CENA 120 din - Leto XL - Št. 21 Kranj, torek, 17. marca 1987 SSEGLAS LET glasilo socialistični zveze delovnega ljudstva za gorenjsko lil sta-■ajfl te ip*' ve- d* |Wi smo v preteklost in hj!anJost, slepi za Rodnost *&{;» £'a*elj, svetovalec pri predsedstvu I da je kulturnega, argumentirane- No "^^nega dialoga pri nas veliko pre- Za telefonski priključek tudi milijon in več Želja po telefonu je iz dneva v dan več. Marsikje so se že lotili gradnje telefonskega omrežja. Vendar kaže, da bo vedno težje priti do telefonskega priključka. Trgovke nimajo krpanovske moči Proizvajalci živil bržčas pozabljajo, da naše trgovke nimajo krpanovske moči ,in jim še naprej pošiljajo v trgovine 50-kilogramske vreče sladkorja, vreče s trideset kilogrami piškotov ... Soočenje dveh svetov Gorenjevaščani so obravnavali poročilo o gradnji Rudnika urana Žirovski vrh in njegovem vplivu na okolje. Rudnik naj se ne širi, je bil sklep peturnega pogovora. stran 4 stran 7 stran 12 iti se neizbrisno za-\ pekovo zavest, v člo-^leJ^enJe- Vojna in nje-^lce pa so še posebej % *a otroka, posebno če staršev, doma, brez pomočnikov in brez skrbnikov, ki bi mu pomagali in ga usmerjali. Če je za koga veljal pregovor, da je najhuje biti sam, potem je veljal za otroke, ki so po vojni ostali sami. Na stotine jih je v Sloveniji doživljalo takšno usodo. Nad sto se jih je aprila leta 1940 zbralo v Kranju v posebnem mladinskem domu Franceta Prešerna. Takratna oblast jim je pod geslom, da so otroci padlih borcev otroci naroda, ponudila zavetje in šolanje v tem domu. Prihajali so iz različnih krajev Slovenije in iz drugih krajev Jugoslavije, iz Trsta in od drugod. Postali so velika družina kranjskega doma, kjer si je večina izbrala tudi življenjsko pot. »Prihajali so plašni in ko-rajžni, različnih starosti in tudi narodnosti, vendar jim je bilo skupno to, da so imeli vsi za seboj težka leta gorja,« se spominja prva upravnica doma Smilja Gostiša. »Dom je začel kmalu sprejemati tudi druge otroke, ki so zaradi različnih razlogov ostali sami ali so se šolali v Kranju. Kmalu je ustanova prerasla v prvi vajeniški dom v Kranju. Večini je bil kranjski dom dobra šola za življenje, usmerjevalec v zrela leta samostojnega življenja. Vsak od njih ima žalostne in prijetne spomine, vendar se prvi ponavadi pozabijo, ostanejo pa samo prijetni.« Kot otroci so se spoznali in tudi razšli, v štirih desetletjih so se le redki srečevali. V soboto pa je bilo v kranjskem Domu JLA prvo- srečanje gojencev mladinskega doma Franceta Prešerna. Nad 90 jih je prišlo in mnogi med njimi se niso več poznali. Nagovorila jih je, tako kot pred 41 leti, takratna upravnica Smilja Gostiša. Kulturni program so pri- pravili učenci osnovnih šol Simona Jenka in Staneta Žagarja iz Kranja ter Linhartov oder mladih iz Radovljice. Zaigral jim je ansambel kranjske vojašnice, pokroviteljstvo nad srečanjem pa sta prevzela kranjski občinski odbor Zveze borcev in Dom JLA. Odslej se bodo pogosteje srečevali. Naj bo dobra udeležba na prvem srečanju spodbuda tudi tistim, ki jih danes ni bilo, pa bi bilo v prihodnje prav, da bi se nam pridružili, so dejali na snidenju. J. Košnjek Foto: G. Šinik V edini pralnici avtomobilov v Kranju, pri Boltezu na Prim-skovemje v teh dneh velika gneča. Vrsta avtomobilov seže večkrat tudi na glavno cesto in spravlja v nejevoljo druge udeležence v prometu. Vseh teh težav pa ne bi bilo, če bi se otoplilo, ker bi marsikdo potem tudi sam opravil z umazanijo svojega avtomobila. — Foto: F. Perdan tone jekla iz nove jeklarne Oh [i1**. 16. marca 5 [• un v novi jeklarni na belškem po- 9 V petek, 13. marca, M^'; Uri v novi jeklc kttji esenicah Prvič vroče testirali novo bL^So n° Pec- Nekatere pomožne naprave ^'ki ■'>0vsem pripravljene za obratovanje, % h je Src>o novega objekta, pa je prestala ^■sku.sr,jo. jyj utiranje jo uspelo in vlili so prvi ^V>U jeklurna je pri prvem poskusu dala 73 ton novega kvalitetnega jekla. Vroče testiranje bodo v tem mesecu nadaljevali, opravili bodo še nekatera druga dela, predvsem bodo montirali zvočno izolirno komoro peči in fasade. Aprila bodo poskusno proizvodnjo nadaljevali. Novo jeklarno na Beli bodo slovesno odprli ob letošnjem 1. maju. D. S. Je bil družbeni denar koristno porabljen? Kranj, 16. marca — Svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri občinski konferenci SZDL Kranj pripravlja v četrtek pogovor o tem, kakšen je bil učinek intervencijskih in drugih družbenih sredstev pri pospeševanju živinoreje in delu /ivinozdravniške službe. Člani sveta, predstavniki kmetijske zadruge, živinorejsko-veterinarskega zavoda, zadružne zveze, intervencijskega sklada, zavarovalnice in drugih organov in organizacij ter zadružniki-živinorejci bodo spregovorili tudi o skupinskem zavarovanju živine v kranjski občini, o zakolih v sili in vzrokih za pogin živali, o preprečevanju vnetja vimena pri kravah in o laboratorijskih analizah. Sklepe bodo posredovali samoupravni interesni skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe, ki bo nadomestila intervencijski sklad. Zadružna zveza Slovenije pa sklicuje jutri, v sredo, pogovor o razmerah v živinoreji. Položaj je namreč kritičen in ne zagotavlja uresničevanja sprejetih ciljev. Odkupna cena mleka in mesa tudi po zadnji podražitvi ne pokrije izdatkov prireje. C. Z. (ubganska banka Temeljna banka Gorenjske t GLAS 2. stran NOVICE IN DOGODKI TOREK, 17. MARCAjj!! PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Bo za nami le Afrika? Kranj, 12. marca — Milan Kučan, predsednik predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, je v predavanju slovenskim direktorjem razčlenU sedanji gospodarski in politični položaj v Sloveniji ter opozoril na grozeče zaostajanje, če ne bomo hitro in pametno ukrepali. • Pogosto je slišati vprašanja, ali smo bili pred leti glede razvitosti bliže Koroški kot danes. Ali smo res zaostali zaradi juga, zaradi solidarnosti z njim ali zaradi slabih in nespodbudnih ciljev, zaradi spanja na ugodnostih. Vprašajmo se, ali nismo zapravljali lažnega zaslužka doma, za kaj smo porabili draga tuja posojila, kaj sploh znamo in hočemo proizvajati, ali imamo sploh ambicije, da dobro prodajamo. Ali smo resnično gospodarsko uspešnejši od drugih? Ne moremo venomer dokazovati, da smo srednja Evropa, v poslovnih odnosih pa se obnašamo po balkansko. Zato trdimo, da energijo ljudi lahko sprostimo le na osnovi realnih ciljev in predstave družbe v 21. stoletju. Visoke ambicije imejmo povsod, ne le pri lovu za standardom. Proizvodna učinkovitost se ne meri več s tonami in metri, ampak s količino vložene pameti. Ne primerjajmo se s povprečnostjo. Ni uteha, če rečemo, da je za nami še Albanija. Kaj bomo dejali potem, ko nas bo prehitela. Bomo rekli: saj je za nami še Afrika? • Ni res, da imamo razvojne ambicije le v Sloveniji in sploh vsi Slovenci. Razvojno ambiciozni pogosto tudi pri nas motijo tiste, ki lagodno sedijo na zapečku. Razvojno smeli postanimo vsi. Nehajmo tekmovati v jamranju. Ali vsako slovensko podjetje sploh vidi svojo prihodnost? Anketa je pokazala, da 30 slovenskih podjetij o tem sploh ne razmišlja. Vprašajmo se, kaj proizvajamo. Delamo stvari, ki se prodajajo danes, ne pa izdelkov, ki se bodo prodajali jutri. Politični sistem mora take spremembe spodbujati. Seveda pa mora biti vsako delo visoko profesionalno. • Problem je učinkovito gospodarjenje z družbeno lastnino. S tem je povezano tudi vprašanje odnosa do dela in motiviranosti za delo. Socializem še ni našel pravega motiva za to, motiva, ki ga ima kapitalizem v obliki profita. Prav iskanje tega motiva je bistvo zadnjih reform v večini vzhodnoevropskih držav in na Kitajskem. Oni se odločajo za pota, ki smo jih mi napisali že v pro-j ram Zveze komunistov Jugoslavije, pa tega nismo znali uresni- i iti. V Sovjetski zvezi je nosilka sprememb partija in jo zato pri nas hvalijo, naši zvezi komunistov pa odrekamo pravico, da bi bila v prvi vrsti boja za učinkovito gospodarjenje, ali celo terjajo njeno ukinitev. Znani kitajski politik je ob teh spremembah dejal, da ni najvažnejše, ali je maček siv ali črn, ampak je važno, da /na loviti miši. Delavcec mora biti motiviran za gospodarjenje z družbeno lastnino, za dohodek, za delitev dohodka, za materialni položaj svojega podjetja in sebe. Ne sme mu biti vseeno, po koliko se prodaja njegov izdelek, terjati mora od vodilnih, da se prodaja čim boljše. • Veliko govorimo o sanacijah, vendar od njih bežimo. I^edvsem zato, ker ni ekonomske odgovornosti poslovnih struktur, prav tako pa tudi bežimo od politične odgovornosti raznih stricev in botrov za neuspešne naložbe. Pri vprašanju uvajanja tržnih zakonitosti gre tudi za politična vprašanja in ovire. Ogroženi so mnogi interesi, prihaja do popuščanja tudi zaradi tega, da nekdo preživi. Smo za uvajanje realnih ekonomskih kategorij, ko pa jih uvedemo, smo proti. Delitev na tiste, ki želijo tržno gospodarstvo in na tiste, ki so zoper njega, je škodljiva. Takšna delitev podžiga nacionalizem. Tu je jedro prepira o enotnem jugoslovanskem trgu. Dokler pa trga ni, tudi enotnega jugoslovanskega trga ne more biti. • Prestrukturiranje gospodarstva ne teče, ker nimamo programa, znanja in kadrov. Motiv je tudi delovanje trga in odločitve na ekonomskih in ne na političnih izhodiščih. Strokovni in tehnološki razvoj Jugoslavije je velik problem. Smo nesposobni in tudi nezainteresirani, bistveno pa je tudi, ali je nosilec razvoja država ali gospodarstvo. Tehnološka prenova ni politična zahteva, ampak gospodarska nuja. • Še vedno ne izobražujemo za tisto, kar terja in bo terjalo jospodarstvo. Interes mladih strokovnjakov ne bo delati na za-tareli tehnologiji, ampak na sodobni, čeprav za manjši denar. S em je povezana reforma šolstva. Ali gledamo naprej ali nazaj? • Integracije na osnovi discipline, moči in centralizma niso nogoče. Mogoče so samo na demokratični in tržni osnovi. Zato nekateri veliki sistemi tudi v Sloveniji ne delujejo. V svetu takšni iistemi propadajo. To grozi tudi nam. Umikamo se s svetovnega :rga, zapiramo se in izgubljamo celo pozicije, ki smo jih nekdaj imeli. Pogosto nam v tujini plačujejo le še delo. V zapiranju je tu- ii problem naše vključitve v Eureko. Smo mala ekonomija in akšna mora ustvariti vsaj 30 odstotkov družbenega proizvoda z izvozom. Vprašujemo se, če imamo perspektivo. Ljudi s prednostjo našega sistema in z njegovo perspektivo ne bomo prepričali s propagando, ampak z dejstvi, dokazi. • Pozornost znamo večkrat preusmerjati z bistvenih problemov s prepiranjem kdo zaostaja in kdo napreduje. To ni nič drugega kot dober trening za ušesa. Vprašujemo se, kaj bo, ko bo resnično deloval trg, ko ne bo izgovorov takšne ali drugačne vrste. • Enakopravnost dela je osnova nacionalne enakopravnosti. Družbeno siromaštvo ni naš cilj. Za socializem ne sme biti značilna najbolj pravična delitev siromaštva. J, Košnjek [GLAS Hi 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa jrejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Jstanoviteljice Gorenjskega glasa so »občinske konference »ZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča zdaja časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, iska Ljudska pravica Ljubljana 'redsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek iorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in irektor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji), Cveto Zaplo ilk (kmetijstvo, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sc-ej (Jesenic«), Helena Jelovčan (škofja Loka, kronika), Jože Koš jek (notranja politika, šport), Dušan Humer (Šport), Danica Dolenc 'h dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), rane Perdan (fotografija). asopis je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. aslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči ra-un pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik H-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonom Ita propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naro-ilna 27-960. asopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju »1-1/72. arotaim za I. polletje 1987 je 4.500 din_ Gorenjski mladinci ob odhodu štafete mladosti Prireditve z lahkotnejšo vsebino Škofja Loka, 16. marca — »V prireditve ob odhodu zvezne štafete mladosti želimo vključiti vse mlade generacije, od cicibanov v vrtcih do študentske in delavske mladine. Sicer pa prevladujejo športna, kulturna in zabavna srečanja. Posebej velja omeniti okroglo mizo Šola in moja poklicna prihodnost, ki jo pripravljajo v srednji kovinarski in cestno-prometni šoli,« je dejal sekretar loške mladinske konference Blaž Jesenko. »Z resnejšimi temami bomo sodelovali tudi na regijskih okroglih mizah, za katere smo pripravili razprave o mladih v kmetijstvu s posebnim poudarkom na razvoju kmečkega turizma, o vlogi vrhunskega športa v naši družbi s problematiko smučarskih oddelkov ter o zaposlovanju, še posebej o zaposlovanju pripravnikov v naši občini,« je nadaljeval Blaž Jesenko. Med občinskimi prireditvami, ki bodo spremljale na pot zvezno štafeto, pa je omenil športna srečanja ekipe občinske konference ZSMS proti ekipi vojakov v vojašnici Jožeta Gregorčiča, ki se bodo tam sklenila v soboto s kulturnim programom. »V petek bo v Škof ji Loki več prireditev: ob 8.30 v knjižnici Ivana Tavčarja razstava likovnih del Pavla Lužnika, ob 10. uri v kinu Sora filmske predstave za loške sedmošolce in nato še za otroke iz vrtcev ,za gimnazijce' bodo v dvorani Loškega odreda nastopili igralci Gledališča čez cesto. V Ži-reh in v Železnikih bosta ob 18. uri zabavni prireditvi s plesom. Ob 20. uri bosta začela igrati ansambla Obzorje oziroma Triglav.