, radovednosti in zanimanja. Večkrat imajo pri prilagajanju in delu težave tudi otroci, ki niso bili že od prej navajeni skupine, odnosov in dela v njej. Pa tudi tisti, ki nimajo vsaj minimalne osnove za delo v Soh. - Prav je, da je otrok pripravljen na šolo, da je zrel, kot temu pravimo in to telesno, intelektualno pa tudi socialno... Da otrok lahko zadosti zahtevam, ki jih šola postavlja pred njega, mora biti dovolj zrel oziroma pravilno pripravljen na šolo. To preverjajo pred vstopom, in sicer na intelektualnem, telesnem in socialnem področju. Ob ustrezni pripravljenosti na vseh področjih pa lahko pričakujemo tudi kakšne težave in ponuditi je treba pravočasno ustrezno pomoč. Naj omenim ob tem še novo zakonodajo, ki predvideva zgodnejše všolanje otrok. S šolo naj bi pričeli eno leto prej. Mislim, da je to lahko pozitivno le, Ce bo tudi celoten vzgojni izobraževalni proces ustrezno prilagojen otroku, kajti čeprav gre le za eno leto, je vendar leto dni mlajši otrok. - Kako naj starši pomagajo otroku premostiti obdobje brezskrbnega otroštva? Večina strasev zeli svojemu otro- ku pomagati, velikokrat se sprašujejo, koliko, kako in kaj naj mu pomagajo. Menim, da morajo prav prvošolčku starši posvetiti vso potrebno Prvošolci se podajajo na pot samostojnosti (Foto: B. Plavevski) Dubrovnik je imel prvo karanteno <2) Rojstvo ideje o karanteni Kako so Dubrovčani pravzaprav prišli do zamisli o karanteni? Pri iskanju možnosti o zaščiti pred kužnimi boleznimi So uprabili izkušnjo z gobavostjo. Vedno bolj je namreč prevladovalo mišljenje, da se kuga prenaša z dotikom (več kot stoletje vemo, da jo prenaša podganja bolha, njenega povzročitelja sta 1894 odkrila Alexandre Versin - po njem se imenuje Versinia pestis - in Siba-saburo Kitasato, že leto za tem pa je Hafikin izdela vakcino). Zato so že za vladarja Justinijana imeli v Bizancu zakonski predpis, po katerem so morali vsi potniki, ki so prišli z okuženih območij, skozi poseben čistilni postopek. Velika italijanska mesta, na primer Milano, Genova in Benetke, so se odločila za posebne izolacijske predpise; znani so tisti pred kugo Bemabea Viskontia iz leta 1374 za mesto Reggio v provinci Emilia. V istem letu sta tudi mesti Benetke in Genova zaprli luke za ladje, prihajajoče iz krajev s kugo. Dubrovnik je misli slediti, a bi v tem primeru moral ustaviti vso trgovino. Ce pa ne moreš trgovati - so mislili - je bolje takoj umreti za kugo. Luka bi smela biti zaprta le kratek čas, sicer bi preveč škodovalo gospodarstvu. Zviti dubrovniški trgovci pa so našli izhod: ladje so trideset dni zadržali pred obalo. To je sicer oviralo trgovino, ni pa je prekinilo. Ta epidemiološka zaščita se je imenovala karantena. Veliki svet Dubrovnika je 27. julija 1377 sklenil s 34 glasovi za in 13 proti, da se morajo vsi tujci in domačini, ki prihajajo z oku-ženih obmocih, zadržati mesec dni in se očistiti na otoku Mrkan pri Dubrovniku ali v Cavtatu, preden smejo priti v sam Dubrovnik ali njegovo okolico. Dubrovčanom so tudi najstrožje prepovedali obiskovati internirance brez zdravniškega dovoljenja. Vsak prekršek so kaznovali z globo 50 perperjev. »Trentina - quarantina« Dubrovniška karantena bi se morala pravzaprav imenovati »trientina«, ker je predpisovala tridesetdnevno izolacijo; »-quarantina« pa bi zahtevala štiridesetdnevno osamitev. Tak način kužne profilakse so kmalu prevzela tudi druga obmorska mesta. V Marseillu so leta 1383 prvič uvedli 40-dnevno izolacijo kužnih oseb in hkrati ustanovili karantensko bolnišnico. Benetke so Sele leta 1403 začele izolirati ljudi, prihajajoče iz okuženih krajev. Kasneje so karanteno uvedli se v Piši (1464), Genovi (1467), Mallor-ci (1471) in ponekod drugod. Predpisi dubrovniške karantene so se več let dobro obnesli. Ker pa je kuga v 14. stoletju vseeno nekajkrat prestopila dubrovniško mejo, so podaljšali izolacijsko kontrolo na 40 do 60 dni ter poostrili kontrolo. Določili so posebne uradnike za nadzor in kaznovanje uporniških prišlekov. Uradniki so nadzorovali vse meje, posebno obalna območja, ter kontrolirali zdravstvena potrdila; odločali so tudi o trajanju izolacije. Vse potnike iz sumljivih delov so izolirali na otokih Mrkan, Bobara in Mljet - tam so jih zdravniki opazovali. Tudi iztovarjanje tovora je bilo dovoljeno Sele po natančnem pregledu. Žito in tekstil so smeli takoj raztovoriti, rabljena oblačila pa so skupno z njihovim lastniki pustih določen cas v karanteni; tam so jih posebej očistili. Blago so za dezinfekcijo razprostirali na soncu in prekajevali s paro. Sanitetni uradniki Dubrovnika so bili podrejeni neposredno rektorju in senatu, osebe, ki so se prekršile »in materia sanitatis«, so strogo kaznovali. Nespoštovanje karantenskih predpisov je nakopalo kršitelju globo 50 do 100 perperjev; v hujših primerih ali revne ljud(so celo žigosali ali jim za kazen odrezali uhelj. V Cavtatu in na otoku Mrkan za izolacijo ni bilo potrebnih objektov; izolirali so verjetno stanovali v lesenih barakah. V letu 1397 so na otoku Mljet samostanske stavbe spremenili v karantensko bolnišnico. Sredi 15. stoletja so zgradili bolnišnice tudi na otoku Supetar in pred zahodnimi dubrovniškimi vrati. Velika bolnišnica pred vzhodnimi dubrovniškimi vrati pri Plo-cah iz leta 1628 pa je dolgo časa veljala za najbolje opremljeno izolacijsko bolnišnico na svetu. Konec Zvonka Zupanič-Slavec Langdon je skočil na vrh, pokleknil in kakih petdeset korakov oddaljen od grizlija ustrelil. Z vznožja klanca se je skoraj hkrati oglasila tudi Bmceova puška. Thor je Se vedno tekel. Nikakor ni mogel razumeti tega trušča za seboj. Kaj ni podobno grmenju? Ze, ampak kadar grmi, se tudi bliska! To je prav dobro vedel - dobro se je spominjal strel, ki so med nevihtami parale kot noč temno nebo. Nenadoma pa mu je nekaj kot ogenj žarečega prodrlo v telo. Prva Langdonova krogla mu je odtrgala košček pleč. Grizli je Se vedno bežal. Čudne strele so ga zadele!' Tedaj ga je zadela Se ena krogla, tokrat od strani. Te čudne strele morajo biti povezane z odvratnim vonjem! Grizli je razjarjeno zatulil. Nenadoma se je obrnil proti preganjalcem. Njegovo rjovenje je odmevalo od skal. Spodaj je Bruce zaslišal preteči medvedov bojni klic. Začel je kar na slepo srečo pošiljati proti temu glasu kroglo za kroglo. Langdon je v največji naglici spet polnil puško. Nova krogla je kot udarec z bičem zadela Thora. Za trenutek je velikanski medved neodločno obstal, potem pa ga je obšel nekakšen nerazložljiv strah pred čudnimi bolečimi strelami. Spet se je pognal v beg. Za njim so nepretrgoma odmevali poki, vendar ga nobena krogla ni več zadela. Kmalu je lovcem izginil izpred oči. Kljub ranam, ki so ga hudo bolele, se je začel spuščati v drugo dolino. Samo čim dlje, preden prihitijo za njim! Zdaj je Thor že vedel, da je vonj ljudi povezan z ranami, ki so ga bolele. Kri mu je tekla po hrbtu. Nekaj trenutkov je začudeno zrl v krvave mlake, ki so ostajale poleg njega na zemlji. Tedaj mu je veter spet prinesel tisti zoprni vonj in medved se je z veliko nagbco potopil v temno, varno zavetje go- zda. Hitel je skozenj in momljal od bolečine in jeze. Moral je priznati, da je prvič v življenju občutil, kaj je to strah. Samo proč, samo proč, je gorelo v njem, kot so gorele rane. Končno se je prebil do potoka. Ta potok je Thor dobro poznal. Stokrat je križaril ob njem gor in dol. Potok je bil meja med eno in drugo polovico njegovega kraljestva. Sem je prihajal, kadar je bil bolan. Pa se nekaj ga je vleklo sem: tu je bila njegova domovina. Tukaj je preživel svojo mladost. Noben drug medved ni smel niti stopiti v ta predel, kje pa! Drugi medvedi so smeli hoditi le po oddaljenih obronkih njegovega kraljestva. In še tam samo toliko, kolikor jim je dovolil on, Thor. Težko bi se godilo tistemu, ki bi se skušal upreti Thom. Moral je sprejeti boj na življenje in smrt ali pa kar se da naglo izginiti izpred vladarjevih očesc. Po takšnih imenitnih borbah si je Thor celil rane v tem potoku. Tudi tokrat je storil tako. Izmučeno se je bližal peščeni strugi. Rane so ga pekle in bolele. Kar naprej je izgubljal ravnotežje in se opotekal. Končno se je vrgel v blažilno hladno vodo. Toda glej, tokrat tudi to ni pomagalo. Kri se je res ustavila, a rane so ga Se bolj pekle. Moral je torej naprej, da bi prišel v kraje, kjer je poznal Se učinkovitejša zdravila. Ječal je od bolečine, ko se je vlekel naprej, k blatnemu jezeru. Nikoh prej se mu pot ni zdela tako dolga. Skušal je ranjena pleča doseči z zobmi, a ni slo. Končno je pritaval do cilja. Zadnji žarki sonca so objemali blatno mlako. Thor je začutil, da je rešen. Z olajšanjem se je zvalil v rumenkasto blato in se obrnil na ranjeno plat. Kako mu je prijalo! Gosta masa se je lepila na rane kot blagodejna zdravilna mast. Thor se ni premaknil z mehkega ležišča. Sonce je zašlo, spuščal se je mrak, zvezde so prižgale tisoč luči. Postajale so svetlejše in svetlejše, toda Thor se ni menil za- nje. Ležal je čisto pri miru, da bi mu narava zacelila rane, ki mu jih je zadal človek Na robu jelkovega gozda sta sedela Langdon in Bruce. Po večerji sta kadila vsak svojo pipo, pri nogah pa jima je dogoreval taborni ogenj. Bruce je vstal in znova naložil, kajti večeri so bih hladni. Langdon je sedel še bliže k ognju. Bruce se je že stotič zasmejal. »K vragu s tem tvojim smehom!« se je ujezil Langdon. »Pravim ti, da sem ga dvakrat zadel. Ne vem natanko, kam, toda dvakrat in bil sem v presneto zoprnem položaju!« »Posebno takrat, ko se ti je gri-zh zarežal v brk, kaj?« mu je Se naprej nagajal Bruce. »Na tolikšni razdalji bi ga lahko ubil s kamnom!« Langdon je pozabil na jezo in z obžalovanjem v glasu vzdihnil: »To je bil zanesljivo največji gri-zh v mojem življenju!« »Imel bi čudovito kožo za svojo hišo, Jimmy, če ne bi imel predolgo puške na rami! »se ni dal ugnati Bruce. »Ne bom imel miru, dokler ga ne ulovim,« je odločno pribil Langdon. »Tukaj se bova utaborila in bova junaka čakala tudi vse poletje, če bo treba. Ljubši mi je kot deset drugih medvedov! Ne vem, če mi je res žal, da ga nisem ubil. Vsekakor je dobil dobro porcijo in odslej bo previden. Bmce, to bo lov, ki ga vse življenje ne bova pozabila!« Lagdon se je lotil čiščenja puške. »Misliš, da ne bo odšel v druge kraje?« »Ne,« ga je potolažil izkušeni Bruce. »To bi morebiti storil črni medved, grizli nikdar. Raje bi izgubil življenje, kot zapustil svoje domovanje.« »Jutri se odpraviva po njegovi sledi. Ne bo težko, saj je hudo krvavel.« »Po sledi že ne bova hodila,« ga je zavrnil Bruce. »Kadar je gri-zh ranjen, se nikdar ne zadržuje na enem kraju. Nikoh se ne pojavlja na odprtih prostorih. Priredi- ti moramo pravi lov nanj.« »Saj res! Jutri gotovo pride za nama tudi stari Mitusin s psi. Pred nami je dogodivščina, ki jo bomo pomnih!« »Seveda,« se je strinjal Bruce. »Mitusin je star, zvit Indijanec. In tod okoh je toliko medvedov, da naj me vrag, če ne bomo v nekaj dneh vsaj ob pet psov.« »Želim si samo enega, edinega medveda,« je pribil Langdon trmasto. »Mislim, da bi ga morala že jutri ujeti. Težko je ranjen in ne bo mogel daleč. Sicer pa ... ti veš več o medvedih kot jaz.