ZANESLJIVE INFORMACIJSKE REŠITVE jf= jL# Poiščite več informacij na WWW.fSh.Si Knjižnica SP ZA5AVC 2009 352(497.12 Zagorje ob Savi) nrascniK - truovije - zagorje - ncija - raaece COBISS ® 0094424,2 i: 031 726 814 /T smos f Aleš: 041 61! Samo f Aleš: 041615 050 masažni aparati www.semos.si r » - Kaj pa vi sploh delale? Valentina - straft in trepet hrastniških šolarje v fUNirm Mi smo pa od tam doma, kjer se blato nam smehlja in smeti okrog štrlijo, živimo z grdo umazanijo. Kje? Na zagorskem Puli seveda!!!! Blato in luknje - zaščitni znak Polanov Gumijastni škornji tukaj niso hit letošnje zime, ampak nuja Hja, lahko bi plavali, če bi bilo topleje Morate prebrati: Za in proti SVEA optimistično -kljub odpuščanju Litija: Slovenec leta Otvoritev prenovljene poslovalnice NLB Abci''a; ll(17 Se pomnite Zasavčani vxx Knapovske marionete blestijo v CD Intervju: Dolanka Jožica Hafner Glasovanje za naj športnika 2008 Na zdravje: Materina dušica m Srn trn Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533, 040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Komerciala e-mail: peter.ravnikar@gmail.com Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750.00 srn, polletna 13,52 EUR (3.240,00 sip. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. UVODNIK jf T/”o boste prelistali po dolgem JLVin počez drugega letošnjega Zasavca, boste z radostjo, srčno upam, ugotovili, da je v njem dana možnost glasovanja vesoljnemu bralstvu za različne 'naj'. Nekaj številk nazaj, v lanski jeseni, smo vam ponudili na izpolnjevanje anketo o tem, kaj radi berete, kaj ne berete in imeli ste možnost ocenjevati posamezne rubrike od 1 do 5. rezultati ankete so bili tako različni, kot so različni naši bralci. Vsak drugačen, z drugačnimi željami in potrebami. Naša zadrega je bila kar precejšnja, ko nismo uspeli iz ankete potegniti vsaj ene rdeče niti, ld bi povezovala vse, ki sežejo po Zasavcu. Kljub temu nam je rezultat, ki ga ni bilo, pomigal pred očmi z rdečo krpo (če že niti ni bilo). Odločili smo se, da se še naprej trudimo ustreči vsem in vsakomur. Enkrat si bo slo potešil eden, drugič drug m tako naprej, veselo in delovno v novo leto - 20 leto izhajanja.Tokrat smo ustregli vsem tistim, ki radi glasujete za svoje priljubljene naj športnike, športne delavce, ekipe, trenerje....glasovnico boste našli na 28. strani in zagotovo vem, da jo boste izpolnili in odposlali. To je tema za vse privržence športa za naslednjih nekaj številk Zasavca. Tisti pa, ki občudujete zagnanost in prizadevanja prostovoljnih delavcev in društev, tisti si oglejte 13. stran. Dve glasovnici čakata, da jih izpolnite in pošljete na naš naslov. Izbor vaših kandidatov v obeh izborih bo nagrada za njihovo delo, mi pa vas bomo nagradili za vašo dobro voljo ob glasovanju. Ne moremo pa tokrat mimo praznika, ki se bliža in bi moral nam, Slovencem, pomeniti vrhunec praznovanj - takšnih in drugačnih. Slovenski kulturni praznik! Preživite ga med kulturnimi dobrinami, tistimi, ld so vam drage in kljub nedelji bodite praznično zaneseni. Že res, da bi bili v vsakem primeru v nedeljo doma - ali pa tudi ne - so poklici, Id jim bo slovenski kulturni praznik prinesel prost dan. Iskreno vsem Zasavcem želim en lep kulturni dan urednica Mana mtemA šrei/m me 12. 200*! jjF Naslovnica: Zimske radosti - zima odide, radost ostane... slika: MaH r 0 fwtmi V vednost zasavskim študentom: HeneHtei Pil «AM&itft mariborski Norveška je Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru (FNM UM) namenila donacijo 920.846 EUR za najsodobnejšo eksperimentalno opremo. Med 26. in 30. januarjem fakulteta pripravlja teden odprtih vrat. Študentkam fizike bodo podelili enkratne štipendije. Na FNM pričenjajo bogat program prireditev v okviru Darwinovega leta. Z donacijo Norveške v višini 920.846 evrov postaja FNM UM sodoben naravoslovni izobraževalni center za trajnostni razvoj. Fakulteta bo sredstva dobila za nakup in implementacijo vrhunske eksperimentalne opreme, ld je namenjena študijskemu procesu in raziskovalnemu delu. V okviru projekta Naravoslovni izobraževalni center za trajnostni razvoj bodo tako na FNM že v letu 2009 uvedli: laboratorij za molekularno biologijo, dodatno mikroskopirnico, laboratorij za fiziko okolja, kabinet za geoinformacijski sistem, interdisciplinarni didaktični center za okoljsko vzgojo in virtualno učilnico, posodobili pa bodo tudi računalniški center. Z novo opremo bo FNM sedanjim in bodočim študentom na vseh treh stopnjah ter profesorjem omogočala odlične razmere za delo. Donacija je priznanje kakovostnemu izobraževanju na področju fizike, biologije, ekologije z naravovarstveni in matematike ter izobraževanju učiteljev naravoslovnih, matematičnih in tehniških predmetov na FNM UM. V okviru dneva odprtih vrat FNM so v torek, 27. 1. 2009, predstavili opremo, ki jo bodo z donacijo pridobili v tem in prihodnjem letu in na slovesnosti ob 15. uri študentkam fizike podelili tudi enkratne štipendije. Med tednom odprtih vrat (od 26. 1. do 30. 1.) so se in se bodo oddeliti FNM dijakom srednjih šol in vsem, ld jih zani- Za in proti: V sklopu projekta »Tvoje mnenje šteje - z razpravami do naše Evrope« tudi v Trbovlje, v petek, 30. 1. 2009 ob 17.00, prihaja debatna ekipa Zavoda ZA in PROTI, ki v sodelovanju s predstavništvom Evropske komisije v RS organizira debate po slovenskih mestih na različne aktualne teme. V Trbovljah bodo začeli debato na temo »ZAŠČITA OKOLJA ALI GOSPODARSKI RAZVOJ?« Le tej bo sledila razprava, ld bo potekala med poslušalci in častnimi gosti, med katerimi so udeležbo že potrdili dr. Romana Jordan Cizelj, poslanka v Evropskem parlamentu, mag. Vida Ogorelec Wagner, direktorica Umanotere - Slovenske fundacije za trajnostni razvoj in Marko Agrež, direktor Termoelektrarne Trbovlje. Debata se bo odvijala v mali dvorani Delavskega doma Trbovlje, sledila pa bo tudi pogostitev. Če želite svoje mnenje o temi povedati pred samo razpravo, pa vas organizatorji vabijo, da obiščete njihov blog na spletnem naslovu: www.tvojemne-njesteje.si. Zas ma študij naravoslovja in matematike, predstavili z vrsto predavanj, demonstracij, laboratorijskih poskusov, delavnic in drugimi dogodki na temo naravoslovja. V sredo, 21. L, so s predavanjem prof. dr. Dušana Devetaka »Vtisi biologa s poti po Jemnu« pričeli sklop predavanj iz biologije v okviru Darwinovega leta. Letos mineva 200 let od rojstva tega znamenitega biologa. Perspektivnost študija naravoslovnih področij in matematike je vidna tudi v številnih drugih projektih FNM. Pripravo njenih študijskih programov biologije in ekologije, matematike ter fizike je sofinancirala Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Ministrstvo za šolstvo in šport pa je mariborski FNM zaupalo koordinacijo in vodenje vseslovenskega projekta Razvoj naravoslovnih kompetenc, katerega namen je razvoj učinkovitih načinov za sodobno poučevanje biologije, kemije in fizike v osnovnih in srednjih šolah. Tudi ta projekt delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Pripravila: MaH Župan Občine Trbovlje je na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju sprejel sldep o javni razgrnitvi in javni obravnavi: dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Trbovlje za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega 1997 in družbenega plana občine Trbovlje za obdobje od leta 1986 do leta 1990, dopolnjenega 1997. Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev plana bo trajala 30 dni in sicer od 22.01.2009 do 20.02.2009. Dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev plana bo javno razgrnjen v sobi št. 53, na Oddelku za okolje in prostor vil. nadstropju upravne zgradbe Občine Trbovlje, na naslovu Mestni trg 4, Trbovlje. V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava, ki bo v sredo, dne 11.02.2009, ob 16. uri, v sejni sobi Občine Trbovlje, v II. nadstropju upravne zgradbe Občine Trbovlje. V okviru javne razgrnitve ima javnost na dopolnjeni osnutek pravico dajati mnenja in pripombe, ki jih lahko občani podajo pisno z vpisom v len j igo mnenj in pripomb, pisno po pošti na naslov Občina Trbovlje, Mestni trg 4, 1420 Trbovlje, po elektronski pošti na naslov obcina@trbovlje.si najkasneje do vid j učno 20. 02. 2009. Pripombe lahko podajo tudi ustno na zapisnik v času javne obravnave. zas FUsiHezc Ql Občina Zagorje ob Savi je pripravila javno razgrnitev OPPN za območje Selo v Zagorju ob Savi od l. februarja do 2. marca 2009 v mansardi Upravne zgradbe Občine Zagorje ob Savi in na sedežu KS Franc Farčnik. Ureditveno območje OPPN Selo predstavlja območje južno od lokalne ceste Zagorje-Ravenska vas. Teren predstavlja rahlo nagnjeno, zahodno orientirano travnato pobočje nad potokom Kotredeščica in pod Javorjem. Površina ureditvenega območja je 11.676 m2. Na ureditvenem območju se načrtuje novo naselje devetnajstih individualnih enodružinskih stanovanjskih hiš z etažnostjo klet, pritličje in mansarda. Velikost individualnih parcel bo od cca 406 m2 do cca 720 m2, omogočen bo dostop z avtomobilom, na vsaki so predvideni trije parkirni prostori, zaradi neravnega terena bo okolica urejena v nivojih. Ureditveno območje namerava investitor komunalno opremiti z vso zahtevano infrastrukturo, predvideno za urejanje tovrstnih zemljišč: komunalna struktura vodovod, kanalizacija (mala čistilna naprava), plin (plinohram), elektrika...Območje se navezuje na lokalno cesto Zagorje-Ravenska vas s tremi uvozi in pločnikom. Na južni strani je predvideno otroško igrišče oziroma park, na zahodni pa se s peš potjo območje navezuje na sosednje območje vrtičkov ob bližnjem ribniku. Namen javne razgrnitve je seznanitev javnosti s predlaganimi ureditvami. Javna razgrnitev bo potekala 30 dni od 1.2. do 2.3.2009. V tem času lahko na razgrnjen osnutek OPPN podajo pripombe in predloge vsi zainteresirani in sicer pisno, kot zapis v knjigo pripomb na mestu javne razgrnitve ter pisno na naslov Občina Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5,1410 Zagorje ob Savi. Ustno se lahko pripombe in predlogi podajo na javni obravnavi, ki bo 18. februarja 2009 ob 16.00 uri na sedežu KS Franc Farčnik. MaH Pripravljavec Občinskega programa varstva okolja (OPVO) za občino Trbovlje, ki je bil v januarju v javni obravnavi, je bila družba CHRONOS d.o.o. iz Domžal. Na javni obravnavi, katere dnevni red je vseboval uvodno predstavitev OPVO z obrazložitvijo namena in ciljev javne obravnave, obrazložitev izdelanega predloga OPVO, ki ga je v kratki predstavitvi podal predstavnik izdelovalca Aljoša Jasim TAHIR in odgovore na vprašanja in pobude prisotnih, ki so jih podali Aljoša Jasim TAHIR, Chronos d.o.o., Jože MEDVED ter Nives KROPI-VŠEK, oba Občina Trbovlje, je po uvodnem pozdravu vodja Oddelka za okolje in prostor Občine Trbovlje Nives KROPIVŠEK predstavila potek priprave oziroma izdelave OPVO. Zakon o varstvu okolja opredeljuje obvezno izdelavo OPVO za mestne občine, za vse ostale občine pa določa, da program varstva okolja lahko sprejmejo. Glede na okoljsko