« Živo bo tudi v soboto, na dan odhoda štafete. Ob 8.30 bo v telovadnici šole Petra Kavčiča košarkarski turnir, v šoli Ivana Groharja bo hkrati rokometni turnir, v bazenu v Železnikih plavalni, vsi za učence osmih razredov iz vse občine. Srednja družboslovno-jezikovna šola bo za učence tretjih letnikov ob osmih zjutraj pripravila družboslovni dan, medtem ko so v srednji kovinarski in cestno-prometni šoli prireditev imenovali delovni dan. Zapolnili ga bodo z zanimivimi predavanji in že omenjeno okroglo mizo, sklenili pa s plesom v avli, ki bo od štirih do osmih popoldne. j Mladi in turizem Radovljica, 13. marca — Na občinski konferenci ZSMS R* dovljica, v bohinjskih in drugih osnovnih organizacijah v obe ni se prizadevno pripravljajo na zvezno mladinsko štafeto, bo letos krenila na pot po Jugoslaviji prav iz radovljiške obe ne. »Prva prireditev v okviru manifestac« ob odhodu štafete je bila že prejšnjo n deljo, ko so se v Kamni gorici sreCtQ mladi iz radovljiške občine z mladins* skupino Pinka Tomažiča iz Nabrežin_ Po smučanju in veselih igrah na sneg1* so se pogovorili o nadaljnjem sodelov* nju,« pravi Miha Potočnik, predsedru občinske konference ZSMS Radovljic8' »Mladinci iz Bohinja bodo v četrte ob petih popoldne odprli v domu J°z Ažmana v Bohinjski Bistrici razst^L Turizem v Bohinju, ob osmih zvečer pa se bo v Mladinskem d mu začel družabni večer s Sibilo. V petek dopoldne bomo poPT ljali novinarje in druge goste na ogled Bohinja, zvečer pa ?° spet zabava — v hotelu Kompas bodo igrali Stoparji iz Mengs|-v Mladinskem domu skupina Martin Krpan, v domu Joža A* mana pa bo ob osmih Moped show. Osrednja prireditev, ki jo pripravlja radovljiška mladinaJ okrogla miza Razvojne možnosti turizma kot prednostne g°sP^ darske panoge. Izpostavili bomo odnos družbe do turizma, mo nosti mladih za zaposlovanje v tej gospodarski dejavnosti, o? nos mladih do tujcev in problematiko mladinskega turizma. N pogovor smo povabili 70 ljudi, mlajših od 40 let: predstavni* turističnih podmladkov, turističnih društev, upravnih organ° vseh srednjih šol za gostinstvo in turizem v Sloveniji, mlade tu ristične delavce, mlade zasebne gostince in mlade direktorje v> druge. . V petek bo v osnovni šoli v Bohinjski Bistrici republiško te movanje klubov OZN ter srečanje pionirjev, s katerega bo kr nila na pot po Sloveniji letošnja Kurirčkova pošta. Ob šest} zvečer bo v domu Joža Ažmana predstava plesnega gledahs Alpsko sanjarjenje, potem pa bo veselo rajanje — v kulturne domu v Stari Fužini bo igral Pohorje ekspres, v Mladinske domu Gornjesavski kvintet. Živahno bo tudi v osnovnih organizacijah. Mladinci iz Les pripravljajo pogovor z udeleženci alpinistične odprave v And | ogled risanih filmov in ples, mladinska organizacija iz RadovU ce zabavni večer in šahovsko tekmovanje, mladinci z Lanco^ ga otroško veselico, mladi iz Begunj pogovor o delu mladins* organizacije .. .« pravi Miha Potočnik. C. Zaplotnik Ciril Ažman, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Radovljica Organiziranost in gospodarjenje sta v tesni povezavi Radovljica, 10. marca — V združenem delu radovljiške občine je bilo lani precej organizacijskih sprememb in predlogov, kako še izboljšati organiziranost in gospodarjenje. I • Verigo organizacijskih sprememb v I občini je še pred koncem leta 1985 I sprožil begunjski Elan. jl&lfp IflH ',(' r'-unu> ki nas je z ukinitvijo toz- I dov dobesedno presenetil, smo letos HI 13 I zaritevali, da oceni novo organiziranost I in njene učinke. Oceno smo prejeli, jHH vendar ni popolna: navaja le akte, ki so i *^flsBB Jin sprejeli, no pa tudi gospodarskih in I i l^B drugih učinkov.« Mm leski Verigi je bil izid referen- ■ jb *m ,|,ima /a drugačno organiziranost negativen. Zakaj? »V delovni organizaciji nameravajo zmanjšati število toz-dov s sedem na štiri. Predsedstvo občinskega sveta in komisija za spremljanje zakona o združenem delu sta pozitivno ocenila elaborat in predvidene spremembe, referendum pa je »padel« predvsem zaradi nedorečene organiziranosti na nižjih ravneh delovne organizacije.« • Sindikat ne podpira združitve hotela Grajski dvor z In-tertradejem. Zakaj ne? »Predsedstvo ocenjuje, da bi se z združitvijo hotel spremenil v internat za udeležence izobraževalnega centra IBM. Že sedaj ti prevladujejo, z drugačno organiziranostjo pa bi Radovljica ostala brez hotela. To s stališča turistične ponudbe ni sprejemljivo.« • O drugačni organiziranosti razmišljajo tudi v radovljiškem Tapetništvu. Za kakšne pobude gre? »V Tapetništvu, ki je temeljna organizacija I^esnine iz Ljubljane, so se lani pojavili predlogi o odcepitvi od delovne organizacije. Navajajo, da je radovljiški tozd le 13 odstotkov prodaje uresničil prek Lesninega tozd Inženiring in oprema, čeprav so se dogovorili za 40-odstotni delež. To kaže na slabo povezanost z delovno organizacijo, vendar je predsedstvo občinskega sveta predlagalo, naj tozd še naprej išče socialno varnost za delavce v okviru delovne organizacije.« • Ali niso podobno predlagali tudi v Jelplastu, v temeljni organizaciji Kartonažne tovarne Ljubljana? »Tudi v tem primeru se ne uresničujejo dogovori v okviru delovne organizacije, vendar je Jelplast še v slabšem položaju kot Tapetništvo, ker ves dohodek in prihodek ustvarja na osnovi notranjih (internih) cen. Govori se tudi o tem, da bi tozd v Kamni gorici postal delovna enota v okviru drugegatozda Kartonažne tovarne, vendar ocenjujem, da tudi to ni sprejemljivo za socialno varnost ljudi.« • Katera spremembe pričakujete letost? »Kemična tovarna Podnart, ki je bila prej v sozdu Kema, se je letos na referendumu odločila, da se vključi v sestavijo no organizacijo Kemija. V Verigi bodo nadaljevali z aktivnostmi, drugih sprememb pa ne pričakujemo.« • Kako se je v vse te spremembe vključeval sindikat? »Dobro — razen v primerih, ko je za predvidene spremembe zvedel prepozno. Predsedstvo je na eni od s»«j sklenilo, da sindikat za te primere ne prevzema nobene odgovornosti in posledic« ( /.aplotnik Delegatski sistem v prvem letu četrti mandata Dober začetek -kakšen konec Radovljica, 6. marca — V radovljiški občini so ocenili delo nje delegatskega sistema v prvem letu četrtega delegat**'4 L mandata. Ugotavljajo, da je bil začetek uspešen in da b'.? tako treba nadaljevati tudi letos in v prihodnjih dveh let>^ Zbor združenega dela je imel lani osem sej ali tri manj kot v prvem letu prejšnjega delegatskega obdobja. Udeležba na s,e-jah je bila 85-odstotna (v prvem mandatu 81-odstotna, v drugem 71- in v tretjem 75-odstotna). Največkrat, šestkrat, je v skupščinski dvorani ostalo prazno 25. delegatsko mesto (Elmont, Kovinske delavnice Bled, Zavod za urbanizem Bled, Inženiring in Alpetour — mehanične delavnice Bled), več kot trikrat pa je na seji manjkal tudi eden od delegatov leske Verige. Med 96 obravnavanimi točkami dnevnega reda je bila najživahnejša razprava pri sprejemanju odlo ka o lokacijskem načrtu za blejsko cest/io obvoznico. Na osnutek in predlog je bilo 33 pripomb in razprav. Na sejah zbora krajevnih skupnosti je bila lani 88-odstot-na udeležba (v tretjem mandatu 85-odstotna). Delegati krajevnih skupnosti Brezje, Koprivnik-Gorjuše, Kropa, Lancovo, Ljubno in Radovljica so se udeležili vseh osmih sej, največkrat pa je manjkal delegat iz Mošenj, ki je bil le na prvih treh sejah. Podatek, da so delegacije predložile za sejo 80 pisnih pripomb, razen tega pa so se delegati 61-krat oglasili še na sejah, pove, da so v krajevnih skupnostih (predvsem v Radovljici, na Bledu, v Bohinjski Bistrici, na Brezjah in v Gorjah), temeljito obravnavali delegatsko gradivo. Spodbudno 198 ^at H ?°sti $o, *&aji Slavi ^a p fesu ^ra grad taio goSp tom. Pote, lee< ^0] n°, j iia j S z Ni %t \( line Hi in S je tudi to, da delegacije v ^ p nastopajo na skupščin5.^' . jah z usklajenimi interesi ^ ^ v nov in njihovih samouP .f p]$L.pa in političnih organov. T° ^ sebej velja za krajevni s sti i/. Bohinja in za Bled V družbenopolitičnem . v katerem ima v tem skem obdobju vsaka dr ^ politična delegacija po P cif gatov, je bila udeležba n* ^ 80-odstotna, medte prejšnjem mandatu le 69'^ ^ V°P oek.oj!^ a na. V tem mandatu s odbor za odnose stem (zadnji ^j, n..»— • us'j čni), ki je v prejšnjih let' r/ jimi predlogi in stališči *aV<> in družbenopolij' K^Ji^f« bo igatil skupščinsko razP ' Ce so v radovljiški ?.fr. zdaj še lahko zadovolj?1^ i0. ležbo delegatov na s.e^0i^ aktivnostjo delegacij, \e?^ v šnjah i/, prejšnjih let prl ^f' ti, da bodo delegati pt"°tl^ J mandata popustili in ^^ejji delegatska »ostrina' Prt9d/„ pela. Že sedaj pa so ne ^ ni z usposabljanjem 0 pl^ do začetka novembra ^jp*^ organizirali sedem se^i^ za vodje delegacij za\ e \H skupščino in za skup*c'gt*.^ resnih skupnosti, ve"jI zaradi premajhne ude jjlh padla; od 585 vodij P8!^" seminarja udeležila le trtina. v« Borci obsojajo Jesenice, IZ. marca — Ko so se na Jesenicah sestali Ć ajO' sedstva občinskega odbora ZZB NOV Jesenice, so spregovo bini dela skupščin krajevnih odborov zveze združenje ^°r^gv ^ Med drugim povsod ugotavljajo, da je socialni položaj D°rCgo? slab, zato naj bi čim prej ukrepali. V krajevnih odborih Ptt pfi1 vsem obsodili nekatere negativne pojave v naši družbi in s žili protestnemu pismu skupnosti koroških borcev. ^i Pisanje v Novi reviji št. 57 in nekateri zapleti pri Pripr^i ll nje štafete mladosti so precej odmevali v naši javnosti Bore' slovenskega naroda. To politiko zaletavosti borci najbolj o jajo in terjajo, da so vse subjektivne sile na take in podof veliko bolj pozorne S S S s * K C" stov. Zato so poudarili, da se je treba upreti omalovaževanj tf vijanju resnice o vseh pridobitev naše revolucije, poiska ^rivce in proti njim ukrepati ter jim onemogočiti nadaljnj^^vj V,^ elo. Stališče nekaterih pač ne morejo biti in tudi niso ^ „tt0^ i ^SK. 17. MARCA 1987 GOSPODARSTVO .3. stran (gmms&s&m pogled na gospodarske in politične razmere v Sloveniji in Jugoslaviji /o .0-e 30 !3, i- je 10- )i- )V, tu-ifl j* w Zazrti smo v preteklost in sedanjost, slepi pa za prihodnost S * marca - Magister Viktor Žakelj, svetovalec za družbenoekonomske zadeve pri predsedstvu ?l™^>£*^£*** gegova razmišljanja in poglede na aktualna gospodarska in politična vprasan3a v Slove skeli10111 smo mnoge gospodar-I90,V&Utete, ustvarjene v letih gJJJJ 1982. Večina ekonomske W°Sti ^e z°Per ukrepe, ki jih id -ma sedanja vlada. Težko J?esj ekonomista, ki bi imel Cr dobro besedo. Stvar se bo .Posebej zapletla pri uveljavi-novega obračunskega siste-kai ^e Primer, kako lahko ne-J prejmemo brez dobre in ^stranske analize. Prvi in VoiSl ie tudi ostri znaki negoto-. ?u m nezadovoljstva se že ka-J°> Prav tako pa tudi poskusi, se izmazati in najbolje fl? To te v tem trenutku tudi 2ast na.^oga računovodij. itty} a„viJa se vprašanje, ali ho(ja y.a družba sploh vizijo iz-vizjj. v^tor Žakelj meni, da je Vsj lzll?da sploh podcenjena. Pretek?a*1Ziramo sedauJost in hojj-j: °st, slepi pa smo za pri-fesjla tem so odprta čisto vpra> §°sPodarska in družbena gradnante\ n.a katerih bi lahko 110 tavate nase Prinodnosti. ^°sPod b področij je drobno Poijjg ^stvo, vendar to ni naj-Poteg^^Jši konj, ki nas lahko % j|ne iz blata. Zelo pomemb-lastnj^prašanje lastnine. Glede je en; 6 Mešano gospodarstvo Vjio jjjjjj realnost. Gre za držalo, 2a tnino, za družbeno lastni-1 skupinsko lastnino oziro- 2adruž ,n ^zevati samo na kmetijstvo, duua.Zasebno lastnino kot pro-«nSlski faktor. Pri tem ne bi Čti0i! Zanemarjati človeka. Kon-va A01! spoznavamo, da je osnove * ni reseno vprašanje last-1 tudi ni odgovornosti. Ce ni bi si^en Kropa Novi stroji znistvo, ki ga ne sme- A v zavesti, da je nekaj moje, potem s tem razmetavaš. Za varovanje družbene lastnine je nujen strožji pravni sistem, točno določena odgovornost, moralna in materialna. Potem nam ne bo vseeno, kakšna bo akumulacija, kakšen dohodek in kdo bo pokril morebitno izgubo. Podružblja-nje izgub sploh ne bi smelo prihajati v poštev. Imamo prevelike tovarne, težko obvladljive in prilagodljive. Smo država z, na primer, največjimi čevljarskimi tovarnami. Svet vedno bolj pozna manjše enote, vendar trdno poslovno povezane. Povpraševanje mora biti sicer vedno večje od ponudbe, kar pomeni več denarnih skladov od blagovnih, vendar mora biti razmerje pravo. Za Jugoslavijo bi bila najugodnejša okrog 20 —odstotna inflacija. Ko smo takšno imeli, smo tudi najbolj napredovali. Inflacija v pravih okvirih je tatica, ki pa vedno ve, kje je treba vzeti, je menil Viktor Žakelj. Pomemben element izhoda iz krize je zmanjševanje domačega povpraševanja, kar bo našo industrijo sililo v izvoz. Vendar se domačega povpraševanja ne da brzdati z zmanjševanjem osebnih dohodkov, ampak z drugimi ukrepi, tudi s splošnim varčevanjem. Razvoj je varčevanje, spodbujeno z obrestnimi merami, ne pa varčevanje, ki ne prinaša koristi in pametnega trošenja denarja, ampak spodbuja zapravljanje in pritiska na blagovne fonde. Ustvariti moramo torej ekonomsko učinkovito in socialno pravično družbo. Samo ena plat je premalo. Prvenstvena je ustvarjalnost človeka, ki je po naravi egoist, vendar moramo ta egoizem usmerjati v splošni napredek družbe. kot nekdaj. Smo v prelomni iazi, ko tudi sklicevanje na preteklost ne zaleže več. Obremenjujemo se z nebistvenimi ll* orodjarna marec — V tovarni Plamen, ki sodi v okvir Slovenskih žele-nefo^Pešno zamenjujejo stare stroje z novimi, kar bo prispevalo *l kakovosti izdelkov. H kraju gre tudi posodobitev orodjarne. .,J!jspa^Parskem Plamenu so strojne začeli posodabljati že {h°r^J D°.zamenJava iztrošenih strojev z novimi še bolj pos] "eth i *^°'OVlCO načrtovanih nalrvžh nroH<;ta\7lia nnvn nnrpmn lani, le-pospešena. i^u!?vico načrtovanih naložb predstavlja nova oprema v mati-%^-,.Vltečnem obratu, tretjino pa oprema za toplotno obdelavo in ljšeu^tevorodj arne. V novi orodjarni bodo delovne razmere dosti z novo va-obdelavi le5 jHisk°Večali bodo delež izdelave trdokovinskih orodij, z ^ij i>°k^e^° pa se bodo osamosvojili tudi pri toplotni ^ etdJ, fcojL.rzoreznega jekla. a 5?j$u^voS^ (kablov) za daljše obdobje.