gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari.
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti i fl., sicer 3 fl.5 za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr.
Tečaj
XIII
Ljubljani
saboto 25. augusta 1855
List
Priporočilo setve krompirjevega semena
Kar se že ni zgodilo več let, se je zgodilo letos
do 20 let, kakor je drevj
m
ali slaba
emlj
ali dobra
Škarje
kakoršne jih vertnarji imajo, bi se utegnile
I\Č1I SC LC III //^UUUU »Ct Itv, Otv J vs flguuiiu 1 v	, nanuiouv jin v v * niai J i lUia J U , Ul ac UIU^IIIIU
da je krompir na več njivah močno cvetel in daje po tri ali štiri za sosesko pripraviti, namesto da bi cvetje rodilo dosti semena, to je, tistih zelenih ja- jih vsaki gospodar za-se kupoval, in imeti pri županu,
belčkov, ki jih letos pogostoma nahajamo na krompir jevši. To je dobro znamenje, da je krompir bolj moči přišel, in da nas bo vendar počasi zapustila
da
gfaj
jih sosedje po versti rabili za ostrigavati svoje
Vidite, kako lahko se z malim trudom in majhnimi
sta nesrečna bolezen, ktera nam je požerlá že toliko stroški žive graje lepo in stanovitno zaredé in priva
brez delà tudi ne; pa kaj koli se pri
tega preljubega sadu. Začernelo in zgnjilo je sicer rovajo tudi letos tam pa tam krompirjevo perje, pa vendar
Res
dobi s križem rokami?
Le
na veliko manj njivah ko druge leta, in nadjati se sme
prevdarimo po primeri
Po
mo
9
da ga ne bo desetina zapadla gnjilobi. Ker pa je letošnji krompir semena dosti rodil
naj nam bo to kazalo,da ne zametujemo, iv«* u«m ——v,,
natora ponuja in da seme tudi zares obernemo za	posebno pri nas
seme, ker krompir, ki ga jémo, je tako rekoč le ko-	žgó, tedaj bo treba v 80 letih delati jo 26krat reninsk sad, ne pa pravo seme. Vém, da mi utegne Za 100 sežnjev graje mora biti naših vozičev
kdo reći: tudi krompirjev sad je seme, kakor vsak	germja saj 10; cenimo ga le po 10 grošev z vožnjo
9
kar nam
koliko je več kořistmi od plotov živih graj zareja stavimo: mertva graja 100 sežnjev dolga, koliko bi stroškov nanesla v 80 letih?	;;
Recimo, da se mora vsake tri leta nova narediti,
pozimi vse germje iz plotov po
otrok vé, in da tudi iz pravega cvetnega semena
vred