problematiko je Občina Trbovlje presodila, da je sprejetje OPVO nujno potrebno, ne glede na zakonska določila. Na podlagi javnega naročila s postopkom zbiranja ponudb je bila izbrana za izdelavo OPVO družba Chronos iz Domžal. Na uvodnem sestanku so določili konkretna pričakovanja in identificirali potencialne dodatne rezultate, ki jih Občina kot naročnik potrebuje. Na podlagi terenskega ogleda, zbrane literature in vseh ostalih dostopnih podatkov je bil pripravljen pregled stanja okolja. Elementi okolja so bili obdelani po posameznih poglavjih, ki so bila določena v dogovoru z izvajalcem. Vsako poglavje je prestavilo ključne ugotovitve za določen element okolja. Na podlagi pregleda je bila določena vizija, ki zajema težnje skupnosti za prihodnost, za zdravo okolje, kakovost življenja, načina življenja, kakovost lokalnega okolja, prihodnje smeri razvoja ipd. Na podlagi analiz, izvedbe delavnic ipd. je bil izdelan načrt ukrepanja, ki mora odgovarjati na opredeljene izzive. Ta v poglavitnih strateških ciljih združuje konkretne okoljske cilje, navaja trajnostne učinke, ukrepe, nosilce, roke, pričakovane stroške in finančne vire za dosego okoljskih ciljev. V zaključnem delu so opredeljeni kazalci, ki omogočajo spremljanje doseganja opredeljenih ciljev. Osnutek OPVO je bil predstavljen na OS in skladno z zahtevami Zakona o varstvu okolja, dan v 30 dnevno javno razgrnitev z javno obravnavo, da se je čim širši krog občanov seznanil z občinskim programom varstva okolja, predvsem pa, da občani s svojimi pripombami in predlogi vplivajo na vsebino tega dokumenta. Predstavnik Družbe CHRONOS d.o.o. je podrobneje predstavil vsebino OPVO in povabila prisotne, da sodelujejo v razpravi s svojimi pobudami in vprašanji. Vprašanja in pripombe sta v ustni obliki na javni razpravi podala Marjana FABJAN in Branimir BAJDE. Oba sta imela precej upravičenih in tehtnih pripomb na osnutek programa. Predstavniki družbe CHRONOS d.o.o. in Občine Trbovlje so podali odgovore oziroma pojasnila pri posameznih vprašanjih, tudi tistih, ki zadevajo okolje, vendar niso v neposredni povezavi z oblikovanjem OPVO. Zagotovili so, da bodo podane pobude upoštevali v največji možni meri predvsem pa oblikovali najmanj dva dodatna cilja: »strategijo ravnanja z azbestom in snovmi, ki vsebujejo azbest« in »monitoring vplivov okolja na zdravje ljudi in živali«, preverili bodo aktualnost podatkov in virov, na podlagi katerih so bila oblikovana izhodišča v OPVO, in upoštevali tudi druge vire podatkov, ki sta jih udeleženca razprave navedla, prav tako bodo popravljene napake v tekstu, na katere sta opozorila oziroma na katere so opozorili že člani OS. Pripombe in predloge je mogoče podati tudi v pisni obliki ali ustno na Zapisnik, ki je objavljen v celoti na spletni strani občine Trbovlje. Občina Trbovlje, Oddelek za okolje in prostor, bo proučil vse pripombe, priporočila in usmeritve podane na javni obravnavi in skupaj z načrtovalcem pripravil stališča do navedenih pripomb in usmeritev. Upoštevane pa bodo lahko le tiste pobude in usmeritve, do katerih bo zavzel pozitivno mnenje tudi OS Občine Trbovlje. To je kratek izvleček iz Zapisnika javne obravnave predloga občinskega programa varstva okolja za občino Trbovlje. V celoti je Zapisnik občanom na razpolago na spletni strani občine Trbovlje. MaH 0 MIŠJEM DOMEX d.o.o. Hrastnik, Pot Vitka Pavliča 6, HRASTNIK Objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO STANOVANJA PREDMET PRODAJE: • Stanovanje št.8, prazno, v skupni izmeri 45,20 m2, ki se nahaja na naslovu LOG 28 HRASTNIK, leto gradnje 1948 • Izklicna cena znaša 25 000 EUR (z besedo petindvajset tisoč evrov). • V izklicni ceni so zajeti stroški davka na promet nepremičnin, stroški cenitve, oglasa, stroški sestave kupoprodajne pogodbe, overitev pri notarju, taksa za vpis v zemljiško knjigo in sestava zemljiško knjižnega predloga. Morebitni drogi stroški se plačajo posebej. • Lastnik nepremičnine je DOMEX d.o.o. Hrastnik, Pot Vitka Pavliča 6, HRASTNIK. • Nepremičnina se prodaja po sistemu „videno kupljeno'. II. PODATKI O NEPREMIČNINI • Stavba, v kateri se nahaja nepremičnina je zgrajena na parceli št. 634/2 k.o. Hrastnik mesto. • Stavba je vpisana v kataster stavb z identifikacijsko številko 1855-196, posamezen del stavbe pa z identifikacijsko številko 8 . • Stanovanje je vpisano v Zemljiški knjigi Okrajnega sodišča Trbovlje v podvložku št. 699/8 k.o. Hrastnik mesto • Stanovanje je prosto bremen in ni obremenjeno z drugimi stvarmi ali obligacijskimi pravicami, ki bi utegnile omejevati ali izključevati pravice kupca pri izvrševanju lastninske pravice na nepremičnini. • Prodaja se stanovanje s solastniškim deležen na skupnih delih in napravah objekta. III. POGODJI ZA UDELEŽBO NA RAZPISU 1. Na razpisu lahko sodelujejo pravne in fizične osebe ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino v višini 10 % izklicne cene. 2. Ponudba mora vsebovati za fizične osebe naziv kupca in njegov točen naslov bivanja, EMŠO in davčno številko, državljanstvo, za pravne osebe naziv firme in sedež, davčno in matično številko, ponujeni znesek, plačilne pogoje in številko transakcijskega računa za vračilo varščine. 3. Ponujena cena ne sme biti nižja od izklicne cene. 4. Ponudniki morajo ponudbi priložiti dokazilo o vplačani varščini, potrjeno od strani banke, fizične osebe kopijo osebne izkaznice ali potnega lista, pravne osebe izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od 30 dni. 5. Ponudniki vplačajo varščino na transakcijski račun družbe DOMEX d.o.o. HRASTNIK št. 02331-0019524402 Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, s pripisom namena nakazila: Varščina za javno zbiranje ponudb. IV. TRAJANJE JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB Javno zbiranje ponudb traja do četrtka 12.2.2009. Do navedenega datuma morajo pisne ponudbe z dokazili prispeti na naslov nepremičninske družbe: DOMEX d.o.o. Hrastnik, Pot Vitka Pavliča 6,1430 HRASTNIK, priporočeno v zaprti ovojnici s pojasnilom »NE ODPIRAJ-JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO STANOVANJA«. Ponudbe brez vplačane varščine in nižje izklicne cene ter pozno prispele ponudbe ne bodo obravnavane. V. SKLENITEV POGODBE Po pregledu vsebine ponudb in znani doseženi ceni bomo sklenili pogodbo o prodaji stanovanja z najugodnejšim ponudnikom. Ponudnikom, ki niso bili izbrani, se varščina brez obresti vrne v osmih dneh po izbiri najugodnejšega ponudnika. Izbranemu ponudniku se bo varščina štela v kupnino. Izbrani ponudnik mora skleniti pogodbo najkasneje v roku 8 dni od izbora. V 15 dneh po tem mora plačati preostanek kupnine. Če izbrani ponudnik ne sklene pogodbe v navedenem roku in ne plača preostanka kupnine, se šteje da odstopa od nakupa nepremičnine, plačano varščino pa prodajalec zadrži kot skesnino. Prednost pri izbiri bo imel ponudnik, ki bo ponudil najvišjo ceno za nepremičnino. DOMEX d.o.o. si pridržuje pravico, da z nobenim od ponudnikov ne sklene pogodbe. Ponudniki bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika obveščeni po opravljenem izboru . Izročitev in prevzem nepremičnine bo opravljen v treh dneh po prejemu dokazila o plačilu celotne kupnine in vseh drugih stroškov. Ogled nepremičnine je možen po predhodnem dogovoru. Dodatne informacije dobijo interesenti pri družbi DOMEX d.o.o. HRASTNIK, Pot Vitka Pavliča 6, HRASTNIK, tel 03 56 42 661. DOMEX d.o.o. HRASTNIK Direktor: Mag BORUT DOLANC mm\ optimistično -- felijjtife odpuščanju V januarju je SVEA Zagorje javnosti sporočila, da bodo povečali članstvo v upravi, odpustili 45 delavcev in pripravljajo tudi prehod na 36 urni delavnik. Kljub temu so še vedno optimistični. Nadzorni svet družbe SVEA, d.d. Zagorje ob Savi je na svoji 22. redni seji dne 18.12.2008 imenoval novo tričlansko upravo v naslednji sestavi: Predsednik uprave: mag. Miroslav ŠTRAJHAR Namestnik predsednika uprave: Tim TOMAZIN, univ. dipl. ekon. Članica uprave: Marjeta POVHE, dipl. oec. Družbe, ki jo vodi Miroslav Strajhar in je preko podjetja SVEA Inženiring v njegovi večinski lasti. Za odpuščanje so se v družbi odločili zaradi 20 odstotnega zmanjšanja naročil in izgube nekaterih večjih projektov. Odpuščenih petinštirideset delavcev jih je enajst iz Svee lesne Litija in štiriintrideset iz družbe Gaber. Nekaterim niso podaljšali pogodbe za določen čas, zaradi poslovnih razlogov, nekaj pa tudi zaradi krivdnih, so dobili odpoved tudi tisti, ki so bili zaposleni za nedoločen čas. Direktorica kadrovskega sektorja Marjana Pikelj Mlinarič meni, da je postopek odpuščanja dobro usklajen s sindikati. Predsednik uprave Miroslav Strajhar je zagotovil, da osnovnih plač ne bodo zniževali, bodo pa delavcem predvidoma vsaj za šest mesecev vzeli dodatek na delovno uspešnost in druge stimulacije. Podatke o lanskem dobičku v družbi še niso razkrili, povedali pa so, da ga ne bodo delili, pač pa namenili ukrepom za lažje obvladovanje krize. Po vsem tem so v SVEI še vedno optimistični in verjamejo, da bodo “krizo preživeli razmeroma laže kot številni drugi, predvsem zaradi velikih vlaganj v tehnologijo, razpršenosti svojih trgov in zaradi dejstva, da bo kriza najmanj prizadela proizvajalce pohištva višjega cenovnega razreda...” tako je zatrdil namestnik predsednika uprave Tim Tomažin. MaH, sliki: Arhiv Zasavca V petek, 16. januarja 2009, so v litijsld športni dvorani na že 21. tradicionalni prireditvi izbrali SLOVENCA LETA 2008. To je postal že drugič zapored predsednik republike dr. Danilo Türk. Posebni naziv ČASTNI SLOVENEC LETA je tokrat prejel Tone Fornezzi Tof za dolgoletno požrtvovalno delo s hematološkimi bolniki in invalidi. Prireditve so se udeležili številni ugledni Slovenci in politiki... Sledila sta mu premier Borut Pahor na drugem mestu... ...in smučarska tekačica Petra Majdič na tretjem mestu. ...med katerimi ni manjkal tudi Zmago Jelinčič Plemeniti. V zabavnem delu programa je nastopilo precej priznanih glasbenikov in legendarna humoristična skupina Moped show. Nagrajenci in povabljenci so se v bližnji banketni dvorani zabavali še pozno v noč in že razpravljali o tem, kdo bo najbolj zaznamoval letošnje leto in postal Slovenec leta 2009... Besedilo in slike: Boštjan Poglajen © mifwc WsÜenjtMa, stra h te trepet firastnišfciili Kaže, da se bo v razredu, urejenem po starem, ld že vrsto let bogati hrastniški muzej, vedno pogosteje kaj dogajalo. Gospodična učiteljica Nekdanje prevozno sredstvo - kolo »V torek in sredo, 20. in 21. januarja 2009, smo spet pripravili učne ure lepopisa, ki jih izjemno prepričljivo izvaja Valentina Srebot iz Šolskega muzeja Slovenije...,» je povedala Nevenka Hacin iz Zasavskega muzeja Trbovlje. Še prej pa je Hacinova pripravila za šolarje iz Kisovca, Zagorja, Hrastnika in Dola pripoved o zgodovini šolstva na našem področju. Prepričljiv nastop učiteljice, kakršne so bile pred kakimi sedemdesetimi leti, ko so korakale s palico v roki med klopmi, nažene šolarjem kar nekaj strahu v kosti. Ob tem si lahko ustvarijo zelo prepričljivo podobo med takratnim in današnjim načinom poučevanja. Naj spomnimo, da je hrastniški muzej vreden ogleda tudi brez stroge učiteljice in to vsak ponedeljek, torek, sredo, četrtek od 9. do 12. ure od 16. do 19. ure v torek in sredo. Slike in besedilo: Fanči Moljk Te dni predvajajo v ljubljanskem IGnodvoru vsak dan od 21.00 ure dalje celovečerni film Ljubezen in drugi zločini srbskega režiserja Stefana Arsenijeviča. Simon Tanšek na delu Film je nastal lani v srbsko-slovensko-nemški koprodukciji, v njem pa je sodeloval kot direktor fotografije naš Simon Tanšek. V filmu lahko vidimo tudi velika imena srbske kinematografije kot so Milena Dravič, Anica Dobra, Vuk Kostič, Feda Stojanovič... Fanči Moljk, slika: arhiv S.T. / V- • tisfce$i Svetovalno središče Zasavje, ki deluje na Zasavski ljudski univerzi v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Zasavje, vabi 5. 