« Namesto odgovora je Bruce samo zazehal in si pripravil ležišče iz vej. Langdon ga je posnemal, se zavil v ponjavo in kmalu sta zaspala. Ko se je zdanilo, je Bruce vstal. Obul si je škornje in ne da bi budil spečega Langdona skozi rosno travo odšel pogledat h konjem. Ko se je čez pol ure vrnil, je Langdon že kuril ogenj. Ljubil je zgodnja jutra, ko je molče opazoval planine, prek katerih je sonce pošiljalo svoje prve žarke. Razmišljal je, kako je pred osmimi leti, bil je prav tako junij, prišel v te severne kraje z bolnimi pljuči in slabo krvjo. Zdravniki mu niso mogli pomagati. Eden mu je celo naravnost rekel: »Zaradi mene seveda lahko odpotujete, toda to bo vaše poslednje potovanje!« Zdaj je bil zdrav in Sirokopleč. Za to se je imel zahvatiti ostremu severnemu zraku. Misel na grizlija ga je takoj zbudila iz razmišljanja. Popadla ga je lovska mrzlica in pohitel je z zajtrkom. Dobro je znal zamesiti kruh. V tem je postal pravi umetnik. Odprl je veliko vrečo moke, stresel iz nje kup, napravil s pestjo v njem jamo in vlil vanjo vodo. Dodal je divjačinsko mast in malo soh in se lotil mesenja. Gez nekaj trenutkov je bilo testo že v posodi. Se slabe pol ure in sedela sta pri izdatnem zajtrku: svež kruh, pečeno ovčje meso, kuhan krompir in čaj. Prijatelja sta se vrgla na jed kot volkova. In ko je sonce pokukalo iznad hribov, sta osedlala konja in se odpravila na lov. Jahala sta po dolini, ko pa sta prispela do obronka, sta se odpravila naprej pes. Konja sta poslušno stopala za njima. Thoro-vih sledov ni bilo težko najti. Kapljice krvi so zaznamovale pot, po kateri je krenil. In kjer se je ustavljal, so o tem pričale krvave lužice. Oba lovca sta takoj prišla do vrha in se na drugi strani spustila po Thorovi sledi v dolino. Prispela sta do potoka. Na pesku ob potoku sta nasla odtise Thoro-vih Sap. Bmce je zazijal od začudenja. Langdon pa je nejeverno vzkliknil. Oba sta pokleknila in iz žepa potegnila merski trak. »Petnajst palcev in pol!« »Največji grizli, ki sem ga doslej videl in ki je veljal za najmogočnejšega medveda v Britanski Kolumbiji, je imel šape, ki so merile štirinajst palcev in pol!« se je navdušO Bmce. »Tale tukaj pa je še večji, Jimmy!« Zamišljeno sta nadaljevala pot. Sledovi krvi so bili slabši. Okoh desetih sta prispela do blatnega jezera, v katerem si je bil Thor zdravil rane. »Vso noč je bil tukaj,« je skoraj zašepetal Bmce. »Res je hudo ranjen.« Obema je pogled obstal v skalni zaseki kak kilometer proč. Se je ranjem medved Skril tja? »Najbolje bo, da konja pustiva tukaj in greva naprej sama,« je odločil Bmce. »Prav mogoče, da bova kmalu naletela nanj.« Privzala sta konja k drevesu in se z napetima petelinoma na puškah oprezno začela približevati mračni soteski. »Z ranjenim medvedom ni Sale, še toliko manj, če je grizli. Zdaj ni čas, da bi nosil puško obešeno na rami,« se je kar nekako proti volji in s stisnjenim grlom skušal pošahti Bmce. Langdon mu sploh ni odgovoril. V žilah je vrela lovska strast, oglašal se je prastari človekov nagon, da bi si podredil, premagal močnejše, večje bitje. Napisal: J. O. Curvvood Ilustriral: 2. Lordanič (Se nadaljuje) Brezčasna ljubezen Predajmo se očarljivemu vonju sončne svetlobe umirajočega dne 2 O 70 CZ> Nasvet za zahtevne trenutke zgodnje Popoldanske ljubezni: Ce si ne morete privoščit boljšega Časovnega izbora vam želimo Cim več opoldan skega užitka, hkrati pa van svetujemo, da se užitkom ir Partnerju na ljubo odpoveste vsaj zgodnjemu kosilu. Spoln: odnosi so ena redkih stvari, k Prijajo tudi in predvsem na te ®Ce- Ce ste utrujeni in Čutite da potrebujete malce spodbu de, pojejte sladkarijo in popij te kozarec vitaminske al: energetske pijace. Ce ste mal-oe zahtevnejši ter želite s svojim partnerjem uživati in doživeti nebesa, vam priporoča mo, da se vsaj sem ter tjč odločite za nadure. Poznopopoldanski spolni odnosi sc yeliko žlahtnejši, privlačnejši da bolj spontani od opoldanskih. Kratko srečanje ob kon-cu delovnega dne sovpada z vrhuncem, ki ga bosta s par-bierjem upravičeno lahko kovala v zvezde. Navsezadnje si zaslužita nekaj Čarobnih trenutkov v dvoje. Spolni odnosi za razvajence in poznavalce: pozno popoldanska ljubezen Po Četrti uri doseže energetska raven obeh spolov svoj drugi vrhunec, ki je dokaj izrazit pri vseh ljudeh, ne glede na to, ali sodite med zgodnje škrjanCke ali pozne sove. Strokovnjaki zato upravičeno Poudarjajo, da med 17. in 19. jiro nihče ne bi smel biti izmučen ali preutrujen za spolnost. K čarobnemu občutju in erotičnemu razpoloženju pripomore tudi narava, ki z mistiko prihajajočega večera spodbuja romantično razpoloženje ter željo po bližini in nežnosti. Hkrati pa je človek zveCer tudi sproščen, saj na domačem pragu večina modro odloži bremena delovnega dne do naslednjega jutra. Kro-nobiologi ugotavljajo tudi, da je med 17. in 18. mo občutljivost in sprejemljivost Čutil za notranje in zunanje dražljaje najveCja. Tedaj človek intenzivneje zaznava vonje, saj so vo-halne cutnice izredno občutljive (cas je primeren za preizkušanje novih dišav), in okuse, ker so okušalne brbončice na jeziku najbolj aktivne (gurmani in užitkarji najraje zveCer sedejo k obloženi mizi), zato koža ljubljenega partnerja zvečer še najbolje diši in je izredno prijetnega okusa. Nič nenavadnega torej, da poznavalci erotike večerne me najraje preživijo v objemu ljubljenega partnerja (nekdanji Casanova pa tudi sodobni don Juani). V starem Rimu so se ob sončnem zahodu moški zaceli zgrinjati proti bordelom, Angleži pa v strahu za svojo tradicijo poudarjajo, da popoldanski Cas sploh ni edini erotični maksimum. Nasvet za poznopo poldanske užitkarje: Izkoristite zgodnje veCerne mice, ki predstavljajo idealno priložnost za različne variante, predvsem za subtilni oralni seks in druge oblike ljubljenja, ki so pogojene z visokim energetskim potencialom in vsesplošno psihofizično aktivnostjo. Upoštevajoč dejstvo, da je v tem Času .organizem tudi najbolj dojemljiv za telesno aktivnost ter sprejemljiv za najrazličnejše kozmetične tre-tmaje in nego, si lahko s partnerjem omislita tudi erotični fitnes v dvoje, skupno kopel, prho, masko, masažo ipd. Moškim, ki niso veC na vrhuncu svojih moCi, pa svetujemo, da se v tem Času odpovejo orgazmu in si ga vsaj sem ter .tja raje prihranijo za Čarobno nočno doživetje. Magični večerni spolni odnosi: ljubezen od osmih do polnoči Začetek noči je povezan s skrivnostno mistiko, ki v človeku zbdja najrazličnejša erotična občutja, povezana tudi z ustreznimi fiziološkimi spremembami v organizmu. S sončnim zahodom zajadramo v temni del dneva, ko organizem prek živčevja spodbudi delovanje hipofize, žleze z notranjim izločanjem, ki proizvaja hormon melatonin, na katerega se človek odzove z večjo napetostjo, organizem zapade v nekakšno stanje vzburjenosti, hkrati pa izzove tudi večje izločanje spolnih hormonov. Najpozneje okrog 22. ure pride do zaznavnega vrhunca, ko nadzor nad telesnimi funkcijami in rok simpatikusa prevzame njegov antipod parasimpa-tikus, ki botruje umirjanju organizma (upočasni se presnova, delovanje živčevja, žlez in Čutil, srca in krvnega obtoka). Človek se popolnoma sprosti; tudi najbolj obremenjeni in zagrizeni posamezniki konCno odvržejo breme ugašajočega dne in se prepustijo prijetnejšim opravilom. V tem Času je Človek sposoben za marsikaj, kar mu podnevi sploh ne pride na misel. Zato je to lahko Cas divjega seksa ali pa nežne erotike, ljubkovanja in romati-Cnih sanj. Erotične ceremonije slavnih sedmih tantrijskih noči naj bi se začele z nastopom noCi in dosegle vrhunec v trenutku, ko je mesec najvišje na nebu - tedaj sta se partnerja stopila v eno in se predala ek- stazi. Tudi svetopisemski kralj Salomon je poznal in opeval Čarobno moC mesečine. V svoji Visoki pesmi, ki med poznavalci upravičeno velja za eno najbolj erotičnih pesnitev v zgodovini literarnega ustvarjanja, opeva nebeški sijaj mesečine na obrazu ljubice, medtem ko je njeno telo še obdano s čarobnim vonjem sončne svetlobe umirajočega dne... Nasvet za nočno ljubezen: V poznoveCerni in noCni ljubezni bi sicer lahko uživali vsi, saj prinaša radosti, ki jih ljubimci zaman išCejo ob drugih priložnostih. Zal pa so za tovrstne ljubezenske užitke zaradi svoje specifične narave pogosto prikrajšani izrazito nemirni škrjancki, ki jih prezgodaj zanese v deželo sanj, saj parasimpatikus pri njih začne delovati razmeroma zgodaj in je njegov učinek v tem Času že tako močan, da upravičeno padejo v posteljo in praviloma takoj zaspijo, Čemur pogosto botrujejo še celodnevni stres, obilen večerni obrok, večja količina maliga-nov in televizijski program. Poleg tega so v tem Času dokaj neeroticno razpoložene tudi izrazite sove, noCne ptice, ki postanejo med 21. in 23. uro preveč nemirne, dinamične in ustvarjalne (tedaj se začnejo pripravljati za noCne sprehode, zabave, obiske diskotek, poznih predstav, nočnih lokalov ipd.), da bi se lahko posvetile svojemu partnerju ter uživale v ljubezni, erotiki in seksu. Pozno zveCer in zgodaj. ponoči strokovnjaki na osnovi njihovih navad zlahka klasificirajo ljudi v tri osnovne kategorije glede bioritma (jutranji, noCni in vmesni tipi). Erotična elita je v tem Času večinoma doma oziroma v naročju ljubljenega partnerja (ki ni vselej identičen z uradno deklariranim zakonskim spremljevalcem), v soju dišečih sveč uživa Čarobne trenutke v dvoje (zanje si načrtno rezervira vsaj nekaj večerov v tednu). Pri škrjanckih je zaznati gluho tišino ali pa slišati smrčanje, pri sovah pa loputanje z vrati, škripanje omar ter brnenje brivnikov in sušilcev za lase. Spolnost pozne noči: ljubezen po polnoči in v pred jutranjih urah Cas med polnočjo oziroma eno in šesto uro zjutraj je po mnenju kronobiologov dejansko namenjen erotičnim sanjam in spontanim, nenačrtovanim, podzavestnim seksualnim reakcijam. Pri zdravem spečem moškem se ne glede na spolno aktivnost preteklega dne vsakih sto minut pojavi erekcija, ki traja okrog 60, včasih pa celo do 90 minut (seksologi prisegajo, da predstavlja jutranja erekcija le zadnjo v seriji noCnih nabreklosti moškega spolnega uda). Podobno se dogaja tudi nežnejšemu spolu, saj se ponoči tudi nožnica večkrat nahaja v stanju vzburjenosti (nabrekne in se navlaži), ki je praviloma manj izrazito kot pri močnejšem spolu, obcutnejše pa v fazah intenzivnejših erotičnih sanj. Omenjeni stadiji vzburjenosti naj bi ne imeli neposredne zveze s seksualno aktivnostjo, saj so jih bojda zaznali in opazili že pri dojenčkih obeh spolov, zato naj bi ne simbolizirali želje po telesni ljubezni. Kronobiologi se strinjajo, da je druga polovica noCi namenjena spanju in kot taka razmeroma neugodna za spolno aktivnost (pri čemer pa izjeme seveda potrjujejo pravilo). Večina organov v tem Času deluje z minimalno zmogljivostjo, Človek se maksimalno sprosti, organizem počiva, telo se Cisti škodljivih presnovkov, počiva pa tudi psiha in se hkrati intenzivno obnavlja (v fazi spanja KEM, ko je možganska aktivnost enaka ali celo večja od tiste v budnosti, človek pa jo občuti kot žive sanje, se očisti in znebi Čustvene navlake preteklega dne). Legenda priCa, da je bil svetla izjema med moškimi slavni arabski kralj Ibn Saud, ki je očitno potreboval zelo malo spanja, saj je imel navado leči v posteljo okrog polnoči, nato so ga služabniki zbudili vsaki dve uri in mu iz harema pripeljali spočito odalisko, ob šestih pa je Cii in spočit zaCel jutranje dejavnosti. Nasvet za popolnočne spolne odnose: Prepustite se naključju in uživajte v noCnih presenečenjih, ki so sladka in strastna hkrati, dovolj intenzivna in osrečujoča, da jih do jutra ne pozabimo, pa tudi sproščujoča, tako da nas zlahka spet zazibajo v spanec in ne povzročajo jutranjega mačka. Toliko o seksualnem bioritmu, ki nam lahko služi le kot orientacija in razumljiva razlaga doslej nepojasnjenih pojavov, sicer pa ljubezen ne upošteva tiktakanja urarskih mojstrovin. Spočne se v srcu, od tam pa prevzame telo in duha. Zlasti slednjega. Možgani so resnični ambasadorji ljubezni. Nič nenavadnega torej, da se spolnost in erotika rojevata in odvijata najprej v glavi. (N. P.) NEDELJSKE TEME Nedelja, 3. septembra 1995 Spremenljiva sreča Feral Tribune ne objavlja samo posmeha, ampak tudi solze in tegobe hrvaškega trenutka »Feral Tribune bo danes - v državi Hrvaški, na dvoru Franja Tuđmana - z veseljem prevzel svečano palico in si na glavo poveznil norčevsko kapo, okrašeno s kraguljčki, pripravljen, da vam iz ogledala pokaže jezik, pri tem pa se bo zavedal, da mu je v tej poceni življenski burki, ponekod imenovani tudi demokracija, namenjena vloga balona. Če je že treba počiti, je še najbolje počiti od smeha.