je izrastel gnjil krompir.
Al vse to vendar ne more kolcov
to znese
gold
gold
9
za obsekanje in pripravljanje
ktera nam veleva, da
30 kr., potem delavcem potrebnim za
gold
prekucniti tište natorne postave, naj se saj včasih s tem seme ponavlja, ker je pra v o za popravljanje verzel vsako leto, prašče in delavce
,1luivvf	^vitJt vv/ ** /	ui>iuv tiyiii JJU li i
izdelanje 100 sežnjev dolgo grajo po 4 groše
1 •	•	1	I	■	V v	a
seme, in to seme so cvetne jabelčka na krompirji.
i gold. To tedaj za enkrat znese
30 kr
Za
Zatega voljo priporočam vsim gospodarjem: naj naberajo te zrele cvetne jabelčka, in jih denejovkak skaf
26krat
9
to je, v 80 letih,
pa 221 gold
Koliko pa bi znesla živa graja iz terdnega drevja, polijó z vodo in pusté ene dní, "dokler zgnjijó; postavimo, iz gabrovega narejena, tako dolga in za
B&ai , UU1IJU Zj VUUU lil [J uaily CUC Uill, UUR1C1 iû&,lJ,Ju5 j/y^uumu^	^«wiv» v^» umivjviíu j k.iw uuij
potem naj se vse zmučka in seme izpere, posuši in toliko let? Recimo, da se sadežev po germj do spomladi na suhem shrani. Kakor hitro je sneg govih dobrih ne dobí, in da se morajo popřej domá
skopnel
9
naj se seme berž poldrugi pavec ali tudi za na vertu prirediti
9
tedaj
dva pavca globoko na gredico vseje. Če bi utegnila huda	»u©oiv **	uaupu»au|c icuc m jdiutcv pu
suša biti, naj se večkrat zaliva in pozneje pridno pleve. nji za posetev delavcu storí 12 kr., za zamudo pri
leta zneslo
gold
plačilo za leho skozi tri
okopovanje lehe in jarčičev po
Tako bo seme veselo kalilo in ze pervo leto bo zrastel krompirček orehove debelosti, ki bo drugo leto prav
setvi vzamimodan, dasiravno ste dve uri zadosti, 12 kr
9
lil Vinili VVI. Ul vnv »	uvuvivu»!^ «1 wu V«. wg v iv»v f » »
dobro seme. Se vé da se mora izbirati, ako biuteg nilo že med tem kaj gnjilega biti. Malo prostorčka
za
polet vendar na
pletev sadežev prerasčenih na vertu, zalivanje kar \se lahko otrok pri domu storí, cenimo
9
za izruvanje sadežev iz lehe dvěma
za posetev cvetnega "semenalma gotovo vsak gospodar, delavcoma po 5 grošev 30 kr., okopovanje grajine
Ferd. Sinid.
verste
9
to je
9
brazde in jarčičev vsem delavcem po
Od zarejanja živih graj ali mej
5 grošev, 2 gold.; presajanje lahko štirje delavci opra vijo za 1 gold. ; mertva graja ali plot poleg zasajene živ

graje perve tri leta bi znesla kakor zgoraj
(Konec.)
gold
Dosti let tako zarejena in oskerbljena graja terpí.
se
Pa sčasoma, kadar ze verzeli ali luknje dobiva, morajo te s kosmatim grojzdičem zamašiti. Predolga
1*	t	•	•	1	I	VF	111«
30 kr.; obrezovanje ali striženje graje se ne more kaj ceniti, ker se to delo s pridobljenim praščjem in ši
jem dovelj plača, in tako dalej do 30 let nič več živa graja stroškov ne prizadeva. V 30. letu, kadar se bo
ali prestara graja naj se vendar ne derži
5
deblica SraJa pomladila in za to pri tleh posekala, se bo ta
• 1 1 • •	I	1	fl •	V v •	é	1
pri korenikah preveč ostaréle, in mogla bi se sopet nova graja saditi. Da pa tega tako kmali treba ni naj se enkrat spomladi mesca sušca, prej ko še graja omaguje
9
vsa pri tleh oštro in gladko poseka. Iznova bo iz porobkov in korenin ozelenela in zarastla se spet nova živa graja, če jo boš mlado še ostrigel in
gori rečeno. Tako se mora graja
20 do 30 let pomladiti, dokler
in
oprava s pridobljenim lesom, protjem, prasčjem in drugo drobnino še bolj splačala, se tedaj tudi ne more kaj ceniti; mertva graja pri posekáni graji čez 30let po
se bo iz posekane graje večidel naredila, mo
trebna
ramo tedaj le delo ceniti na
9
drugih 30 let
gold
9
to je
oskerbel, kakor je
večkrat, vsakih 15, na zadnje porobki in korenine nedobiji več ne oželené, da se mora
kos m a tega grojzd
9
v GO. letu, 4 gold
tako tudi ćez
posajanje
po
h ostarane graje cenimo
gold
Po tem pomladenji v 60. leíu bo graja še čez
vendar onemorejo
diti.
Graje gabra, javora
graja iznova sa ali maklena, bresta, lesnik
20 let terpela ; in tako tedaj znesejo stroški za živo
grajo v 80 letih 26 gold. 24 kr
't»
in drobnic in druzega terdnega drevja se vsakih 30
let posekajo in
pomladé, od
drugih germov pa vsakih
Đnina za delavce je tako nizko postavljena, ker ta podok je že pred več leti spisan bil. Pa todi se danja višja dnina ne podere koristi, ki izvira iz živih mej.	Vred.
270
Vidi se tedaj, da živa graja je skor desetkrát
Ali imamo se dragih
već vredna od mertve graje ali plota; kaj pa se već, opominja ime F i ko bi tas
mnogo,
i
će premislimo nje verlost in korist; kaj zamude
9
kaj
Tako na figovo častje
v kterem na pervi polled
vidimo vindenizem. Rojen Latinec bi napravil „Fikal
lesa se pri živih grajah prihrani, kaj se ga pridobí? neuspali slovenskemu latinškutarju so bile domaće
In kolikšnega truda je za žive graje treba?
Zunaj
imena Hostevit, Svetovit, Harovit uamislih, zato je
kopanja brazd in presajanja nar pervega opravila je iz Smokvica 2j, Smokuča, Figoviča napravil Fi
vse drugo delo le igrača in rádanje.
kobi tus*
Starozgodovinski pomenki
V slavném škofovskem gradu sekavskem
d Li p