2. 2009 ob 12h na strokovni posvet, Id bo potekal v prostorih Zasavske ljudske univerze v Zagorju (PC Graščina, Grajska 2). Posvet nosi naslov »Povečanje dostopnosti izobraževanja in svetovanja v izobraževanju za ranljive ciljne skupine« in je namenjen poglabljanju strokovnega partnerstva v zasavski svetovalni mreži za izobraževanje odraslih. Strokovno izhodišče posveta je dostopnost svetovanja v izobraževanju in posledično tudi vseživljenjskega učenja odraslim. Najtežji dostop do svetovanja ter izobraževanja in učenja imajo tako imenovane ranljive skupine, za katere bo potrebno v prihodnosti razvijati in izvajati nove pristope informiranja in svetovanja. Ti pristopi bodo morali izhajati iz posebnosti in potreb okolja oz. posameznih ciljnih skupin, uspešni pa bodo lahko le s partnerskim sode- lovanjem različnih organizacij. Namen posveta je opredelitev ranljivih skupin v Zasavju, ranljivih seveda z vidika prikrajšanosti do možnosti svetovanja v izobraževanju in vseživljenjskega učenja, identificiranje glavnih ovir, s katerimi se te skupine srečujejo, ter aktivnosti, Id že tečejo in ld pripomorejo k večji vključenosti odraslih v vseživljenjsko učenje. Na koncu pa seveda želimo opredeliti konkretne ukrepe za odpravljanje ovir za vseživljenjsko učenje odraslih s pomočjo informiranja in svetovanja v Svetovalnem središču Zasavje ter s partnerskim sodelovanjem različnih organizacij. Na posvetu se bomo posebej posvetili trem ciljnim skupinam, ki jih v Svetovalnem središču Zasavje opredeljujemo kot ranljive - starejšim, brezposelnim in zaposlenim. V uvodnem delu bodo s prispevld sodelovale mag. Tanja Vilič Klenovšek z Andragoškega centra Slovenije, Mateja Eržen iz Medgeneracijskega društva Upanje, Lijana Vidic Ristič z Zavoda VRTEC ZAGORJE OB SAVI PEČARJEVA 4 1410 ZAGORJE OB SAVI OBVESTILO STARŠEM t I VRTEC < cp.:.Avi V VRTCU ZAGORJE OB SAVI VPISUJEMO PREDŠOLSKE OTROKE V PROGRAME VRTCA ZA LETO 2009/2010. VPIS POTEKA OD 2. DO 13. FEBRUARJA 2009, OD 8. DO 14. URE NA UPRAVI VRTCA, PEČARJEVA 4, ZAGORJE OB SAVI. Vloge lahko dobite tudi na vseh enotah našega vrtca in spletnih straneh Občine Zagorje ob Savi. Oddate jih osebno ali po pošti na zgornji naslov. Za dodatne informacije smo Vam na voljo na telefonu 56 60 661 ali 56 60 662. Z željo, da bi se Vaši in naši otroci v prijetnem vzdušju in spodbudnem okolju počutili dobro in naučili veliko, Vas vabimo k vpisu! Tanja Starc, ravnateljica vrtca RS za zaposlovanje, OS Trbovlje ter svetovalke Svetovalnega središča Zasavje. V drugem delu, ki bo potekal v obliki delavnic, pa bomo proučili in iskali načine partnerskega sodelovanja pri povečevanju dostopnosti do vseživljenjskega učenja odraslim v Zasavju. Udeležba na posvetu je brezplačna. Prisrčno vabljeni! Več informacij: 03 56 31 191 ali Valentina.uran@guest.arnes.si Valentina Uran, Zasavska ljudska univerza, Svetovalno središče Zasavje KI PUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN SPORT žaAdVzJLv oŽj/adčtjca/ "H Naložba v vašo prihodnost OPERACip DELNO FINANCIRA EVROPSKA UNIJA Evropski sodaini sklad Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sldada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 - 2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja. Besedilo: Valentina Uran, ZLU, SSZ “7Ci cv\/r> V ponedeljek, 19. januarja 2009 popoldan je bila uradna otvoritev prenovljenih prostorov osrednje trboveljske poslovalnice NLB na Trgu revolucije, ld so se jo udeležili številni gostje, med njimi Marjan Kramer, predsednik uprave NLB in Miran Vičič, član uprave NLB. Marija Marot, direktorica Področja NLB Zasavje je na kratko orisala zgodovino triinpetdesetletnega razvoja banke od njenih prvih začetkov do danes. Poudarila je, da so veseli, ker imajo dolgotrajne poslovne odnose s komitenti, ld jim zaupajo in si želijo, da bi se njihovo sodelovanje še bolj poglobilo. Načrtovanje povezave sosednjih stavb Poslovalnice Trbovlje, je potekalo enako dolgo kot priključitev Banke Zasavje k NLB-ju. Realizacija projekta je bila bistveno krajša, saj je trajala le šest mesecev. NLB Zasavje opravlja v obeh objektih vse bančne storitve za fizične osebe, samostojne podjetnike in gospodarske družbe. Zdaj bodo lahko nudili še prijaznejše in bolj dostopno bančništvo. Njihova nova pridobitev je dvigalo, ld omogoča dostop invalidom v nadstropja, kjer so prostori, namenjeni strankam. Svečana otvoritev V pritličju je poslovanje razdeljeno na samopostrežno cono, cono za svetovanje in osebno bančništvo. Komercialisti in osebni bančniki bodo v prijaznejšem okolju ponujali celovite finančne rešitve ter opravljali storitve, ki zahtevajo znanje in izkušnje. Strankam bodo svetovali pri pridobitvi kreditov, varčevanju, naložbah v vzajemne sklade in zavarovalniške produkte. V najetih sefih bodo lahko komitenti hranili svoje dragocenosti. Del prostorov je namenih poslovanju z zasebnild, s samostojnimi podjetniki in z gospodarsldmi družbami. Pozdrav direktorice območja NLB Zasavje Marije Marot Donacija DIT Ob tej priložnosti je Društvo invalidov Trbovlje prejelo donacijo - ček za 2400 €. Za kulturni predah so na svečani otvoritvi poskrbeli učenci Glasbene šole iz Trbovelj. Številne transformacije bančnega sistema in zakonodaja zahtevajo vedno znova spremembe organiziranosti bank, načina poslovanja in spremljave bančnih poslov. Obseg poslovanja se veča, zato je potrebno veliko izobraževanja. Z gotovostjo lahko trdim, da je bila prav Ljubljanska banka pomembna šola slovenskega bančništva, saj je ves čas svojim zaposlenim nudila možnost vseživljenjskega učenja. «!/ »upira 'Skupina NtBOsk ® Skup na NLsOskupna NlbO Skupina Nl§0 Skupina * Skupina NLbOsuu .BOskupf * Skupini nlbOs Učenci GŠT Obravnava posameznih komitentov je danes temeljita, saj upoštevajo vse dejavnike, ki vplivajo na riziko poslovanja s posameznim subjektom. Prav konserva-tivni pristopi pri odobravanju posojil in poroštev za najeta posojila so pozitivno vplivali, da ni velikega obsega rizičnih poslov in s tem povezanih nevšečnosti, ne za bančnike in ne za komitente. Fizičnim osebam po sedanjih predpisih država garantira varnost hranilnih vlog in depozitov. Besedilo in slike: Irena Vozelj "7 c\\/n inai Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 vQIU 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani /A snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja Flanitfi DL trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SR _ . . . E-mail: atv.signal@siol.net dai! NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! o o l/J ELEKTROPROM EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.elektroorom.si zEe 40 let z vami ;/ uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 trgovina EVJ Trbovlje 05-90-23-203 storitve 03-56-57-150 lokalna televizija ETV http://etv.elektroprom.si komerciala: 03-56-57-150 uredništvo: 03-56-57-177 • elektroinstalacije • strojne instalacije • projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij • geodetske storitve • daljinsko ogrevanje z lesno biomaso • kabelsko komunikacijski sistemi • grafitne ščetke «trgovine EVJ Center • delovni stroji in nizke gradnje • barSedmica Marko Glavač v DD Trbovlje V Delavskem domu Trbovlje bo v petek, 6. februarja 2009 ob 18.00 otvoritev razstave Marka Glavača. Intermedijski umetnik in akademski kipar Marko GLAVAČ se bo predstavil s 3 interaktivnimi postavitvami. Gre za dobitnika Študentske Prešernove nagrade, torej za enega najbolj obetavnih avtorjev trenutno v Sloveniji. Razstava bo na ogled do 13. 2. 2 © PODJETNIŠKA Podjetniška stran Irene Meterc: Zlata nit 2008: najboljši zaposlovale! Znanih je 21 finalistov izbora Zlata nit v treh kategorijah (glede na število zaposlenih) - med majhnimi, srednje velikimi in velikimi podjetji. V sklepni del izbora so se podjetja uvrstila na podlagi rezultatov obširne raziskave, v okviru katere je na anketni vprašalnik odgovarjalo kar 7.783 zaposlenih iz vse Slovenije. V skupini malih podjetij so se med finaliste uvrstila podjetja Dodoma, Domenca, Formitas, Hidro, Novo Nordisk, Prealpi in Vivo. V skupini srednje velikih podjetij so finalisti Halcom, Hypo Leasing, IBM Slovenija, Meteorit, Microsoft, Nil in Sava. Finalisti v kategoriji velikih podjetij so Si.mobil, Krka, Trimo, DM drogerie markt, Merkur, SRC.SI in Petrol. O zmagovalcih v posamezni kategoriji bo izborna komisija odločala po poglobljenih intervjujih z vodstvi podjetij. Izborna komisija bo prejemnike priznanj Zlata nit razglasila 5. marca 2009. Med 101 najboljšega zaposlovalca sta bili uvrščeni tudi dve zasavski podjetji: Linea Directa in Oria. Podjetje Linea directa je bilo ustanovljeno leta 2005, zaposluje 69 delavcev in opravlja dejavnost klicnih centrov. Oria deluje že od leta 1988 in je bila uvrščena med finaliste Zlate niti leta 2007. Ima 56 zaposlenih in opravlja dejavnosti povezane z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami. Vlada sprejela poslovni in finančni načrt Javnega sldada RS za podjetništvo za leto 2009 Kot izvajalska institucija Ministrstva za gospodarstvo za finančno podporo podjetniškemu sektorju v Sloveniji Sklad vsako leto razpisuje državne pomoči za razvojno-širitvene investicije v podjetniškem sektorju v Sloveniji, pri tem pa tesno sodeluje z drugimi domačimi in mednarodnimi finančnimi institucijami, kot so poslovne banke, Evropski investicijski sklad in Evropsko združenje garancij sirih shem. Sklad bo v letu 2009 svoje kapacitete usmeril v izvajanje treh močnih finančnih linij, in sicer: garancijsko-kreditna linija za MSP, sofinanciranje projektov MSP s subvencijami ter lastniško financiranje MSP prek hčerinske družbe Sklada Prva, družbe tveganega kapitala, d.o.o., ki jo bo upravljala prav tako hčerinska družba Sldada PRVI KAPITAL družba za upravljanje tveganega kapitala, d.o.o. V letu 2009 bo Sklad razpisal okoli 57 milijonov evrov ugodnih finančnih sredstev, od tega 13 milijonov evrov v obliki garancij in pogarancij za zavarovanje bančnih investicijskih kreditov MSP-jev s subvencijo obrestne mere ter 44 milijonov evrov nepovratnih sredstev (subvencij) za različne razvojne investicije MSP. Z razpisanimi