« Tako so v uvodniku prve neodvisne in samostojne številke Feral Tribune, ki je izšla poleti leta 1993, zapisali Viva Ludež, skupina treh avtorjev, ki predstavljajo okostje satiričnega Časopisa, »namenjenega hrvaškim anarhistom, protestantom in heretikom«, kot pravijo sami. Pred osamosvojitvijo je Feral izhajal kot podlistek v Slobodni Dalmaciji, pred tem pa tudi v nekaj drugih Časopisih. Ko je Tudma-nova oblast položila svojo mogočno šapo na »Dalmacijo«, pa so se osamosvojili. 2e skoraj enajst let brijejo norce iz vsega in vsakogar, še posebno iz različnih voditeljev in veljakov, kar je hrvaškim podanikom še posebno všeC in je zato visoka tudi naklada -kar 35 tisoč izvodov. Pri pisanju uvodnika in izbiri imena so se Viva Ludež naslonili na zanimivo zgodovinsko dejstvo: na dvoru francoskega kralja »Franja L« je namreč živel dvomi norček z imenom Ferial Triboulet, o katerem piše Maurice Lever v svoji knjigi Zgodovina dvornih norcev kot o »dvornem norčku, s katerim se zaCne vladavina norcev in traja vse do 16. stoletja«. Feral je objavil tudi Leverov citat, v katerem med dragim piše, da je bil Triboulet »vešC tako parodije kot tudi satire, iz vsakogar je bril norce, vsakemu je v obraz povedal tisto, kar mu je šlo, pri tem pa ni prav ni C pazil na svoje besede, pazil je le, da je vedno govoril resnico; svoje bodice je vedno zavil v obilo humorja in burkaštva, zato predstavlja prototip dvornega norčka-modreca, ki svojemu kralju razkriva stare ljudske modrosti. Utelešal je nekakšen narodni duh, ki je živel v podobi enega samega človeka sredi samega francoskega dvora; v eni sami osebi je združeval preprostost dobričine, lažno naivnost, porogljivost in ravno pravšnjo merico razuma«. Ce se Feralov moto glasi: moje ime je moj program, potem lahko rečemo, da je pri sklicevanju na ime svojega davnega prednika dosegel cilje, ki si jih je zadal. Ce je Hrvaška nekakšen dvor Franja Tuđmana - zdi se namreč, da je to iz dneva v dan bolj res - potem je Feral Tribune tisti, ki nepremišljeno in brez dlake na jeziku »zine« vse tisto, na kar si marsikdo ne drzne niti pomisliti. Norčuje se iz vsakogar, najbolj seveda iz »šefa dvora«, s svojim neobvladljivim rogaj-nem in zasmehovanjem pa postavlja na kocko pomen in namen zasmehovanja sedanjega trenutka. Nobeno naključje ni, da so se Viva Ludež v svojem uvodniku sklicevali na tradicijo dvornega norčka. Na ta način so namreč nakazali, da je na Hrvaškem nastal nov dvor, kar je veC kot očitno skoraj na vsakem koraku. Garda, rezidenca, predsedniški dvor, Tu-dmanova samoproglasitev za suverena - vse to je motilo večino ljudi. Največ, kar se je dalo tistem trenutku storiti, je bilo razkrinkati tako početje in ga izpostaviti javnemu porogu. Poleg tega, da je bilo treba javnosti pokazati, da obstaja obilo razlogov za smeh, je bilo pomembno pokazati tudi, da si nekdo vendarle drzne zasmehovati »mlado demokracijo«, ki kar poka od lastne pomembnosti in napihnjenosti. Treba se je bilo smejati tudi neumnostim, ki jih je ta »demokracija« počela - vse to je tudi v tem trenutku edino zdravilo, ki zagotovo olajša težave in prežene slabo voljo. Smeh je edino orožje, ki predre dvorno napihnjenost in sa- mozadostnost in je znak, da ne bo nekdo držal zaprtih ust v tistem trenutku, ko se bo njegov vladar pred njim pojavil gol, oziroma krut in prepotenten, samodržen in nemoralen ter Častihlepen in pohlepen. Kljub temu pa Feral Tribune le ni popolnoma dokazal, da je Časten imena svojega velikega prednika, ki je kot »narodni duh« razkrival svojemu kralju »ljudske modrosti«. Ušesa tukajšnjih »suverenov« so namreč povsem gluha za vse nasvete. No, uslišala so le en sam nasvet: posmeh gre namreč izredno dobro v promet in zato je Tuđman ukazal, naj ustanovijo satirični Časopis, izmislil pa si je tudi ime zanj. BiC, kot naj bi se časopis imenoval, naj bi torej objavljal satiro pod strogim državnim drobnogledom. Tudi predsednik se namreč rad smeje - drugim. Prav zato pa ne prenese Ferala, ki nenehno brije norce iz njega. Predsednikovega časopisa sicer redno še ne tiskajo, projekt pa je v polnem teku že nekaj časa. V javnosti se je pred nedavnim pojavila poskusna številka tega časopisa, ki mu grozi enaka usoda kot vsem drugim Časopisom »Tudmanove mašinerije« - bralci jih namreč ne berejo preveč radi in so zato tržno povsem neuspešni, zato se prav lahko zgodi, da bo Bič že kmalu neslavno prenehal izhajati. Predstavljate si lahko, ka- kšen bo humor po Tudmano-vem merilu - kot nasmeh morskega psa. Feral Tribune pa ne objavlja samo posmeha. V njem so tudi solze. Časopis je namreč satiri-čno-informativen, zato so v njem tudi resnejši članki - druga plat satire, kot so jo nekoč sami definirali fantje, ki se skrivajo za imenom Viva Ludež. Ravno ti resni teksti namreč dokazujejo, kako satirična je hrvaška resničnost tudi v resnici. Dokazujejo, da je realnost v resnici »feralizirana«. Informativni del časopisa na- mreč na svojevrsten način dopolnjuje satiričnega. Pokriva vse tiste teme, za katere v drugih hrvaških medijih ni prostora in na ta način prebija nekakšno medijsko blokado. Do zdaj je objavil že veC hrvaških tabu tem, objavil pa je tudi članke »izobčenih« hrvaških avtorjev. Dokazal je, da je izobčenje del hrvaškega vsakdana in dal ji je možnost za prežvetje. Za razliko od drugih hrvaških medijev, ki so polni sovraštva, ksenofobije, krikov in besa, linčev in nožev v hrbet, se Ferel trudi, da bi bil in ostal »tista druga Hrvaška«. Dokazal pa je tudi, da ni potrebno, da bi bila Hrvaška nekakšno medijsko »črno jagnje«. Feral je nastajal namreč v trenutku, ko je hrvaška oblast prevzela nadzor nad mediji in pokopala vse »nespodobne«, medtem, ko je državna televizija kot edina televizijska postaja v državi, sramotila državo pred tujim svetom. Drugi mediji so se tolažili, da je nekako treba preživeti, novinarji pa so zapuščali svoja uredništva, menjali poklice in celo bežali iz države ter obupovali. Feral pa je dokazal, da je mogoče obdržati glavo na površju oblasti navkljub. NjegoVi ustanovitelje so vodili samo notranji nemir in njihove lastne sposobnosti. Nenehno so se spopadali z najrazličnejšimi problemi in težavami, toda dejstvo, da časopis še vedni izhaja in to celo z zavidljivo visoko naklado, je dovolj zgovoren podatek, da je nekako le mogoče preživeti. Feral je dokazal, da je tudi na zasužnjenem političnem in medijskem tržišču Hrvaške še nekaj prostora za pošteno in profesionalno novinarstvo, nad katerim oblast in politične stranke nimajo vpliva. Kako bo v prihodnje, pa bomo še videli. Feral se je do danes nenehno spopadal z oblastjo, ki ga je skušala na različne načine uničiti. Najprej se je vtaknila v ime Časopisa, potem je poskrbela, da mu je tiskarna, v kateri so ga tiskali, zaprla vrata, uvedla je poseben davek na »šund«, za vrat jim je spravila celo sodstvo, pred nedavnim pa so eno številko časopisa sežgali. Feral pa je vsem tem pritiskom uspešno kljubo- val vse do danes - pa ne samo zaradi tistih, ki so ga pripravljali, ampak tudi zaradi tistih, ki so ga brali. Tako vsaj je bilo do nedavnega, preden je Feral objavil, »da se ne veseli zmage«. To je namreC objavil ravno v trenutku, ko je nacionalna hrvaška samozavest dosegla najvišjo točko, ko skoraj ni Hrvata, ki ne bi bil ponosen na uspeh Nevihte. Sicer pa bomo tako kmalu izvedeli, ali so bralci Feralu ta stavek zamerili - časopisna naklada je namreC zelo spremenljiva. Jelena Lovrič Cijena 8 KUNA u broj! ti broj! 517 Tk-dnik hrvatskih anarhista, protestanata i heretika Godina XII (Bogu-mili a ni Vragu nisu mrzsld) Split, 14. kolovlaka 1995. Unereduje: Studio "VIVA LUDEŽ" Ukaz bom središnjice “Feral Tribune" Ticdnik Izhodi glede & umit ih-- (Viktor IVAnfir, predrag Llicie, boriš DKŽulovie) nije oslobođen plaćanja svakog prvog poncdieljka u tjednu Odgovara: IVAN ZVONIMIR CKRMAK Temeljnog i posebnog nameta na pamet 200 SIT: 4 DEM: 30 ATS: 3.S CHF; 40 DEN; 13 FRF: 3 USD; 3,80 CAP: 4,50 AUP, 1 ,60 GBP; 3500 ITL; 4.5 NLG; 315 FT: 92 FLUX: 20 SEK: 80 BEF: BS KCS; 16 DKK SRBSKO GIBANJE OBNOVE i— 88 I Projekt nekega preporoda ali ravnodušno prikimavanje Janja Klasinc Srbsko politično prizorišče je že nekaj Časa izgleda precej drugače kot pred nekaj leti. Nove politične razmere, ki so nastale z zaostritvijo Zahoda napram uporniškim Srbom v takoi-menovanih srbskih deželah na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini, so predsednika Srbije Slobodana Miloševiča in tamkajšnjo oblast v celoti postavile v položaj mirovnika. Kljub temu, da so mnogi mislili, da gre tudi tokrat za katerega od mnogih preizkušenih trikov tega prepredenega balkanskega državnika, pa vendarle kaže, da misli Miloševič tokrat resno. Drugega mu namreč niti ne preostane. Zadnjih osem do deset mesecev so Miloševičeve izjave Se najbolj spominjale na stališča Državljanske zveze Nebojše Popova in Vesne Pešič izpred nekaj let, pa tudi Vuka Draskoviča, ki je bil dolgo glavni predsednikov nasprotnik. Zdaj pa se v dobro obveščenih beograjskih krogih slisi, da obstaja velika verjetnost, da bi Draškovič in njegova stranka Srbsko gibanje obnove vstopili celo v srbsko vlado! V sedanji srbski vladi sedijo poleg vladajočih socialistov tudi predstavniki uradno opozicijske stranke Nova demokracija. Vodja poslanske skupine Nove demokracije v srbskem parlamnefu je Žarko Jokanovič, ki je pred nekaj leti kot Študent stal ob strani Vuku DraSkoviču na znanih devetomarcevskih demonstracijah, ki jih je Miloševič zaustavil Sele z vojaškim in policijskim posredovanjem na beograjskih ulicah. Obe stranki (Nova demokracija in Srbsko gibanje obnove) že nekaj let pozivata h koncu vojne in to v Časih, ko je bilo to v Srbiji vse prej kot popularno. Vuk Draškovič je na rovaS svoje preusmeritve izgubil tudi velik del nekdanjega članstva. To se je preusmerilo k Sešljevim radikalcem, Din-dićevim demokratom in Demokratski stranki Srbije Vojislava Koštunice. Ta del srbske opozicije je danes Čvrsto jedro tistega dela Srbov, ki najzvesteje podpirajo Ka-radičevo politiko na Palah. Zdaj, ko se tudi beograjskim oblastem precej mudi, da bi se balkanski lonec, ki so ga pred leti najbolj pogrevale same, Cimprej ohladil, je Vuk Draškovič postal zanimiv partner. Pred kratkim ga je sprejel tudi predsednik Miloševič in prav kmalu se je v časniku Politika pojavil z njim tudi daljši