nico, kjer se nahaja toliko staroslovenskih božanstev oa kamnih vpodobljenih, ki so v zidovje gradsko vzidane, je
%etO indiško figovo drevo in njega pomen na no- tudi lepo obranjen kamen, na kterem je V
• V
vpodobljen
riskih rimskih kamnih.
Razloži! Davorin Terstenjak.
(Dalje.)
Utegnil bi nas kdo vprašati: kako so mogli st
S
iško fig
ne raste? Takega vprašamo: kako so stari Tusk
drevo poznati, ker v Noriku
i prisu
do
t
ker tudi ta v It
ne raste, in
Slovani
do grozda, kterega badnička S
v rokah derži
i
>
ker kraj pobrežja baltiskega morja terta ne ra
st
To
>
ali pa do 1
?
kterih ni kraj
baltiskera
©
morja
t
pom
na p
Beseda vino,
m. Wein
i
dom
je 8
mitiškeg
po
četka, in učeni starinoslovci identificirajo pomeneonog ino^os vino in ose
2
obilni Ravni
in W tudi i
1 hebrejsko harnor in harnar, ker cloveka pre
tek vina stori
ljskeg
tako identificirajo pomene vit
m
oslovské
tium. W
»
t
ker vino ni přineslo samo in pr e p i ra
»j
>
temoč
na svet
3
ljaj
Znamenito je, da ime B a ceh u Gerki v Fenicijo, pomeni v
i
kterega početek stav ; mi tišk e m in ger
kem jeziku jočeči, plakajoči, der Weinende, lacrirnans
od
semitiskeg
bakah
>
lacrimor, gerski (3ax%co, wehklagen
ra. lacrimare fa-
Shiva, iznajdnik vina, se tadi veli Rudra, ciens. Terta je torej korenika prepira, zato je oštroumni
Kanne 4) nemško besedo Re be iz semitiškega
b

1
t
Z wist, izpeljal. Rimsko besedo vit Eichhoff 5) iz glagola indiskega
ve
i s izpeljuje učeni dr. umfassen, umgeben,
odkodar latinsko vieo, litvansko
w
J
rusko
w
J
slov.
>
trut
vijem; ve faser. Vit logično slov tarn Slo bi v
našli
lus.
t
5
Roh
9
Binse, slov. vitra, die Holz torej pomeni „das Gewundene", vito,
ana
>
t ert tarh

te rt
stvořil
?
i c a, die gewundene Ruthe, sansk. tarnh, brechen. Besedo terta je torej
in ie
d
1
jeg
i
t. Ako ne
pisih rimskih spomenkov drugega nobenega imena
i
kakor edine Tert
6
Tert
7
Tert