« . Ob tem, ko so naročniki oziroma P1 čniki gradnje krajevnega telefonskeg omrežja (do central) kandidati za tele*0 oziroma krajevne skupnosti, ki bolj "j* manj uspešno še od koga dobijo kakse. dinar, zdaj marsikje prav prevezave že o stoječih naročnikov najbolj motijo nov naročnike. Ni jim prav, da zdaj oni gra°*L novo omrežje še zanje. Temu bi na^j lahko upravičeno rekli: dokaj čuden re°/ Vendar v ptt pravijo, da pri njih pač ni10 jo denarja, zaradi kvalitetnega delovanj sistema pa so takšne prevezave nujne- Ceno priključka od včeraj do danesj^ torej zagotovo podražile nekatere spj* membe. Med njimi je največja infl&ctf ' precej je telefon podražil nov način nje, ponekod pa potem še tehnična 'xtS v ba (prevezave). Ob takšnem (nesprefl1 njenem) stanju pa je lahko sklep taks* ' do telefona bo vedno težje priti. A. Žalaf Jože Mulej še vedno šiva, kajti... Mladi se želijo poročiti v narodni noši Zgornje Gorje, 16. marca — Jože Mulej je pri 87 letih še vedno v kro-jačnici. Naročil za oblačila gorenjske narodne noše je namreč vedno več. Noš ne naročajo le folklorne in druge skupine, ljudje jo naročajo zase in tudi mladi se spet radi poročajo v gorenjski narodni noši. Mulejev Jože iz Zgornjih Go-rij ima častitljivih 87 let. Se vedno ga boste našli v krojačnici, kjer pomaga sinu pri krojenju in šivanju gorenjske narodne noše. Pri Muleju šivajo narodne noše že šestdeset let in več. Daleč naokoli, tudi po Sloveniji, so znani predvsem po tem, da so narodne naše izdelane kvalitetno, in to tako, kot so jih šivali pred mnogo leti. »Ofl doma, iz Krnice, so me poslali v uk h krojaču Pogačniku v Radovljico, ko sem bil star dvanajst let,« pravi Jože Mulej, »Vse od tedaj delam za šivalnim strojem. Kdove koliko narodnih oblačil sem že sešil! Spomnim se le, da me je doletela pustima čast, da sem jih pred vojno sešil nekaj za kraljevo družino. Če delaš vsak dan in toliko let, ti ni prav nič težko, čeprav je de- lo zelo natančno in zamudno. Samo pri »lajbču« je na vsaki strani po 22 gumbnic, ki morajo biti točno po dva centimetra narazen. Moške srajce zahtevajo tudi poseben kroj. Prav pošteno sem se moral potruditi, da mi je izdelavo pristnih »robčkov« pri tem kroju zaupala stara šivilja iz Bohinja. Vedno sem si želel, da bi ohranil pristnost. Čeprav gorenjsko narodno nošo vsi poznamo, imajo posamezni kraji svoje značilnosti, ki jih je treba upoštevati. Gorenjska narodna noša je lepa, meni se zdi najlepša,« pravi Jože Mulej, ki se kar ne more načuditi, kako zelo si jo ljudje še v današnjih časih želijo in jo cenijo. »Saj človek ne more verjeti,« pravi. »Od kod vse prihajajo naročila! Naročajo jo čisto zase in vse več jih je, ki se želijo v narodni noši poročiti.« 87 - letni Jože Mulej pa ni vedno le sedel za šivalnim strojem, kar 52 let je igral pri gor-janski godbi na pihala in danes je njen častni član. »V vseh petdestih letih ni bilo vaje, ki bi jo bil zamudil,« je ponosen. »Igral sem činele, veliko smo igrali, veliko nastopali. Še zdaj se silno rad spomnim številnih lepih nastopov. Gorjan-ska godba je tudi ena redkih, ki stalno nastopa v gorenjski na-rodni noši.« p fefej Na Koprivniku in Gorjušah je še prava zima — V kra^jef skupnosti Koprivnik - Gorjuše v radovljoški občin'> je še vedno prava zima, so za pluženje okrog 20 k''°\y0J trov vaških cest skrbeli sami. Na Koprivniku imajo *m plug in rolbo, na Gorjušah pa več plugov. Februarja s°0 novega predsednika skupščine krajevne skupnosti J ltalc0> M luijhr- kc i rrfno ni rs(' l)i rlch. /Vat; zato pa biti delo zaposlenih v D0 0tf\a Z9 Povprečja. Zato bo Kn h 1?tos nameniti kar h. nr3a za nakup novih nainl V. zaposlovanju se *a£r« 1 v Muzeju. Že lani Hf ugotovili, da zaosta- na terenu tudi zaradi niožnosti. Nov mu- &lo floh *em letu bo verjetno 6K ki rodošla okrepitev Mu- ^ del0ma- za letos d°kaj pe-ija načrt, od preure-rek 1 v Kurnikovi hiši ve tJL^rukcije ostankov l^na eletrarne. Sicer a Področju varstva kul-ine poze prej začetih g8 Klnm..naravne dedišč nekaj tajnosti 6^ oKhpu katerem naj bi v . ^°oju gradili kulturni v tržiški kul-srednjeročni center, pa je že sedaj znano, da so ti načrti še dokaj daleč. Tržič res nima večnamenskega prostora za prireditve, še posebej pa ne za koncerte. Za vse rabijo kinodvorano, tudi za gledališke predstave. Seveda majhen oder ne dovoljuje velikih igralskih ansarriblov; pa so prek nedavnim, ko so imeli v gosteh jeseniško gledališče s predstavo Škrjanček, vendarle ugotovili, da se da na ta oder stlačiti še marsikaj. Dvorana pa sploh ni akustična in zato pevskim nastopom prav prostor marsikaj odvzame. Razstavna dejavnost se zdaj čez zimo seli v organizacije združenega dela, saj je ogrevanje Paviljona NOB še vedno nerešena zadeva. Zdaj stavbo upravlja krajevna skupnosti, če pa bi jo prevzela kulturna skupnost Tržič, bi to moralo pomeniti tudi, da se bo moral za ogrevanje najti denar. Res škoda, da je ena najlepših slovenskih galerij pol leta zaprta. Že lani so se v tržiški kulturni skupnosti ob dogovorjanju kulturne politike držali ene usmoritve — kvalitetnega pro-. grama. Tako bo tudi letos. Kulturne dejavnosti v času, ko V večini kulturnih društev se otepajo z visokimi stroški — najemnine prostorov, ogrevanje, elektrika in podobno. V Tržiču pa kulturna društva nimajo takšnih težav, saj jim vse račune plačajo pri Zvezi kulturnih organizacij. :itH° Čipke — Zgornji vzorec iz 20. stol. — močera-T~ i* z Ledin nad Idrijo; spodnji — kranclovke — iz stol pa je iz Gorenje vasi Galerija Kosove graščine ClPKA NA SLOVENSKEM ^^IftH ~~" ^ Prejšnjega tedna je v galeriji Kosove graščine • ^zstava o razvoju klekljanih čipk pri nas. Razstava, *° Pripravila Slovenski etnografski muzej in Mestni V^JJJUzej Idrija, je delo dr. Marije Makarovičeve 4 1 V & S^S? k,ekljanih čipk na Jl*tje em. sega tja v 17. V$lii tako kažejo P™' IST*& viri 5^ graifii,.. ^raiski muzej s sode Na razstavi 1 graščini je slovenja je ' 1 Mestnega muzeja t trJeC Drikazal začetek, AfStn°st in pospeševanje ti ^epV j To Je prvi muzej- V%! naše domače obr" viS"st * muzeJska zbirka \tnVa je vedno na ogled j. muzeju v Idriji. \*HdT? pravzaprav znane C%s;!J' To Je svojevrstna k n : So dragoceni doku- n* *udi Pr' nas lz~ % javite domače obrti. $° (im stvu nu svetu po- « fte- '^delujejo jih v Oio *hnikah. Vzorci, ki ljudski do- Univerzalm, obe- ^."r izraz okolja, ljudi .».vlLt ,aterem ■ V K, u °KU k razstavi dr. ' Vn Ur Klekljana čip- . kjer so jo po . *5. stoletju. Tehni-•^ja j,. v,.rjt.tno za- X\* i/ i* razstavi, verjetno ^alo kasneje prvi \ u> Pisal Valvasor le Razstava čipk pomeni strokovno - znanstveni prikaz razvoja čipk na Slovenskem, sodi pa tudi v del raziskav Slovenskega etnografskega muzeja. Dala je velik prispevek k pojasnjevanju razvoja čipkarstva pri nas. Zbrano gradivo, tako čipke kot lUtft fotografije in drugi predmeti, zgovorno priča , kako razširjena je bila ta domača obrt pri nas in koliko je pomenila kot dodatni zaslužek ljudem v gospodarsko nerazvitih krajih. Kleklanje čipke na razstavi zato ne govore le o lepoti, ki jo je z izredno pK-tnostjo svojih rok prelil* v čipko zavzeta klekjarica, pač pa so izredni tudi vzorci. Čipkarstvo nekdaj in tudi danes ni pomenilo le i/delo vanja čipk, temveč je bilo tudi spodbuda za družabno življenje nekega kraja, za svojevrstno ljudsko duhovno kulturo — za ljudsko pripovedništvo in ljudske pesmi, ki so se plemenitih; ob skup nem delu klekljane. Pa svojevrstnih šeg in navad ne gre pozabiti, ki so nastajale prav ob tej obrti. Zato pomeni razvoj čipkarstva tudi del naro dove kulture. na" vseh koncih zmanjkuje denarja, ne gre širiti z novimi programi, z novimi društvi; bolj smotrno je podpiranje kvalitetnejših programov. To še posebej velja za izvajalske delovne organizacije. Enako pa bo, kot kaže, obveljalo tudi za ljubiteljsko kulturno dejavnost, za skupine, ki nastopajo tako rekoč same sebi, saj zaradi šibke ustvarjalne moči njihova dejavnost za druge res ni zanimiva. Zato se 18 kulturno-— umetniškim društvom in skupinam, kolikor jih je bilo doslej, verjetno ne bo pridružila še kaka nova. Možnosti za kulturno delo pa je za vsakogar, ki ga to veseli, v dosedanjih društvih še veliko. Seveda pa tudi v društvih, ki zdaj delujejo, ni vse na visoki kvalitetni ravni. Pozna se namreč, da nekatere dejavnosti vodijo sicer prizadevni kulturni ljubitelji, ki pa jim manjka znanja. Zato pri zvezi kulturnih organizacij načrtujejo več strokovnega izobraževanja in povezovanja z drugimi zvezami kulturnih organizacij, kjer stro- kovne delavce imajo. Najbrž se bo že letos — še bolj pa v prihodnje — poznalo, če bo vsako društvo že letos poslalo vsaj po enega udeleženca na seminarje, ki jih prirejajo za ljubiteljsko kulturno dejavnost v občini, regiji in republiki. Sicer pa se bo v tržiški kulturi tudi letos dogajalo marsikaj, kar so uvedli že lani in še prej, in se je izkazalo, da je dobro in ljudem všeč. Sem sodi vrsta prireditev v mesecu kulture — v oktobru. Trudijo se za filmsko vzgojo ter tudi gle- Od 24. marca do 12. maja bo v tržiški kinodvorani zaživelo filmsko gledališče — izbor najkvalitetnejših filmov, ki jih imajo možnost gledati tudi drugod po Gorenjskem. V tokratnem izboru je tudi slovenski film Kor-moran, sicer pa je med osmimi filmi največ ameriških. dališko in glasbeno, predvsem za tržiške osnovnošolce. Seveda pa je večji del takih programov prirejen tudi za odrasle. Vendar pa se abonmaji, kot zdaj ugotavljajo v tržiški kulturni skupnosti, ne obnesejo, saj so včasih kvalitetne predstave slabo obiskane. Za novo sezono zato abonmajev nimajo več, predstave oziroma kulturne ponudba pa bo seveda ostala vsaj taka kot zdaj, če ne bo še boljša. L. M. Gledališče čez cesto Kranj OTROŠKA PREDSTAVA BRATEC Kranj — Sinoči je Gledališče čez cesto v Delavskem domu Kranj pripravilo tretjo gledališko premiero te sezone. Mladinsko predstavo Fallada — Alidič Bratec bodo ponovili jutri, v sredo, in v četrtek, 19. marca, ob 17. uri. Izkušnje iz preteklih let so pokazale, da je Gledališče čez cesto izbralo pravilno pot z načelom, da uprizori v vsaki gledališki sezoni po eno mladinsko besedilo, po možnosti krstno izvedbo. Po Zgodbi o neprijetnem obisku (Švigolin) in Petru Momljuču bo predstava Bratec že tretja mladinska igrica. Zgodbo o neprijetnem obisku so do sedaj ponovili že 96- krat; to je lep uspeh za mlado in atraktivno gledališče, ki po kritikah sodeč spada v sam vrh slovenskega neprofesionalnega gledališča. »Za razliko od drugih gledaliških uprizoritev je igrica Bratec vse prej kot vesela, igriva in razposajena. Govori o deklici Kristini, ki ima veliko željo: rada bi imela bratca. Zaupa se očku in mamici, onadva jo uslišita in Krista dobi bratca. A ni tak, kot si ga je predstavljala, ampak majhen, nebogljen, skratka drugačen. Krista se zanj sploh ne meni. Šele ko bratec hudo zbori, se Krista zave, kakšno krivico mu je storila. Pokloni mu svojo najljubšo slikanico da jo lahko celo raztrga, če hoče. Bratec ozdravi in Krista postane njegova najboljša prijateljica. Zgodba ima srečen konec in pouk, naj se bratci in sestrice ljubijo med seboj in sploh vsi ljudje, ki so si tako blizu kot Krista in njen bratec,« je povedal q vsebini Iztok Alidič, ki je po literarni predlogi Hansa Fallade Zgodba o bratcu gledališko besedilo skupaj z Majo Breznik priredil. Krstna uprizoritev je bila včeraj v Delavskem domu v Kranju, ponovitve pa jutri, v sredo, 18., in četrtek, 19. marca, ob 17. uri v Delavskem domu Kranj. Režijo, sceno, dramaturgijo in kostume je prispeval Jože Valentič, nastopajo pa: v vlogi bratca Nataša Perne, Krista je Vesna Slapar, očka Andrej Krajcer in mamica Branka Borisavljevič. Drago Papler .5. stran (mmmmmsiAs KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V razstaviščih Gorenjskega muzeja sta odprti razstavi Arheološko najdišče Ajdna in David Hocknev — Modra kitara, v galeriji Mestne hiše pa je na ogled razstava del slikarja Janezei Hafnerja. V Prešernovem gledališču so ves teden abonmajske predsta ve drame Jožeta Snoja Gabrijel in Mihael. Predstave so ob 19.30. V studiu Kruh, Delavski dom, vhod 6, bo v četrtek, 19. marca, ob 20. uri v okviru projekcije filmske šole projekcija kinote čnega filma (za izven) Zadnji človek režiserja F. W. Murnaua (leto 1924). V videu Eva bodo v petek, 20. marca, ob 16. uri (studio Kruh) vrteli film Amadeus režiserja Miloša Formana. JESENICE — V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Slovenska čipka. Razstavo je pripravil Slovenski etnografski muzej. V salonu Dolikje še do srede, 18. marca, odprta razstava Belo vezenje in kvačkanje nekdaj in danes. RADOVLJICA — V galeriji Šivčeve hiše je odprta razstava slik in grafik akad. slikarja Franca Goloba. Odprta je tudi razstava zlatarskih izdelkov Irene Zupan — Ambrožič in Doroteje Zupan — Šubelj. Jutri, v sredo, ob 19. uri, bodo v dvoranici radovljške glasbene šole nastopili učenci kljunaste flavte iz razreda Klemena Ramovša. ŠKOFJA LOKA — V galeriji ZKO - Knjižnica je odprta razstava slikarja Pavla Lužnika, člana Dolika. V knjižnici Ivana Tavčarja bo danes ob 17. uri vodila uro pravljic Martina Gostinčar. Jutri, v sredo, ob 18. uri pa bo Andrej Strmecki ob diapozitivih predaval o Južni Ameriki—Peru. V galeriji Loškega muzeja je odprta razstava del ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev. ŽELEZNIKI — V salonu pohištva Alples razstavlja slikarka Vida Štembergar. MEDVODE — V DO Donit je odprta razstava slik Nika Slovenca. _ZLATARSKI IZDELKI__ Radovljica — Razstava zlatega nakita se tokrat prvič pojavlja v galeriji Šivčeve hiše. S svojimi deli se namreč predstavljata Irena Zupan — Ambrožič in Doroteja Zupan —Šubelj. Zlatarki iz celjske zlatarske šole že vrsto let delujeta kot obrtnici, z razstavljenimi izdelki pa skušata doseči članstvo v Društvu oblikovalcev Slovenije in s tem možnost za ustvarjanje unikatnega zlatega nakita. Oblikovalki sta v svojih delih dokaj izvirni in kvalitetni, hkrati pa zelo različni. Doroteja Zupan — Subelj gradi nakit pretežno v strogih geometrijskih likih z upoštevanjem vseh pravil klasične zlatarske obrti. Zdi se, kot bi pri njegovem kreiranju i: hajala iz enega osnovnega lika in iz njega v miniaturni obliki izpeljala celotno