sredstvi bo Sklad lahko podprl okrog 342 projektov in spodbudil nove razvojne investicije v podjetniškem sektorju v letu 2009 v skupni višini približno 116,4 milijonov evrov. Z razvojnimi investicijami bi naj ta podprta podjetja po analitičnih načrtih Sklada ustvarila v treh letih po investiciji skupno okrog 940 novih delovnih mest, kar je v povprečju 2,7 novega delovnega mesta na podjetje in povečala dodano vrednost na zaposlenega v povprečju za 2,5 % na letni ravni. V javni obravnavi je zakon o prostem izvajanju storitev Ministrstvo za gospodarstvo je dalo v javno obravnavo osnutek Zakona o prostem opravljanju storitev. Predlagani osnutek predvideva poenostavitev upravnih postopkov, odpravo nepotrebnih ovir za začetek opravljanja storitvene dejavnosti hkrati pa uvaja tudi določene obveznosti za vse ponudnike storitev. Vsebina predlaganega zakona pokriva zelo širok spekter storitvenih dejavnosti, zato ima predvsem za mala in srednje velika podjetja izredno velik pomen. Sprejem tega zakona bo bistveno vplival tudi na spremembe predpisov, ki določajo pogoje za izvajanje posameznih storitvenih dejavnosti in bo v bodoče vplival tudi na vaše delo. Zakon o prostem opravljanju storitev bo po sprejemu v Slovenji krovni zakon, ki bo na podlagi Direktive o storitvah na notranjem trgu tudi na območju Slovenije pravno urejal prosto opravljanje storitev, katerega morajo zagotoviti vse države članice EU. S sprejemom tega zakona se mora na območju Slovenije zagotoviti prosto opravljanje storitev, svobodno ustanavljanje ponudnikov storitev, upravno poenostavitev opravljanja storitev in pričetka opravljanja le teh, na zagotavljanje kakovosti storitev in sodelovanje pristojnih organov držav članic. Zakon o prostem opravljanju storitev se nanaša na vse oblike opravljanja storitev. Za podjetja, ki opravljajo storitve so bistvenega pomena predvsem določbe od 12. do 19. člena predloga zakona. Prenos direktive o prostem opravljanju storitev bo terjal tudi spremembo tistih predpisov, ki določajo posebne pogoje za opravljanje posameznih storitev. Bistvena novost, ki jo ta zakon prenaša, na podlagi Direktive o storitvah na notranjem trgu, je obveznost ponudnikov storitev, da potrošniku zagotavljajo informacije, ki so v zakonu določene in na način, ki ga ravno tako določa zakon. Ponudniki tistih storitev, ki pomenijo neposredno in posebno tveganje za zdravje, varnost prejemnika ali tretje osebe, tveganje za finančno ali pravno varnost prejemnika pa bodo morali zavarovati svojo poklicno odgovornost oziroma prejemniku storitve predložiti kakšno drugo garancijo ali podobno jamstvo. Zahteve, katerim bo v bodoče moral zadostiti vsak ponudnik storitev so opredeljene od 24. do 29. člena predloga zakona, v nasprotnem primeru pa zakon za neizpolnjevanje teh pogojev v 37. členu predvideva globe za posamezne prekrške. Zakon vzpostavlja pristojnosti nadzornih organov nad izvajanjem storitev. Tako bodo v bodoče slovenski ponudniki storitev v tujini nadzirani s strani tujih nadzornih organov, tuje ponudnike pa bodo v Sloveniji nadzirali naši slovenski nadzorni organi, ki bodo povezani s tujimi pristojnimi nadzornimi organi. I.M. Naložba v vašo prihodnost OPERACIJO DELNO FINANCIRA EVROPSKA UNIJA Evropski sodami sklad Precej Save je že preteklo, odkar je imel časopis Zasavc svojo zadnjo akcijo izbiranja nečesa najboljšega, presežnega. Glasovali ste za naj prodajalca, učitelja, frizerja. Morda je kdo pomislil, da so takšne razburljivosti za vedno minile. Ne, niso. Optimizem je spet premagal temne misli. Spet je pred vami akcija, Id naj zbudi glasovalno vročico. S tokratno številko namreč začenjamo z izbiranjem naj prostovoljca in najboljše nevladne organizacije v zasavski regiji. Kaj to pomeni? K nevladnim organizacijam spadajo društva, ustanove in zasebni zavodi. Glas namenite organizaciji, ld je po vašem mnenju najboljša. Pri odločanju za naj prostovoljca zasavske regije glasujte za osebo, ki je še posebej predana prostovoljnemu delu v nevladnih organizacijah. Možnosti izbire je ogromno, zato boste gotovo našli svojega favorita, saj je v Zasavju veliko predanih prostovoljcev, pravih biserov, katerih osebnega prispevka h gradnji bolj prijaznega sveta se običajno premalo zavedamo. Danes začeta akcija bo trajala do sredine letošnjega novembra. Nato se bo glasovalni stroj pognal še enkrat in se ustavil septembra 2010. Vsaka izvedba akcije se bo sklenila z zaključno prireditvijo, kjer bodo javno razglašeni najboljši trije prostovoljci in najboljše tri nevladne organizacije. Zmagovalec bo osvojil zlato priznanje, drugemu bo pripadlo srebrno, tretjemu pa bronasto. Na zalogi imamo tudi priznanja za sodelovanje, ki jih bodo prejeli vsi, ld jih boste bralke in bralci Zasavca uvrstili v tekmovanje, čeprav bodo dobili samo en glas. Poleg tega si bodo prvi trije v vsaki kategoriji prislužili praktične nagrade. Slednje jim boste s svojimi glasovi omogočili glasovalci, zato se bomo na zaključni prireditvi spomnili tudi vas. Nagrajenih bo namreč deset glasovalcev, ki jih bo določil žreb. Veljavne bodo samo glasovnice, izrezane iz Zasavca! Navijaška strast je dovoljena, vendar do prave mere. To pome- ni, da fotokopiranih glasovnic ne bomo upoštevali, dodatno pa bodo k poštenosti in transparentnosti glasovanja prispevale označene glasovnice. V vsald drugi številki Zasavca bodo objavljeni vmesni rezultati, da boste lahko ustrezno ukrepali, če vaš favorit ne bo uvrščen tako visoko, kot bi si želeli. Glasovalna akcija bo potekala pod okriljem projekta MREST - Mreža nevladnih organizacij Zasavja, ki ga izvaja Sldad dela Zasavje v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo in ob finančni podpori Evropskega socialnega sklada. Projekt je namenjen promociji nevladnih organizacij v zasavsld regiji. Omeniti velja, da bodo vsi prostovoljci in nevladne organizacije, ld jih boste uvrstili v glasovanje, predstavljeni na spletni strani projekta ter v posebnem časopisu, ld bo izhajal kot sestavni del projekta. Toliko z naše strani. Zdaj ste na vrsti vi, cenjeni bralke in bralci Zasavca. Glasujte in dajte priznanje prostovoljnemu delu v zasavskih društvih, ustanovah in zasebnih zavodih. Nagradite organizacije in njihove prostovoljce z zasluženimi glasovi. To bo dokaz, da se zavedate pomena prostovoljstva za naše skupno dobro. Se to. Na glasovnico napišite samo eno nevladno organizacijo oz. prostovoljca. Glasovnica, na kateri bo navedeno več kot eno ime, bo neveljavna. Veselo h glasovanju, saj je vsak dan bliže 27. november 2009, ko bo na vrsti prva zaključna prireditev - prvi dan nevladnih organizacij v zasavski regiji. Boštjan Grošelj Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«. S&Mrest Mrcin nevladnih organizacij Zciovio I Naložba v vašo prihodnost ™ t» waooBM) rrwoA ivttr*» i m a GLASOVNICA ZA NAJ PROSTOVOLJCA ZASAVSKE REGIJE 02/2009 Naj prostovoljec oz. prostovoljka zasavske regije je: (Ime, priimek, nevladna organizacija, v kateri deluje) Zanj(o) glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. č§?Mrest I Naložba v vašo prihodnost GLASOVNICA ZA NAJBOLJŠO NEVLADNO ORGANIZACIJO ZASAVSKE REGIJE 02/2009 Najboljša nevladna organizacija zasavske regije je: (Naziv nevladne organizacije, torej društva, ustanove ali zasebnega zavoda) Zanjo glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. © mSrv£Mo ti®' lil Težko bi si zamislili življenje brez gasilcev. Nepogrešljivi so ob nesrečah in vsakodnevnih tegobah z ognjem, vodo, z odpiranjem vrat stanovanj, dvigal ali pri reševanju, majhnih in velikih, živali. V občini Trbovlje je Gasilski zavod ( poklicna gasilska enota ) posredoval v 184 primerih, PGD Trbovlje - mesto v 3 primerih, PGD Dobovec 4 primerih, PGD Klek v 3 primerih, PIGD Strojegradnja 1 primeru in PIGD Termoelektrarna Trbovlje v 30 primerih ( TET - požari so bili manjše razsežnosti in pogašeni s strani delavcev in poklicnih gasilcev na izmeni) Število in vrste intervencij 28x intervencije ob prometnih nesrečah, lx nesreče z nevarnimi snovmi, 3x stanovanjski požar, 3x dimniški požar, 5x travnišld požar, 3x gozdni požar, lx požar garaž, 3x požar na prevoznih sredstvih, 13x požar na zabojnikih za smeti, lx požar na odlagališču odpadkov, lx požar gospodarskega poslopja, lx požar gostinskega lokala, lx preprečitev eksplozije, lx nesreča z kmetijsko mehanizacijo ter eno letalsko nesrečo. V ostalih primerih pa so posredovali pri sprožitvah javljalcev požara v objektih, odpiranju vozil in stanovanj, črpanju vode -ne v poplavah, zapiranju vode, odstranjevanju drevja, reševanju in iskanju pogrešanih, starejših in onemoglih, iskanju utopljenca, reševanju ljudi iz stanovanjskih dvigal, v lažnih alarmih, reševanju malih živali, uničevanju osjih in sršenjih gnezd, pri puščanju plina ter pomoči v sosednjih občinah - ne samo v primeru nesreč v prometu in nesreč z nevarnimi snovmi ( Gasilski zavod je enota širšega pomena za področje Zasavja). V letu 2008 so trboveljski gasilci opravili 41 prevozov vode z gasilsko avtocisterno (355 m3). Servisna služba Gasilskega servisa gasilni-kov Gasilskega zavoda Trbovlje je pregledala tudi preko 4000 gasilnikov in opravila preko 900 pregledov na hi-drantnem omrežju. Poudariti je potrebno, da med gasilci ni bilo nezgod pri opravljanju gasilske službe. Tako prostovoljni kot poklicni gasilci v Trbovljah so mnenja, da so tudi s službami zaščite in reševanja v občini in regiji dobro sodelovali, dobro sodelovanje pa so imeli tudi z ustanoviteljem občino Trbovlje, županom Bogdanom Barovičem in sodelavci. G Z Trbovlje Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva in Mladinski center Trbovlje organizirata enodnevni seminar, namenjen mentoricam/mentorjem prostovoljk/prostovoljcev. Prostovoljsko delo, poleg dobre volje prostovoljk/prostovoljcev, zadovoljnih uporabnic/uporabnikov, za svoj nemoten potek potrebuje tudi veliko organizacijskih veščin in znanj, ld jih želijo na seminarju deliti in izmenjati z vsemi, ld se bodo odločili za obisk le tega. Namen seminarja je podpreti mentorice in mentorje pri njihovem delu, tako tiste, ld že vrsto let aktivno sodelujejo na tem področju kot tudi tiste, ld se s tem področjem šele seznanjajo. Teme na seminarju bodo: priprava organizacije, zbiranje in izbor prostovoljcev, dogovor s prostovoljcem, priprava prostovoljca, spremljanje in podpora prostovoljcu, vrednotenje njegovega dela ter nagrajevanje prostovoljca. Seminar bo potekal v četrtek, 12. februarja 2009, od 10. do 17. ure v Mladinskem centru Trbovlje, Rudarska cesta 6, Trbovlje. Udeležba na seminarju je omejena, zato organizatorji prosijo za čimprejšnjo izpolnitev prijave, Id jo je treba do 6. februarja 2009 posredovati na spodnji elektronski naslov ali po pošti na sedež Slovenske filantropije. Ob prijavi prosijo za nakazilo prispevka za organizacijo v višini 10 € na udeleženko/udeleženca na račun Slovenske filantropije SI 56 031001001024774, sklic 123. Udeleženci bodo prejeli gradivo in potrdilo o udeležbi. Za dodatne informacije so na voljo na Slovenski filantropiji - 01 433 12 88, 041 654 726, jaka.kovac@fi-lantropija.org (Jaka Kovač) ali v Mladinskem centru Trbovlje - 03 56 32 460, 040 317 482, mateja.kreca® met.si (Mateja ICreča) MCT Pred dvema letoma se je fotograf Andrej Blatnik prvič srečal s hrastnišldmi marionetami in se vanje zaljubil. Kot vsak, ld se sreča z njimi. V galeriji delavskega doma v Hrastniku je takrat razstavil nekaj fotografij, več jih je napravil pred dvema letoma za knjigo Jane Mlakar Adamič Lutke in lutkarji. Te zdaj razstavlja v Mali galeriji Cankarjevega doma, ki bodo na vpogled od 21. januarja, ko je bilo odprtje pa vse do 22. februarja 2009. Andrej Blatnik pripovedujejo o časih, piše v zgibanki Meta Krese, ko so hrastniški knapi v prostem času iz lesa rezljali trupe, noge, roke z orodjem, ld so si ga izdelali sami, o letu 1947, ko so v domu Partizan uprizorili prvo marionetno predstavo Začarani gozd, in o letu 1948, ko so uprizorili Polet na Mars, pa o času, ko so bile razprave med knapi o marionetnih predstavah prav tako burne kot o meddržavnih nogometnih tekmah. Bogata zgodba, dolga celih trideset let... »V Cankarjevem domu smo odigrali tudi eno dejanje iz predstave Jurček zdravnik, ld jo prav zdaj pripravljamo za šolarje,« je povedal Janez Vovčko. »Imenitni so bili,« je navdušena Jana Mlakar Adamič, muzejska svetovalka iz Zasavskega muzeja Trbovlje, ld živi s temi lutkami, »takoj so si s svojo zasavsko sproščenostjo in ponosom pridobili simpatije obiskovalcev. Igralec Brane Grubar, ld je ob tej priložnosti prebral štiri rudarske pesmi, pa je Miletu Plahuti za vlogo lcralja še posebej čestital...