intervju. V njem je Draškovič pojasnil tudi svoj odnos do predsednika Miloševiča: »Predsednik Srbije in jaz predstavljava v marsičem dve nasprotni in nespravljivi viziji naSe države, demokracije, ekonomije in duhovnosti. Okoli tega sva se prejšnja leta »tepla«, z besedami in s programi, in - bogme - padale so tudi gumijevke in zapori. Seveda, na tisti strani, ki razpolaga z gumijevkami in zapori... Predsednik Srbije danes tako formalno kot tudi resnično drži v svojih rokah ključe miru. Mir je bil že od samega začetka moj program in moja vera, ki sem jo drago plaCal, in zato je normalno, da svoj sedanji odnos do Miloševiča oblikujem v okvirih mirovne politike...,« pravi Vuk Draškovič. Sicer pa se Draškovič obenem dobro zaveda svojega položaja figure na predsednikovi Šahovnici. V intervjuju reviji Vreme je slikovito opisal svoje srečanje s srbskim predsednikom : »Človeku razlagam projekt neke- ga preporoda, edinega izhoda iz te groze in bede in smrti, on pa mi niti z besedico ne omeni, da je spaki-ral Vladislava Jovanoviča v New York in tistega Milutinoviča pripeljal v Beograd. Govorim mu o vladi preporoda, o projektih tega preporoda, on me posluša, kima z glavo, a mi ne pove, da v tem trenutku počne nekaj povsem nasprotnega. Kaj naj to pomeni? Da nikoli več ne smem odpreti teh vrat? Kje pa! Odpiral bom vsa vrata in pod mojimi pritiski se bodo odpirala toliko, kolikor močno jih bom potiskal,« je rekel Draškovič.Ce bo res vstopil v vlado, se bodo verjetno ta vrata odpirala veliko lažje. NAŠ OBISK / NA MEDNARODNEM KMETIJSKEM SEJMU V GORNJI RADGONI Kakovost eno glavnih vodil letošnjega sejma v Radgoni Med 1.300 razstavljala iz 30 držav tudi Kmetijska zadruga iz Trsta V Gornji Radgoni se danes konca 33. mednarodni kme-tijsko-živilski sejem. To je največja tovrstna 'sejemska Prireditev v Sloveniji, pred letom 1991 pa je veljal za cjnigega najvažnejšega v kme-tijski stroki v vsej tedanji Jugoslaviji, po pomenu in obse-Sn ga je prekašal le kmetijski sejem v Novem Sadu. Sejem )e bistvenega pomena za vsakogar, ki se na katerikoli način ukvarja s kmetijstvom ali živilsko industrijo. Po-jnernbno je tudi, da se Gornja Radgona nahaja v samem osrCju srednje Evrope in je lorej sejem stičišče vzhodnih evropskih držav z zahodnimi ter severnih z južnimi. Na radgonskem sejmišču se je letos predstavilo 1300 razstavljal-eev iz 30, povečini evropskih nržav. Sejem se iz leta v leto Siri, saj je v zadnjem Času pridobil pre-cej novih razstavnih prostorov. Letošnji sejem je potekal v znamenju kakovosti in približevanja Evropi. Tujih razstavljalcev je bilo kar 260, to je 20 odstotkov vseh udeležencev. Pomembna evropska podjetja so se na sejmu predstavljala prek zastopstev s programom mehanizacije in opreme. Slovenija si na ta način prizadeva, da bi cim bolj odprla vrata tujim državam in povečala stike z njimi, to pa je tesno povezano s kakovo-stjo, saj tuja konkurenca prispeva tudi k povečanju kakovosti do-Uiaeih pridelkov. Otvoritev MK2 sejma je bila v soboto, 26. avgusta, ko je ude-težence pozdravil predsednik republike Milan Kučan. m primerjavi s prejšnjimi leti je radgonski sejem obsegal široko Ponudbo z vseh kmetijskih področij. Posledice privatizacije v zadnjih štirih letih in nastajanja stevilnih novih podjetij so bile °Pazne tudi na sejmu. Kar 30 odstotkov razstavljalcev je bilo nam-rec lotos na sejmu prvič. Podjetja s° se na sejem dobro pripravila. Med razstavljale! velja omeniti Mnetijsko zadrugo iz Trsta (na posnetku), ki se radgonskega sejma udeležuje že več let zapored. Za- druga je razstavljala orodje, predvsem za trgatev, semena, škropila in drugo. V teh devetih dneh so se vrstila tudi številna strokovna predavanja in posveti, na katerih so izvedenci med drugim govorili o vinu, njegovi prodaji in kulturi pitja, o konjereji, nojereji, Čebelarstvu, vlogi svetovalne službe v kmetijstvu, pa Se o politiki kmetijstva in o približevanju Slovenije Evropski uniji, saj si mlada država že od svoje ustanovitve prizadeva, da bi cimprej postala Članica petnajsterice. O tem je govoril tudi komisar za kmetijstvo pri Evropski uniji dr. Franz Fischer, ki je orisal kmetijsko politiko EU in možnosti za slovensko kmetijstvo. Tudi letos je strokovna komisija, sestavljena iz uglednih izvedencev, ocenjevala vzorce vin slovenskih pridelovalcev. Vzorcev je bilo kar 556, njihovo Število pa iz leta v leto raste, kar dokazuje, da poleg večjega števila vinogradnikov v Sloveniji narašča tudi skrb po Cim večji kakovosti pridelka. Po mnenju komisije je bila kakovostna raven letošnjih vzorcev vin zelo visoka. Ocenjena vina je bilo mogoCe pokušati, organizirana je bila tudi vodena pokušnja vin. Spremljali sta jo strokovna razstava na temo »šipon« in seveda razstava ocenjenih vin. Številna podjetja pa so razstavljala tudi večje in manjše po- sode, sode in pripomočke za kletarjenje, saj je trgatev pred vrati. Omeniti gre tudi pripomočke iz modeme tehnologije, kot selekcionirane glivice kvasovke, pektoli-tiCne encime, refraktometre in druge. Ti pripomočki so pogoj za zvišanje kakovosti vina, ki je danes neizbežna. Zaradi veliko gričevnatih leg in zaradi ugodnih podnebnih značilnosti je Slovenija primerna za pridelovanje vrhunskih vin. V matični državi je danes še vedno dosti za trto odličnih leg, ki so še neizkoriščene, Čutiti pa je tudi potrebo po obnovi in razširitvi vinogradništva in s tem tudi izvoza vin. Živinorejska panoga je bila na sejmu dobro zastopana. Obiskovalci so si lahko ogledali stroje za molžnjo, razstavljali so tudi proizvajalci krmil, vitaminsko-mineral-nih mešanic in veterinarskih proizvodov. Sejem je popestrila tudi strokovna razstava govedi, predvsem bikov, konjev, prašičev, drobnice, perutnine za rejo in za okras ter sladkovodne ribe. Pozornost je zbudil tudi noj, saj se v zadnjih Časih nojereja širi tudi v Sloveniji, kjer že deluje nekaj intenzivni farm, povpraševanje pa se zaradi mehkega in nemastnega nojevega mesa veča. Živinorejski pridelki so bili na sejmu dobro zastopani v sektorju živilske industrije. Ocenjevali so mleko, mlečne in mesne izdelke. Ocenjevanje je potekalo tudi za kmetijsko mehanizacijo in inovacije, kjer je tekmvalo 20 podjetij, kar 17 pa jih je dobilo zlate medalije. Na ogled ni manjkalo opreme in pripomočkov za specializirane sektorje, kot je vrt-niCarstvo in cvetličarstvo. Na splošno dobivajo ti sektorji vse veCji pomen tudi v Sloveniji. Široka je bila tudi semenska ponudba, razna pogrinjala za rastline in drugo. PajCevinaste tkanine so npr. primerne za pokrivanje vrtnin. Ščitijo jih pred neugodnimi podnebnimi pogoji in velikimi temperaturnimi nihanji, prepustne pa so za vodo in svetlobo. Na sejmu je bila tudi predstavitev slovenskih kmetijskih šol, ki sodijo v Skupnost kmetijskih in živilskih šol Slovenije. Skupnost je bila ustanovljena leta 1963 na srednji kmetijski Soli v Mariboru, in sicer z namenom, da poveže tovrstne šole in jih kakovostno dvigne. Vključenih je 11 srednjih sol, biotehniška in veterinaska fakulteta iz Ljubljane ter visoka kmetijska Sola v Mariboru. V zadnjih Časih, ko je hlevski gnoj vedno manj razpoložljiv, je uporabljanje alternativnih organskih gnojil vedno večje. Poleg že znanih organskih gnojil je bila na sejmu na ogled palmina šota v briketih ali kokosov kompost. Ta kompost ima zelo dobro sposobnost zadrževanja vlage in ohranjevanja poroznosti. Zanimiv je tudi pepel iz smrekovega in bukovega lubja, ki da gnoji in tudi apni. Vse bolj se uveljavljajo tudi listna gnojila. Premalo je bilo zastopano sadjarstvo, povsem odsotno pa oljkarstvo. Za razliko od večjih sejmov v Italiji, je bila mehanizacija zastopana v glavnem z manjšimi kmetijskimi stroji. Nenavadno veliko je bilo tudi razstavljalcev, ki s kmetijsko in živilsko panogo nimajo prav niC opraviti, kot npr. raznovrstna gospodinjska oprema, osebni avtomobili, pa tudi oblačila in nakit. Magda Sturman NOVICE Izlet upokojencev v Toskano V dneh 16. in 17. septembra bo v v Toskani 1. nacionalni praznik upokojencev združenja Confcolti-vatori. Iz Furlanije - Julijske krajine se bo praznika udeležila skupina 50 upokojencev. Sest mest je namenjenih tudi tržaški pokrajini oziroma KmeCki zvezi. Program izleta je naslednji: Sobota, 16. septembra 04.30 odhod avtobusov iz Cervignana 10.30 prihod v Pescio (udeležba na srečanju) 12.30 kosilo 15.00 namestitev v Hotelu (kratek počitek) 17.30 turistični ogled 19.00 večerja 20.30 odhod v Pescio (ogled folklornih prireditev) 24.00 vrnitev v hotel in prenočitev Nedelja 17. septembra 08.30 odhod v Lucco - udeležba na manifestaciji ANP - CIA (Zveza upokojencev - Zveza kmetov) 12.30 kosilo v restavraciji »Al Gambero Rosso« 15.00 vrnitev s postankom v Pistoii 23.00 prihod v Cervignano. Cena izleta z vsemi storitvami je 150.000 lir. Kmečka zveza vabi svoje elane upokojence, ki se želijo udeležiti izleta, naj se Cimprej zglasijo v njenih uradih. Prijava ostankov vina Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da morajo prijaviti morebitne ostanke vina, ki so jih imeli v zalogi 31. avgusta opolnoči. Ta zaloga mora biti razvidna tudi na hrbtni strani letne prijave oziroma na registru za komercializacijo. V prijavi mora biti vino razdeljeno po vrsti, in sicer Cma in bela vina, namizna vina, vina s konotrolira-nim poreklom, ne glede na letino pridelave. Prijava mora biti vložena v petih izvodih na tisto občino, kjer se nahaja klet, do srede 6. septembra. KZ bo svojim elanom izpolnjevala prijave na sedežu v Trstu in na zogniškem županstvu (jutri, 4. t.m. od 13. do 14. ure) ter v podružnici v Nabrežini (v torek, 5. t.m. od 8. do 13. ure). Interesenti naj prinesejo s seboj zadnjo prijavo vina. Razstava cvetja Flomnart V dneh od 15. do 17. septembra bo v Padovi tradicionalni sejem Flormat, ki sodi med najvažnejše tovrstne prireditve v Evropi. Poleg cvetja in sadik bodo na ogled tudi stroji in oprema za obdelavo in vzdrževanje vrtov in zelenih površin. Sejem, n amen jem tistim, ki se poklicno ukvarjajo s cvetlicarsko-vrtnarsko dejavnostjo, nudi obiskovalcu možnost, da se seznani z najsodobnejšimi dosežki s tega področja. Obiskovalci imajo dostop na sejmišče samo z ustreznim dokazilom o svoji cvetliCar-sko-vrtnarski poklicni pripadnosti. KMEČKA OPRAVILA / SEPTEMBRA GRE PO TRADICIJI NAJVEČ POZORNOSTI BLIŽAJOČI SE TRGATVI Grozdja bo letos nekoliko manj, a bo boljše September je mesec, ko največ Pozornosti namenimo bližajoči se trgatvi. Grozdje v vinogradu zdaj zori. vendar bo zaradi vremenskih motenj letošnja trgatev za približno 10 do 15 dni bolj pozna kot po na-^adi. Zaradi neurja ob koncu junija °° letos trpela kakovost, predvsem Po količina vina. Predviden je nam-za kar 20 odstotkov manjši pridelek kot v preteklih letih. Posebno se bo po količini skrčil pridelek malvazije, saj je izmed vseh sort utrpela največjo škodo v času cvetenja. Na srečo so padavine v preteklih dneh resile pridelek pred nevarno Poletno suso. Padavin je bilo zadosti, zato ne bo treba več zalivati, tudi Ce se odslej dež ne pojavi več. Sončno in toplo vreme bo Se kako dobrodošlo za primerno zorenje. Kljub predvideni poznejši trgatvi, se v tem mesecu nanjo že lahko začnemo pripravljati. Pregledamo m očistimo posodo za trgatev in predelovanje v vino. Pri lesenih posodah preverimo, da ne puščajo in da nimajo vonja po plesni. Klet skrbno očistimo in prezračimo. Cas trgatve določimo na podalgi