zasnovo. Ravne ploskve, ostri robovi in poliranost površin ji služijo tudi za doseganje svetlobnih učinkov, s katerimi mehča strogost oblik in stopnjuje izraznost plemenite kovine. Prav v zadnjem času pa se je oddaljila od stroge geometrijske oblike in se približala mehkejšim linijam, ki se vežejo na živi organski svet, ob tem pa je ostala zadržana in oblikovno izbrušena Irena Zupan — Ambrožič se od sestre razlikuje tako v načinu dela kot v videzu svojih izdelkov, čeprav je njun odnos do plemenite kovine enak in jima pomeni možnost za ustvarjanje estet skih in likovno dorečenih izdelkov. Irena Zupan — Amrolič v nas protju s sestro negira klasična pravila zlatarske obrti in najuspe lejše stvaritve dosega iz pretopljenih zlatih »odpadkov«, ki jih uporablja kot kipar glino. Ce je Doroteja v svojih delih geometrij sko jasna, je Irena »baročno« razgibana in obložena. V drobcil zlata si zamisli predmet in ga oblikuje z nanašanjem plasti prek plasti. Zato so njeni izdelki masivnejši in bolj grobi. Prav kiparski način dela ustvarja v njenih izdelkih svetlobne igre, ki jih Do roteja dosega s poliranjem zlatih ploskev in postavljanjem le-teh drugo narproti drugi. Če Doroteja zelo previdno uporablja drago kamenje, je to za Ireno nujen sestavni del stvaritve. Obe pa vgrajujeta kamne različnih oblik in barv, s tem pa stopnjujeta razgibanost in izraznost nakita. Maruša Avguštin LETOS ŠTIRJE CELOVEČERCI Konec marca bo Viba film že začel snemati prvega od štiril celovečernih filmov iz letošnjega programa. To bo film Hudodel ci, ki ga bo režiral Franci Slak. Tudi za druge filme je nedavne skupščina Kulturne skupnosti Slovenije »prižgala zeleno luč«, kc je dokončno potrdila program kulturnih dejavnosti v letu 1987. Celovečerni filmi, ki jih bodo posneli v Sloveniji, pa so: Živela svoboda v režiji Rajka Ranfla, Moj ata, socialistični kulak v režij Matjaža Klopčiča ter drugi del Poletja v školjki v režiji Tuga Šti glica. V sodelovanju z ljubljansko Televizijo pa bo že naslednji mesec ekipa z režiserjem Jožetom Galetom začela snemati TV nadaljevanko in celovečerni film z naslovom Ljubezen nam je vsem v pogubo. Prve klape pa bodo aprila padle tudi za film Žive la svoboda in Čisto pravi gusar — ki bo obenem tudi TV nadaljevanka, režija je v rokah Antona Tomašiča. Jezikovno razsodišče NASE CRKE BREZ STREŠIC RTV Ljubljana je leta 1984 začela oddajati teletekst, novo obliko sporočanja podatkov in novic, od političnih in kulturnih do denarni-skih (devizni tečaji) in vremenskih. Teletekst se količinsko in kakovostno krepi in bogati, pred pol leta je začel poročati celo o izjavah jezikovnega razsodišča. Vse to nas navdaja z zadovoljstovom, vendar nam v kupico veselja ves cas kaplja nekaj grenkega: vsa besedila slovenskega teleteksta so brez slovenskih crk c, z in s. France Prešeren je svoj cas o pesniku, ki v svojih pesmih ni hotel uporabljati besed z glasovom.' s in c, ces da sta neblagoglasna (tako mnenje smo znova brali v bedanji pJolemiki o jezikovnih zapleteih v ljubljanski operi), zapisal tole: »Zatorej nimajo nobene cene, zato so pesmi tiste brez soli.« Ce bi Prešeren živel danes, pa bi lahko zapisal, da so teletekstova sporočila »brez širine, zara in časti«. Za tiste, ki jim ni kaj dosti mar za širino, zar in čast slovenščine, pa dodajmo, da omenjena teletekstova črkovna posebnost povzroča tudi praktične težave pri sporazumevanju, saj pri nas skorajda nc srečamo besedila, ki ne bi ze v svojem prvem stavku potrebovalo kake crke s strešico, neredki pa so tudi cisto vsakdanji stavki, v katerih so crke s strešicami kar nakopičene. Ce bi se jim hoteli odpovedati, bi nastale pogoste in resne motnje pri slovenskem sporazumevanju, kakor se bralci lahko prepričajo ze pri branju tele izjave jezikovnega razsodišča. Ze v Trubarjevem času se je pokazalo, da slovenščina ne prenese zanemarjanja razločkov med črkami za sumevce in sicnike, zato so novi poskusi v tej smeri cisto odveč, se vec — nedopustni so. V slovenski javnosti so se takoj po začetku oddajanja teleteksta oglasile kritike zaradi neupoštevanja posebnosti slovenskega črkopisu (tako zaradi "časti" kakor tudi zaradi motenj pri sporazumevanju). Prišel je odgovor, da je oddaja se v poskusni fazi in da gre za začasno rešitev. Slavistično društvo je prejelo obljubo, da bodo crke s strešicami vpeljali "takoj, ko bo mogoče". Od takrat bodo kmalu minila tri leta in obljubljena začasnost se ze spreminja v trajnost. Med vzroki za zamudo omenjajo čakanje na sprejem ustreznega vsejugoslovanskega standarda, vendar se nam to ne zdi upravičeno, posebno ker se po triletnem čakanju ni znano, kdaj bomo do takega standarda sploh prišli. Kolikor nam je znano, rešitev te zadeve spričo današnjega tehničnega znanja in možnosti Gorenja, nekakega tehničnega "pokrovitelja" slovenskega teleteksta, ne bi bila tako nemogoča, kakor trdijo nekateri Tudi zadržki zaradi misli na težave i usklajevanjem z jugoslovanskin-standardom, ce bo kdaj sprejet in ce se bo bistveno ločil od standarda, kakršnega bi za svojo oziroma za slovensko rabo lahko ze danes sprejela Gorenje in RTV Ljubljana, moramo spričo sodobnega tehničnega razvoja in prilagodljivosti presojati samo kot nezadosten izgovor. Ali mislimo čakati, da bo našim črkam naredil streho nad glavo kak Simens, Philips, IBM ali Hitachi? GLAS 6. stran ZANIMIVOSTI TOREK. 17. MABCAjjli Jeseni se zlivata poslovno—finančna in trgovinska dejavnost Priložnost za novo skupno šolo Kranj, 15. marca — če bo predlog obveljal, se bosta jeseni v ekonomski usmeritvi združila v en program poslovno—finančna in trgovinska dejavnost. Pod streho tega programa bodo smeri prodajalec, ekonomsko— komercialni tehnik in aranžerski tehnik. O nekaterih vsebinskih in organizacijskih spremembah na tem področju smo se pogovarjali z Marijo Simčič, ravnateljico srednje ekonomske in družboslovne šole v Kranju. • Vpis srednješolskih novincev v smeri je v bistvu vračanje vpisa v »poklicno« in »tehniško« šolo. Tudi učna snov bo za matematiko in tuji jezik podajana na dveh težavnostih nivojih. Rešitev je splošno veljavna, pa vendar: kako bo s prehajanjem učencev po prvem letu? »Prehod s četrte na peto stopnjo bo mogoč le, če bo imel učenec v prvem letniku prav dobro spričevalo ter štirice iz »nivojskih« predmetov. Takih ali podobnih pogojev seveda ne bo za tistega, ki se bo že prvo leto vpisal v peto, tehniško stopnjo. Komur ne bo šlo, bo lahko z uspešno opravljenim popravnim izpitom preskočil v drugi letnik na četrti stopnji. Novosti pri popravnih izpitih za zdaj še ni, delno vprašljiv je le prvi, junijski rok.« • Kaj menite o ponovni uvedbi zaključnega izpita, mature? »Z vidika večje motiviranosti učencev za pridobitev več znanja zaključni izpit pozdravljam. Njegova vsebina mi še ni znana. Slovenski jezik bo, ob njem pa lahko še tuji jezik ali matematika in en strokoven predmet.« • Pa sama vsebina predmetnika oziroma učnega načrta? »Tako imenovani minimalni standard znanj skupnih predmetov, kot so slovenski jezik, tuji jezik, matematika, fizika, biologija, kemija, geografija, zdravstvena vzgoja, umetnostna vzgoja, obramba in zaščita ter samoupravljanje s temelji marksizma, ostaja. Posebnost je morda ta, da se »samoupravljanje« in »obramba« prenašata v višje letnike, zlasti pomembno pa je, da se učenci že v prvem razredu delno spoznavajo s stroko.« • Kaj zlitje dveh dejavnosti pomeni za gorenjsko srednje šolstvo? Srednja ekonomska in družboslovna šola Kranj daje ekonomskega tehnika v Kranju in v dislociranih oddelkih v Radovljici ter v Kranju še poslovnega manipulanta, srednja šola za trgovinsko dejavnost v Kranju pa v smeri prodajalec šola blagovnega manipulanta in komercialnega tehnika. Po novem bi obe šoli lahko izobraževali v smereh prodajalec in ekonomsko—komercialni tehnik (aranžerskega tehnika imajo samo v Ljubljani in Mariboru). Podvajanje ne bi imelo smisla. Dogovorili smo se, da si bomo delili smeri. Naša šola bo imela smer ekonomsko—komercialni tehnik v celoti. Enoten učni načrt se bo v tretjem in četrtem letniku razlikoval glede na izbirne predmete trženje in blagoznanstvo ali knjigovodstvo. Glede na to bodo prihajali iz šole različno usposobljeni ekonomsko—komercialni tehniki.« • Upoštevali ste torej tradicijo izobraževanja? »Da, tako je najbolj prav. Srednja šola za trgovinsko de-iavnost bo izobraževala predvsem prodajalca in kvečjemu po en oddelek ekonomsko—komercialnega tehnika tistega profila, kjer bodo učenci vzeli za izbirni predmet trženje in blagoznanstvo. V srednji ekonomski in družboslovni šoli pa bomo izobraževali izključno ekonomsko—komercialnega tehnika, pri katerem bo izbirni predmet knjigovodstvo. V Radovljici »podružnica« ostane, program bo enak kot v matični šoli. Pa še to: program ekonomsko—komercialnega tehnika postaja zahtevnejši, v drugem letniku bo obvezen drugi tuji je-/.ik. To je pomembno zlasti za učence, ki bi po štirih letih radi študirali. Lahko se bodo vključili na dvanajst fakultet brez diferencialnih izpitov. Že zdaj gre prek 60 odstotkov naših absolventov naprej.« • Čeravno gre razen vsebinskih novosti v bistvu le za organizacijsko preobleko pod plaščem ekonomske usmeritve, se bosta morali obe kranjski šoli bolj kot doslej povezovati predvsem zaradi učencev, ki ne bodo zmogli pete stopnje in •e bodo preusmerjali na četrto, ki bo lahko v drugi šoli. Zato je zlitje poslovno—finančne in trgovinske dejavno-ti v en program lahko tudi dobra priložnost za resno razmišljanje o novi skupni šoli v centru usmerjenega izobraževanja za Zlatem polju. Obe šoli sta pretesni, tudi po 36 učencev je v enem oddelku, obe imata dvoizmenski pouk in težave pri organiziranju interesnih dejavnosti učencev. Če bi prodali obe sedanji stavbi, bi gotovo zanju iztržili dovolj denarja za dober start skupne naložbe. H J 1 Sneg je marsikje načel strehe. Foto: G. Šinik Zavod za transfuzijo krvi Kri (vedno bolj) rešuje Ljubljana — V organizaciji Rdečega križa pride v Zavod za transfuzijo krvi vsak dan vsaj 250 krvodajalcev, saj potrebujejo najmanj toliko odvzemov krvi. S tako organiziranim zbiranjem dragocene tekočine že vsa leta po vojni je ta dejavnost dosegla evropsko raven, saj je krvodajalcev med prebivalstvom skoraj šest odstotkov. Medicina zdaj uporablja manj polne krvi, vse več pa njenih posameznih sestavin. Solidarnost krvodajalcev je velika: ni se še zgodilo, da bi klic domov ali v službo za izreden odvzem krvi ostal brez odziva. Z aparatom za citoferezo iz krvodajalčeve krvi jemljejo posamezne celične elemente.—Foto: L.M. Na prvi pogled se v Zavodu za transfuzijo krvi zadnja leta ni veliko spremenilo. Vsaj tak občutek ima krvodajalec, ki enkrat na leto (ali redkeje ali pogosteje) stopi v stavbo na Šlajmejerjevi ulici v Ljubljani. Ista čakalnica, enak način iskanja kartoteke, pregled pri zdravniku, odvzem krvi, malica v jedilnici. Ta zunanji videz pa prikriva spremembe; a ne glede krvodajalstva, temveč predvsem glede uporabe krvi. »Prav na tem področju so nastale v zadnjih letih velike spremembe,« pravi dr. Me-lanija Vuksan — Pantovič, ki je v Zavodu vodja terenske ekipe. »Količina krvi, ki jo Zavod s svojimi oddelki zbere drugod po Sloveniji, je že nekaj let dokaj stalna, okoli 45 tisoč litrov. Medicina pa seveda napreduje, večajo se potrebe po krvi. S količino krvi, ki jo, na primer, zberemo v Zavodu, zdaj že ne bi mogli več kriti vseh potreb sodobne medicine. Zato že nekaj časa pada poraba polne krvi predvsem na račun porabe drugih sestavin v krvi. Tako imenovana kom-ponentna terapija, ki se je že uveljavila v svetu, pa tudi pri nas, omogoča, da lahko z. isto količino krvi pomagamo več bolnikom. Iz ene vrečke krvi lahko izločimo plazmo, eritrocite, levkocite in trombocite ter s tem pomagamo več bolnikom.« Predelavo krvi oziroma delitev na celične elemente opravljajo v laboratorijih Zavoda za transfuzijo. Morda je manj znano, da kar okoli 24 tisoč krvodajalcev na leto daruje kri samo za izdelavo krioprecipita-tov, sestavine, ki jo v Zvodu pripravijo za zdravljenje hemofilije. V Sloveniji potrebujemo na leto šest tisoč steklenic te vrste krvnega pripravka; to pomeni, da štirje krvodajalci lahko omogočijo napolnitev le ene steklenice pripravka, potrebnega hemofili-kom. Sicer pa je v Zavodu že vsa leta organiziran tudi poseben odvzem krvi, kot imenujemo postopke, ki se razlikujejo od običajnega odvzema. Sem sodijo plazmafereze, od takih pogostejših, ko darovalcu odvzamejo le krvno plazmo, do posebnih plazma-ferez, med katerimi so pomembne predvsem tiste, ki se uporabljajo za izdelavo ga-maglobulinov za zaščito porodnic z RH negativno krvjo. Zadnje čase je postopek plazmafereze krajši, sa soj v Zavodu dobili modernejšo opremo, ki je prejšnji čas odvzema plazme z dveh ur skrajšala na pol ure. Nasploh kaže, da bo nujno potrebna posodobitev vendarle hitreje prihajala tudi v Zavod za transfuzijo krvi. I 'nek8' »Ledenica«—čeprav je kri možno hraniti na hladnem do enega meseca, pa so zaloge pogosto le nekajurne. Napake ne sme biti: v grupnem riju ponovno preverjajo krvne skoP1^ odvzeti krvi. Lani so dobili tudi računalnik, kj^jj poenostavil vodenje kartoteke % cev, ki bo dajal hitre in točne po^T^otf nih skupinah in sploh omogočal boljS0 niziranost krvodajalstva. . u »Med novo opremo je tudi naJs0lyil ša aparatura za hitro in natančno ug°^ nje okužene krvi z nalezljivimi bo1'J Seveda že doslej laboratorijsko preg1. vso količino krvi. Dosedanjim Pr.e?SnJ glede zlatenice in sifilisa se je lani pridružilo tudi testiranje okuženosti som. Bolniki, ki dobe kri oziroma nresajanja človeški kri je postala nena» ljivo zdravilo, s katerim zdravi P, , bolnim in poškodovanim preživeti ^ ^ veti. Če so se spremenila razmerja potrebe po polni krvi — pa zdaj ^ medicine zahteva vse več komporj.eI,je To pa omogoča tudi uspešno zdravlJ^ lezni, ki jim medicina še pred neda ,j bila kos. gostje lotevali nov. Skratka - 44 avtorjev je poslalo 120 izdelkov Bodo osle in čaplje zamenjali domiselni spominki Kranj, 