« Fotografije Andreja Blatnika so v Mali galeriji Cankarjevega doma zasijale v vsej veličini in velja si jih ogledati. Besedilo in slike: Fanči Moljk UZUŠIVENO • WdlwtoÄ pominiifeii bmdaifi%Mia Sava je bila glavna povezava s svetom od prazgodovine vse do prihoda železnice v 19. stoletju. Na to spominjajo nekatere točke ob hrastniškem mostu, mimo katerih se vsak dan vozimo. Če pogledamo s savskega mosta na predel ob izlivu Bobna v Savo, si težko predstavljamo, da je bilo pred stoletji tam zelo živahno. Otroci so pasli koze, se lovili, cukali in travnata površina je dobila ime Cukališče. Za Savo - posnetek iz časa, ko še ni bilo mosta Cukališče pri hrastniškem savskem mostu Čez nekaj let bo to področje z gradnjo nove hidroelektrarne zalito, prav tako malo više, kjer je bilo pristaja-lišče za brodove oziroma ladje. Na tem prostoru so si oddahnili, če so srečno prestali vse brzice, Id so bile posebno v zasavskem koncu zelo nevarne. In se zahvalili sv. Miklavžu, patronu brodarjev, v neposredni bližini savskega mostu. Slikovita gotska cerkev se še zdaj ponaša v prezbiteriju z ostanki fresk iz začetka 16. stoletja in za ogled lahko pokličemo na tel. 03 56 41 761. Slika 4 - Rižnarjeva hiša v cvetju Po pristanku so se brodarji okrepili v počivališčih, gostilnah, od katerih še vedno stoji Rižnarjeva hiša pod mostom, imeniten primer premožne kmečke hiše in nekdanje obrečne gostilne. Prvotno je bila to Lašanova kmetija, kasneje Vodopivčeva in je nastala leta 1790, o Cerkvica sv. Miklavža v Podkraju Ko se je promet po Savi končal, pa so imeli ob Cukali-šču »pristanišče« za čolne, saj do druge svetovne vojne tu ni bilo mostu. Povejmo, da je bila Sava od začetka 14. stoletja do 20. stoletja od izliva Trboveljščice do hrvaške meje mejna reka med Kranjsko in Štajersko deže- lo. Krajani Podkraja okoli cerkve sv. Miklavža tako še včasih rečejo, da gredo na Štajersk, če se odpravijo čez most. za avc Antično svetišče ob hrastniškem Petrolu mtfmio 0 čemer priča letnica na polkrožno zaključenem kamnitem vhodnem portalu. V hiši stanuje Jera Rižnar - Ika in za obiskovalce ni odprta; vendar po predhodnem dogovoru napravi gospa Ika tudi izjemo. O živahni vodni poti priča tudi antično svetišče ob hrastniškem Petrolu. Na tem mestu je bila v času Rimljanov prava naselbina, o čemer pričajo rimski novci in še 2098 najdb, ki so jih našli arheologi od leta 1993 do 1995 ob izkopavanju za črpalko. Tu blizu so našli žr-tvenike že v 18. stoletju, posvečene Adsalluti in Savosu, rečnim božanstvom in jih odnesli v Gradec. V Sloveniji sta poleg tega le še dve svetišči - v rimski Celei. Nekaj predmetov hranijo tudi v hrastniškem muzeju ( tel. 03 56 42 370), kar si velja ogledati. Slike in besedilo: Fanči Moljk Če želimo izvedeti, kaj vse se dogaja v Zasavskem muzeju Trbovlje, nam je na preprost in pregleden način predstavila Jana Mlakar Adamič v svoji zadnji publikaciji »Kaj pa vi sploh delate?«. Jana Mlakar Adamič Provokativnega vprašanja si avtorica seveda ni izmislila. V resnici jo ljudje pogosto tako sprašujejo. »To je zgolj posledica pomanjkanja vpogleda v temeljito muzejsko delo,« pojasnjuje Jana Mlakar Adamič. Nova brošura Pano o muzejskih razstavah In knjižica odgovarja na to vprašanje. Najprej lahko izvemo o zgodovini muzejev, še posebej o nastajanju zasavskega. Potem beremo o vrstah muzejev, njihovem poslanstvu, nalogah in dejavnostih, muzejskih službah... Loteva se tudi zakonodaje s tega področja. Na zadnjih straneh pa so se oglasili tisti, ki v muzej radi prihajajo in se v njihove dejavnosti tudi vključujejo. Takole piše eden izmed njih: »Zgodovinski spomin, ki ga tako imenitno ohranjajo vsi zaposleni v muzeju, nam daje trdnost in sidra, ld so v tem globalnem svetu še kako pomembni...« Ob izidu knjižice so pripravili v muzeju tudi razstavo, ki še dopolnjuje vedenje o njihovi dejavnost. Odprta bo vse do marca letos. » Seveda bodo imeli obiskovalci več od razstave, če bodo imeli naše vodenje,« vabi Jana Mlakar Adamič. Zato je najbolj pametno, da svoj obisk najavimo kustosinji Nevenki Hacin / tel:03 563 3216/ ali na E-mail: nevenka.zmt® siol.net O zgodovini muzejev V dokumentacijski službi ali oddelku shranjujejo dokumen tacijo o otipljivi in neotipljivi kulturi: arhivski dokumenti, terenski zapiski, hemeroteka (Časopisni članki), fototeka in’avdiovizualno gradivo, dokumentacija o muzejskih predmetih, slikovno gradivo, dokumentacija o andragoški in pedagoški dejavnosti, o prireditvah in razstavah. Oddelek skupaj s kustosi organizira in skrbi za sistem razvrščanja (klasifikacije), njegova odgovornost so inventarna knjiga in kartoteke ter pro vden vnos izdelane dokumentacije v različne baze podatkov. V Katerikoli obliki objavljena dokumentacija je dostopna jav-nosti. Odlike dokumentalistov so natančnost, sistematičnost in dober spomin. Obilica neorganiziranih podatkov bi se kaj hitro lahko sprevrgla v kaos. česar pa si muzej ne more niti ne sme privoščiti Koristno, kadar množica podatkov grozi, da se bo sprevrgla v kaos. O muzejski dokumentaciji Vstopnine ni, muzej pa je odprt ob ponedeljkih in petkih od 8.00 do 12.00, vse druge dneve od 8.00 do 18.00, ob sobotah pa od 9.00 do 12.00. Intervju Fanči Moljk in... 1 m RTV SLO vsako leto podeljuje priznanja za najbolj kakovostne programske dosežke, strokovne prispevke in delovni opus na radiu in televiziji. Priznanje za življenjsko delo pa je letos prejela Jožica Hafner z Dola pri Hrastniku, arhivistka raziskovalka, Id je zaposlena v arhivu televizijske in radijske hiše že trideset let. Jožica Hafner pri delu z arhivom RTV SLO Jožica, iskrene čestitke! Ste nagrado pričakovali? Silno me je presenetila, bilo mi je malce neprijetno, saj poznam vrsto sodelavcev, ki bi si nagrado tudi zaslužili. Vesela pa sem, da so predlagatelji in komisija pomislili na arhiv, Id je bolj »zakulisna« dejavnost TV, vendar izjemno pomembna in bogata dediščina - ne samo nacionalne televizije, ampak vsega slovenskega naroda. Slovesnost je potekala v studiu 14 preteklo sredo, 22. januarja 2009, kot smo opazili v dnevnih poročilih. Kakšen je bil program ? Televizija ima pač vse možnosti, da pripravi takšne priložnosti zelo profesionalno. Podelitev, ld jo je vodila Bernarda Žar n, je popestril orkester Big Band RTV Slovenija pod taktirko Tadeja Tomšiča in odlične pevke Kristine Oberžan. Izvajali so znane Anton Guzej, direktor RTV, izroča Jožici priznanje za življenjsko delo jazzovske sldadbe v priredbi Jožeta Privška. Nekoč sem se pogovarjala z nekim vašim sodelavcem, ki je rekel: »Jožica pozna naš arhiv bolj natančno kot vsak računalnik.« Kakšno je pravzaprav to delo? Zase pravim, da sem »poklicni iskalec«; po izobrazbi nisem zgodovinar, kar bi se za arhivista spodobilo, ampak slavistka. Naš arhiv najbrž dobro poznam zato, ker že toliko let delam na televiziji. Začela sem kot honorarna lektorica v informativnem programu, kasneje nadaljevala v filmski produkciji in v televizijski koordinaciji. Imela sem priložnost sodelovati z večino odličnih slovenskih novinarjev, filmskih ustvarjalcev, literatov, glasbenikov, znanstvenikov ... in se pri tem veliko naučila. V arhiv se stekajo vsi končni izdelki - vse oddaje, ld jih arhivsko obdelamo: pogledamo, popišemo, pripravljamo slikovno gradivo Jožica z možem Milanom in mlajšim sinom Gašperjem za nove oddaje, Id nastajajo na televiziji, svetujemo in raziskujemo. V teh arhivskih zakladih je tudi veliko materiala iz naših krajev. Kolikor vem, je nekaj prvih posnetkov hra-stniških marionet, različni politični, športni in kulturni dogodki, stari skoraj petdeset let. Kako lahko pridemo do njih? Ja, z nostalgijo pogledam stare posnetke naših krajev, kako so bili videti pred desetletji, kaj se je gradilo, obnavljalo, kakšne so bile kulturne, gospodarske, športne dejavnosti, kateri politiki so nas obiskovali, ljudi, Id so kaj povedali v kamero ... Posnetki so dostopni vsakomur, za to poskrbi naša služba za marketing, mi v arhivu pa gradivo pripravimo. Na enem od obiskov Savne Peči je Joži brala Prešernovo Zdravljico v španščini Pri arhivskem delu vam pride prav odlično obvladanje slovenskega jezika, kar je temelj za učenje tujih jezikov. Katere obvladate in v kakšne namene jih uporabljate? V moji službi sta zahtevana dva jezika, že zaradi tujih agencijskih vesti, ld jih arhiviramo, pa tudi stikov s tujimi arhivi. Sama sem nekaj časa arhivirala prispevke v angleškem in nemškem jeziku, že nekaj let se učim špansko; gotovo pa je moja največja ljubezen rusld jezik. Zelo rada berem rusko leposlovje v izvirniku. Televizija nam omogoča tudi izobraževanje na našem področju. Udeležujemo se različnih tečajev in simpozijev. Naš arhiv je tudi član Združenja svetovnih televizijskih arhivov FIAT/IFTA, tako sem pred leti v okviru simpozija v Moskvi obiskala tudi nenavadno zanimiv Rusld državni filmski arhiv in Rusld državni radiotelevizijski ar- hiv. Že vrsto let iščemo filme, ld so jih v času NOB posneli naši snemalci in jih ob koncu vojne predali članom ruske zavezniške misije, da bi jih razvili in prikazali. Pa so poniknili bogvekje. S pomočjo svojih ruskih kolegov jih še vedno iščem. Toda njihovi arhivi so ogrooomni, pa izjemno pomembni tudi za našo polpreteklo zgodovino! Smisel za jezik ste kazali že v osnovni šoli. Nihče ni že v tistih letih prebral toliko slovenskih in tujih avtorjev. Kdo vam je položil v zibelko ljubezen