T e r tul
podertljiv, in Panonijo

ter
imeli dokaz temeljit
da so ob času rimskega vladařstva čez Norik
V
ze
S
takraj Dunaja prebivali, ne pa
v
se
le kakor „stubengelehrte" zgodovinarji terdijo letji iz severa sem prišli.
>
v 6
sto
I
2
3
4
5
Mas cli „De Diis abotrit" str. 42, fig. 44.
Dr. Iíuhn hoce besedo: v i nu m íz sanskritske korenike van iz-peljevati, toraj víno — ljubeznjiva pijaca; vendar hebrejska analogija ima tudi kaj za se.
Glej o tem Nork: „Myth. symbol. Real Wôrterb." IV. 193. 409. Kanne „System des ind. Myth." 291. Eichhoff'„Europa und Indien" str. 226.
') Kakor je že večkrat rečeno bilo, je Rimljan premagane pokrajine hitro začel porimčevati. Učeni rimski starinoslovec Itup ert i piše o tem sledeče: „Razmere in naprave po deželah so le posebno o tem, kar je zadevalo ústavo mest, po starem pustili. Zatega voljo so jim pustili njih starašinstvo, njih magistrate, sodnistvo čez meščane, oskerbovanje mestnega premo-
rimskih postavah osnovano
z e n j a
vendar je vse to bilo po
ÉÈ mám
in sicer takole
Spodej vidimo krila teg
konja z 1 evovími
taca m
Nad to sliko je krilat mlad
ktereg
in prenarejeno". (Ruperti „Romisch. Alterth." II. 794).
Zato
so tudi imena p olatinče vali, ker je rimsk jezik bil uradni.
Porimčevanje so pospeševale naselbine, ktere so ustanovili, da derži mládenec z rokama
spodnji del trupla je ri g; namesto nog ste dve
so
kakor Ruperti dobro pravi („ibidem", str. 767):
w
pod
luskast. Mládenec je brez reji, ki se kviško vijete. Veji
li st ja vej se vidi, da ste
in iz
VI
dezom dovoljene svobodě cez premagane toliko lože gospodarili in z vpeljavo svojega jezika, svojih postav in svoje ustave svojo

Muhar „Rom. Norik." I. 183.
moc bolj uterdili".
"7
Muhar „Gesch. der Steierm," I.
420 in na drugih ruesiih.
Pis.
2) Na Krajnskem še kuč" se nahajajo.
rodovine ..Smok
tudi kraji „Smo
Pis.
271
in disk ega svetega figovega drevesa. Tretja veja tevž Škodnik, sestosolec, ki je Koseskovo „legendo" raste iz glave mladenča in se končá v venec fig kraj, deklamiral, je vedil z dopadljivo gjbčnostjo in s prijetnim kterega na vsaki strani dve možke osebi stojite.
Podlaga
čistim glasom slovenski besedi tisto miloto, Ijubeznjivost
nju sta dva roga obilnosti. Nad vencem figovim je vpo- in čarobnost vdahniti, ktera tudi neznance jezika sili vspo
dobíjena las tra (Muschel) in nad lušturo dve ribi.
(Dalje sledí.)
zadevah
»
Drobtinic"

Prečastiti gosp, kanonik Rozman so nam 20
m
sledeče pisali
n
Ker ste rekli v 60
listu „Novic"

naj Vam na znanje
dam v enem mescu: ali bodo „Drobtince" se izhajale ali
ne
y
Vam s tim
naznamm
y
99
da ne bodo še nebale, kakor
sem pisal v „predgovoru". Družtvo sv. Mohorja jih je pre-vzelo in naprosilo gospod Stojana za vrednika; zategadel prosite v mojem imenu vse pisatelje: naj svoje doneske g.
dekanu Stojan-u v B
(Frasslau) pošiljajo
*
tudi jaz bom vse, kar zadevajocega v rokah imam, ravno
imenovanemu gospodu izrocil. Vam pa naj bo serčna da ste tako iskreno se potegniii za „Drobtince" naše"
hvala
j
n
Drobtince" se nam bojo tedaj še obranile, ako jim
pridejo pisatelji naši na pomoč ďvombe. Zivile „Drobtince"!
D
pa t
tud
boj
9
ni
znati njegovo lepo^lasje, sladkost občudovati in privošiti
j
mu dostojno veljavo. segli !
Da
>
po ti poti bomo svoj namen do
A. M.
Iz Istre 18. aug
Ker
po Istri že dve leti vina
pomanjkuje, so si Ijudje, posebno kjer imajo slabo vodo, drugo pijaco omislili. Nabirajo si brinjevihjagod, iu ker tudi dvoje baže brinje raste, eno s ćernimi, in mnogo
9
* «
drugega većega z debelimi rudečimi jagodami, ki se smre-
kva imenuje, si tedaj napravljajo iz njih na dva načina tako imenovano smrekovico. Nekteri skuhajo v velikem kotla
po eno brento jagod, zvernejo vse vkup v kak sod
jejo še čiste vode in puste, dokler se očisti.
Dru£Í
, prili-
pa kar
jagode stolčejo, jih denejo v sod, nalijejo tople vode, pusté, da zakuha in se očisti. Na to pustivši uni in ti vse
9
na miru, si na čep točijo in pijejo. Pijaca je dobra, okusna in po svedočanstvu zdravniškem tudi zdrava. In res so ljudjé po teh krajih, akoravno povsod okoli kolera straší, se dobro zdravi, ter si smejé govoré : „zdravěji smo sedaj ko smrekovico pijemo, ko poprej, ko pili smo vino"
Jakovina.
Novičar iz austrijanskih krajev