12. marca — Na priložnostni razstavi v hotelu Creina je Gorenjska turistična zveza predstavila bero prvega natečaja za gorenjski turistični spominek, ki je bil zelo uspešen, saj je 44 avtorjev poslalo 120 izdelkov. Pogovor z avtorji pa je pokazal, kako težavna je pot od predloga do prodajne police, in prav GTZ ima tu prednost, saj ima biro za turistično propagando, ki zbira tudi izdelovalce turističnih spominkov. Kako revna je pri nas izbira turističnih spominkov, seveda ni treba pripovedovati. Tudi pogledi nanje so različni, včasih tudi prepirljivi, kaj je kič in kaj ni. Akcija Gorenjske turistične zveze oziroma njenega biroja za turistično propagando je pohvale vredna. Natečaj za nov gorenjski turistični spominek, ki se je iztekel konec januarja, je bil presenetljivo uspešen, in obljuba, da ga bodo prirejali vsaki dve leti, je zato zdaj toliko bolj trdna. Predsednik komisije, ki je podelila nagrade in priznanja, Boris Bogataj, je dejal, da je bilo v zadnjem času v Sloveniji več podobnih akcij in da se počasi bistri tudi pojem turističnega spominka, to je lahko vsak predmet, ki ga turist nekje dobi, kupi ali celo vzame. Marjan Platovšek i/. Ljubljane je za maskoto Kekca prejel prvo nagrado (100 tisoč dinarjev) in prav Kekec ima največ možnosti, da kmulu pride na prodajne police, saj uvtor že išče kooperante za njegov Studio Time. Pogled na turistične spominke torej postaja zelo širok in s tem si Boris Bogataj razlaga tudi izjemno uspešnost zadnjih natečajev. Tako so, denimo, v Ljubljani po stari zasnovi natečaja pred leti dobili le štiri predloge, po novem pa skoraj 300 predmetov. Pot od predloga do dobrega turističnega spominka pa je seveda dolga, vmes je način izdelave in material, ki morata na koncu ujeti pravšnjo ceno. Prav GTZ pa ima pri tem prednost, je dejal Boris Bogataj, saj ima biro za turistično pro pagando, ki bo avtorje povezal z izdelovalci. Takšne službe tu ristične društvene organizacije drugod po Sloveniji nimajo in prav po zgledu gorenjske ju nameravajo osnovati v Mari boru in Ljutomeru. Največ možnosti, da kmalu pride na prodajne police, ima bržkone prvonagrajena maskota Kekca, ki je izobliko vana do te mere, da njen avtor, Marjan Platovšek, že išče izdelovalca. Soroden način izdelave bo potreben tudi pri tretje-nagrajeni, maskoti Zlatoroga, ki pa stilno še ni dodelana tako kot Kekec. Prijetna novost pa so miniaturni panji s panjskimi končnicami, ki so prejeli drugo nagrado. Njihova posebnost je namreč uporabnost, saj imajo v notranjosti kos satja z medom, ki ga turist lahko poskusi, panje pa ohrani kot okras. Panjske končnice bi imele lahko različne motive, kar bi priv lačilo zbiralce. Slavko Cankar je povedal, da izdelava lesene ga dela ni problematična, težave pa je imel s satjem, ki ga je v tem času težko dobiti. S po- močjo Medexa mu je uspelo napolniti prvih sto panjev, ki jih je pripravil za veliko razstavo panjskih končnic v Zii-richu. S turistično propagandno akcijo v Švici bodo pred sezono dali poudarek slovenski posebnosti — čebelarstvu, goste bodo sprejemali s frakelj-nom medice, škofjeloškim kruhkom in omenjenim malim panjem s satom. Tudi med preostalimi predmeti, ki so prispeli na natečaj, je bilo veliko domiselnih. Pri nekaterih bi kazalo odpraviti le drobne pomanjkljivosti, drugi tako rekoč kličejo izdelovalce. Podelili so štirinajst pismenih priznanj: Ivanki Mat-jažič iz Ljubljane za okrasno blazino Bikec, Toniju Mežanu z Bleda za vezen prtiček, Andreju' Ozebku iz Radovljice za Zdenko Prosen iz W" ^fl za maskoto Zlatorog« Jj^' tretjo nagrado (30 tiso« iCV)- pi ^ zu Zimi 12 iz MojstraneJ^j* nik in druge lesene P^kC Svitu iz Kamnika za^k keramičnih vrčev, mu društvu Tržič za y . ig predmete, med kateri^ r.|L'v| sebej zanimiva noga^*^| Jjjj nilnik (pravi gorenj«-: p nek!), Jerneju RučigfJ" tffj hinjške Bele za ročn°rUrf prevleki za blazine, *e pft> nerju iz Škofje Loke*>t> . modrotisku, Ljubu ^ ^ Kranja za sliko z JeSt> povim listom, Jerneju Slavko Cankar iz Mengša je za miniaturne panje s panjskimi končnicami prejel drugo nagrado (">«» tisoč dinarjev). Za izjemno zanimiv turistični spominek je dosti zanimanja in za razstavo v Švici bo naredil prvih sto kosov. 3aS u iz Tržiča za lesene Pr ^1 te in čevljarsko Kemperle iz Kamni*« inurj na prtiča in Rastu r» Ljubljane za celotno * | podobo Gorenjske. . :ne j Odkupili pa s? 'Jnja-r nutke Bleda in B°%o&0J piktograme (pisave fyM mi), ki jih je ^dc\%Tofj Rodman z Rodin pn * dal^ Ze prvi natečaj J^^K ko zanimivih in ^nTd»°J predlogov, da bodo m" 0K^j % čaplje in podobna 1 ^ C krama kmalu izgm'''^ C nih polic, če bodo sev ^ šno vnemo, kot so }'Ve\o^, avtorji, zmogli tudi iz 0 KRONIKA 7. STRAN (^g^SS^SIEnGLAS inšpektorji ugotavljajo: škatle, vreče in zaboji z živili so za ženske pretežki Trgovke nimajo krpanovske moči 13. marca — Zgodba o Martinu Krpanu, silaku z Vrha pri Sv. Trojici, ki je salo prestavljal kobilico, je vsem bolj ali manj poznana. Proizvajalci živil 'iaio f*02*^'8'0* **a naše tr8°vke nimajo krpanovske moči, in jim še naprej poši-škoto rg?vi.,le 50-kilogramske vreče sladkorja, škatle s tridesetimi kilogrami pi-fje r°v' 2aboje s šestnajstimi steklenicami olja, velike čebre kislega zelja in repe... v »S j?-- vse to znositi v trgovino po stopnicah iz kleti ali zložiti visoko na police »uadisce, potem so napori še toliko večji. Sanitarni inšpektorat in inšpektorat Uprave inšpekcijskih služb za Gorsko, ki sta marca pregledala 47 najdeno izbranih živilskih trgovin od 335, la h ^ ^e na Gorenjskem, sta ugotovi-a> da so živila v več primerih pakirana v zvitke in škatle, težke 20 kilogramov, v Posameznih primerih pa tudi 30 kilogramov ali celo več. To je teža, ki po mnenju Jlravstvenih delavcev presega telesne (fi-v ne0 zmogljivosti žensk. Večina skladišč ■rtk^ živilskih trgovinah je takih, da je eba živila zaradi prostorske utesnjenosti g*krat preložiti, jih zložiti visoko na polije ln Podobno. Problem je še toliko večji, . r so trgovine v povprečju slabo oprem-jene z raznimi tehničnimi pripomočki, °t so vozički in dvigala. Veliko trgovin, ^dvsem starejših, je zgrajenih tako, da ^11 pripomočkov niti ni mogoče uporablja- • ponekod je skladišče v kleti in je treba ® Prodajno blago znositi v trgovino po /°P.nicah. Trgovke uporabljajo za premije nje embalaže, predvsem raznih zabo-To' ^av^e' vendar niso vedno primerni. je, Velja predvsem za embalažo, v kateri Kruh. Zaboj, ki se je drsal po tleh, se na-Za"h° že naslednji hip znajde na drugem "°ju, napolnjenem s kruhom. ^Poštevati moramo, da je od vseh za-^slenih v živilskih trgovinah na Gorenj-ty m.95 odstotkov žensk in da so le redke govine, ki imajo med zaposlenimi tudi jn0skega, a še ta je p0navadi poslovodja "J'ma vedno časa za prenašanje težkih ec- škatel. zabojev... Inšpektorat dela in sanitarni inšpektorat predlagata republiškim pristojnim organom, naj sprejmejo predpis, s katerim bi prisilili proizvajalce, da živil ne bi pakirali v škatle, vreče ali zavitke, ki bi bili težji od 15 kilogramov. Takšno pobudo so pred leti dale že trgovke, vendar so jo upoštevali le redki proizvajalci. Po podatkih dispanzerjev za medicino dela so za delavke, zaposlene v živilskih trgovinah, značilna obolenja hrbtenice in sklepov, krčne žile, prehladi in pogoste krvavitve v času nosečnosti. V kranjskih Živilih, na primer, premeščajo delavke, pri katerih se pojavljajo obolenja, najprej v trgovine in lokale (v Bonboniero), kjer ni treba prekladati težkih škatel in vreč z živili — če pa tudi to ne pomaga, jih zaposlijo v pisarnah, kjer opravljajo manj zahtevna dela. To je le »gašenje požara«, solidarnost do delavk, ne pa rešitev, kajti zdravje je mogoče hitro zapraviti, zelo težko pa ga je ponovno pridobiti. Pa ne gre le za embalažo, za pretežke vreče in škatle, ki jih morajo prenašati in prekladati trgovke. Izolacija tal v trgovinah je na mestih, kjer se zaposleni največ zadržujejo, za delikatesnimi pulti in pulti z zelenjavo, neprimerna in nezadostna. Zapostavljene so tudi blagajne, ki so v bližini vhodov, na prepihu, spreminja se tudi temperatura. Podobno je v skladiščih v času, ko jih polnijo s prodajnim blagom. Vrata so odprta ali priprta, nastaja prepih, ki poslabšuje delovne razmere in povzroča razna obolenja. Število zaposlenih v živilskih trgovinah se vsako leto zmanjša za en do dva odstotka. Trgovke, ki so znane kot vestne delavke in iskane v raznih finančnih in knjigovodskih službah, odhajajo drugam zaradi višjih osebnih dohodkov, lažjega dela, manjše odgovornosti in manjše izpostavljenosti kritiki občanov. Vse manj mladih se odloča za trgovski poklic. Blejski Speceriji primanjkuje 15 kvalificiranih trgovk, Loki iz Škofje Loke 36, jeseniški Rožci 2, tozdu Delikatesa 10, krajskim Živilom 40 — in tako dalje. Trgovske organizacije se v stiski za kadre zaposlujejo tudi ljudi, ki so drugačnega poklica ali celo brez kvalifikacije. To kajpak zmanjšuje kakovost dela, zlasti kakovost postrežbe. Število trgovk se zmanjšuje, obseg prodaje pa narašča. Ljudje ne kupujejo več na zalogo olja, moke, sladkorja in drugih živil, temveč sproti. To samo dodatno otežuje delo. Gradnja in širitev trgovin tudi ne sledita širitvi naselij: v jeseniški občini je bilo v zadnjih petih letih zgrajenih 600 družbenih stanovanj, v radovljiški 520, v kranjski 1511, v škofjeloški 701; veliko je bilo tudi zasebnih gradenj. Marsikdo se tudi sprašuje, zakaj živilske trgovine ne prodajajo le mleka, kruha, olja, sladkorja, mesa in drugih osnovnih živil in zakaj že tako tesne skladiščne in prodajne prostore utesnjujejo še s kozmetiko, oblačili, posodo . . . Razlog je preprost: pri prodaji osnovnih živil je zaslužek skromen, medtem ko je pri kozmetiki, oblačilih in podobnem blagu marža precej višja — torej je tudi boljši zaslužek. C. Z. • Sonja Benko, prodajalka v Zi-vilini trgovini v Pred trgu v Radovljici :»V trgovini nas je zaposlenih pet, same ženske. Odkar je bilo v bližini zgrajeno stanovanjsko naselje, ki pa se še širi, Se je obseg prodaje zelo povečal in so Rastale prostorske stiske. Skladišče je Premajhno, blago moramo zlagati viso-o na police in ga nenehno prekladati, p^balaža, težka trideset kilogramov J? več, je za ženske prehudo breme, ^di v naši trgovini se že pojavljajo j dolenja rok in hrbtenice. Za mlade de-živilskih trgovinah ni vabljivo. Na |° vplivajo delovne razmere in osebni °hodki, ki pa tudi niso spodbudni.« • Pavla Rozman, namestnica poslovodje v Špecerijini tr-J|p govini Volčji \, hrib v Radovi ji-'■ * ci:»Več let sem delala v trgovini I na avtobusni postaji, kjer morajo živila in drugo prodajno blago voziti iz kleti z dvigalom ali ga nositi po stopnicah. V naši trgovini so delovne razmere boljše: skladišče je ob trgovini in med zaposlenimi je tudi moški, poslovodja, ki nam pomaga pri prenašanju težkih vreč, zabojev in škatel.« • Brigita Barto-le, prodajalka v Špecerijini trgovini v Begunjah:« Večino živil moramo znositi na prodajne police po stopnicah iz kleti. Ob trgovini je sicer prostor, ki bi bil primeren za skladišče, vendar je v njem bife. Na velikost in težo pakiranih živil nimamo vpliva: kar dobimo, moramo prodajati. Problem je tudi blagajna, ki je tako kot v drugih trgovinah pri vratih in izpostavljena prepihu.« V ški občini * vsaki krajevni ^upnosti vsaj fefto gasilsko 'Hištvo le so dobila gasilska društva Mošnje, Savica —Polje in Kupljenik, cisterno Creina društvo v Gorjušah, avtomobilsko lestev, dolgo okrog trideset metrov, pa gasilci na Bledu. »Strojni park«, v katerem je 40 različnih gasilskih avtomobilov in 101 črpalka, se počasi stara. To velja predvsem za avtomobile. V društvih ugotavljajo, da tudi s prirejanjem veselic in s prispevki krajanov in delovnih organizacij vse težje zberejo potrebni delež za nakup novega avtomobila. Društva iz radovljiške občine so lani posredovala pri 41 požarih in šestih neurjih in poplavah. Šestkrat je zagorelo v delovnih organizacijah, sedemkrat v gozdovih, petkrat na travnikih, prav tolikokrat v kočah, barakah in drvarnicah, štirikrat v stanovanjih, trikrat na smetišču, v dimnikih in kurilnih napravah, v avtomobilih — in tako dalje. Požari so povzročili za več kot 43 milijonov dinarjev škode, od tega 37 milijonovdružbenemuin šest milijonov zasebnemu premoženju. C. Zaplotnik ^ r 1 >li , Ca> 13- marca — Ko so februarja letos v Podnartu usta StVn Ostovo'in<) gasilsko društvo, v radovljški občini ni več 5ft»riskikupnosti'ki ne bi" V rustvo, v mela vsaj enega društva. V občin -zvezi so dali tudi pobudo, naj bi ustanovili gasilska %jj|?e v nekaterih večjih delovnih organizacijah (v petih že vendar na to ni bilo pravega odziva. d' 'V zvezi smo lani s prizadevnim delom organov zveze in i w'ien 0rnisiJ ter s sodelovanjem društev uresničili skoraj vse za-C^k r°H'''''"'" ^e v P('tek na °bčnem zborudejal Jože Smole, pred-* I«?1 80 °v'i«ške gasilske zvezejn nato navedel tudi naloge, pri ka-*h•fttere°st'aM na P°' Pot'- **z lanskega leta prenašamo v letošnje Cl^ia na'°K° s področja strokovnega izobraževanja članstva in v*Pei^. gradiva o zgodovini požarnega varstva v občini. Premalo 'h š T° tuc*' pri ustanavljanju društev Mladi gasilec po os v°!f ^' Nekatere krajevne skupnosti oziroma gasilska dru-^»•k^an n° n'mMJ° popolnih načrtov požarne varnosti. Šepa tudi O' Pa Je Javnosti o našem delu. Občni zbori so bili dobro obiskani; tij?j%pr nas. ker se jih premalo udeležujejo predstavniki krajevne C^ij«. socialistične zveze in drugih družbenopolitičnih orga- il vj i^*1,^ , Je potrdil tudi delegat gasilskega društva Begunje, ki je e -i' ^ ^dečo- 1 padel in ga je zadela še smučka, w\ danes iz Kliničnega centra dom0^ Norvežan Selbekk je dobil pretres m žganov in zlom ključnice ter je d&° -že v Planici, Šved Jan Bokloev si je poškodoval desno M11?]*, co, ki jo je že zlomil, pa se mu še ni dobro zacelilo. Več pro° mov je z občinstvom, ki se večkrat pretirano opija, potem P se zaradi pijanosti posamezniki poškodujejo. Skrbi me, ker J med pretirano opitimi največ mladih.