do jezika in knjig? Lahko bi relda, da so mi vse, vse kar vem in znam, povedale knjige. To je nekakšna moja zasvojenost, strast že iz otroštva. Moji predniki so bili vselej naročniki Mohorjevih knjig -doma smo imeli zbirko od leta 1900 - brali so vedno vsi in še vedno je tako. Mojo veliko vnemo do branja pa ste že v osnovni šoli vzpodbujali še vi pri pouku slovenskega jezika. To je bila odlična popotnica za življenje. No, hvala. Radi pa tudi potujete. Eno zadnjih potovanj je bilo v Camino. Kaj z možem še načrtujeta? Najrajši potujeva sama ali z našim Arhivskim društvom, ld zelo dobro pripravi vsako strokovno potovanje. Tako sem obiskala znamenitosti in seveda arhive v Nemčiji, Avstriji, Italiji, na Madžarskem, kot sem že omenila v Rusiji in tudi na Iti tajskem. Po najinem pešačenju po stari Jakobovi romarski poti Camino v Španiji sem v Pamploni obiskala celo Kraljevi arhiv Navarre. Z možem sva prehodila tudi portugalsko smer te Jakobove poti od Porta do Santiaga de Compostella, lansko leto sva obiskala Peterburg; pa spet Nemčijo po dolini reke Ren. Vsako leto prepešačiva tudi kakšen bolj malo poznan del naše prelepe Slovenije . V Peterburgu. V ozadju reka Neva in Ermitraž Vsa ta leta se vozite v Ljubljano z vlakom. Kako doživljate te vožnje? Se dogaja tudi kaj zanimivega? V službo se vozim z vlakom že trideset let. Ta čas izkoristim za branje - večino knjig preberem na vlaku, opazujem naravo pa tudi za kratek počitek. Itijub temu da se včasih grozno jezim na slovenske železnice, najrajši potujem z vlakom. Kamorkoli. Na vlaku sem doživela že marsikaj, smo pa vsakodnevni potniki kot nekakšni stalni znanci, ki se poznamo, čeprav sicer ne komuniciramo. Svet je majhen. V Astorgi srečata Zasavčanko Stašo Lepej Kakšne načrte imate za leta upokojitve? V pokoj bom šla najbrž čez štiri leta. Želim si, da bi potem lahko počela vse tisto, kar me veseli: obdelovala naš vrt in njivo, veliko brala, prevajala, potovala - z možem načrtujeva potovanje s transsibirsko železnico, pa Svilno pot od Turčije do zakavka-šldh dežel, preveč, preveč ... bogve, kaj prinese čas, ampak veselim se upokojitve. Jožica, hvala za pogovor. Fanči Moljk Fotografije: Stane Sršen, Milan H. in F.M. Iz obrazložitve: S svojo široko razgledanostjo in poglobljenim poznavanjem arhivskega gradiva je Jožica Hafner ustvarjalcem programa TV Slovenija zmogla dati tudi marsikateri strokovni nasvet. Posebej pa velja poudariti njeno izredno skrb za varovanje narodne in kulturne dediščine. Odličnost dela Jožice Hafner je bila še posebej opazna in izstopajoča v lanskem jubilejnem letu, ko je bilo pripravljeno veliko programa na temo 80. obletnice slovenskega radia in 50. obletnice slovenske televizije. ******************************** I® rmruišKA V leto 2009 smo že pošteno zakorakali. Za nami je decembrski čas, ki je bil namenjen dobrim željam, prijateljem, predvsem pa družini in čarobnosti trenutkov. Če se ozrete nazaj in se spomnite dogodkov minulega leta, verjamem, da lahko ugotovite, da ste dosegli vse cilje, Id ste si jih zadali, bili inovativni, uspešni ter ustvarjalni. In prav to lahko trdimo za dijake in profesorje Srednje tehniške in poldicne šole Trbovlje. Zadnji mesec v letu 2008 so dijaki in profesorji na STPŠ Trbovlje zaključili uspešno in zelo ustvarjalno. Dijaška skupnost je dijake prvih letnikov s kvizom opozorila na različne vrste odvisnosti ter posledice, ld čakajo odvisnika. Dijaki prvih letnikov so pokazali o odvisnosti že veliko znanja, kar dokazuje, da se zavedajo problematike sodobne družbe. Največ ustvarjalnosti so dijaki STPŠ Trbovlje pokazali z dnevom odprtih vrat, Id je bil namenjen vsem občanom, staršem, osnovnošolcem in še komu, saj so gostom popoldan dodobra popestrili z utrinld vsakodnevnega pouka in obšolskih dejavnosti. Dijald in profesorji so pripravili za vsakogar nekaj: poleg predstavitve posameznih programov, ld se izvajajo na šoli (tehniška gimnazija, elektrotehnik, strojni tehnik, avtoserviser, inštalater strojnih instalacij, pomočnik v tehnoloških procesih in oblikovalec kovin, orodjar), so na računalniku predstavili simulator letenja daljinsko vodenih letal. V okviru motokrožka so pripravili razstavo motorjev ter predstavili pravila obnašanja motorista in varne vožnje. Krožek robotike je goste izzval priti z daljinsko vodenim robotom skozi zapleten labirint, člani šahovskega krožka pa so pripravili tekmovanje v šahu z računalnikom ali z dijakom. Prav tako so se gostje lahko preizkusili v kvizu o znanju naravoslovnih ved, pregledali kroniko šolskega časopisa Utrip, kupili izdelke dijakov, ld so jih izdelali pri praktičnem pouku, ali kaj več izvedeli o štipendiranju dijakov in izvajanju izobraževanja odraslih na šoli. Dogajanje je popestrila še razstava glasbil, kjer so dijaki z igranjem na različne instrumente skrbeli za vzdušje, vrhunec pa je bila osrednja prireditev, ko so dijaki, ld so odšli na izmenjavo dijakov v belgijsko mesto leper, predstavili svoje delo z belgijskimi dijald, nepozabne dogodivščine in kar nekaj izkušenj. Za razvedrilo so poskrbeli člani šolskega ansambla in člani gledališke skupine z utrinkom iz šolskih klopi. Ustvarjalnost v letu 2008 so dijaki STPŠ Trbovlje zaključili z božično-novoletnim koncertom v organizaciji šolskega ansambla in gledališke skupine. Člani šolskega ansambla so z razno glasbo napolnili srca obiskovalcev, člani gledališke skupine pa poskrbeli za smeh. Prava popestritev koncerta je bil obisk Božička z majhnimi darilci in Snežinka Minka, ld je vsem zaželela lepe trenutke ter opozorila, da lahko vsaka beseda, vsak pogled, vsako dejanje in vsak nasmeh prinese srečo tudi drugim ljudem. Naj bo tudi leto 2009 tako za vas, spoštovani bralci, kot za dijake in profesorje na Srednji tehnišld in poklicni šoli Trbovlje uspešno in ustvarjalno! Besedilo in sliki: Tanja Tkane, STPŠ Trbovlje zaupni; telefon. JOB ^5 Si žrtev kaznivega dejanja? Pokliči! * Vsak dan med 20. in 23. uro -•-m.. ZÄIÖ33^ 0änD!& D£ß to 330SCÖQ Qu Z5SET7HB Popolna preobrazba Irena prej ... Naša prva trboveljska nagrajenka Irena Strniša je dobila pramenčke, novo obliko frizure in diskretno šminko.Ali vidite sijaj v njenih očeh? Za vse to je poskrbel studio Las iz Zagorja. Pohitite in pošljite izpolnjen kupon na naslov: Zasavc, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje Z malo sreče boste tudi vi zasijali kot Irena! ... in pozneje. mm/Qfitemr H v'v>,StV/ 'Mili Cesta zmage 65, 1410 Zagorje TELEFON: (03) 56 64 186 Valvazorjev trg 8,1270 Litija TELEFON: (01)89 81 088 KUPON STILSKA PREOBRAZBA Ime: Priimek: Ulica: Kraj:_ Telefon: GO GRAFIKA GRACER Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! Orlekova skupinska Anduht Za to skladbo je Matej Ocepek tudi režiral videospot iz arhivskih posnetkov skupine. Skladbe so Orleki posneli v studiu RTV Maribor in upajo, da bodo uspeli vse skladbe čim hitreje zmiksati, da bo plošča izšla (pri založbi Z KP RTV Slovenija) že v mesecu marcu. Tik pred novim letom je pri Nika records izšla plošča skupine Orlek: 2. Ruker 1998-2006 (The best of 2). Na njej je 18 skladb iz albumov Salamurca, TETovirani 3 in Orlek Ekspres. Naj večjim uspešnicam iz tega obdobja: Na Kum, Porno polka, Perkmandeljc, Mala Zagorjanka, Pišta bači in drugim je dodana priredba Osmi dan, ki je v izvedbi Or-lekov izšla le na albumu Tribute to Pan krti leta 2006. V mesecu februarju lahko Or-lelce vidite in slišite v živo: * petek 6.2. v Zagorju v avli ICC delavskega doma ob otvoritvi slikarske razstave »Adijo knapi«, Milana Razborška; * petek 20.2. Kranjska gora, v šotoru ob 21. uri * sobota 21.2. IG pri Ljubljani, v šotoru ob 16. uri na pustnem karnevalu Naslovnica 2. ruker M.T. Ribogojnica na Ribniku v Kisovcu je že več kot petdeset let vir mladega ribjega zaroda, ki ga leto za letom vlagajo v svoje gojitvene potoke in jih tako poribljavajo. Pri tem je potrebno vedeti, da odrasla riba potuje po vodah, da mladice marsikdaj velika voda odnese, da je žal še vedno ob potokih veliko brezvestnežev (recimo nekateri prebivalci ob Kotredeščici v KS Franc Farčnik), ki s svojim ravnanjem (metanju kompostnih odpadkov, izpusti strupenih snovi) uničujejo ribji zarod, tu so tudi kormorani in vse to so vzroki, zaradi katerih se stalež ribjega zaroda manjša. Vlogo in pomen ribištva je potrebno obravnavati ravno skozi naravovarstveni vidik in ribičem pri njihovi dejavnosti pomagati vsaj tako, da v vodotoke ne mečemo organskih ali anorganskih odpadkov, da jih ne zasipavamo. Lansko leto so zagorski ribiči uspeli ribogojnico tudi zunaj posodobiti, saj so uredili pretočni kanal in leto preje posodobili valilnico. Tako vsako leto vzgojijo okoli 120.000 mladic in jih spomladi vlagajo v potoke. Največ ribogojnega dela opravijo konec novembra, v decembru in januarju, ko izlovijo ribe, jih osmukajo in potem spet vrnejo v potoke. Takšen dan smo zabeležili tudi pri Zasavcu. »Transport rib« v bazen, kji Praznjenje iker Osmukane potočne postrvi nazaj v Medijo Dodajanje semena Slike in besedilo: MM V poslovni stavbi Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik, kjer v stopniščih in predprostorih že četrto leto domuje Galerija, imajo obiskovalci in poslovni partnerji možnost ogledati si stvaritve, ki so jih na ogled postavili slikar Emil Škrbec, slikar Jože Potokar oba iz Trbovelj in kipar slikar Brane Kumer iz Ljubljane. Razstavljala Jože Potokar, Emil Škrbec in Brane Kumer Slika Jožeta Potokarja Razstava je bila odprta v ponedeljek, 26. januarja 2009 v poslovni zgradbi TKI Hrastnik. Obiskovalce je pozdravil direktor TKI d.d. Branko Majes. Za glasbeni predah med otvoritvijo je poskrbel Moški pevski zbor Zveze lovskih družin Zasavje. Razstava je prodajna in bo na ogled še naslednja dva meseca v delovnem času uprave TKI. Triptih Braneta Karnerja Moški pevski zbor Zveze lovskih družin Zasavje Besedilo: Mali Slike: Emil Škrbec GLASNA ©1 V petek, 16. januarja 2009 je Glasbena šola Hrastnik v povezavi z Glasbeno mladino Slovenije in Ministrstvom za kulturo RS gostila v svoji koncertni dvorani dva imenitna glasbenika. Simon Klavžar iz Domžal se je med Njun program je obsegal dela s veto v-študijem violine navdušil za tolkala no priznanih saksofonistov oziroma in z njimi nadaljeval svojo uspešno skladateljev z Japonske, iz Francije glasbeno pot. Je študent Akademije in iz Grčije. Naš skladatelj Peter Sa-za glasbo, izobražuje pa se tudi v tu- vli pa je svojo dvostavčno skladbo jini. Oskar Laznik je Hrastničan in Sanje in ples napisal posebno za nji-nas je že večkrat razveselil s svoji- ju. Tako je doživela v Hrastniku svo-mi mednarodnimi uspehi. Saksofon jo krstno izvedbo. Ob tej priložnosti je začel igrati pri Vanju Tomcu leta Oskarju čestitajmo še za študentsko 1996 v GS Hrastnik, zdaj je študent Prešernovo nagrado ob koncu leta Akademije za glasbo in se prav tako 2008. Dobila jo je tudi Tjaša Šketako Besedilo: FančiMoljk izobražuje tudi v tujini. z Dola, zato veljajo čestitke tudi njej. Slika: Avgust Šketako Einalna prireditev, najprestižnejših glasbenih- nagrad Biamaniti Zgodilo se bo 13. 