lz Gorice 18. aug. Namesto konec tega mesca se je
na našem gimnazii šolsko leto že danes končalo, kjer po-
žrešna azijatiška pošast
tudi tukaj razsaja. Gimnazijalni letopis nam je marsikaj znanimivega prinesel. Letošnje število učencov je 250; med njimi Slovencov 136, Furlanov
85
y
Italijanov 17» Nemcov 12, tedaj Slovencov 11 cez polovico. Slovenšina se je letos od dveh izrednih namesto-vavnih učiteljev v 3 razredih v vsakem po 3 ure na teden razlagala. Učencov bilo je vsih skup 52, zvun dveh (enega O. kapuc^narja) vsi Slovenci. Z veseljem rečem, da bil je zapaziti vážen napredek o tem, da je začela slovenska mladina svoj materni jezik spodobno spoštovati in dostoj nost njegovo in enakopravnost z drugimi predmeti spoznavati, kar je temeljni pogoj napredovanja, in več zdá kot suho materijalno znanje. Nar več je gotovo k temu pripomoglo letos vpeljano slo vesno
deklamiranje zraven druzih tudi v slovenskem jeziku, od kterega so „Novice" že enkrat nekaj omeniie. Eoaka veselica se je že spet napravila. Večer pred rojstve-nim godom Nj. Veličanstva se namreč že skoz več let tukaj razlagane proste umetnosti: godba, petje in deklamacija zedinjujejo tako, da vsaka svojih cvetlic v dar prinese, splesti venec v postavljenje ljubljenega Vladarja. Letos bila je pri ti priložnosti vpervo tudi v slovenskem vertu cvetli-čica utergana. Ta slovesnost bi se bila obhajala pod milim nebom na prijetnem in prostorném dvorišču šolskega po-
slopja lesním
9
ktero je sicer tudi ravno to poletje začetim te
vajam gimn
učencov odločeno
pa zavolj ne
ugodnega vremena smo morali v dvorani bližnjega sodnij
skega vradnisca zavetja iskati. Namenjenih je bilo 12 pesem za petje in 23 za deklamacijo, toda zavolj sedanjih nevarnih okoljsin (v prenapolnjeni sobi) jih je bilo le 8 deklamiranih. Nemško: „Zum glorreichen Geburtsfeste Sr. . k. Ap. Maj. Franz Jos, I." von W. J. Mencel, ..die
a
von Ant. Zima (našega dež. sodn. preds.)
Jagdburg
prednašala sina zložiteljev;
v
y
sta
Iz sv. Margarete pri Pesnici na Štajarskem 18
Iz vsih krajev slovenskeg
se pise „Novícam"
r>
aug.
o raznih zadevah ; naj tedaj tudi mi iz našega zamerlo-tihega kota vcasih naznanjamo žalostné ia vesele prigodbe
y
lep
in dobre naprave
Poljske pridelke smo, hvala Bogu,
srečno spravili domu; pa saj nam ne morejo zadostiti
y
ker
je revšine in pomanjkanja preveliko napravila lanjska toča, ki je ravno ob času žetve nas obiskala. Sadja se precej kaže, posebno sliv, ki jih žganjarji štertinjak po 20 fl. sr.