« Inšpektor kranjske Uprave za notranje zadeve, Ivan t* -bina, pa je dodal, da je alkohol zelo nevaren in da uspehov treba pretirano zalivati s kapljico. Marsikdo omaga že na P.p reditvenem prostoru, nekateri pa gredo potem še za vola° ogrožajo varnost na cesti, na kateri je te dni že sicer gosteJ promet. Iz Kranja organizirano na Porezen Kranj, 13. marca — V nedeljo, 22. marca, bo 12. spominski pohod na Porezen. Kranjsko Planinsko društvo priredi vsako leto organizi ran pohod na vrh Porezna in tako bo tudi letos. Poseben avtobus bo ob šestih zjutraj odpeljal izpred hotela Creina do izhodiščne točke v Podbr-du. Od tu je do vrha Porezna dve uri hoje. Ker je na vrhu še prava zima, je potrebna zimska oprema. Prijave sprejemajo v pisarni društva do zasedbe avtobusa. Izlet bodo vodili Metka Šparovec, Mi lan Čelik in Mitja Grando Najboljši štirje v nedeljo v Planici (od leve proti desni): Matjaž Zupan (2). Fidjestoel (1), Fijas (3) In Tepe* (4). Lojze Gorjanc: Primož ni v formi ivi**' • Nad v s«- h mu zadovoljni- * v gli amo će trto in enajM" tof*Zi v soboto in drugo In četrto nedeljo. Pohvaliti je traba*flj| na in Mirana Tepefta. V •ob°r^WVo J'' fl dni P° objavi. Interesenti naj pošljejo pri-^. k- .na-slov: Vezenine Bled, kadrovsko splošni sektor, duhova 1. ZCP Cestno podjetje Kranj Odbor za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge: 1. ČIŠČENJE DELAVSKEGA NASELJA - 1 delavec Pogoji: osnovna šola, lahko brez delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo. Odbor za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje in varstvo cest objavlja prosta dela in naloge: 1. VZDRŽEVANJE STROJNIH NAPRAV V KAMNOLOMU KAMNA GORICA - 1 delavec Pogoji: KV strojni ključavničar, 2 leti delovnih izkušenj, starejši od 18 let, trimesečno poskusno delo. 2. OPRAVLJANJE ZAHTEVNIH KLJUČAVNIČARSKIH DEL — 1 delavec Pogoji: KV ključavničar, 3 leta delovnih izkušenj, starejši od 18 let, trimesečno poskusno delo. 3. VZDRŽEVANJE CESTE za enoto Škof j a Loka — 2 delavca za enoto Kranj — 5 delavcev (za vzdrževanje lokalnih cest) Pogoji: priučen delavec — cestar z internim izpitom oz. strokovnim tečajem, 1 leto delovnih izkušenj, starejši od 18 let, trimesečno poskusno delo. Za objavljena dela in naloge bodo delavci združili delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: ZCP Cestno podjetje Kranj, Jezerska cesta 20. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa. Lfch LTH Škofja Loka TOZD Orodjarna razpisuje javno licitacijo za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. rezkalni stroj PGH-3/1600, izklicna cena 3,000.000 din 2. okroglo — brusilni stroj MSO FGHO 300, izklicna cena 4,000.000 din. Javna licitacija bo v torek, 24. marca 1987, ob 12. uri v TOZD Orodjarna, obrat Vincarje Škofja Loka. Osnovna sredstva si lahko ogledate na dan licitacije od 8. do 12. ure. V času ogleda mora vsak interesent vplačati kavcijo v višini 10 % od izklicne cene. Licitacija bo pisna. Davek na promet in druge dajatve v zvezi s prodajo plača kupec. Prodaja bo po sistemu ogledano — kupljeno. Kupnino mora kupec plačati v 3 dneh po licitaciji. Osnovno sredstvo mora kupec prevzeti v 7 dneh od dneva plačila kupnine. Če kupec odstopi od nakupa, nima pravice do vračila varšči- DO DINOS LJUBLJANA TOZD Priprava odpadnih surovin Ljubljana, Titova 118 Odbor za delovna razmerja ponovno objavlja prosta dela v naloge na delovni enoti Kranj, Savska loka 24, Kranj . 1. REZILEC 2. VOZNIK TOVORNEGA VOZILA IN STROJNIK NA STISKALNICI Pogoji: pod 1.: kvalificiran ali polkvalificiran delavec kovinarske smeri, izpit za avtogeno rezanje, poskusno delo 1 mesec, 1 leto delovnih izkušenj pod 2.: poklicna šola za voznike tovornih vozil ali 2- ali 3-letna poklicna šola kovinarske smeri in izpit za voznika, tečaj za upravljanje z nakladalnikom, 6 mesecev delovnih izkušenj Dela in naloge pod tč. 2 se opravljajo v skladišču Škofja Loka, Tavčarjeva 11. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati naj vlože ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Dinos Ljubljana, TOZD Priprava odpadnih surovin, Titova 118, v 15 dneh od objave. Iskra ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno regulacijske tehnike, n.sol.o., Kranj TOVARNA MERILNIH INSTRUMENTOV, n.sol.o., Otoče na podlagi določil statuta temeljne organizacije in sklepa 15. rednega zasedanja delavskega sveta z dne 27. februarja 1987 razpisuje imenovanje DIREKTORJA temeljne organizacije Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: —- da imajo visoko ali višjo izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri — da imajo 5 let delovnih izkušenj — da znajo en tuji jezik — da poznajo trende razvoja in proizvodnje ter strateške usmeritve temeljne organizacije in — da izpolnjujejo pogoje, določene z družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Radovljica. Ob prijavi na razpis morajo kandidati poleg drugih dokazil predložiti tudi program dela v mandatnem obdobju, za katerega se prijavljajo. Mandat traja štiri leta. Prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba vložiti v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA Kibernetika Kranj, Tovarna merilnih instrumentov Otoče, Otoče 5/a, 64244 Podnart, z oznako »za razpis«. Kandidate bomo o rezultatih izbire obvestili najkasneje v 60 dneh po preteku roka za vložitvene prijave. 9. STRAN OSNOVNA ŠOLA LUCIJA-NA SELJAKA KRANJ objavlja po sklepu sveta šole JAVNO LICITACIJO za prodajo kombi-busa IMV, reg. številka 101-050, leto izdelave 1981, registriran za leto 1987. Izklicna cena je 1.100.000 din. Javna licitacija bo v četrtek, 19. marca 1987, ob 12. uri na parkirnem prostoru šole, Šolska ulica 3. Prodaja bo po pravilu videno-kupljeno. Prometni davek plača kupec najkasneje v 15 dneh po nakupu. Ogled vozila je možen na dan licitacije od 8. ure dalje. Informacije dobite po telefonu 064/21-591. Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Kranj, Jezerska cesta 108 c tel.: (064) 35-770 Nudimo več vrst ogledal, garderobne stene, mizice, kotne letve ter več vrst okrasnih letev za uokviranje slik in gobelinov. Se priporočamo! strokovna služba sis družbenih dejavnosti občine tržič objavlja prosta dela in naloge vodenje računovodstva Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: višješolska izobrazba (VI. st. UI) ekonomsko-finančne smeri in tri leta delovnih izkušenj pri podobni delih Delo združujemo za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 8 dneh na naslov Strokovna služba SIS DD občine Tržič, Brači-čeva 4/II. gorenjska oblačila kranj Po sklepu komisije za delovna razmerja DSSS Kranj razpisujemo prosta dela in naloge knjigovodja od Pogoji: končana V. stopnja strokovne izobrazbe — smer ekonomski tehnik, 1 leto delovnih izkušenj, delo je enoizmensko in dvomesečno poskusno delo. Prosta dela in naloge razpisujemo za določen čas — nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu, s polnim delovnim časom. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh splošnemu sektorju Gorenjskih oblačil kranj, Cesta jla 24/a, Kranj. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po opravljeni izbiri. HOTEL GRAD PODVIN Gostinsko podjetje Podvin, Radovljica Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: KUHINJSKE POMOČNICE Pogoja: končana osnovna šola in nekaj let delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas z dvomesečno poskusno dobo. Delo bo izmensko, osebni dohodek po pravilniku. Kandidatke naj pošljejo vloge na naslov: HOTEL GRAD PODVIN, Podvin — Radovljica p.p. 4, v 14 dneh po objavi. Delovna skupnost sekretariata za občo upravo in proračun UPRAVNIH ORGANOV OBČINE SKOFJA LOKA objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom: 1. VODJA FINANČNO-RAČUNOVODSKE SLUŽBE Pogoja: visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj 2. ORGANIZATOR - PROGRAMER Pogoja: višja strokovna izobrazba organizacijske ali ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj Prijave z dokazili o .strokovnosti in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Občina Škofja Loka, sekretariat za občo upravo in proračun, Škofja Loka, Poljanska c. 2. Nepopolnih prijav ne bomo obravnavali. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku veljavnosti oglasa. VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA KRANJ Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju kandidate za opravljanje naslednjih del oziroma nalog 1. HIŠNIK (za nedoločen čas) Pogoji: končana poklicna šola — smer slikopleskar, najmanj 3 mesece delovnih izkušenj, vozniški izpit B kategorije in poskusno delo 2. PERICA - LIKARICA (za določen čas) Pogoji: končana osnovna šola, najmanj 3 mesece delovnih izkušenj in dopoldansko delo 3. ČISTILKA ZA VRTCA KEKEC IN CICIBAN (za nedoločen čas) Pogoji: končana osnovna šola ali vsaj 6 razredov osn. šole, en mesec delovnih izkušenj, samo popoldansko delo, delo v vrtcu Kekec se opravlja 6 ur na dan Kandidati naj vložijo prijave v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: WO Kranj, C. Staneta Žagarja 19, Kranj. ®@IMlIMIEnGLAS 10. STRAN OGLASI, OBVESTILA TOREK, 17. MARCA]??! OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, o.o. razpisuje po sklepu delavskega sveta delovne organizacije ponovno imenovanje 1. DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE 2. POMOČNIKA DELOVNE ORGANIZACIJE — po sklepu delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb OZG ponovno izbiro 3. VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg pogojev, ki jih določata zakon in družbeni dogovor o izvajanju kadrovske politike v občini Kranj, izpolnjevati še naslednje: pod L: visokošolska izobrazba medicinske, pravne, ekonomske ali politološke smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki, organizacijske in vodstvene sposobnosti ter moralnoetična neoporečnost in pravilen odnos do samoupravi j an j a. pod 2.: visokošolska izobraza medicinske smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki, organizacijske in vodstvene sposobnosti ter moralnoetična neoporečnost in pravilen odnos do samoupravljanja. pod 3.: višja ali visokošolska izobrazba pravne, upravne ali sociološke smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki, organizacijsko vodstvene sposobnosti in moralnoetična neoporečnost. Kandidati naj vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh od objave na naslov: pod 1 in 2: Kranj, Gosposvetska c. 9 z oznako »razpis za IPO« pod 3: Osnovno zdravstvo Gorenje, o.o. Delovna skupnost skupnih služb, Kranj, Gosposvetska c. 9, z oznako »razpis« Kandidati bodo o imenovanju in izbiri obveščeni v 90 dneh po poteku razpisnega roka. DELAVSKI SVET MERCATOR - ROŽNIK n.sub.o., TOZD Preskrba n.sub.o. Tržič, Trg svobode 27, razpisuje prosta dela in naloge: 1. POSLOVODJA za prodajalno št. 7 na Trgu svobode v Tržiču, 2. VEC PRODAJALCEV za prodajalne na območju Tržiča, od tega trije za prenovljeno prodajalno št. 17 v Bistrici; Pogoji: pod 1.: šola za prodajalce ali končan vzgojno-izobraževalni program za trgovinsko dejavnost in najmanj 2 leti ustreznih delovnih izkušenj pod 2.: šola za prodajalce oziroma z delom pridobljena delovna zmožnost ali končan vzgojno-izobraževalni program za trgovinsko dejavnost in nič oziroma 5 let ustreznih delovnih izkušenj; Kandidati za delo v prodajalnah z živili morajo imeti opravljen tečaj iz higienskega minimuma. Osebni dohodek je po pravilniku TOZD. Nastop dela je možen takoj. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in potrdilom o stanovanju oddajte v 8 dneh po objavi razpisa v kadrovsko-splošni službi TOZD, kjer boste dobili tudi vsa druga pojasnila. DO UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER GOLNIK objavlja JAVNO LICITACIJO za FOTOKAMERE za izdelavo filmov Izklicna cena je 2.387.463 dinarjev. Javna prodaja bo v petek, 20. marca 1987, ob 11. uri v tiskarni inštituta Golnik, ogled pa bo možen vsak dan od 7. do 14. ure. Kupci morajo položiti kavcijo v višini 10 % od izklicne cene na dan javne prodaje do 11. ure v blagajni Inštituta. Kupnino je treba plačati v 8 dneh po javni prodaji na žiro račun št. 51500-603-30281 pri SDK Kranj. OSNOVNA ŠOLA JOSIPA BROZA TITA PREDOSIJE Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA MATEMATIKE TEHNIČNEGA POUKA za določen čas (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu) do konca šolskega leta. Nastop dela takoj. Rok za prijave je 8 dni po objavi razpisa. Ratitovec l triom*.. SmvsfMH ČEVIJARNA RATITOVEC ŽELEZNIKI Češnjica 37 ' Delavski svet ponovno razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom o združenem delu, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo strokovno izobrazbo obutvene, ekonomske ali organizacijske smeri s 3 leti prakse pri vodilnih ali vodstvenih delih — da ima srednjo strokovno izobrazbo obutvene ali ekonomske smeri s 5 leti prakse pri vodilnih ali vodstvenih delih — da ima organizacijske sposobnosti in pravilen odnos do samoupravi ianja -- pri izbiri Kandidatov bomo upoštevali pogoje, ki jih določit dogovor o kadrovski politiki v občini, oziroma SRS Dela in naloge razpisujemo za 4 leta. Pisne prijave naj kandidati z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Čevljar-na RATITOVEC Železniki, Češnjica 37 z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 19 dneh po končanj izbiri. DO KEMIČNA TOVARNA PODNART - p.o. Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. VZDRŽEVANJE IN OBDELAVA KOVINSKIH IZDELKOV (ključavničar) 2. IZDELOVANJE ANORGANSKIH KISLIN IN SOLI (4 delavci) 3. OPRAVLJANJE GOSPODARSKIH, HIŠNIŠKIH IN KOMUNALNIH DEL 4. KURJENJE KOTLOV IN NADZOR NAD KOTELNIMI NAPRAVAMI 5. ČIŠČENJE PROSTOROV, OD: približno 120.000 din Pogoji: pod 1.: KV delavec (III ali IV) kovinarsko—strojne smeri in 12-mesečne delovne izkušnje v stroki pod 2.: KV delavec (III ali IV) in 12-mesečne delovne izkušnje v poklicu pod 3.: KVdelavec(IIIalilV) pod 4.: KV delavec (IV) in 12-mesečne delovne izkušnje v poklicu pod 5.: priučena dela Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Kemična tovarna Podnart — p.o. — splošno-kadrovska služba, 64244 Podnart. OBJAVLJA LICITACIJO NASLEDNJIH STROJEV: stroj za mešanje lepila stroj za struženje peta-krtačenje stroj za žigosanje zg. delov stiskalnica za podplate stroj za navijanje sukanca stroj za mazanje gornjega usnja stroj za navlačenje stranic stroj za obrez zgornjega usnja stroj za glajenje — zad. gor. delov kabina za brizganje stroj za fino brušenje podplatov sekalni stroj za zgornje usnje stroj za toplo puliranje stroj za navlačenje opetja stroj za barvanje robov zg. usnja stiskalnica za lepljenje podplatov stroj za kosmate nje korit, podplatov stroj za pribijanje peta stroj za glajenje razšiva stroj za žigosanje vložkov avtomat, stroj za vezanje kartonov 9 šivalni h strojev sesalcev za prah 36.000 20.000 15.000 45.000 20.000 15.000 35.000 20.000 25.000 20.000 70.000 600.000 35.000 600.000 2.000 150.000 70.000 100.000 35.000 15.000 100.000 a 22.000 a* 12.000 Licitacija strojev bo v petek, 20. marca 1987, ob 11. uri v ki Kranj, Savska loka 21. _ din din _ din din din _ din __ din _ din __ din _ din din _ din _ din _ din _ din _ din din __ din _ din din _ din _ din - din plani" OSNOVNA ŠOLA IVANA TAVČARJA GORENJA VAS Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge VZGOJITELJICE v enoti vrtec Gorenja vas — vzgojiteljska šola Delovno razmerje sklenemo za določen čas s polnim delovnim časom — nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu. Nastop dela 1. aprila 1987. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v osmih dneh na naslov OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas, 64224 Gorenja vas. OSNOVNA ŠOLA F. S. FINŽGARJA LESCE p.o. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge SNAŽILK Pogoj: končana osnovna šola eno delovno mesto za nedoločen čas s polnim delovnim časom in eno delovno mesto za določen čas s polnim delovnim čason ^ Delo je samo v popoldanskem času. Poskusna doba traja tednov. DROGA Portorož tudi letos v Planici Droga iz Portoroža redno sodeluje s planinskim čajem na vseh pomembnejših zimskošportnih prireditvah v Sloveniji in na Gorenjskem. Njene čaje redno okušajo obiskovalci in smučarji na tekmah za svetovni pokal v Kranjski gori, udeleženci du pijanskih množičnih smučarskih tekov Po poteh Kokrškegć odreda, tekači in tekačice na Teku treh dežel, od leta 1983 da Ije pa tudi na vseh pomembnejših tekmah v smučarskih skokih in poletih v dolini pod Poncami. Droga iz Portoroža je bila v Planici tudi letos. Vodja Droginega prodajnega mesta pod planiško velikanko, Brane Pance, je v nedeljo povedal, da je bilo za Drogin planinski čaj ves čas tekmovanja za svetovni pokal veliko zanimanja in povpraševanja, veliko pa so prodali kuhanega Droginega vina malvazija in kajpak tudi kave. Drogini delavci so imeli vseskozi dosti dela in če jih ne bi o daljavah in vrstnem redu sproti obveščali neugnani planiški obiskovalci, bi bolj malo vedeli o dogajanju na velikanki. Pred Droginim prodajnim mestom v Planici je bila ves čas precejšnja gneča. Pri Drogi se je ustavila je dejal Jože; vsi pa so bili enotnega mnenja, da jih je Drogina pijača v jutranjem planiškem mrazu kar dobro ogrela. Mirka Korelc, uslužbenka iz Ljubljane, je povedala, da vsak mesec popijejo štiri Drogine družinske zavitke planinskega čaja. Čaj je okusen, dober, zadovoljstvo pa je še toli- ko večje, ker z njim sredno pomagajo tu$ našim smučarjem, ki letos razveseljujejo z w mi uspehi. »Danes smp' odpravili na družinski i^S v Planico, z nami pa sta5 znanec in svak,« je p0*-dala Mirka. »V Drogi naročili dva kuhana vina tri planinske čaje. P0^ nas je pogrelo in tudi cep ni bila pretirana.« tudi družina Kern iz Kranja. Ata in mama sta naročila kuhano vino malvazija, otroci kakovostni planinski čaj. »Ustavljamo se tam, kjer se nam zdi prijetno,« 5?EK, 1 7. MARCA 1987 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE 11. STRAN (M^MIEHGLAS pridite v Blagovnico Kranj kjer vam ponujamo: • plastične odtočne cevi z vsemi ustreznimi dodatki • barve, lake in druge vrste premazov • sredstva in oblačila za zaščito pri delu • talne in stenske obloge • bogat izbor najrazličnejših izdelkov in PnPomočkov za vaše gospodinjstvo in dom NOVO: konsignacijska prodaja STREŠNE KRITINE »VILLAS« SNOVNA šola simona jenka, p.o. _**ANJ, xxxi. divizije 7/a Ha azPisna komisija razpisuje prosta dela in naloge Kočnika ravnatelja K ^ndidati morajo poleg pogojev, določenih v 137. členu zako-^ ? 0snovni šoli, izpolnjevati še naslednje pogoje: a. irnajo organizacijske in strokovne sposobnosti, s kateri- 1111 jamčijo, da bodo s svojim delom prispevali k uresniče- VarVJu smotrov in nalog osnovne šole. ^andidat bo izbran za štiri leta. pi^?^ati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju raz-Tj|- " Pogojev na naslov: Osnovna šola Simona Jenka Kranj, tgj1.0* 31. divizije 7/a, s pripisom »za razpis pomočnika ravna-obv V ^ dneh po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate estili v 30 dneh po poteku razpisa. Prodam 6 čistokrvnih nemških OVČARJEV z rodovnikom — odličnih staršev. Ogled vsak dan od 17. ure naprej. Zvone Mezek, Frankovo naselje 41, Škofja Loka_3028 Ugodno prodam več mladih PITANCEV do enega leta starosti, po izbiri. Janez Podlipnik, Križna gora 1, Šk. Loka, telefon 64-047 3029 Prodam dve TELICI simentalki, stari 14 mesecev. Škofjeloška c. 22, Kranj — Stražišče, telefon 28-086 3030 Prodam tri tedne staro TELIČKO. Tr-steniklO 3031 Prodam KRAVO bohinjko (drugo tele, breja 8 mesecev) ali TELICO simen-talko, breja 6 mesecev. Anica Mulej, Krnica 72, Zg. Gorje 3032 Prodam KRAVO za zakol in semen ski krompir igor. Lahovče 12 3033 preluks. 3038 Prodam dvosobno komfortno stanovanje, 64,7 m2, na Planini pri Kranju, lahko kredit. Telefon 34 225 3047 Zamenjam dvosobno družbeno stanovanje v Kranju za večje. Telefon 24-490_3048 Prodam enosobno stanovanje na Planini, 45 m2, delno lahko na kredit. Telefon 47-101_3049 Samska ženska išče sobo ali garsonjero v Kranju. Divna Vučenović (pri Višnjič). T. Dežmana 8, Kranj 3050 Dipl. inž. prometa na Letališču, samski moški, nekadilec, rabi garsonjero. Službeni telefon: 064/24-076 3051 Zamenjam dvosobno družbeno stanovanje, 65 m!, na Planini III za enako ali večje na Planini II. Stojnic, Trg Prešernove brigade 3, Kranj. Telefon 39-101 3052 SGP GRADBINEC KRANJ OilALO Na dom sprejmem kakršnokoli delo: vrtanje, pakiranje, sestavljanje, razi-glanje in drugo. Telefon 22-601 3066 izgubljeno slan. oprema Prodam zelo dobro ohranjeno OMARO za dnevno SOBO in KAVČ. Ninič, Hrastje 22, Kranj_3053 GARNI-3054 6. marca 1987 sem izgubila zlato broško z belo perlo — drag spomin. Pošteni najditeij prejme nagrado. Po-kličite po telefonu 62-088_3014 Izgubil se je mlad pes nemški ovčar, črno-sive barve, oziroma bil je vzet na cesti v Frankovem naselju 14. februarja ob 19. uri. Sliši na ime PASTIR. Prosim poštenega najditelja, naj ga vrne lastniku proti nagradi. Matevž Jugo-vic, Frankovo naselje 127, Škofja Loka _2989 OBVElfilA HITRO in POCENI delamo vse vrste fasad, ometov in tlakovanje. Telefon 27-295 od 7. do 10. ure zjutraj 2918 Ugodno prodam sedežno TURO. Telefon 23-376 _ Prodam JARKICE sorte Urh, Zasip, Reber 3. Bled Prodam TELIČKO in BIKCA za nadaljnjo rejo. Letence 1, Gorice_ aparati.irrojl Prodam črno beli TV ei 45-367 niš. Telefon 3034 Prodam brezhiben pralni STROJ gorenje. Telefon 061/722-532 po 16. uri 3035 Prodam barvni TV gorenje. 47-690 Telefon 3036 OGLASI H:27 960 S*ga JLA 16 Prodam GOLF, letnik 77/4 vrata. Ur bane, Rupa 33. Telefon 27-972 3088 Zastavo 128, staro 2 meseca, pro dam Telefon 064/33 588__3089 Prodam Z 750, Frankovo nas 171 letnik 75. Grdilič 3091 Prodam 2 leti star črno beli TV gorenje 107 Telefon 62 171 ob delavni-kih od 12. do 14. ure_3037 Prodam TRAKTOR pasquali za 18 HP (kon. moči). Milan Kržišnik, Hrib pri Zmincu 7, Škofja Loka_3039 Prodam krožno ŽAGO za razrez drv Jože Pintar, Martmj vrh 28, Železniki 3040 Prodam POSTELJO in dva JOGIJA. Krek, Trojarjeva 7, Kranj-Strazišče __3055 Prodam dobro ohranjen TRISED, cena 13 SM. Ogled vsak dan. Kondič, Podlubnik 158, Sk. Loka_3056 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Ogled vsak dan od 6. do 20. ure. Dešo Skenderović, Savska c. 3, Kranj _3057 Prodam dva FOTELJA, MIZO in OMARO. Brane Šumrada, Trg Prešer-nove brigade 6, Kranj_3058 gradbena maj. Ugodno prodamo nove SALONIT-KE 20 SLEMENJAKOV, 200 kos. zeta VIJAKOV in 185 PLOŠČ. Peter Ši-menc, Kuratova 10, Kokrica_3064 Prodam macesnov LES, debeline 25 in 50 mm Telefon 40-083, popoldan 3065 razno prodam Prodam semenski KROMPIR saksia in jedilnega igor. Jama 32, telefon 40 156__3015 Prodam domača JABOLKA. Vrbnje 14, Radovljica_ 3016 VOZIČEK. 3017 P? ■udi na5 ep'1' i* a in W° radi odzvali na mali 5'"*'. objavljen pod ŠIFRO? liv ! mnogih telefonskih po 0v in obiskov v naši maloo-*ni službi vam sporočamo! Slovov naročnikov malih fS^ov, objavljenih pod Šl C- vam NE SMEMO posre ^ate pa lahko vašo pisno %)Udbo' opremljeno s Šl % ln številko oglasa ter z w^ naslovom in morebitno Vjij n°. ki bi jo radi posredo F|}qsj*anki, ki je odprla Šl ponudbe oddate pri nas, ku^io bomo izročili naročnica pod ŠIFRO. s^_Malooglasna služba Prodam VOLVO 244 zel, Polje 1, Zasip, Bled_ Anton Omer 3092 Prodam 126 P m kupim fon 24 743 Z 101 Tele 3093 Prodam osebni avto MERCEDES 200 D Anton Bogataj, Hafnerjevo na selje 117, Škofja Loka_3094 Prodam Z Šenčur 101, letnik 76 Sr vas 65, 3095 Z 101, dobro ohranjeno, prodam m PRIKOLICO brako tip 305 K, ležišča 3 + 1. Telefon 064/75 058_3096 Prodam Z 750, 80 566 od 17 do 21 letnik ure B5 Telefon 3097 Nujno prodam vozno DIANO, letnik 76 Borut Verber, Kidričeva 53, soba 214. Telefon 27 080, po 19. uri 3098 Prodam OPEL REKORD 20 S, letnik 1979 Telefon 23 860 Prodam ZASTAVO 101 M, letnik 1982 Cena 185 SM Mra<, Vrečkova 11, Kranj. Telefon 35-281__ S, 0PEL KADETT 13LS, le Prevoženih 23.000 km Telefon l^ečernih urah 2866 i art1 BMW isetto Telefon 50 687 \-_____7_3067 ^cfb MOPED avtomatic A 3 MS, ^sžgjnica 79, popoldan 3068 fc^jAUDi 50. Sp Duplje 20 3069 Kr?? 2 750. letnik december 80 fcs2*-832 i po 15. uri 3070 pRlKOLICO adija 440, novo ^6lD\ 39°- staro dve leti. Telefon .^gg 3071 GOLF, letnik 82 Breda Ro 6(k1vor27/a Telefon 45 269 IT KRAJEVNA KONFERENCA SZDL KAMNITNIK sklicuje ZBOR OBČANOV ki bo v torek, 17. marca 1987, ob 18. uri v sejni dvorani občine. Dnevni red: 1. Izvolitev organov zbora 2. Javna obravnava osnutka zazidalnega načrta za stanovanjsko naselje KAMNITNIK I Strokovno razlago gradiva bodo podali delavci komiteja za družbeno planiranje in urejanje prostora iz Zavoda za družbeni razvoj ter avtorji projektov. Prodam globok otroški Telefon 22 329 _ Otroški VOZIČEK, športni, uvožen, malo rabljen, ugodno prodam. Telefon 50 249_3018 Ugodno prodam krznen PLAŠČ štev 16 iz zajčjega krzna. Cena 200 000 — Divna Vučenović (pri Viš njićj, Tončka Dežmana 8, Kranj 3019 Prodam starinska dvokrilna VRATA s kamnitimi podboji. Dvorje 40, Cerklje __3020 Prodam belo poročno obleko z roka vicami in klobučkom. Križaj, V Vodni ka 2, Naklo, telefon 47 257_302J Prodam 600 litrski HLADILNIK Ith z enojnimi vrati in 6 gostinskih MIZ s pripadajočimi STOLI vse malo rabljeno. Brane Stanonik, Reteče 78, Šk Loka 3022 kupim Prodam pletilni STROJ znamke knit tax Telefon 064/60 828, od 18 ure da \je_3041 Prodam HLADILNIK gorenje in pral m STROJ gorenje Zupane, M Pijade 8 telefon 26 903 3042 Kranj Poceni prodam šivalni omarico Telefon 24 888_ STROJ z 3043 živali 3072 Z 101, letnik 1976, registri uarja 1988. Telefon 61 400 ___3073 '^j^ menjalnik Z 101 Puštal 66, 3075 ^La|* MOPED M 14, letnik 1981 C^Ž^3-- P°P°ldan_ Ut)() 1 MM) L, letnik Ki Pro ►150 kP„„: 3076 , - - Kr;n,| "V^DO 105 prodam BATE za ge 3074 — Mlad pes nemški ovčar, črno sive barve, ki je bil vzet na cesti v Franko vem naselju 14 februarja 1987 ob 19 uri, sliši na ime PASTIR Prosim, vr nite mi ga proti nagradi Matevž Jugo vic Frankovo nas 127, škofja Loka _2798 Prodam 20 do 100 kg težke PRAŠI ČE Možna dostava na dom Jurij Sta 2818 ^•efon 80 310. popoldan nonik, Log 9, škofja Loka Prodam OSLA z opremo ali brez nje in pet visoko brejih KOZ Nikola Vuč kovic, Sp. Plavž 14/B, Jesenice 3027 Prodam nov molzni STRO J vitrex Virovitica za 5 SM ceneje od novega in VILE za seno za traktor tomo vinkovič Mužan, Obrne 13, Boh. Bela 3044 Prodam barvni TV gorenje safir, star 7 lot, ugodno prodam Kavčič, Gradni kova 119, Radovljica_3045 Prodam nov ELEKTROMOTOR 5,5 KW Peternelj, Podbrezje 145 3046 STANOVANJA Par brez otrok išče stanovanje Predplačilo do 70 SM za eno leto. Zoran Koprena, Oprešnikova 86, Kranj _2832 Enosobno stanovanje, 48 m', na Pla nini, menjam za večje v Kranju — nad 80 m' Nagrada 100 SM Šifra Zame njava_2837 Kupim zazidljivo PARCELO v okolici Kranja Šifra: Gotovina — takoj 3059 Kupim MOTOR za VW 1200. Telefon 49 030_3060 Kupim KOSILNICO BCS ali FIGARO s tremi kolesi. Telefon 33 292 3061 Kupim smrekove, borove in hrastove DESKE in PLOHE Mizarstvo Ovse nik, Jezerska cesta 108/c, Kranj. Tele fon 064/35 770_3062 Kupim rabljeni TRAKTOR pasquali, 18 kon sil Krivec, Bohinjska Bela 62 3063 zaposlitve Takoj zaposlim KOVINOSTRUGAR JA Pipanova 60, Šenčur_2930 Zaposlim zanesljivo žensko v izdela vi elektroničnih elementov Telefon 064/67 063 _3023 Zaposlimo ŠIVILJO ali mlajšo delav-ko, ki ima veselje do šivanja Šifra: 500 _3024 Zaposlim delavca Drašler, Cemen tni izdelki, S Žagarja 52, Kranj 3025 Iščemo žensko za pomoč v kuhinji v večernih urah. Telefon 23 484 3026 3077 letnik 1979 Telefon 3078 t Oq|JV ŠKODO S 100 L, registrira Nfe a Popoldan Jezerska 77, 3079 > r«o° prodarn AVTO Z 101, letnik ^*lu J5tr,ran celo leto Basta, Sta- If VrT^i*™"!_3080 ^3 LS- letnik 85, prodam Telefon 3081 C^'r»T FlAT /r>,)' lmmk H()' ^ 'm lou, iuiiiir w, registriran 8 1988> z avtoradiom, del ^ 0vlien, za 80 SM Telefon <,Srrr-_»M ■ le,"'k 78, kleparsko obno ^ &Br°dam za 52 SM Telefon yX^S!dan _3083 * 750, vozno, neregiitrira- 0^5i4-«3__ 3084 in LADO 1500 SI. Ku-■j m.i..