razmerja med skladkorjem in kislino v grozdju. Visok odstotek sladkorja se na teden dviga za približno 1, 5 do 2 stopinji, vendar je to odvisno od Stevilnih faktorjev. Prav tako je važna tudi kislina, ki se v času zorenja postopoma niža in ne sme pasti pod določeno raven. Sladkor merimo z refraktometrom, kislino pa hitro določamo s posebnim pripravkom. Strokovna služba Kmečke zveze je na razpolago vinogradnikom za merjenje sladkorja in kisline v grozdju in torej določanja pravilnega časa škropljenja. Služba je obenem na razpolago za kakršenkoli problem ali pomoč v zvezi s trgatvijo ali s kletarjenjem. Med zorenjem grozdja se lahko -posebno ob vlažnem in deževnem vremenu - pojavi siva grozdna plesen ali botritis. Proti bolezni škropimo le izjemoma in le pri najobčutljivejših sortah. Pri tem pa moramo paziti, da strogo upoštevamo varnostno dobo Škropila. Za primer naj navedemo, da je varnostna doba vinklozolina 21 dni, iprodiona 28 dni, benomyla pa 15 dni. V tem mesecu morajo oljkarji po- svečati pozornost predvsem oljčni muhi. V prejšnjem mesecu smo omenili, da se lahko izjemoma pojavi ta najhujši škodljivec oljke že v avgustu. Letos pa se muha Se ni pojavila in oljke dobro zorijo. Na podlagi raziskav na območju tržaške pokrajine in slovenske obale so strokovnjaki ugotovili, da napad oljčne muhe najverjetnejši sredi spetembra. Najbolj izpostavljene so lege ob morju, zato moramo tu Se posebno paziti. Se vedno ni zanesljivo, ali bo v tem času delovala strokovna služba, kot je to bilo prejšnja leta, zato bodo morali oljkarji sami določiti morebitni čas Škropljenje. O tem, kako sledimo prisotnosti škodljivca, smo že obširno pisali v prejšnjem mesecu, v opravilih v avgustu. Pri tem želimo poudariti, da je škropljenje potrebno le, Ce je popikanih več kot 10 odstotkov plodov, ki jih enakomerno preštejmo v vsej krošnji. Pri ostalih sadnih vrstah trenutno škropljenje ni potrebno. September je mesec, ko je Se vedno veliko dela v vrtu, vendar postanejo nekatera opravila veliko manj nujna, kot npr. zalivanje. Potreba po vodi se manjša zaradi nižjih temperatur. Sejemo solato, radie, motovilec, Špinačo in peteršilj, presadimo pa rdeči radič. Vrtnine, ki jih bomo kmalu pobirali, lahko v tem času pripravimo za pobelitev. Za to primerne rastline so glavnata solata, zgodnji treviski radie, zelena in por. Petnajst dni pred pobiranjem liste solate in treviškega radičla zavežemo skupaj, pri poru in zeleni pa posipamo zemljo okrog rastline. V odsotnosti svetlobe bodo notranji deli postali beli. Pobiramo paradižnik, papriko, bučke in druge vrtnine. Na vrtninah se lahko Se vedno pojavijo glivične bolezni, kot so sep-toria na zeleni, peronospora na cvetači in druge. Škropimo z bakrenimi pripravki, a le v primeru, da je do pobiranja Se daleč. Vedno se moramo držati varnostne dobe, ki je pri bakrenih S kropilih 20 dni. Na kapu-snicah se lahko Se vedno pojavi ka-pusni belin, ki ga zatiramo s klasičnimi insekticidi ah pa z novejšim biološkim pripravkom na podlagi bakterije Baciflus thuringaiensis. Trato Se vedno režemo, čeprav v manjši meri. Približno sredi septembra gnojimo trato z mešanim mineralnim gnojilom koncentracije 20-10-10, da bo trata ostala čimdlje zelena. Po rezanju potrosimo 25 do 30 gramov tega gnojila na kvadratni meter. Enoletnim okrasnim rastlinam odstranjujemo posuSene dele in odcvetele cvetove. Okrasne trajnice, ki so se medtem preveč razširile, lahko v tem času delimo, vrtnicam pa odstranimo odcvetele cvetove. V tem času se Se lahko pojavijo nekatere glivične bolezni pri okrasnih rastlinah, ki jih zatiramo z bakrenimi pripravki. Na divjem kostanju se lahko v tem obdobju pojavi antraknoza. Na listih se pojavijo rjavi madeži in listi lahko kmalu odpadejo. Podobni bolezenski znaki se lahko pojavijo tudi ob pomanjkanju vode ali pri onesnaženju. V primeru antraknoze lahko liste poberemo bolne liste in jih uničimo. Na tak način preprečimo Sirjenje bolezni v prihodnjem letu. dr. Magda Sturman NEDELJSKA KRIŽANKA Nedelja, 3. septembra 1995 ZENSKA V INDIJANSKEM OKOUU PREBIVALKA ARAGONIJE PLAST, SLOJ IVAN PREGELJ / ROMULOV BRAT MUSLIMANSKI BOG GLAVNO MESTO HRVAŠKE PAUL SIMON GLAVNO MESTO GEORGIJE BOLNIŠKA PREHRANA SL. ALPINIST IN GORSKI REŠEVALEC (FRANCI) INDUSKA MEŠANICA ZAČIMB, CURRV »PROIZVOD. RAZPADANJA RAZTEGUIV TRAK ARAMENSKA BOGINJA PLODNOSTI NJIVA, NA KATERI RASTE REPA ČAROVNIK SHAKESPE- AROV KRALJ DELAVEC, KIZGE OGLJE D. PRITOK MOZELE HANS RICHTER DOVAJANJE VODE IT, MESTO (IZ CRK RITA) AMERIŠKI IGRALEC (ROBERT DE) AM. DIRKAČ (MARIO) AM. IGRALEC (WARREN) MAJHEN RT IT. MESTO NASICILUI KOS BLAGA ZA BRISANJE, CUNJA RAZJEDA, ULKUS NEVESTINO PREMOŽENJE KAREL CAPEK AVTOR: SIMON BIZJAK PODSTREŠNA VOLILNI SOBICA MOZ DUŠEVNO MIREN, RAV- POGANJEK, NODUSEN KLICA ČLOVEK_______________ MUSLIMANSKO M. IME (IZ CRK MIRA) PROSTORNIN- SKAMERA, DM3 VNETJE SARENICE NAMEN, NAMERA HALUCI- NOGENO MAMILO PALEOLITSKA JAMA VSPANUI MLAJŠA KAMENA DOBA SMUČI (NORDUSKO) OTOK V ALEUTIH ŽIVORDEČA BARVA VELIKO SITO GOROVJE V SIRUI JAPONSKI DROBIŽ STRESANJE NACE SIMONČIČ LETNI GOZD-Nl POSEK REŽISER PECKINPAH IVAN NAVRATIL ODPOVED VRHUNSKI OPRAVLJANJU ŠPORTNIKI SLUŽBE, _____________ODSTOP GR. MESTO (IZCRKNITRAI POUSKA CVETICA PUNTAR, REBEL IZOBRAŽENEC, RAZUMNIK FR. UM. ZG. (EMILE) MORSKA RIBICA PANAMSKA LUKA GL. MESTO SPANUE SODOBNI SL. IGRALEC (IVO) MOČVIRSKA PTICA PODOBNA KLJUNAČU SL. BALONAR SORN DIADEM SL. BOG. LEPOTE IN ŽETVE PESNIŠKA FIGURA, »SOVZETJE. INDIGO (STAR.) MANJ KOT ENA BOMBAŽNA TKANINA ZA PLENICE ADAM IN D. PRITOK VISLE ČETRTI RIM. KRAU VITO TAUFER IVAN ROB EDVARD BENES KAPA KAT. DUHOVNIKOV EMIL ADAMIČ SL. PESNIK GRAFENAUER POKRAJINA V Z. SLOVENIJI STROJEPISEC PREHOD IZ DNEVA V NOC ELDA VILER OHLAPEN MOŠKI POVRŠNIK VANDALSKI KRAU RT PRI VALENCUI PEČENO ŽIVILO IZ MOKE, VODE IN KVASA EDGAR DEGAS IZPUŠČAJ, MOZOU PORTUGALSKI POLITIK (ANTONIO RAMALHO) PUST POD DOLOČENO PUSTJO KAMNINE VRATI, OZARENA KONCU NJIVE GR.-RIMSKI STARI VEK AM. PISEC (THOMAS N.) TOPOTANJE MOSTISCNA KUŠČARICA TEZA EMBALAŽE GR. MIT. JUNAK INDIJSKI MESTO, INDAOR ŠAMPION NAZIV RDEČE JABOLKO EDVARD RAVNIKAR JADRANSKI OTOK GRCUA BALKANSKA DRŽAVA (TIRANA) ITALUAN (ZANICUIVO) > -m / GOROVJE V Z. MAKEDONUI INDONEZIJSKA TEHNIKA KRASENJA TKANIN k MESTO V JUŽNI TURCUI NABIRANJE JAPONSKA NABIRALKA BISEROV DUKE ELLINGTON POSEST PO OČETU KARL SCHRANZ SLSKU- DATEU (UROŠ) SPOLNOST NIZEK ZENSKI GUS MESTO, V ZAHODNI FRANCUI BRANISUV NUSIC GOVORJENJE PRAOČE SVOJINA, ENAKITOV IMETJE AM.JAZZIST HAMPTON PIVSKI VZKLIK CILENŠKI PISATEU (MANUEL) KRILO POSLOPJA Gesla prejšnje nedeljske križanke Anton Foerster, Gorenjski slavček, Risto Savin, Matija Gubec, Marij Kogoj, Crne maske Rešitev prejšnje nedeljske križanke ATALANTA, NOTARIAT, TRENIRKA, OSNE, VO, GENTE, TARIM, ERAR, ORFEJ, ANABAPTIZEM, KEN NORTON, USAD, TARTINI, IKS, PELE, PRT, INICIATOR, PLAMEN, RILA, AJAR, AST, AO, IU, SVEDRAR, ARON, TA, UN, SOTOCNICA, GIGI, MAJDA KNE, NOSEK, UJETNIK, ERNANI, REIST, BELJAVA, LEAN, SP, AKTOR, SE, JESEN, PN, ASLAN, SARACEN, TRK, ODMOTANOST, ANAR, ZIMIKA, MAR, OV, SELEVKIDI, KALAN, ETER, ČRKA, DIADEM, RJ, NONA, ETEN, IN, ALI, KE, ARAS, KI, EOL, SEJMAR, CRNE MASKE, KOKILA, AE-RONAVT, ANODA, SPIRA, INTRIGANT, KEKE, ERIE, DOSJE, AR AL, PIKA, AJ, EK GLEDALIŠČA ISLOVENIJA šentjakobsko gledališče uubuana ^pis abonmajev za sezono 1995/96 Vpisovanje abonmajev bo potekalo v gleda-liseu, Krekov trg 2, od ponedeljka, 4., do Petka, 8. septembra, in sicer od 10. do 12,-Ure> in v soboto, 9. septembra, od 10. do 12. ure. Abonmajski program za sezono 1995/96 Teda Sehović: KURBE, komedija. Derek Benfield: NISI NA VRSTI, komedija. Anton Tomaž Linhart, Andrej Rozman-Ro-za: PUSTI OTOK, komedija. Publij Terencij Afričan: EVNUH, komedija. ^kiPAUSČE KOPEP Vpis abonmajev za sezono 1995/96 Vpisovanje abonmajev bo potekalo v pisarni Zveze kulturnih organizacij Koper / Gledališče Koper, Verdijeva 3, za dosedanje abonente od 1. do 9. septembra, za nove abonente od 11. do 25. septembra, in sicer-vsak delovnik od 10. do 15. ure, ob sredah do 17. ure. Abonmajski program za sezono 1995/96 Lanford VVilson: ZAZGI (MGL) Tit Macij Flavt: CAZINA (Primorsko dram-sk° gledališče Nova Gorica) Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI (PG-Kranj) Zoran Hočevar: SMEJCI (SLG Celje) George Tabori: VVEISMAN IN RDEČE LICE (SNG Drama) Sergej VerC: SAMOMOR KITOV (SLG Trst) LAŠKO Danes, 3. septembra, bo ob 17. 30 in 20.30 na gradu Tabor gledališka predstava Klinika Tivoli, d.o.o. Igrajo (na sliki): Branko Duriti Đuro, Tanja Ribic, Mirjam Korbar, Jonas 2., Borut Veselko. Režija: Boštjan Tadel. POLETNI LUTKOVNI PRISTAN. MARIBOR Danes, 3. septembra, bo ob 11. uri v LG Maribor, Rotovški trg 2, lutkovna predstava Ferija LainšCka Regratova roža. V atriju mariborskega gradu, Grajska ulica 2, bo ob 18.30 nastopilo LG Rozmanitosti iz Češke s predstavo Jirija Strede Jurašek. SNG MARIBOR Danes, 3. septembra, ob 19.30 bo v veliki dvorani koncert mladih japonskih solistov, ki nastopajo v italijanskih operah. Za izven in brezplačno za lanske abonente. Vpis abonmajev za sezono 1995/96 Lanski abonentje bodo lahko obnavljali abonmaje od 4. do 11.septembra, nove pa bodo vpisovali od 12. do 17. septembra. Abonmajski sistem je ostal nespremenjen, prav tako cene. Informacije po tel.: 221-206 in 28-628. furlanua-julijska krajina Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Mednarodni festival operete 1995 “lagajna gledališča Verdi bo zaprta do 12. septembra. Od tega, datuma dalje bodo na razpolago novi abonmaji in eventuelne rezervacije preostalih prostih mest. rireditve ob 50-letnici Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji V petek, 8.9., ob 18. uri bo v Babni hiši v icmanjih začetek prireditev z odprtjem raz-jjave mladih likovnih ustvarjalcev iz Trsta, °rice in Benečije; v Dolini bo ob 19.30 na-j P godbe Breg in ob 20. uri v Galeriji Tork-a odpftjg fotografske razstave posvečene asi Ota; na K’luži v Dolini bo Se sledila Predstavitev knjižnih novosti ter nastopi ? orov MePZ Primorec-Tabor, 2PZ I. Grbec ■n MoPZ Valentin Vodnik. Lkoroška~ BUberk Ganeš, i, 3.9., ob 11. uri koncert godbe na Pehala Šmihel. SVEČE danes, 3.9. bo pri Adamu, SPD KoCna, ob 1®' Ur' otvoritev 15. slikarskega tedna, ob 20. Ur* Pa koncert na prostem. V soboto, 9. t. m., ob 20. uri bo v Prebenegu koncert za sožitje - dobrodelni koncert z nastopom domačih glasbenih skupin in sicilj-skega ansambla etnorock glasbe Agricantus (izkupiček večera bo namenjen Skladu Lu-chetta, Ota, D’Angelo, Hrovatin V nedeljo, 10.9. bo v Dolini na Gorici ob 18. uri osrednja proslava z zborovskimi, godbe-niskimi in instrumentalnimi nastopi skupin s Tržaškega, Goriškega, Benečije in Rezije. Pozdravi gostov in govor predsednika ZSKD. Gledališče Cristallo V petek, 8.9., ob 11. uri predstavitev nove gledališke sezone, ki se bo pričela 7. oktobra. GORICA Od 3. do 9. septembra bo na sporedu Alpe Adria Puppet festival. ŽELEZNA KAPLA: danes, 3.9., ob 10. uri prijateljsko srečanje. Zbiranje na glavnem trgu, skupen odhod k cerkvi miru na Koprivni in na Luže. Sledila bo družabnost. SVEČE: v sredo, 6.9., ob 18. uri bo pri Adamu srečanje prijateljev Sveskih slikarskih tednov. RAZNE prireditve [SLOVENIJA Ruvija Stripburger v sodelovanju z Zavodom za odprto družbo razpisuje NATEČAJ ZA ENOSTRANSKI CRNO-BELI STRIP ^azeljena oziroma prednostna tematika )e boj proti