plačevati obetajo; pa ravno sadje je, ki večkrat vzrokuje dosti bolezin, vcasih tudi smert. Unidan je tu nek siro-mašen mlad člověk od glađu segal po neugodnem sadj
y
se
ga dovelj najedel, potem pa vode
p»
y
pa kaj se je zgo
dilo: opoldne se je ćverst in zdrav tega sadja nabasa!, zve
y
cer pa je merlič na parah
dost
in v
k
ti pred 1 b čas u b
v •
Ne jem
more mo tedaj za
Drugači se ne moremo še celó
manj
d
S
d
jed
9
nič
zastran zdravj
prito
žiti
y
česar si po božji volji tudi na dalje želimo
Se
veselo naj povém, ki zadeva
0i
ljudsko omiko tega kraja, kteri z združenimi močmi" lepo prizadevuje, da prihodnje ne bo v nikakoršni zadevi zaostal. Ravno je namreč prišlo od vis. deželnega poglavarstva dovoljenje, da naj se zida
»
nova prost
šola z vsem, kar je tudi za
telj
potrebnega. Očitna hvala pa o tem gré gospodoma, ki sta se posebno za napravo šole trudila: gosp. županu Jožefu
P
u m gosp
v «
telju J
F
u.
Za
teme
ljenje škofovskega seđezavMarib zapisujejo
V •
bliža
Slovenci verlo Juri P. Tonekov.
Iz đoljnega Stajerja. Tudi št ajar ski meji se
, ter jo je že prestopila nemila ptujka, ktera zdaj po
1/
sirokem svetu hodi, pa toliko ljudi napada in mori. Tako
ljudi za
je ob Z i danem mostu in pri Loki že mnogo kolero zbolelo in pomerlo; v Celji je za kolero zbolelo eno mlado deklč, pa ozdravělo; v tamošnji vojaški bolnišnici
umerla za njo sta 2 vojaka, in v neki oddaljeni hisi po-ginila sta dva člověka. To zvedivši zapustili so hipoma
9 99
der Traum des Kindes" von	Ptaj* beguni Celje, ktero dotihmal jim je zavetje bilo
F. C. Weidmann, „Jos. Graf v. Radetzky" von Jos. Wei
len; po slovensko: „Kamnov Oče naš" (Si hi tacue-rint...); po laško: „La morte di Ugolino" di Dante; po gerško: „Sokratov govor po njegovi obsodbi v Platonovi
ter pobegnili dalje v Maribor in Gradec. Hudo napadla je kolera Vransko, majhen terg na zapadni meji; tam je pomerlo do preteklega tedna 13 oseb. Tolažimo se pa,
v« u » u t jjwn. «»V f ft«*"» f«	» X luiuuu > »	" _ «
apologii; po francozko: „Napoleon" par Lamartine. Opu- Prav *ePa prihaja
l»	il •	t « «	^v	V t « i	m	«	«	Aj	* * ^ w	. * //	—	nm	w • m ~w •
da neusmiljeni ljudomorivki napotna bo hladna jesen, ktera
ecenih je bilo 9 nemških, 1 slovenska („Sveti Martin" od Koseskega~)i
9
lz Ljubljane. Zbor gojzdnarjev v Leobnu pervi dan 2 laški, 1 lat, 1 angl. in 1 francozka pesem. t. m. je sklenil, da naj bo prihodnje leto v Ljubljani zbor
Vsi govorniki so se prav dobro obnesli; omenimle, da Ma- gojzdnarskega družtva.
272
1% Ljubljane. Kolera v Ljubljani ni se jenjala