„ popoldan 3085 u 13. Naklo obnovljeno Z 750, starejši KASETOFON akai Telefon 3086 letnik 76 loltilon 3087 V SPOMIN 18. marca pred letom dni je poln življenjskih načrtov povsem nepričakovano in brez slovesa odšel od nas ______ DUŠAN HAFNAR Hvala sorodnikom, prijateljem in znancem, ki se ga še danes spominjate in obiskujete njegov prerani grob VSI NJEGOVI Duplje, Stra/iscV A dan je črn moral priti. Bridkosti dan, oj dan solzan, težko se je bilo ločiti, a solze vse, ves jok zaman. V soboto je minilo pet let, odkar nam je zahrbtna bolezen iztrgala ljubljenega sina, brata, strica in očka MILANA KOŠENINA iz Škofje Loke Z bolečino v srcu se ga vedno spominjamo. Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA (Ob prerani in boleči izgubi ljubljenega moža, sRrbnega očeta, sina in brata MIRA f: AMBROŽIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, se poklonili njegovemu spominu in ga zasuli s cvetjem. Zlasti se zahvaljujemo GG Bled, posebej tozdu Avto-prevozništvu in Delavnice, Združenju šoferjev in avtomehani-kov Bled, gasilcem, članom delovne organizacije Vezenine Bled, DO Murka Lesce, učencem 6. b razreda OŠ Gorje, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v velikem številu spremili na zadnji poti. Govornikoma hvala za tople in tolažilne besede, godbi na pihala Gorje za zaigrane žalostinke in g. župniku za obred. V globoki žalosti vsi njegovi Poljšica, Gorje, Radovljica ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, pradeda, brata in strica ANTONA ZAJCA Korbčevega ata iz Valburge 15 se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja in podarjeno cvetje, hvala sosedom za pomoč, članom Gasilskega društva Smlednik za spremstvo na zadnji poti in za izrečene besede od odprtem grobu, pevcem pa za zapete žalostinke. Posebna zahvala doktorjema Jociču in Vidi Tršan ter g. župniku za obiske in lepo opravljeni pogrebni obred. Vsem še enkrat najlepša zahvala. Žalujoči: žena Albina, brat Ludvik ter sinovi in hčere z družinami Valburga, Vižmarje, Vodice, Hrastje, Ladja, Tuningen, 10. marca 1987 ZAHVALA V 97. letu nas je zapustila naša mama, babica in prababica KATARINA KRIVIC roj. Finžgar, Beličanova mama Zahvaljujemo se vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Še posebno zahvalo izrekamo ZB Begunje-Ljubno, tov. Cvenklu za poslovilni govor, pevcem Zupan in g. župniku za opravljeni pogrebni obred. VSI NJENI Ljubno, Bled, Begunje, Lesce, Zg. Gorje NOVICE IN DOGODKI Gorenj evaščani o Rudniku urana Žirovski vrh Soočenje dveh svetov Gorenja vas, 15. marca — Krajani Gorenje vasi so danes na svojem zboru obravnavali poročilo o izgradnji Rudnika urana Žirovski vrh in njegovem vplivu na okolje. Rudnik naj se ne širi, je bil osnovni sklep peturnega pogovora. Na eni strani hladen, neču-stven svet tehnike, znanost, ki hoče vedno naprej, ne oziraje se prida, kako, na drugi strani svet prvobitne narave, življenje, ljudje, v katerih strah pred neznanim, nerazumljenim, nevarnim še dodatno podžiga pravično željo, da živijo v čistem, zdravem okolju. Popolno sožitje teh dveh svetov ni mogoče, lahko pa si vsaj prizadevata, da bi bilo skupno življenje čimbolj znosno. Na današnjem zboru krajanov so Gorenj evaščani sicer strpno, a odločno terjali nekaj odgovorov, ko so obravnavali poročilo o izgradnji Rudnika urana Žirovski vrh in o njegovih vplivih na okolje, o čemer bo sredi aprila spregovorila tudi škofjeloška »ekološka« skupščina. Vodstveni delavci Rudnika in Peter Stegnar iz Inštituta Jožef Štefan, ki je ena od pooblaščenih organizacij za raziskavo vplivov rudnika na okolje, so v odkritem, poštenem dialogu uspeli odgovoriti na večino vprašanj. Rudnik s svojimi radioaktivnimi plini, zlasti radonom in njegovimi potomci, kakor tudi z drugimi življenju nevarnimi kovinami (radij, svinec) ne onesnažuje zraka in vode več kot je dopustna zgornja meja. To potrjujejo podatki meritev iz leta 1985. Vaščani so zahtevali tudi podatke o lanskih meritvah, ko je rudnik začel redno obratovati in pridobil 75 ton rumene pogače od načrtovanih 120 ton polne letne proizvodnje, s katero bo lahko v celoti zadostil potrebe jedrske elektrarne v Kr- škem. V nasprotnem primeru, so dejali, rudnikovega poročila ne morejo sprejeti. Do skupščinskega zasedanja je rudnik dolžan objaviti tudi podatke o onesnaženju gozdov oziroma o kemičnih vplivih na okolje. Precej govora je bilo o vlaganju rudnika v varovanje okolja ter v infrastrukturo. 20-odstotni delež za čistejše okolje je res večji kot drugje po svetu, vendar je naš rudnik edinstven tudi po neposredni vpetosti v življenjsko okolje. Tudi za infrastrukturo, za katero je rudnik od 30-milijardne dinarske vrednosti izgradnje dal desetino, bo moral še dajati, so rekli krajani in tudi povedali, zakaj. Najbližje sosede jalovišča na Borštu moti neurejenost odlagališča. Kmet Dermota se je pritožil, češ da blato z jalovišča odnaša na njegove njive in da je ves pridelek krompirja segnil. Boji se tudi plazu, ki- bi se utegnil sprožiti, kot se je nedavno v Zagorju. Vse ljudi iz Bačen pa moti cesta, po kateri težki tovornjaki vozijo jalovino na Boršt. Rudnik jo pozimi mora plužiti, čez leto polivati, ker se sicer strašansko kadi. Oboje slabo dela. Ob tako dragi naložbi kot je bila gradnja rudnika, res ne bi smelo biti škoda nekaj drobiža za urejeno (asfaltirano) cesto do jalovišča in za večji red na jalovišču. Glede najbolj nujnih vlaganj v infrastrukturo se bodo delavci rudnika in krajani še posebej dobili. Kot so poudarili »uranov-ci«, vsaka nova tovarna rabi nekaj časa, da se uteče, da odpravi začetne pomanjkljivosti. Obljubljajo, da bo letos drobilnica, iz katere je lani uhajalo preveč radona, letos bolje delala. Upamo, da se bodo v Brebovščici že kmalu spet naselile ribe. Pred par tedni je začela poskusno obratovati čistilna naprava za čiščenje jamske vode. Fini delci so prej uhajali, zdaj jih čistilna naprava zadrži. Na dan jih okrog osem ton odpeljejo na jalovišče Boršt. Naprava je stala okrog 800 milijonov dinarjev. Tudi hrup ventilatorjev so v rudniku uspeli zmanjšati pod mejne vrednosti, povsem utišati pa se jih, žal, ne bo dalo. Na poti so novi odkopni metodi, po kateri bi čim več jamske jalovine, ki jo odlagajo na deponijo Jazbec, pustili v jami. Marsikatero nejasnost, bojazen so danes uspeli pregnati. Zaželen rudnik urana nikoli ne bo. Če je zaradi manjše energetske odvisnosti Slovenije od drugih že nepogrešljiv, naj se vsaj širi ne, so se zavzeli krajani. Kako bo z njegovo prihodnostjo, ne vedo niti delavci rudnika, saj tudi usoda programa jedrskih elektrarn še*"ni jasna. Načrtovalci slovenskega gospodarskega razvoja bi morali preusmerjati proizvodnjo in tehnologijo v manj požrešno, namesto da se poraba električne energije iz leta v leto povečuje, ter izkoristiti vse alternativne energetske vire. Jedrska elektrarna Krško zdaj predstavlja 20 odstotkov v slovenski energetski bilanci, njena energija pa je bistveno cenejša od energije iz premogovnih elektrarn. H. Jelovčan Pesmi Dorce Kralj v posebni številki Stezic TRŽIČ, 16. marca — Literarni večer, ki so ga tržiški knjižničarji pripravili domačinki, ljudski pesnici Dorci Kralj, se je nehote izvil iz pripravljenega scenarija in prerasel v spontano petje njene uglasbene pesmi, »pojdi z menoj na planine«, ki jo je ob zaključku večera zapel Dani Zupan, vodja kvinteta bratov Zupan. S tem pa so številni Tržičani, ki so do zadnjega stola napolnili prostor trži-ške knjižnice, dokazali kulturno lakoto po podobnih večerih. Dorco Kraljevo je še najbolje po predstavitvi z akrostihom portretiral magister Tone Pretnar, ki ji je takole povedal: Da bi dolgo nam živeli Okrogle pesmice nam peli. Radost sevali v srce Celo noč in preko dne In bili mladi, veseli! Prav slednje še kako zna Tržičanka, ki so ji mentorice osnovne šole heroja Mirka Bra-čiča iz Bistrice pri Tržiču i sodelovanjem otrok novinarskega krožka ponudile 70 strani Stezic. To je bogato šolsko glasilo, ki so ga začeli pisati otroci pred 20 leti na tej šoli. Posebna številka Stezic s pesmimi mame Dorce je že povsem pošla. Tudi to je dokaz, da vsi, ki poznajo moč ljubiteljske kulture, tudi v sedanji vsakdanji sivini hočejo ohraniti stik i krajem, okoljem in ljudmi. M. Kunšič Republiško tekmovanje Mladi in kmetijstvo Skofjelošk zadružniki zmagali drugič zapored Gorenja vas, 14. marca — Škofjeloški mladi zadružniki so drugič zapored zmagali na republiškem tekmovanju Mladi in kmetijstvo — lani sredi kmetijskega Prekmurja, v soboto pred domačim občinstvom v polni dvorani TVD Partizan v Gorenji vasi. Po rednem delu tekmovanja sta imeli enako število točk ekipi Vrhnike in Škofje Loke in šele deseto dodatno vprašanje je odločilo o zmagovalcu. Gostitelji so se tokrat res izkazali: pravilno so odgovorili na vseh šestnajst vprašanj. Vse ekipe, od prve do # Franci Pavlin, pospeševalec živinoreje v škofjeloški kmetijski zadrugi, mentor zmagovalne ekipe in eden glavnih organizatorjev tekmovanja je dejal: »Mladi zadružniki iz desetih slovenskih pokrajin so se seznanili s škofjeloško občino, predvsem s kmetijstvom, ter si ogledali tovarno LTH in kmetijo Janka Žontarja pri Sv. Duhu. Škofjeloča-ni smo še toliko bolj zadovoljni, ker smo zmagali na kvizu. Fantje so se potrudili in temeljito preštudirali več kot tristo strani gradiva.« • 23-letni Jože Sta-nonik iz Čabrač je že star znanec tekmovanj Mladi jn kmetijstvo. Udeležuje se jih že peto leto. Štirikrat je branil »barve« škofjeloške zadruge na republiškem kvizu, dvakrat je bil tudi član zmagovalne ekipe. »Delam doma na kmetiji. Vse zemlje je 26 hektarov, obdelovalne je šest. Redimo 17 glav živine in oddajamo mleko — poleti okrog 40 litrov na dan, pozimi manj ali nič. Letos imam srečo, da je zima tako dolga, sicer bi že šel sekat v gmajno in ne bi bilo toliko časa za učenje in pripravljanje na kviz.« zadnje, so prejele nagrade: zmagovalci ^ Jože Stanonik iz Čabrač, Simon Kržišni*J* Podobena in Lojze Primožič iz Škofje Lo** — poleg denarja in denarnice še knjige. v# skupaj za spodbudo, da bi bili tudi prihodnja leto med najboljšimi. Dobro se je odrezal? tudi druga gorenjska ekipa. Mladi zadružn1' ki KŽK-jeve temeljne organizacije koope" rantov Radovljica, enota Jesenice (Helen* in Branko Robič in Mirjam Pavelič, mento Pavle Razinger) so si s tekmovalci iz Om*0-ža razdelili tretje in četrto mesto. • 17-letni Simon žišnik iz Podoben« s* v škofjeloški kovinar ski šoli uči za avtom* hanika, doma pa Je kmetije, na kateri redijo okrog 20 glav zivv ne ter oddajajo rnlel\ in meso. »Posebej sefl* se pripravil na vpraša nja o odgovornosti rej cev in o zamrzovanj živil. Težje se mi je zdelo gradivo o zamrz* vanju. Razumljivo — z gospodinjskimi de imam namreč bolj malo opravka.« • Lojze Primožič » Škofje Loke obiskuj« ekonomsko šolo v K**' nju, z delom na kmen; ji pa se je seznanil P*"1 stari mami v Delnica^ »Odgovarjal sem n* vprašanja o mladi11' skem kongresu in ^ meljskih škodljiv^ Na eno od vprašanj " kdaj bo »ofenziv^ hroščev v zahodni Sloveniji — nismo vede' pravilnega odgovora, vendar smo imeli src čo.« . Pravilo, da sreča spremlja le najboljše, J* je tudi tokrat potrdilo. Bo obveljalo tudi tisto — »v tretje gre rado ...«? C. Zaplotnik Povezovanje ni prazna marnja Čeprav ima Kranjska gora tako dobro letno kot zimsko sezono — vsaj tako kažejo podatki-— je zaskrbljujoč slab obisk letošnjo zimo. V vseh turističnih središčih so manj zaslužili, a v Kranjski gori bi morali temeljiteje analizirati, zakaj jim nikakor ne uspeva, da bi se bolje prodajali. »Ta sezona,« pravi direktor temeljne organizacije Kompas v Kranjski gori Borut Perovšek, »je vsaj za nas najslabša sezona, saj nismo imeli inozemskega gosta, agencije pa nam tudi niso pojasnile, zakaj tujcev ni. Naslednji vzrok je v padcu življenjskega standarda doma, saj so vsi hotelirji v iskanju ekonomske cene prešli raven možnosti jugoslovanskega turista. Sezona se je pozno začela, vreme v začetku ni bilo naklonjeno in težko bo nadomestiti slabši obisk.« Kranjskogorsko turistično gospodarstvo je nepovezano, kar jih poleg ostalih vzrokov tepe iz leta v leto. Ne morejo in ne morejo se dogovoriti za skupne programe, za skupni nastop na tujem tržišču: deset let so ustanavljali turistično poslovno skupnost in upali, da bo lani zaživela, a so spet ugotovili, da vendarle ni prava oblika. Zdaj je ni in je ne bo in še prav je, da je ni, Če mislijo, da bi bila zgolj formalnost. A nekako se bo vendarle treba sporazumeti in pametno ter družno prodajati tistih 2.000 postelj, kar je navsezadnje silno majhna zadeva. O skrhanih medsebojnih odnosih in o tem, da v kraju vsak vleče na svoje in po svoje, čivkajo že vrabci na strehi. Ne pomagajo problemske konference in sestaniki, ne žuganje s prstom »turistično pristojnih« forumov, ne kritike in ne pritožbe. Turizem živi svoje samozadovoljno življenje, odvisno od zunanjih vplivov, ki pa so letos pokazali ostre zobe. Saj — navidez je v gori gneča, ki bi se je le že1 ^ ta gneča na smučiščih je' ^ poznavalske in analitične & j» do vprašljiva stvar. Če veT(i^ je za Kranjsko goro pred/f? P leti politika tako zelo gres»JV je dovolila, da danes stoj ^ 125 (!) sindikalnih pot^^p domov, garsonjer in drug1*1.^ tniških zmogljivosti naših <*^1 nih organizacij, je JasnO'j0jjJ'' Kranjski gori prevladuje 0 či, sindikalni turizem. v In tu je zdaj dilema: P° #i strani hočemo, da je ta *y vasica visoko komercialna« • pl že mondena, po drugi stra ^ je preplavljena z domafr01^ skovalci, ki ne morejo zaP^li toliko kot si turistični k***^ A kljub vsemu je nauk no slabe sezone na dlani- $ bodo enkrat za vselej h° j pf*' zumeti, da povezovanje n et$ zna marnja, bo v teh raz111 naslednja sezona še slabj^j m MERKUR ***** OBVESTILO Cenjene kupce obveščamo, da je prodajalna gradbeneg materiala -NAKI* DOM od 16. marca odprt* NEPREKINJENO od 8. do 19. ure ob sobotah od 8. do 12. ure če kupujete gradben« ' terial, obiščite prod»l* Dom —Naklo i*Fijp5r:- Vi. n& .!€>." ,