fašizmu, rasizmu, etnični nestrpnosti ipd. Stripi naj bodo v izvirnem jeziku, s priloženim prevodom v an-".IjSeuHi (za podnapise). Avtorji dvanajstih izbranih stripov bodo prejeli nagra-tlo v vrednosti sto nemških mark, njiho-V jtrj.pt Pa bodo objavljeni v eni od naslednjih izdaj Stripburgerja. Avtorji, katerih dela bodo objavljena, bodo prejeli tn brezplačne izvode. Načrtujejo tudi razstavo vseh prispelih stripov, zato av-..orje prosijo, naj pošljejo originale, ki lun jih bodo vrnili po razstavi. Rok za ,da)° del je 1. oktober 1995. Stripe Pošljite na naslov: Ljubljana, Kersniko-Va 4, soba 412, s pripisom ZA ANTINA-NATEČAJ. Vse informacije dobite vsak torek in četrtek od 12. do 14. ure po telefonu 061/319 662. NATEČAJ ZA KRATKI CRNO-BELI STRIP Ob evropskem letu varstva narave in nezavarovanih območij (1995) razpisuje revija Stripburger v sodelovanju s skupino Živo Zeleni natečaj za kratki Crno-beli strip (obseg do 4 strani) inspiriran s tematiko varstva narave. Stripi naj bodo v izvirnem jeziku z priloženim prevodom v angleščino (za podnapise). Trije stripi, ki jih bo izbrala žirija v sestavi elanov uredništva Stripburgerja in predstavnikov skupine Živo Zeleni, bodo nagrajeni z denarnimi nagradami (500, 300, 200 DEM). Vsa prispela dela bomo objavili v posebni izdaji Stripburgerja. Avtorje prosimo, naj ne pošiljajo fotokopij, temveč originale. Rok za oddajo je 1. oktober 1995. Stripe pošljite na naslov: Stripburger (eko strip), Forum, Kersnikova 4, Ljublja-na.Telefon 061 / 319 662 (torek in četrtek od 12.00 do 14.00). [FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA IBST ^Musei di sera« (Večer v muzejih): v torek, •9-, ob 20. uri v mestnem muzeju C. Sch-I1:i|h (Ul. Imbriani 5) bosta dr. Sergio Cima-r°šti in dr. Adriano Dugulin predstavila naCrte za Verdijev kip. Predvajali bodo tudi "m »Lorenzino de' Medici« (It. ’35) in »Ostrzek« (ZDA ’39). Grad sv. Justa: »De ocenita philosophia« -festival čarovništva. Otvoritev v torek, 5.9., ob 20. uri; sledil bo nastop gledališke skupine Streghissi, Gruppo Magico Triestino in Magic party. V Narodni galeriji je do 10. oktobra na ogled razstava GOTIKA V SLOVENIJI Slikarstvo in kiparstvo GLASBA SLOVENIJA CAFE BELVEDERE. BLED Danes, 3. septembra, bo ob 21. uri nastopila Mia Žnidarič (na sliki). BLED Danes, 3. septembra, bo ob 17.30 v zdraviliškem parku promenadni kon- cert Pihalnega orkestra jeseniških že-lezarjev. Jutri, 4. septembra, bo ob 21. uri v okviru vetierov komorne glasbe na otoku v župnijski cerkvi sv. Martina nastopil Zenski pevski zbor Mirko Skobrne z Jesenic. MOSTEC. UUBUANA Danes, 3. septembra, se bo ob 13. uri v Mostecu začel tretji mednarodni festival ciganske in latino glasbe. Nastopajo: Davor Radolfi in Ritmo Logo (Hrvaška), Alberto Gregorič in Ravbarji (Slo- venija), Surazo (Bolivija), Puerto Rico, Sukar (na sliki), Gaucho, Kontrabant (Slovenija) in Machu Pichu (Peru). SLOVENIJA FJK MODERNA GALERUA Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 30. septembra v Moderni galeriji. Danes Mednarodni grafični likovni center pripravlja javno vodstvo po grafičnem bienalu. Ob 11,-uri bo po bienalu vodil Savel Toplak, kustos MGLC. MALA GALERIJA. Slovenska 35 V Mali galeriji je Se danes na ogled razstava PETRE VARL-SMONCIC z naslovom PITA MOJE MAME. CANKARJEV DOM Razstavi PORTFOLIO - 55 protagonistov konstruirane umetnosti in Josef Albers sta odprti do 10. septembra. V Tivolskem gradu je na ogled razstava del nagrajencev prejšnjega mednarodnega grafičnega bienala. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE. Celovška 23 Gotika v Sloveniji; razstavi Arhitektura in Nastanek, ogrožanje in reševanje likovne dediščine. JAKOPIČEVA GALERUA. Slovenska 9 Pregledna razstava lesorezov iz obdobja 1935-1995, avtorja Lojzeta Spacala je podaljšana do 30. septembra. GALERIJA KRKA. Dunajska 65 V galeriji je do 6. septembra na-ogled razstava scenskih osnutkov, karakternih Studij, slik, risb in grafik Avgusta Černigoja, (na sliki: brez naslova)) GALERUA SMELT. Dunajska 160 V galeriji je na ogled razstava Rože - nosilke podzavestno docutene vsebine Mire Capuder. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI. CELJE V galeriji je na ogled razstava Forma eterna, ki predstavlja osemnajst mladih slovenskih umetnikov Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane ob njeni petdesetletnici. GALERIJA SKUP. Stari trg 21 V galeriji je na ogled razstava kiparke Anamarije Smajdek Komorni kalejdoskop. KO Srečko Kosovel. SEŽANA V razstavnem prostoru je na ogled razstava akvarelov slikarja Marjana Miklavca iz Sežane. GRAFIČNI MUZEJ. ROGAŠKA SLATINA Devetdeset grafičnih listov karikatur-VVilliama Hogartha (1697-1764), londonskega slikarja in bakrorezca, je na ogled do 9. septembra. GALERUA SIVČEVA HIŠA. RADOVUICA V galeriji je na ogled razstava Slike in risbe akademskega slikarja Janeza Zalaznika. Predstavljena so dela, nastala v zadnjih Šestih letih, med njimi tudi najnovejše risbe na papirju, katerih osrednja tema je umetnikova družina. RAZSTAVNI SALON POUK. Titova 12 JESENICE V razstavnem salonu je na ogled razstava jedkanic akademskega slikarja Milana Batista. GALERIJA MURSKA SOBOTA V galeriji je do 18. septembra na ogled razstava 12. mednarodnega bienala male plastike Mala skulptura in objekti v prostoru. Na bienalu sodeluje 37 umetnikov, Slovenijo pa zastopajo Roman Makse, Jože VršCaj, Dušan Zidar ter Mirko Bratuša. TRST Grad Sv. Justa Jutri, 4.9., ob 21.30 celovečerni koncert Andreasa Vollenweiderja. V primeru slabega vremena bo koncert v gledališču Cristallo. Miramarski park Luci in zvoki Danes, 3.9., ob 21.00 in ob 22.15 «11 sogno imperiale di Miramare«. Istočasno je v Konjušnici Miramarskega parka na ogled od 21.00 do 23.00 razstava izkopanin antične Eble. PORDENON V sredo, 13. septembra: Koncert Pina Danieleja skupno s kitaristom Pat Mathenyjem. FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do 8.10. razstavlja James Rosenquist, danes, 3.9., ob 11.30 in ob 22.30 voden obisk razstave z dr. Lorenzom Michellijem. Muzej Revoltella-Galerija v S.nadstr.: na ogled je razstava Studia Tommaseo v organizaciji Glasbenega združenja Chro-mas, tržaške občine in odborništva za kulturo Muzeja Revol-telle. Miramarski park- Konjušnica Do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. Sesljan - Sedež letoviscarske ustanove: do 14.9. je na ogled razstava Vojka Gašperuta. Urnik: vsak dan 10-13, 16-19. GORICA V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«. V dvorani Deželnih stanov na gradu je do 17.9. odprta razstava Gotske cerkve v dolini Soče in v Brdih. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do danes-dve stoletji umetnosti na Koroškem«. Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. oktobra. BELJAK Galerija Freihausgasse: na ogled je retrospektiva beljaskih umetnikov 1945-1995. ŠENTJANŽ V ROŽU K-k center, Stara sola: Do 15.9. je na ogled razstava Zorke Loiskandl-VVeiss z retrospektivo slikarskih del »Od začetka do sedaj«. TINJE Galerija Tinje: Do 17.9. je na ogled stalna razstava lesorezov VVernerja Bergerja in sedemdelnega cikla Valentina Omana. PLIBERK Do konca septembra razstavlja VVerner Berg. 6 RAI 1 @ RETE 4 6.00 6.45 7.30 10.00 10.45 11.45 12.20 13.30 14.00 14.55 15.50 16.50 17.00 18.00 18.10 19.50 20.40 22.35 22.40 23.25 24.00 0.30 Aktualno: Euronews Kvarkov svet - V kraljestvu ruskega medveda Otroški variete Aspetta la banda!, risanke, 8.00 L’albero azzurro, 8.30 La banda dello Zecchino, vmes risanke Verdemattina - Nasveti Masa Aktualno: Sedmi dan, vmes (12.00) papežev blagoslov Aktualno: Zelena linija Dnevnik Variete: Gelato al limone (vodita Benedicta Bocco-li, Massimiliano Pani) Nan.: Italian Restaurant Glasba: Napoli prima e dopo (vodi G. Cinquetti) Sport: Cambio di campo Aktualno ^Zgodovinska regata v Benetkah Dnevnik Nogomet: 90. minuta Vremenska napoved, dnevnik in šport Variete: Stelle sull’ acqua - Veliki poletni cirkus Dnevnik Dokument: Parlami d’amore Marih Poletni baletni maraton Dnevnik, zapisnik, horoskop in vreme Sorrisi a Sanremo (glas.) I RAI 2 6.35 7.25 8.00 10.05 10.30 11.30 12.00 12.05 13.00 13.40 15.20 16.50 18.45 19.35 20.00 20.30 22.40 23.30 23.50 0.20 Nad.: Atto d’amore Dok.: V kraljestvu narave Film: L’ uomo venuto da lontano (dram., ZDA '44, r. K. Vidor), vmes (9.00 in 10.00) dnevnik Domenica Disney, vmes risanke Kviz: Che fine ha fatto Carmen Sandiego? Nan.: Blossom Dnevnik Nan.: L’ arca del dottor Bayer - Šanson in Susy Dnevnik, oddaja o motorjih, vreme Film: Raeconti romani (kom., It. ’58, i. Toto) Variete: Cercando, cer-cando Film: La cruna deli’ ago (vojni, ZDA ’81) Nan.: Hun ter Vreme in dnevnik Sport: Domenica sprint Film: Servo d’ amore (kom., It. ’93, i. R. Giro-ne, O. Piccolo) Aktualno: TG2 dosje Dnevnik in vreme Zidovska kultura Dok.: Američanka v Parizu - Josephine Baker m RAI 3 6.30 6.45 8.50 10.00 12.00 13.30 14.00 14.15 14.30 18.30 18.50 20.30 22.20 22.35 23.55 0.10 2.35 Pregled tiska Variete: Fuori orario Glasba: La strana coppia Film: La vita privata di S. Holmes (krim., ZDA-VB ’70, i. R. Stephens) Sport: SP v kanuju Dok.: Ledeno poletje Deželni dnevnik Popoldanski dnevnik Šport: SP v kanuju, 15.30 gimnastika Dok.: Veverica Vreme, dnevnik, deželne vesti, 20.05 Festival v Benetkah, 20.15 Ippoli-tijeva Edicola - Zanimivosti o festivalu Film: Amsterdamned (krim., Hol. '88, i. M. Van Der Ven, H. Stapel) Dnevnik, deželne vesti Sport: Športna nedelja Dnevnik in vreme Film v originalu: Faces (dram., ZDA ’68, i. J. Marley, G. Rowlands) Proza: L’ avaro ('59) 14.00 15.40 20.30 22.35 0.55 1.05 Nan.: Lou Grant, 8.10 Tre nipoti e un maggiordo-mo, 8.40 Doppio gioco a san Francisco, 9.30 La časa nella prateria, 11.35 Dottori con le ali, 12.30 Moonlighting, vmes (11.30.13.30) dnevnik Film: Maciste nelle mi-niere di re Salomone Nan.: Donna in carriera, 16.10 Charlie’s Angels, 17.10 I časi di Rosie O’Neill, 18.10 Colombo, vmes (19.00) dnevnik Film: Frantic (krim., ZDA ’88, r. R. Polanski, i. H. Ford, B. Buckley) Film: La valle delle bam-bole (dram., ZDA ’68, i. B. Parkins, S. Tate), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Film: Malinconico au-tunno (kom., It. ’58) S CANALE5 6.00 9.00 10.00 11.45 12.15 13.00 13.30 15.30 18.00 20.00 20.30 22.30 22.35 0.30 1.00 Na prvi strani Nan.: Nove pustolovščine W. Tella Film: Robin Hood e i pirati (pust, It. ’60) Variete: Scene da un ma-trimonio Glasba: Lestvica LP (vodi G. Scotti, M. Colombari) Popoldanski dnevnik Variete: Bravo Bravissi-mo (vodi M. Bongiorno) Film: I segreti di Filadel-iia (dram., ZDA ’59, i. P. Newman, B. Rush) Aktualno: Speciale Forum Dnevnik TG 5 in vreme Kviz: II quizzone Zanimivosti o filmu Un indiano in citta Nan.: N e tv York Police Department (i. D. Caruso) Nočni dnevnik Sul luogo del delitto ITALIA 1 6.30 11.30 12.25 12.45 14.15 16.00 18.00 19.30 20.00 20.30 22.30 0.30 1.35 Otroški variete, vmes risanke in nanizanke Nan.: Superbov Odprti studio Sport: Vodič nogometnega prvenstva, 13.15 Grand Prix (vodi A. De Adamich) Film: In tre si litiga meglic (kom., ZDA ’87) Film: Passaggio per il Pa-radiso (kom., ZDA TIS) Nan.: Tarzan, 18.30 Ma-gnum P.I. (i. T. Selleck) Odprti studio, vreme Nan.: I vicini di časa Film: Scuola di polizia 3 - Tutto da rifare (kom,, ZDA ’86, i. S. Gutten-berg, Bubba Smith) Film: Squadra antitruffa (krim,, '77, i. T. Milian) Italija 1 Sport Film: 00-2 Agenti segre-tissimi (kom., It. ’64) # TELE 4 19.15 20.30 22.35 21.50 Dogodki in odmevi Nan.: II mio amico fanta-sma, 21.20 Maguy Nad.: Čarobna (•) MONTECARLO 14.00 12.15 17.15 20.00 20.40 23.05 18.45, 21.00, 22.45 TG Verde Fazzuoli Sport: Universiada ’95 Sport: TMC Speed Film: Diritto d’ amare (dram., ZDA ’89) Sport: kolesarstvo 20.25 20.30 20.45 RAI 3 slovenski program Risanka: Filip Dnevnik Dok.: Soča, zelena reka S? Koper Euronetvs Slovenski program Kam vodijo naše stezice Novi zakon o šolstvu Vsedanes »Rotocalco noshano« V ospredju - avtor Bruno Agrimi Žrebanje loto Globus Trn v srcu, ital. nad. Igrajo: Anne Canovas, Roberto Petruziello in drugi. Režija: Giovanni Fago Vsedanes »Vela...diamo noi!