pa
nasi
tam na močne trume zadeli, so se po kervavi bitvi
tudi ni huji. Od pervega začetka (13. junija) do 24. au- obernili na desni breg; tu so skoz 4 ure pričakovali
i
da

gusta jih je v vsem skupej tukaj pomerlo 58 Krajnskem pa jih je izmed 8269 bolnih umerlo 2251
po vsem jih bo sovražnik napadel; ker pa tega ni storil, so sever
t
med
nili nazaj v taborišče. Naših in unih je padlo veliko".
kterimi jih je naj več smert vzela na Notrajnskem. Na Goršakov je prosil za premirje, da je vsaka stran svoje Dolenskem jih je naj več pomerlo v černomeljskem mertve pokopala. Pelissier pravi v pismu od 19. t. m
da
kantonu (147); v Novem
mestu jih ni ravno veliko umerlo, so jih Ruai 3329 pokopali.—To je bila tedaj gotovo ker-pa čuda! da večina teh je iz boljih stanov, med kterimi ob- vava bitev, v kteri Rusi niso svojega namena dosegli in
žalujemo tudi verlega kantonskega poglavarja gosp. V e s e 1-a. veliko ljudi
zhubili.

Od Sveaborga pa seje zdaj
V
ze
bolj
Iz Zagorja pa smo ravno tudi zvedili žalostno novico, da	za gotovo zvedilo, da so zavezniki vola naredili iz ko
častiti bogoslovec gosp. France Domicelj (Pivčan), ki	marja ; terdnjavam se ni nobena škoda zgodila in požar sil-
je v poslednjem našem listu tako milo popisal stan ko-	nega bombardovanja je zasmodil le nektere magacine in
1ère v Zagorji in prihod deželnega gospoda poglavarja v	taboriščne koče. — Omer-pasa noče nazaj v Krim, pa
tište kraje, je umerl tudi 21. t. m. Ob treh popoldne se	tudi v Azijo ne; le v Moldavo in Valahijo sili s svojo
je božec vlegel, da ni vec vstal
vse zdravilske pomoci ga je zvil grozni kerč; šel je verli
v--- r-r-----— " — * » ""'j" 9	*	au -	j ---- ~ ~ "j"
ponoći ob dveh vkljub armado; ali mu bo Sultan dovolil to, se ne vé. Od kraljice
angležke je prejel Batov red.
Canrobert je izKrimal6.
mládenec za dve m a svojima sestrama v věčnost; ena t. m. přišel v Pariz inje za starašina (^senatorja) izvoljen
je se nevarno bolna, in morebiti so že tudi pokopali mater Kraljico angležko sprejemajo v Parizu neizrečeno slovesno njegovo, ktera je že enkrat kolero srečno prestala, po smerti in prijazno. — Cez nektere kraje v Sardinii so se pri-
preljubega sioa pa, ki bi bil kmalo na pomoč revni družini, vlekle unidan tako strašne trume kobilic, da v krátkém je iznova za smert zbolela. Nepopisljiva je žalost in nad- ni bilo zelenega perjiča več viditi; na milijone jih je pocepalo
, • 1 « v •	• 1	•	•	III	.	v	__	_
loga v ti hisi, kakor v vsi revni vasi, ktera, ceravno tudi v reke in potoke in okužilo vodé. — V Gyongyos-u majhna, že šteje blizo 60 gomil za kolero umerlib. Takim na Ogerskem si devajo nekteri žveplo pod podplate
zoper kolero. Da je to prazna vraža kakor tista 8 ku-
pomagati je pač v resnici dobro delo!
Novičar iz raznih krajev
frenim plehom okoli vrata pri nas, vsak pameten
kar
▼	V
člověk sam lahko spozná. Veliko pametnejse je pa hvalijo tudi na Ogerskem, ako člověk povžije včasih po-
18. dan t. m. je bila na Dunaji pogodba austrijanske žirk brinjevega soka (iz sirovih brinjevih jagod nare-
ali pa dobrega brinjevca, če zraven tega
* • t zivi
vlade s sv. očetom papežem (konkordat) v cerkvenih jenega) razmerah podpisana; podpisala sta jo pooblastenec pa- še zmerno
pežev in rimski poslanec na Dunaji kardinal Viale Prela in in pijač in pa prehlajenja. pa pooblastenec cesarjev nadškof dunajski vitez Rauscher koj drugi dan je šio eno teh pišem za poterjenje v Rim,
se varuje o tem času napačnih jedi
y
da
ga
podpišejo papež, drugo bojo podpisali cesar.
V 6
Prošnja
sadjorejcov !
tednih se bote od obéh strani podpisane pismi izmenjale, in potem še le se bo zapopadek te pogodbe razglasi!. Po cesarskem dovoljenji bo dunajska banka namesto starih bankovcov po 10 gold, izdala nove. Od oktobra tega
Dve leti že zapazujem na jablanih in hruškah, in vsako leto
bolj, da letne mladike s pirjem vred popolnoma vsahnu-
jejo. Ne vém, kaj je te bolezni krivo, pa tudi ne, ali je tudi dru-
god taka. Lepo prosim pridne sadjorejce: naj kmetijski družbi ali
svojih
vrednistvu „Novic"
vediti dajo: ali so tudi
oni kaj tacega v
leta noter do zadnjega junija prihodnjega leta se bojo še za- vertih zasledili, in kaj misijo o tem. menjevali in za plačilo jemali stari bankovci pri vsih baok-nih kasah; pri bankovčnih menivnicah v Ljubljani, Celovcu,
F. Smid.
Gorici, Salcburgu, Cernovici in Krakovi se bo menja začela
v pervi polovici oktobra t. I. in bo terpela kakor drugod do
konca junija 1856; od 1. julija 1856 do zadnjega septem-
. le še v banknih
Mornar