2. 2009 v InBox-u v Ljubljani. Med finalisti za prestižne nagrade Diamanti 2008 je mnogo znanih imen slovenske glasbene scene, najbolj pa je pomembno, da se je v skupini 'Radio' med finaliste prebil Radio Kum. POP: Natalija Verboten, Čuki, Rebeka Dremelj, Kingston ROCK: Dan D, Sank Rock, Billysi, Tabu ON: Omar Naber, Trkaj, Rok Kosmač, Jan Plestenjak ONA: Natalija Verboten, Tanja Žagar, Rebeka Dremelj, Brigita Suler SKUPINA: Dan D, Čuki,Tabu, 4 Play NOVA: Petra Slapar, Kristina, Glam, Stereotipi VIDEOSPOT: Murat & Jose- Postan ti sam, Puppetz feat. Tomi M,- Naj vidijo, Manca Špik- Que serra serra, Tabu- Pesek in dotik PESEM LETA: Rebeka Dremelj-Vrag naj vzame, Alya- A veš, Turbo Angels- Zamrznil je čas, Saša Lende-ro- Nedosegljiva DJ: Umek, Valentino ICanzyani, Syl-vain, Aleksij KLUB: Samsara, Ultra, Escape, Alaya RADIO: Aktual, Kum, Prlek, Zeleni val MaH Kmalu bo znano, kdo se bo na finalni podelitvi prestižnih glasbenih nagrad Diamanti sprehodil po rdeči preprogi in prejel edinstveno nagrado za svoje dosežke na področju glasbe v Sloveniji. Nagrade Diamanti se podeljujejo slovenskim glasbenim ustvarjalcem in so edine glasbene nagrad pri nas, ki so orientirane izključno na glasbeno področje in na več glasbenih zvrsti hkrati. Finalna prireditev, kjer bodo zmagovalci prejeli nagrade, se bo zgodila 13. februarja 2009 v ljubljanskem InBoxu. Na odmevni prireditvi bodo nastopili: Trkaj, Petra Slapar, T*Angels, Manca Špik, Sanja Grohar, Zlatan Čordič- Zlatko, 4 Play, Kristina, Tanja Žagar, Brigita Šu-ler, Sons ScAlenka Gotar. Prireditev, na kateri lahko pričakujejo vso slovensko estradno smetano, pa bo popestril poseben nastop dvojca Fu-sionPOP. Na odru lahko pričakujete nastop 7 članske zasedbe, podprt s posebnimi vizualnimi efekti. Že drugo leto zapored bo za izdelavo neprecenljivih nagrad poskrbela Steklarna Rogaška. Kdo pa bodo tisti, ki bodo letos prejeli diamantno nagrado? Med 4 finalisti iz vsake kategorije lahko odločate z sms glasovanjem prav vi! Trenutni rezultati so izredno tesni, čas za glasovanje pa se počasi izteka. Zmagovalci bodo znani 13.2. ob 21.00, do takrat pa skrbno glasujte za svojega favorita! Pravila glasovanja najdete na www. diamanti.si. Finalisti za prestižne nagrade Diamanti za leto 2008 so: I© mmm V Knjižnici Antona Sovreta so imeli v četrtek, 22. januarja 2009 visokega gosta - poslanca Državnega zbora RS Zmaga Jelinčiča Plemenitega, ld je predstavil svojo novo l Točka vseživljenjskega učenja v litijski knjižnici je organizirala predavanje Aleša Babiča, neodvisnega svetovalca potrošnikom na temo Zakaj sem brez denarja: kako prihraniti? Aleš Babič, neodvisni svetovalec potrošnikom in avtor istoimenske knjige je brez dlake na jeziku povedal, kako s(m) o potrošniki pod vplivom masovnih medijev. Oglaševalci vsakodnevno prepričujejo, da je potrebno čim več »zapraviti« oz. »potrošiti«. Ce ne bi bilo vedno večje potrošnje, vedno več bančnih kreditov, bi se obstoječi denarni sistem zrušil kot hišica iz kart. Posebej navdihujočih je njegovih 24 idej, kako zmanjšati življenjske stroške, ne da bi bili za karkoli prikrajšani. mmm © V Knjižnici Antona Sovreta Hrastnik bodo z letom 2009 nadaljevali brezplačni računalniški tečaj za odrasle. Osnovno znanje uporabe računalnika je postalo v današnjem svetu skoraj nujno, zato ste vabljeni vsi tisti, ki vas vsaj malo zanima delo z osebnim računalnikom... Ob slovenskem kulturnem prazniku bo v Knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah od 2. do 7. februarja 2009 odprta na oddelku za odrasle in na mladinskem oddelku Mini bukvama, vsak dan od 9.00 do 19.00 ure. Poleg dejavnosti okrog mini bukvarne pa se bodo v Tončkovem kotičku v Domu svobode otroci lahko 3. februarja 2009 ob 1 7.00 uri srečali na pravljični uri z zgodbo o Racmanu in knjigi. Naslednji dan, 4. februarja ob 17.00 uri bo na mladinskem oddelku v Pravljični sobi Tončka Knjigoljuba pravljična ura Babica pripoveduje - Alenka Knez: Pet kužkov išče pravega. Pravljična ura, ki bo posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku bo 11. februarja ob 17.00 uri na mladinskem oddelku v Pravljični sobi Tončka Knjigoljuba v sodelovanju z Gimnazijo Trbovlje. Slovenske ljudske pravljice bosta pripovedovala Sašo IClančišar in Ana Pirnat. Tečaj bo potekal ob torkih v Knjižnici Antona Sovreta Hrastnik, za uro pa se bodo tečajniki dogovorili v tednu pred začetkom tečaja. Za prijavo pokličite (03) 56 46 175 ter pustite svoje ime in priimek, ali pa se prijavite osebno v Knjižnici Antona Sovreta Hrastnik. Prijave zbirajo do konca januarja. Sir%#s®jje z »Milil Baaborškom V Knjižnici Mileta Klopčiča Zagorje pripravljajo literarni večer, na katerem se bodo obiskovalci srečali z Nandetom Razborškom, priložnostnim pripovednim pesnikom, pisateljem in vsestranskim kulturnim delavcem. Pogovor, ki ga bo vodil Jože Bernot, bo v torek, 10. februarja 2009 ob 18.30 uri v Knjižnici v Zagorju. Pesmi iz pestrega literarnega opusa bodo recitirale članice in člani Literarnih prijateljev pri DU Trbovlje, uglasbene pesmi pa bosta predstavila Vlado Poredoš in Bojan Bei*p gant. L o -i Izbiramo: Spoštovane bralke in bralci, tako kot vsako leto doslej bomo tudi to-'Tcrat skupaj z vami izbrali Naj športnike Zasavja za preteklo leto 2008. Izbirali bomo v naslednjih kategorijah: Naj športnica in športnik Zasavja 2008 Naj mladi športnik in športnica Zasavja 2008 Naj trener Zasavja 2008 Naj ekipa Zasavja 2008 Naj športni delavec Zasavja 2008 V uredništvu smo v vsaki kategoriji nominirali po tri kandidate, kar pa seveda ni obvezujoče in lahko predlagate povsem svojo kandidatko, kandidata oziroma ekipo. Pravila glasovanja: 1. Glasuje se izključno s kuponi, objavljenimi v časopisu Zasavc - fotokopij ne upoštevamo! 2. Na glasovnico vpišite v vsaki kategoriji po tri imena. Če bo glasovnica pomanjkljivo izpolnjena ali v kateri od kategorij neizpolnjena, ne bo veljavna! 3. Predlogi za naj športnike in športnice, trenerje, ekipe in športne delavce morajo biti za Zasavčane oziroma sodelujoče v zasavskih klubih - od Litije do Radeč! 4. Vsak lahko pošlje več glasovnic. Glasujete lahko za nominirance, ki so objavljeni, ni pa to nikakršna obveza in lahko predlagate svoje kandidate, ki pa morajo izpolnjevati naslednje kriterije: - za ekipe, da tekmujejo v I. državni ligi - za športnike in športnice, da so člani ekip, ki nastopajo v I. državni ligi, v individualnih športih, da nastopajo na državnih tekmovanjih najvišjega ranga ali da so nastopili na evropskem ali svetovnem prvenstvu - so športniki, ki so člani prvoligaških ali drugoligaških ekip iz tujine - za mlade športnice in športnike, da nastopajo v mlajših kategorijah na državnih tekmovanjih najvišjega ranga ali da so nastopali na mednarodnih tekmovanjih in na evropskem ali svetovnem prvenstvu - za naj trenerje lahko predlagate tiste, ki trenirajo prvoligaške eki- pe oziroma posameznike, ki izpolnjujejo kriterije za naj športnike in športnice - za naj športne delavce lahko predlagate vse, ki niso nominirani kot trenerji, niso aktivni kot športniki, opravljajo pa delo športnega delavca najmanj pet let V uredništvu smo v vsaki kategoriji predlagali po tri kandidate, vi pa lahko poleg predlaganih glasujete tudi za druge, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje.V prvem krogu bomo glasove sprejemali do sedmega februarja, nakar bomo našim nominirancem dodali v vsaki kategoriji še po tri, ki bodo prejeli največ glasov s strani bralcev in bomo s tem glasove prenesli v drugi krog. Glasovnice bomo sprejemali do sobote, 21. marca 2009 do 12. ure, rezultati pa bodo objavljeni 26. marca. Prvo mesto bo točkovano s 3, drugo z 2 in tretje z I točko. NOMINIRANCI ZA NAJ ŠPORTNIKE ZASAVJAV LETU 2008 I. Naj športnica in športnik Zasavja 2008: - Klemen Buzina (KBV PONDOKWAN Zagorje) - Mišo Brečko (FC KÖLN) - Peter Kauzer ml. (BD Steklarna Hrastnik) 2. Naj mladi športnik in športnica Zasavja 2008: - Neva Ocepek (KK PONDOKWAN Izlake) -Tina Koder (KBV PONDOKWAN Zagorje) -Tjaša Krajnik (KBV PONDOKWAN Zagorje) 3. Naj trener Zasavja 2008: - Igor Kalšek (KBV PONDOKWAN Zagorje) - Miha Kovačič (Karate klub Trbovlje) - Srečko Rozman (KK PONDOKWAN Izlake) 4. Naj ekipa Zasavja 2008: - Karate Klub Trbovlje - KBV PONDOKWAN Zagorje - SK ZAGORJE 5. Naj športni delavec Zasavja 2008: - Jure Drofenik - Igor Grčar -Tone Čebela v j« /i «• % t\ r GLASOVNICA ST. 1/2009 za av hrastnik - trbovlje - žagarje - litija - radeče I. NAJ SPORTNIK-CA ZASAVJA 2008 1. mesto:__________________________ 2. mesto:__________________________ 3. mesto: 4. NAJ EKIPA ZASAVJA 2008 1. mesto:___________________ 2. mesto:___________________ 3. mesto: 5. NAJ ŠPORTNI DELAVEC ZASAVJA 2008 1. mesto____________________________ 2. mesto___________________________ 3. mesto 2. NAJ MLADI SPORTNIK-CA ZASAVJA 2009 1. mesto:____________________________ 2. mesto:____________________________ 3. mesto:____________________________ 3. NAJ TRENER ZASAVJA 2008 1. mesto:____________________________ 2. mesto:____________________________ 3. mesto: Glasoval sem Ime in priimek: Naslov: Telefon: Davčna številka: J Tudi letos tradicionalni novoletni turnir zasavskih rokometašev na Dolu ni izostal. Navijači Veterani Člani RK Dol TKI Hrastnik so povabili navijače, veterane in člane iz Radeč in iz Trbovelj, da se pomerijo v prijateljskih tekmah. Nadaljevali so z družabnim srečanjem, Id so se ga udeležili tudi nekateri člani uprav v teh klubih, pa tudi župani oziroma podžupani. Ob tem povejmo, da je članska ekipa Dola, ld letos tekmuje v drugi slovenski ligi, v prvem delu tekmovanja zasedla v skupini JUG prvo mesto. Spet se potegujejo za mesto v I. B ligi, kar jim bo, upajmo, tudi uspelo. Slike in besedilo: Fanči Moljk i&f©tjjti in MS (šele) v snedlo S tekmo med Zagorjem in Krko bi se moral začeti 17. krog državnega košarkarskega prvenstva, vendar je zaradi izrednih vremensldh razmer prestavljena na sredo. Košarkarji Krke in Heliosa se vračajo v standardni ritem, tako da bodo svojo nalogo v DP opravili že med tednom. Sila zanimiv pa bo tokrat tudi sobotni program, v središču pozornosti pa bo predvsem derbi med Zlatorogom in Geoplinom Slovanom v dvorani Tri lilije v Laškem. DP, 17. krog Sreda Zagorje - Krka Alpos Šentjur - Helios Domžale Sobota TCG Mercator - Epic Misel Postojna Luka Koper - GPG Nova Gorica Zlatorog Laško - Geoplin Slovan Hopsi Polzela - Elektra Esotech Lestvica: 1. Zlatorog Laško 12 zmag - 4 porazi 2. Krka 13-2 3. Geoplin Slovan 12-4 4. Helios Domžale 11-4 5. Luka Koper 8 - 8 6. Elektra Esotech 7 - 9 7. Hopsi Polzela 7 - 8 8. Zagorje 7 - 8 9. TCG Mercator 5-11 10. Epic Misel 5-11 11. Alpos Šentjur 4-12 12. GPG Nova Gorica 3 - 13 Ples: Plesalec Luka Mravlje iz Trbovelj se je bralcem Zasavca predstavil v lanski novembrski številki. V decembru je sodeloval tudi na evropskem in svetovnem prvenstvu na Slovaškem. Luka Mravlje je na svetovnem prvenstvu v disco dancu plesal v kategoriji solo pionirji. Luka na nastopu ir*» UMUt-JUsl ILE 11 mm IW utMSudr Mladi plesalec pred dvorano Luka, ld je sicer član KUD-a B-boy iz Trbovelj, je dosegel na svetovnem prvenstvu v disco dancu v mestu Martin na Slovaškem, ld je potekalo od 2. do 7. 