« - oddaja o jadranju $T SLOVENIJA 1 raMP Avstrija 1 Arabela se vrača, ponovitev 20/26 češke na-daljevake Živ žav, ponovitev Odprava zelenega zmaja, ponovitev 2. dela slov. nad. Nedeljska maša Folkart '95, 2. oddaja Obzorja duha Svet divjih živali, angleška plz serija, 9/16 Ljudje in zemlja Poročila Podeželski utrip, pon. 6. dela angl. naniz. Saturnin, češka komedija V rokah tujcev, ameriški film Policisti s srcem, avstralska naniz., 4/26 del TV dnevnik 1 Po domače Risanka Loto TV dnevnik 2, vreme, šport. Zrcalo tedna 20.10 21.45 22.40 23.00 Zakladi sveta: Srilanka, francoski pustolovski kviz, 10., zadnja oddaja Velika potovanja z vlakom, angl. dok.serija TV dnevnik 3, vreme Sova Ločeni toda enakopravni, 2., zadnji del amer. nadalj. IT SLOVENIJA 2 10.00 11.00 11.55 12.50 13.50 16.10 17.15 18.15 19.18 19.30 19.50 20.10 22.55 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper Jose Carreras - moja Barcelona Majski cvetovi, 9/13 del angleške nanizanke VVildbach, 8. del, nemške nadaljev. Dersu Uzala, ruski film Fundacija Ana A. M. Slomšek, dok. film Športna nedelja SP v kajakih in kanujih Loto TV dnevnik 2, vreme. Zrcalo tedna Nedelja na deželi, francoski film Športni pregled, Rolkanje, reportaža 06.00 08.35 09.05 09.40 10.30 10.55 11.20 11.45 12.10 13.20 14.55 16.30 18.05 18.30 19.00 19.30 19.45 19.54 20.15 21.05 22.50 22.40 22.45 23,20 01.15 03.25 05.15 Deklica iz prihodnosti, iz drugega sveta Skrivnostna buča, lutkovna igrica Duck Tales Benjamin Rožca Speedy Gonzales Duck Tales Bugs Bunny Parker Levvis, pon. Superman, pon. Na pomoč, doktor prihaja, angleška komedija, 1956 Športno popoldne Nadčutni lov na žarečo piramido, ameriška komedija, 1988 Polna hiša Vozovnica za dva Korak za korakom Cas v sliki Vreme Pogledi od strani Dr. Markuš Merthin, 12. del Pravi dunajčan se ne da: Sama jeza Sound And Movie, Filmski skladatelji v Hol-lywoodu Novo v kinu Vizije Čajkovski - genij in blaznost, angleški film, 1970 Režija: Ken Russel Richard Chamberlain igra Petra Iljiča Čajkovskega v filmu, ki pripoveduje o življenju ruskega skladatelja od leta 1875 do njegve smrti 1893 Nagrada, ameriški film, 1963 Karavana žensk, ameriški vestern, 1951 Doktor Trapper John ponovitev mREP Avstrija 2 09.00 09.05 Cas v sliki Buona sera, gospa Campbell, ameriška komedija, 1968 11.00 12.00 12.30 Pogovor z novinarji mačke, 5., zadnji del Orientacija A KANALA 13.00 13.05 13.30 14.00 ■ Kalieopko Burleska Male živali K m Splošna praksa, ponovitev (f g Epikurejske zgodbe m Žametne vrtnice, Čestitke nRj Žametne vrtnice, ponovitev Generacija transformerjev n Živeti danes Vreme s & Beverly Hills 90210 III, i ponovitev 28. dela Beverly Hills 90210 III 29. del nanizanke i .4 Kino, kino, kino l S Znani leteči predmeti, Biiil ponovitev filma I S Cas v sliki Tednik Dober dan, Koroška Pogledi od strani Grešna vas, nem. kom Čas v sliki Klub za seniorje Lipova ulica Kristjan v času Slika Avstrije Avstrija danes Cas v sliki Vreme Sport James Bond: V tajni službi njenega veličanstva, angleški film, 1969 Cas v sliki Columbo: Kdor se zadnji smejetev, ameriška kriminalka, 1989 Kadar slon skače čez plot francoska komedija ■ i »2»; mm© Slovenija 1 zine)' 20.00 Prenos RMI. 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 uhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 10,05 Šaljivci so med nami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.25 Za naše kmetovalce; 14.15 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15,30 Dogodki in odmevi; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Gost; 18.00 Reportaža; 18.30 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22,30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23,05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.50 Kulturne prireditve; 9.45 Uganka: 10.40 Gost; 11.35 Obvestila; 13.00 Šport, vmes glasba in informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 19.30 Top albumov; 21.00 Drugi val, vmes Zrcalo dneva. Slovenija 3 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00. 18.00,Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 9.00 Evangeličansko bogoslužje; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 Ljubljanski madrigalisti; 14.05 Zabavna igra; 15,30 Dogodki in odmevi; 16.05 Znana in manj znana glasba; 18,05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Skandinavski skladatelji; 22.05 Sodobni literarni portret; 22.30 Vokalno-in-strumentalna glasba; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 Nočni program RS. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 -96,4- 100,3-100.6-104,3 -107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17,30 Poročila; 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, koledar; 8.20 OKC obveščajo; 9.00 Za zdravje; 9.15 Od zrna do klasa; 9.30 Po domače; 10.10, Primorski kraji in ljudje; 10.35 Javna odd. v Zani-gadu; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?; 14.30 Nedelja na športnih igriščih; 16.00-17.30 Športno popoldne; 17.35-19.00 Naša pomlad; 18.00 Nogometni večer; 19.30- 23.15 Večerni pr. MV. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Radijska igra; 9.00 Saltimban-chi; 9.30 Kulturna poročila; 9.45 Knjižne novosti; 10.00 Film tedna, gledališče; 11.00 Narečna oddaja Su e zo per le con-trade; 11.30 Aktualnosti 12.00 Glasba po željah 14.30 Športna nedelja 17.32 Lestvica LP; 18.00 London Calling (lx me- \^sečno Alpe Adria Maga- R. Glas Ljubljane 6.15, 11.15, 12.15, 15.15, 17.15 Poročila; 7.00 Kali-merova druščina; 9.30 Kam danes; 10.00 Horoskop; 12.00 Duhovna misel; 13.00 Reportaža; 14.00 MTV Slov. glasbena lestvica; 15.00 Vodeni program; 16.45 Vreme; 17.15 Hollywood - oddaja o filmu; 19.00 Ameriška glasbena lestvica; 22.30 Jazz galerija; 1.00 Sat. Radio Kranj 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.00 Utrip s šuš-tarske nedelje; 9.40 Prvi spust z gorskimi kolesi z Jošta; 10.00 Mojstri kuhanja; 11.00 Po domače; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Kmetijska oddaja; 13.00 Dobrodošli med praznovalci; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.20 Hitro, daleč, visoko; 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj; 19.30 Večerni pr. - Glasba po izboru S. Rogelj. Radio Maribor 9.00, 10.00, 13.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 9.05 Iz roda v rod; 9.30 Vstopite, prosim; 10.05 Marjanca; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.25 Osmrtnice, obvestila; 11.35 Meh za smeh; 12.00 Mariborski feljton; 13.05 Želeli ste; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Šport in glasba; 20.00 Nedeljski klepet; 23.15 Nočni pr. Radio študent 0.00 RoboKloaka; 11.00 Poklopredpotop; 12.00 Nisam ja odavde; 15.30 Kaj nam lahko danes ponudi estetska teorija?; 17.00 Ekologija: Apokalipsa ali optimizem?; 19.00 TB: Monster Magnet; 20.00 Jon Elster - Kislo grozdje, 2. del; 21.00 Ol-dies Goldies Chart; 23.00 Koncert: The Roots. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14,00 Poročila; 8,20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Mladinski oder: Dečki Pavlove ulice (r. M. Sosič, 3. del); 10.50 Veselo po domače; 11.00 Cakole na placu; 11.15 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice, nato Glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Satirični kabaret: Prežganka št. 2 (S. Verč, B. Kobal); 14.50 Tro-picana; 15.00 Z naših prireditev, nato Potpuri; 16.00 Iz studia z vami: okrogla miza (izbor); 17.00 Šport in glasba; 18.30 Potpuri; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 11.30,15.30, 17.30 Poroči-la;10.00 Izmenično Jutranji val - Nedeljska matineja. Radio Koroška 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (p. Štefan Krampač); 18.10-18.30 Za vesel konec tedna. Nedelja, 3. septembra 1995 TENIS / ODPRTO PRVENSTVO ZDA Sampras zlahka Becker v formi Nemec po dobri igri ugnal neugodnega Stoltemberga - Seleševa že v osmini finala ,NEW YORK - Zimbab-vijec Byron Black je v rugem krogu odprtega eniSkega prvenstva ZDA Pternagal devetega nosil-Šveda Thomasa Enqvi-®ta s 6:4, 6:4, 3:6 in 6:3, esta nosilka Mary Pierce Pa je morala priznati pre-Amy Frazier. Tretja ^°silka Španka Arantxa , anchez Vicario je v 3. r°gu Argentinki Mariji Jose Gaidano prepustila le 1 'Ste (6:3, 6:0), deveta Postavljena igralka Argen-utka Gabriela Sabatini je ua še boljša, saj je Bel-8’lka Sabina Appelmans dobila le dve igri (6:1, , •!), prav tako gladko pa )e v 2. krogu pri moških ^tuagal American Pete ^Pras, drugi igralec na Svetu, ki je Peruanca Jai-j^eja Yzago odpravil s •J. 6:4 in 6:3. d prvem dvot tetjega kroga je B ecker po zelo zanii dt kakvosmi igri odps Avstralca Stoltembe 1 ie na jakostnih lei oah postavljen šele 23. mestu, a je tokrat sveta. »Zelo dobro se poCu-ttn. Lani sem izgubil v Prvem krogu, torej sem le-os za 300 odstotkov oljši kot lani,« je dejal Brez težav je v o: nala naporedovah ^onika Seleš. Jaj jdtnio je v v vsake ° eh setov prepust eno igro. Izidi; moški - 2. ?. Black (Zim) - Er [Sve, g) 6;4; 6.4i 3:f JJdster (Avt, ; tVoodforde (Avs) 4:f •2, 6:4; Carlson (E Pete Sampras je v 2. kolu zmagal lažje kot Agassi (AP) Braasch (Nem) 6:7 (2:7), 6:7 (3:7), 7:6 (7:4), 6:5 predaja Braasch, Sampras (ZDA, 2) - Yzaga (Per) 6:1, 6:4, 6:3; Krajicek (Niz, 12) - Gimelstob (ZDA) 6:4, 6:2, 6:4; Courier (ZDA, 14) - Lareau (Kan) 6:3, 6:4, 6:4; Tebbutt (Avs) -VVheaton (ZDA) 6:3, 6:3, 6:4; VVoodbridge (Avs) -Hlasek (Svi) 6:3, 6:4, 3:6, 6:2; Stich (Nem, 8) -Gumy (Arg) 6:3, 1:6, 6:2, 2:6, 6:3; Philippoussis (Avs) - Gdllner (Nem) 7:6 (7:5), 6:2, 7:5; Martin (ZDA, 15) - VVilander (Sve) 6:4, 6:2, 7:5; Draper (Avs) - Cesnokov (Rus) 6:3, 4:6, 4:6, 7:6 (7:3), 6:3. 