bra 1856 se bojo stari bankovci po. 10
kasah na Dunaji jemali; po preteku tega časa se je zavolj njih zamenje oberniti do banknega vodstva. — Od 1. dneva t. m. je tudi po vsi Galicii in Bukovini vpe-Ijana austrijanska mera in vaga. — Parobrodstvu teržaškega Lloydovega družtva, kterega ladije močno pospešujejo austrijansko kupćijo po morji, je v pomoč še večjega razširjenja presv. cesar dovolil milijon gold, iz deržavne kase skozi 10 let.
(Sonet.)
V zavetji skor je bil coin moje sreče
Desn
na veslu počivala
y
In ga po morji sem ter tje zibala Rekoč: Počij! po volji sapa vleče,
y
Da spolnjene Sem mislil
so želje hrep kar mi ie i
asprotna vstala

In me zastonj veslavšega sukala
Od brega proč
prederece
Višja sodnija je v neki pravdi razsodila sledeče: „Ne le tisti, ki je pervi kterega na
9
pošte nj i razžalil, temuč tudi tisti zapade postavni kazni kteri tako razžaljenje dalje troši, ceravno pové, od kod ima tisto obrekovanje. — Sliši se, da bo za nekoliko časa
Al priveslal bom še kadaj do kraja, Privezal coin, in hodil po dobra vi, Po kteri znancov množ'ca se sprehaja;
Al pa poginil na morja širjavi,
N
kteri ved
huj
I V
pis razsaja
2
Ne vem v obupu, k? mi buci po glavi. Fr. Svetličić
jenjala vožnja po železnici čez goro Seme ring, ker so nektere poprave potrebne,
5
in da poštarjema v Glognici
m
Miirccušlagu je že velevano, naj se za ta čas oskerbita s konji
Pogovori vredništva

in vozovi.
Francozki vojskovodja Pelissier pise iz Krima 17. dan t. m. sledeče: „Včeraj so nas napadli Rusi s 5 divizijami, 6000 konji in 20 baterijami iz tega namena, da bi goro Tedisone posedli; šli so na več krajih čez reko Černajo; oni so zgubili 2500 vojakov, zajeli smo jih pa
Ru-
bitve piše:
Gosp. J. V
Z
gosp. faj
Z
Lep
Poslani „Rodovnik" iz îsterskega smo izrocili hvala tudi za dodatek druzih slov. besed!
Gosp. C. P. v T. : Tudi Vaš donesek k „rodovniku44 smo dali naprej
Hvala
1659; mi stejemo 181 mertvih, 810 pa ranjenih", sovski vojskovodja Goršakov pa
Milodari
y
od ravno te
V
poslani na Krajnsko za revere
7
ki so %a kolero %boleli
5?
Danes je en oddelk naše armade prestopil Cernajo in pri
Iz Jaszberény-a na Ogerskem gosp. E. Jagodic 5 fl. in
il. gosp. M. Náhar 1 fl.
jel od sovražnika ob*»edeno visočino Fedjuhinio; ker so pa morodec iz Zadra 10 fl.
Iz Cerkljan mož in žena 2 fl.
Do
Od g
vrednik: Dr. Janez Bleiweis
Natiskar in založnik: Jožef Blaznik