3. krog: Becker (Nem, 4) -Stoltemberg (Avs) 6:2, 4:6, 6:0, 6:4, Vacek (Ceš) -Perreira (Ven) 4:6, 7:6, 6:2, 7:6, Palmer (ZDA) -Sergsjan (Arm) 6:3, 6:2, 6:2. Zenske - 3. krog: S anchez Vicario (Spa, 3) -Gaidano (Arg) 6:3, 6:0; Sabatini (Arg, 9) - Appelmans (Bel) 6:1, 6:1, Hingis (Svi) - Hy-Boulais (Kan) 4:6, 6:1, 6:4; Frazier (ZDA) - Pierce (Fra, 6) 6:3, 7:6 (8:6); M. J. Fer-nandez (ZDA) - Adams (ZDA) 6:3, 6:1; Rubin (ZDA) - G. Fernandez (ZDA) 7:6 (7:5), 6:1. Date (Jap, 7) - Labard (Arg) 3:6, 6:1, 6:4, Schultz (Niz, 16) - Gavaldon (Meh) 6:2, 7:5, Garrison (ZDA) - Arendt (ZDA) 6:0, 7:6, Huber (Nem, 11) - Makarova (Rus) 2:6, 6:3, 6:1, Seleš (ZDA, 2) -Kamio (Jap) 6:1, 6:1. H TENIS / NA JAPONSKEM h Katarina Srebotnik in Tina Pisnik priborili Sloveniji svetovni naslov Ekipno v prvenstvu do 14 let JAMANAKAKO-Slovenska teniška ekipa deklic do 14 let je včeraj pozno ponoči po našem Času dosegla najvecji uspeh v zgodovini slovenskega tenisa. Na ekipnem svetovnem prvenstvu v japonskem Jama-nakaku sta Tina Pisnik in Katarina Srebotnik v finalu z 2:1 premagali Madžarke in tako postali svetovni ekipni prvakinji. V prvem srečanju posameznic je Tina Pisnik s 7:6 in 6:3 premagala Szilvio Szegedi, nakar je Katarina Srebotnik izgubila drugo srečanje proti Zsofiji Gubacsi s 6:4, 3:6 in 4:6, tako da se je konCna odločitev prenesla na igro dvojic. Tu sta bili Pisnikova in Srebotnikova odlični in na koncu povsem zasluženo slavili proti Iloni Szali in Zsofiji Gubacsi s 6:3 in 6:3. Ekipa, v kateri je bila poleg Pisnikove in Srebotnikove tudi Tina Hergolt kot rezerva, se bo v domovino vrnila v torek. KOLESARSTVO ZARAGOZA - Spanec Abraham Olano je presenetljivo dobil prolog kolesarske dirke Po Španiji. Petindvajsetletni tekmovalec je 7 km prevozil v Času 7 minut in 51 sekund in ugnal tudi favorita Vuelte Alexa Zulleja (Švica), ki je zaostal za štiri sekunde. Tretje mesto je v lepem sončnem vremenu presenetljivo zasedel italijanski Sprinter Adriano Baffi (8:03) pred Zullejevima moštvenima kolegoma Johanom Bruyneelom (Belgija) in Laurentom Jalabertom (Francija, oba 8:04). Slednji je na lanski Vuelti dobil kar sedem etap. Olano je progo prevozil s povprečno hitrostjo skoraj 53 km/h. Poleg Zulleja so favoriti za zmago še Latvijec Pjotr Ugrumov (21 sekund za Zul-lejem), Spanec Melchor Mauri (+ 17 sekund), Danec Bjarne Rij s (+11 sekund) in Jalabert. Vuelta se bo končala 24. septembra, dva dni pozneje pa se bo v Kolumbiji začelo svetovno prvenstvo, zaradi katerega se je Miguel Indurain znova odpovedal nastopi na najpomembnejši dirki v svoji domovini. Današnja prva etapa od Zaragoze do Logrona bo dolga 186 km. NOVICE Po dirki po Venetu Martini izbral 18 reprezentantov Po dirki po Venetu, na kateri je zmago slavil Van-zella, je selektor italijanske kolesarske reprezentance Alfredo Martini sporočil Širši seznam 18 kandidatov za nastop na svetovnem prvenstvu, oktobra v Kolumbiji. Martini je izbral naslednje kolesarje: Gianni Bugno, VVladimir Belli, Francesco Casa-grande, Davide Cassani, Bruno Cenghialta, Claudio Chiappucci, Stefano Colage, Stefano Della Santa, Massimo Donati, Alberto Elli, Gianni Faresin, Maurizio Fondriest, Giorgio Furlan, Ivan Gotti, Paolo Lanfranchi, Marco Pantani, Oscar Pelliccioli in Leonardo Piepoh. Na SP v Kolumbiji sme vsaka država uvrstiti le dvanajst kolesarjev. Dokončni seznam bo Martini sestavil po dirki po Laciju. Pri izbiri reprezentantov ni prišlo do presenečenj, Ce ne upoštevamo Massi-ma Donatija, ki ga na začetku Martini ni uvrščal med kandidate, si je pa mesto v reprezentanci zaslužil po zmagi v Esteju in včerajšnjim tretjim mestom. Gianni Bugno, ki naj bi bil eden glavnih adutov italijanskega moštva je včeraj prispel na cilj kot 34. s tremi minutami zaostanka, vendar Martinija to ne skrbi: »Do začetka prvenstva manjka še 36 dni, vsakomru lahko enkrat spodrsne,« je dejal Martini. Sestri Mauri ostali brez zlata FORM Dl SOPRA - Juri Donini (gozdne straže) iz Rima in Paola Bazzi (Sci club Bellano) iz Coma sta na državnem prvenstvu v smučanju na travi osvojila naslov prvaka v slalomu. Po dvbeh spustih je bil Donini za sekundo 45 stotink hitrejši od Luče Ra-gazzija, Bazzijeva pa je bila boljša od tržaških sester Cristina in Patrizia Mauri. Smrt nogometaša, ki je padel z balkona GAVARDO (BRESCIA) - 25-letni Edoardo Bortolot-ti, bivši nogometaš Brescie in italijanske reprezentance pod 21 let, je včeraj umrl zaradi težkih ran, ki jih je zadobil pri padcu z balkona svojega stanovanja v Gavardu pri Brescii. Vse kaže, da je Borto-lotti napravil samomor. Edoardo Bortolotti se je tro-dil 8.1.1970 v Gavardu. V A ligi je debitiral 4.10.1992 pri Foggii. V A ligi je igral 11, v B hgi pa 50 tekem. Medtem je bil tudi suspendiran, ker je jemal kokain. Zadnje Čase, tudi zaradi osebnih problemov, skoraj ni igral. V vasi je dobil zaposlitev kot skladiščnik. Včeraj pa tragična smrt. Jacpues Villeneuve najhitrejši VANCOUVER - Kanadski pilot Jacques Villeneuve je bil včeraj najhitrejši na treningu za Veliko nagrado Vancouvra v formuli »indy«. Na bolidu rey-nard-ford cosvvorth je vozil s povprečno hitrostjo 177, 149 km na uro in bil hitrejši od Američanov Michaela Andrettija (lola) in Robbyja Gordona (rey-nard). Sedmi najboljši Cas je dosegel Italijan Teo Fabi na reynardu. Tekma za VN Vancouvra bo danes na progi dolgi 274 km (sto krogov). VRSTM RED VČERAJŠNJEGA TRENINGA. 1. Villeneuve 55:695; 2. Andretti 55:821; 3. Gordon 55:870; 4. Bobby Rahal (ZDA) lola mercedes-benz 55:933; 5. Al Unser Jr (ZDA) penske mercedes-benz 56:040. NOGOMET / KVALIFIKACIJE ZA EP Kdo ob Rovanelliju v konici? Slovenija danes na Goriškem FIRENCE, GORICA - Kot vedno doslej, in še poseb- »azzurrih« pred vsako tekmo, pomembno ali ne, na dolgo in široko. Polemik ne manjka. Tudi tok- Sfi’o^° I6 vodstvo reprezentance prevzel Arrigo Sacchi iei kil?1 Mb°v sredo v Vidmu. Piše at pred kvalifikacijskim srečanjem za EP s Slovenijo, v sredo v Vidmu, redmet živahnih pogovorov navijcev in vse nogo-Pa p6 ItaliJ’e ie P° izločanju iz reprezentance vratarja ghuce seda še dilema, kdo bo v konici napada igral Poteg Ravanellija. Kandidati so trije: Zola, R. Baggio in Spori. Koga bo izbral Sacchi, je za sedaj še tajnost, ce ?.e*xy *V-v SPLIT -° BRUSELJ 12/16. 1020 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ibb 7 in 13 uri. o KIJEV 17/20 ' .0-/21 RIM — SKOPJEo ’ SOFIJA 10/21 ____ loto DOLŽINA DNEVA TEMPERATURE MORJA IN REK NAPOVED ZA POMORSTVO Sonce bo vzšlo ob 6.24 in °c °c zašlo ob 19.38. Dan bo dolg Trst 20,0 Mura 18,6 Veter v slovenskem Primorju: 13 ur in 16 minut. Luna bo Malinska 24,0 Sava (Radovljica) 13,4 zjutraj: vzšla ob 15.21. Portorož 22,0 Sora 15,9 ESE 5 do 10 vozlov Poreč 23,0 Ljubljanica 17,6 Split 25,0 Vipava 12,2 popoldne: M. Lošinj 25,0 Bohinjsko jezero 21,0 VVNVV 5 do 10 vozlov Dubrovnik 25,0 V . a- v — J L PLIMOVANJE Danes: ob 6.35 najvisje 8 cm, ob 11.01 najnižje 0 cm, ob 17.12 najvisje 22 cm, ob 00.47 najnižje -33 cm. Jutri: ob 7.51 najvisje 19 cm, ob 13.12 najnižje -6 cm, ob 18.51 najvisje 26 cm TEMPERATURE V GOI 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 13 10 8 4 1 -1 BI0PR0GN0ZA Pod vplivom hladne fronte, ki se bliža Sloveniji se bo obremenilni vpliv vremena na počutje postopoma krepil. Predvsem popoldne bodo vremensko občutljivi ljudje imeli manjše težave, bodo bolj utrujeni, nemimi in potrti in tudi spali bodo slabo. V0X POPULI Kakršen kimavec, takšen sušeč. ««« Kadar se začne dan povraćati, začne tudi mrzleje prihajati. MARIBOR O 10/17 5/16 (A) O M. SOBOTA O 10/17 V Sloveniji: Oblačno bo, občasno bodo krajevne padavine, deloma plohe in nevihte. Sosednje pokrajine: Povsod bo oblačno, padavine se bodo razširile nad vse sosednje pokrajine. Vmes bodo nevihte. M. SOBOTA O9/'* A---A-—) CELJE CKj ° 10/’5 — -6t6. x_a : v ZAGREB ,0/15 n V Sloveniji: Ob lačno bo in deževno, popoldne bo dež od zahoda ponehal. Obeti: V torek bo po večini suho in topleje. Vec sončnega vremena bo na Štajerskem in v Prekmurju. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Italijanski razbojniki strah in trepet brazilskih bogatašev lil SAO PAOLO-Zani-miva zgodba o France-scu Mangano in njegovi skupini roparjev je po stotih letih tišine končno prišla na dan. Glavno zaslugo ima pri tem Alvaro Rizzoli, sodolog na Federalni univerzi v Sao Carlosu, ki je zgodovinsko rekonstruiral legendo o slavnem roparju. Tolpo roparjev Mangano so takratni časopisi označevali kot mogočno skupino triindvajsetih roparjev, morilcev in podtikalcev požarov. Skoraj vsi so bili italijanskega porekla. Bili so pravi strah pokrajine blizu Sao Paola, kjer so se plantaže kave skrivale med tropskimi gozdovi. Francesco Mangano je bil sprva izredno spoštovan kalabrijski trgovec, bil je poročen in je imel dva otroka. Ko je leta 1895 v mestecu Sao Carlos, 200 km od Sao Paola, razsajala rumena mrzlica, ki je med italijanske priseljence prinesla smrt, lakoto in težke delavne razmere na plantažah, je Mangano na božični dan skupaj s petimi sodelavci zažgal kmetijo portugalskega veleposestnika. Tako se je začela njegova razbojniška življenjska pot. Razbojniški tolpi se je nato pridružilo še več pristašev. Med njimi je vladala anarhija in nekakšen mafijski duh. Oviti v črna ogrinjala, s papirnatimi maskami na obrazu so bili prava mora veleposestnikov, železniških strojnikov in poštnih vozov, ki so potovali tam mimo. V treh letih do leta 1898 so Manganovi razbojniki izvedli kar 30 ropov, umorili so štiri osebe in zaplenili na tisoče kontosov, takratne denarne enote. Dokaj velika vsota, če pomislimo, da je v tistih časih črnski suženj veljal le dva kontosa in pol. Bili so kar iznajdi!vi. Nekoč je Manganu celo uspelo uspavati cel hotel, v katerem so prenočevali veletrgovci kave. Vino je zastrupil z opijem in iz recepcije hotela odnesel težko skrinjo, v kateri so gostje hranili svoj denar. Portugalski policijski komisar Gaspar Berran-ce ni dal miru roparski tolpi, dokler razbojnikov ni prijel, ker jih je izdal eden izmed pristašev. Mangana so obsodili na 26 let zapora, potem pa so kazen znižali na 20 let, saj se je zanj zavzela italijanska skupnost in Mes-saggero, italijanski časopis v Sao Paolu, češ da so bili razbojniki le nekakšni uporniki zoper nasilstvo veleposestnikov. UfOOi Vel V* VeI likih se marši 'Kn im Vi lahko prep mina BONN - »Danes neopravljeno delo, te bo preganjalo tudi v spanju. Ne odloži ga za jutri, opravi ga takoj!« Plakat s tem napisom se je pojavil v nemških uradih leta 1930. Na njem je bila tudi risba spečega mladeniča z nagubanim celom, kot da bi ga tlačila mora. Nad njim pa se je sklanjala prikazen, ki mu je s prstom grozila, z drugo roko pa kazala na listine in mape z zamujenim delom. To pa je le eden od tolikih plakatov, s katerimi so v tridesetih letih poskušali zvišati storilnost uradnikov in jih bodrili. »Ne sedi z ukrivljeno hrbtenico!«, »Ne obrekuj svojih delovnih kolegov!«..., taki in podobni plakati se sedaj bohotijo v miin-chenskem Stadtmuseumu, na razstavi, ki je posvečena uradniškemu življenju. To je doživelo svoj razcvet predvsem v dvajsetih in tridesetih letih v skoraj vseh industrijskih državah. Izhodiščna točka pa je knjiga novinarja in pisatelja Siegfrida Kracauerja »Uradniki«, ki jo je napisal leta 1930. Takrat je bilo v Nemčiji 3,5 milijona »belih ovratnikov«, kot tudi pravijo uradnikom. Danes jih je več kot 17 milijonov in predstavljajo najbolj množični »poklic«. Miin-chenska razstava poskuša skoraj filmsko prikazati življenje povprečnega uradnika od budnice zgodaj zjutraj, poti na delo, kjer ga čakajo stolica, pisarniška miza, peresa, svinčniki, žigi, police polne map in dokumentov, pa tudi računalniki, glavni predmet more'in stresa za manj sposobne uradnike. Razstava prikazuje tudi postopen in neustavljivi prodor žensk v urade. Po delu pa miinchenska razstava prikazuje tudi prosti čas, konce tedna in dopuste uradnikov. Kot v tridesetih letih, tudi sedaj večina uradnikov poskuša realizirati svoje ambicije izven delovnega prostora. V tridesetih letih so se berlinski uradniki podajali v naravo, na izlete v bližnjo okolico, zvečer pa v kinodvorane. Kot je zapisal nemški tisk, večina ljudi prepozna na razstavi samega sebe. Stara ameriška tradicija Divji zahod je še živ in covvbojske tradicije tudi, sicer si ne bi razlagali prisotnosit črede krav in njihovih cov/bojev sredi sodobnega mesta