12. 2008, izjemen uspeh. Bil je 10. v kategoriji disco dance solo pionirji. Luka je bil edini predstavnik plesne šole iz Trbovelj, KUD B-Boy, na tem tekmovanju. Slika: Arhiv Luke Mravljeta, besedilo: MaH Plavanje HM v/ SaÄtiiSgUl V predpreteklem vikendu so se trboveljski plavalci udeležili tradicionalnega že 30. zimskega mitinga v Bad Re-ichenhalu, ki je bil letos tretjič prestavljen v Univerzitetno športno središče v Salzburg zaradi naravne nesreče izpred treh let na drsališču in kopališču, ko je sneg pokopal 16 življenj v zrušeni zgradbi. Mitinga se je udeležilo 355 plavalcev iz Nemčije, Avstrije, Slovenije in Madžarske. V konkurenci nastopajočih so svojo dobro pripravljenost pokazali tudi plavalci Lafarge Cementa iz Trbovelj in s tem dvignili apetite pred prihajajočimi državnimi prvenstvi. Tekmovanje, ld so se ga udeležili starejši v trboveljskem Idubu, je bilo nagrada za vse probleme, s katerimi se soočajo zadnji dve leti in težave, ki jim ni videti konca. Vožnje v Celje, treniranje v Hrastniku v zgodnjih popoldanskih urah, takoj po pouku in neizvajanje Sol plavanja z vsakim tednom jemljejo voljo vsem vpletenim v to agonijo. Da bi lahko zrli v svetlo prihodnost ob naslednji zlati generaciji, ld se je zgodila v Trbovljah, bi morali že vedeti, kje bodo vrhunski mladi plavalci trenirali jeseni, ne vedo pa niti tega ali bo Idub takrat sploh še obstajal?! Mimogrede, na mestu nesreče v Bad Reichenhallu že gradijo nov športni kompleks z drsališčem in bazenom, ki bo odprt v letu 2010! Fantje Luka Zupan, Rok Leskovec, Matic Vozel, Primož Podbregar, Alen First, Peter Vozel, Žiga Kovačič in dekleta Maša Stanič, Laura Pistotnik, Lara Hodej, Valentina Budimir, Tjaša Božič, Karmen Zmrzlak so imena, ld so krojila vrh v vseh starostnih kategorijah na tem mitingu. S svojimi nastopi so prav gotovo upravičili udeležbo na tem tekmovanju, saj so, poleg odlično odplavanih časov, posegli tudi po kolajnah in sicer v letniku »95 po zaslugi Alena Firsta, ld je v seštevku treh 100-metrskih disciplin osvojil drugo mesto in s tem lepo denarno nagrado! Dobitnild kolajn so postali: Alen Firšt: 2. mesto na 100 delfin, 2x 3. mesto na 50 Prosto in 200 mešano in 4. mesto na 100 Prsno ter 6. na 100 Prosto Peter Vozel: 2. mesto na 100 hrbtno, 3.mesto na 100.prosto, ter 6.mesto na 200 mešano Luka Zupan: 2. mesto na 100 delfin in 200 mešano, ter 5 in 6. mesto na 100 prosto in 50 prosto Karmen Zmrzlak: 3. mesto na 100 prsno, 6. mesto na 400 prosto, diskvalificirana pa je bila na 1 OOprosto in 200 mešano, kjer bi z doseženim časom zagotovo osvojila kolajno Primož Podbrega:r pa je postal največji osmoljenec tega mitinga, saj je kar 3x osvojil nehvaležno četrto mesto (100 prosto, 400 prosto,ter 200 mešano), ter bil na 100 delfin 7.! Glede na dosežene rezultate z optimizmom pričakujejo državna prvenstva, z bojaznijo pa zrejo v prihodnost, ki resnično ni optimistična! Odgovornim polagajo na srce in prosijo, naj se potrudijo za vso mladino v Trbovljah in Zasavju, saj tudi šole potrebujejo bazen, pa tudi starejši občani bi si izboljšali kvaliteto življenja! Za PK LCT Raušl Darko -7 CA/n __________QW>\ ®| Karate: Začetki trboveljskega karateja segajo v leto 1971, ko so takratni trboveljski študenti, ki so študirali v Ljubljani našli v Trbovljah primeren prostor za vadbo. Najprej sekcija, nato klub je številčno rasel in se strokovno dograjeval. V zadnjih petnajstih letih sodijo tekmovalci Karate kluba Trbovlje zanesljivo v ležila sodniškega seminarja kot sodnik opazovalec. To funkcijo je opravljala na vseh uradnih tekmovanjih v drugi polovici lanskega leta. Od 17. do 18. januarja letos je v Zapo-Iju pri Logatcu potekal prvi letošnji sodniški seminar. Katja je prepričala svojo klubsko prijateljico Aido FARIČ, da se udeleži tega seminarja kot sodnica opazovalka. Katja je na seminarju uspešno opravila izpit za sodniško pripravnico. S tem bo začela aktivno soditi na tekmovanjih, kjer bo delegirana ali pa jo bodo povabili organizatorji turnirjev. V trboveljskem klubu so zelo zadovoljni z odločitvijo deklet za sodniško delo in upajo, da se bo v kratkem še kdo od članov odločil za to težko in zelo odgovorno funkcijo. Želja vseh pa je zagotovo, da se tudi na sodniškem področju prebijemo med najboljše v Sloveniji. Kot ambasadorji športa dostojno in športno zastopajo trboveljski ter slovenski karate skoraj na vseh celinah sveta in se tudi iz mednarodnih borišč vedno vračajo z lepimi uspehi. Karate klub Trbovlje organizira in izvede vsako leto v decembru mednarodni karate turnir, Id ima poleg uspešne organizacijske formule tudi tradicijo na j starejšega turnirja v Evropi. V decembru 2008 so izvedli že 36. mednarodni karate turnir »TRBOVLJE 2008«. Tudi trenerski kader je tako v slovenskem kot mednarodnem prostoru zelo cenjen, saj sta bila trenerja Borut MARKOS EK in Bogdan SIMERL celo selektorja vseh reprezentančnih eldp, Miha KOVAČIČ pa bo na kadetskem in mladinskem evropskem prvenstvu v Parizu konec januarja opravljal funkcijo pomočnika reprezentančnega trenerja v sam vrh slovenskega karateja. športnih borbah. Iz tega je razvidno, da so trboveljski karateisti v vsem obdobju svojega obstoja igrali pomembne vloge v slovenskem karate prostoru, razen na sodniškem. V tem času so se Trboveljčani sicer poskušali tudi na tem področju, vendar ni nihče vztrajal prav dolgo. V klubu upajo, da je v lanskem letu prišlo do premika naprej tudi na tem področju. Katja SIMERL se je v septembru ude- zastokate bar s Trboveljčanov V nedeljo, 18 januarja 2009 so se v Logatcu zaključile dvodnevne reprezentančne priprave izbrane vrste, ki se bo udeležila Mladinskega in kadetskega evropskega prvenstva v Parizu konec tega meseca. Mesto v reprezentanci so si s svojimi dobrimi nastopi v zadnjem obdobju zagotovili: Aljaž VESENJAK, Almin SALKIČ, Timi UMEK in Žiga ROZINA. Kot pomočnik reprezentančnega trenerja v športnih borbah bo v Pariz odpotoval tudi glavni trener v klubu Miha KOVAČIČ. Trboveljski klub bo imel daleč največ predstavnikov na tem prvenstvu. To je dokaz, da dobro delajo. Trboveljski tekmovalci bodo nastopili v vseh možnih kategorijah, ki se bodo odvijale na tem prvenstvu, v športnih borbah (Aljaž VESENJAK, Timi UMEK), katah posamezno (Žiga ROZINA) in katah ekipno (Almin SALKIČ, Timi UMEK in Žiga ROZINA). V samostojni Sloveniji so na mladinskih Evropskih in svetovnih prvenstvih že nastopili David KRAJNC, Rok VODIŠEK, Miha KOVAČIČ, Jernej SIMERL, Edin SALKIČ, Franci CEFERIN, Dalibor FILIPIČ, Poldi HERMAN, Žiga ŠANTEJ, Kristijan OSTOJIČ in Nik ŽLAK. Najodmevnejši rezultat doslej je dosegel, žal že pokojni Dalibor FILIPIČ, ki je na Evropskem mladinskem prvenstvu leta 2000 v Celju osvojil srebrno medaljo. To je bila do takrat tudi »najžlahnejša« medalja na mladinskih evropskih prvenstvih v samostojni Sloveniji. Odmevnejše rezultate so dosegli še David KRAJNC in Miha KOVAČIČ z osvojenim petim mestom in Jernej SIMERL in Edin SALKIČ sedmim mestom. Da ti rezultati niso »mačji kašelj«, pove dejstvo, da je v vsej svoji zgodovini Slovenija, oziroma so slovenski karateisti osvojili na Mladinskih evropskih prvenstvih »zgolj« 6 medalj. V zadnjem mesecu se bodo klubski trenerji v sodelovanju z reprezentančnimi potrudili, da bodo omenjene štiri tekmovalce pripravili maksimalno, tako taktično kot psihično, da na tekmovanju zaradi pomembnosti nastopa ne bodo popustili in da se bodo spopadli s svojim nasprotniki ravno tako, kot na domačih tekmovanjih ali na trboveljskem mednarodnem turnirju, kjer so si ob bučni podpori gledalcev in klubskih prijateljev, na borišču priborili mesto med najboljšimi. Kvalitetni vsakodnevni treningi, večkrat tudi dvakrat na dan, vsem vlivajo optimizem pred »srečanjem« najboljših mladih karateistov v Evropi. Čeprav bodo vsi štirje reprezenti novinci na tako pomembnem tekmovanju, v klubu verjamejo, da bodo kvalitetno zastopali barve slovenske reprezentance in posledično tudi trboveljskega karate kluba. Besedilo: Bogdan Simerl 32) mmmo 1 RINA TAJNŠEK VRVICA (ROG.) SLOVENSKA RAZIS- KOVALNA MREŽA PRIPRAVA ZA OMETANJE ŽLEB ZA SPUST MATERIALA \ y j ! M SLOVENSKI • ; PRIPOVEDNIK EISENHO- WERJEV VZDEVEK POJAV NA VODI OKUSNE MORSKE RIBE ZNANSTVENA FANTASTIKA NAFTA (ANG.) ŽELEZOV OKSID SAMO- VLADAR ALERGIČEN ČLOVEK SLOVENSKI LUTKAR SIMONČIČ CVETAČA SLOVENSKA PISATELJICA PEROCI MUSLIMAN. VERSKI POGLAVAR VERIGA (ZASTAR.) KITAJSKI SADEŽ PREUŽITKAR (NAR.) TUJA IN NAŠA ČRKA ITALIJANSKI PREDLOG NEMŠKI KIRURG AUGUST ANG. IGRAL. PETER ŠVEDSKI SMUČARSKI CENTER PROSTITUTKA (EKSPR.) SNOVZA VZHAJANJE TESTA STAROGR. DRAMATIK ŠODO ZNAN ANG. KOLIDŽ OČE (UUBK.) NEGATIVNA ŠOLSKA OCENA ŠAHOVSKA FIGURA SL MISS 2004 VADNOV VEZNIK PRESTAVITEV NA DRUGO DELOVNO MESTO RAHEL PREMIK ZRAKA HRANA KITAJCEV KOSITER 23. ČRKA ZBIRANJE MNENJ O DOLOČENEM VPRAŠANJU KOZJI GLAS RUDAR (PPG.) FRANCOSKO LETOVIŠČE BESEDA S POJASNILOM SLOVENSKI NOVINAR BRANKO ANGLEŠKI FIZIK WILLIAM DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE GLAVNO MESTO KUBE KrižanKe & uganKe REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1000 € Rešitve iz prejšnje številke. SE- r JSL •sr ■sr 5 Es — A v A N s D i L E R V R I S K rSE 0 M E L A H K A N A L j A N Z. N I 31 ES, i z E T s H E C ■sr p S 1 Č E K S v I Ž A ■sr R E G A L ■=■ 55 o B = ■sr ¥ 1 S 0 S E R M G R I s H T ig 0 Z E B L I N A 0 R L A N D I S D D R sr D 1 E jg Y A R D jfL_ I D sr N E B 0 R D E Č K E 55 1 R 0 N 1 K S L E A L ~ K E N 1 J A ■sr I H T A 5 8 6 2 4 3 7 9 1 1 4 2 8 9 7 3 5 6 9 3 7 5 1 6 2 4 8 2 1 9 6 3 5 4 8 7 8 5 4 9 7 2 1 6 3 6 7 3 1 8 4 5 2 9 4 2 8 3 6 1 9 7 5 7 6 1 4 5 9 8 3 2 3 9 5 7 2 8 6 1 4 6 S1 4 S3 9 B 3 9 8 T| S 1 ; 2 I Tl I 4 SUDOKU KAKURO NURIKABE 5 2 9 4 4 3 3 6 2 4 1 8 4 9 1 5 1 2 4 5 9 7 8 5 3 7 2 7 3 2 5 1 1 1 5 7 1 7 Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 07.02. 2009 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 02/2009. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, 1 x bon za 12,52 EUR in lx za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 01/2008 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: 1. Renata Knez, Pot na Brode 5, 1433 Radeče - bon za 20,86 € 2. Mila Martinčič, Ribnik 3, 1420 Trbovlje - bon za 12,52 € 3. Erik Ocvirk, Dolenja vas 47, 1410 Zagorje - bon za 8,35 € BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO Pozor pozor posebno ponudba keksov OREHOVI ROGLJIČKI pakirani 400 g samo 2,90 € POSEBNA PONUDBA V ČASU OD 29.01 DO 11.02.2009 POSLADKAJTE SE Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280 RAzmmo (5 Ali se prepoznate? Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Piz-zeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka, 06.02. 2009, po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZERIfl ČEBEUCn VRfiČEVIČ motej Valvazorjeva % IZlflKE. Tel.! 05/56-74-157 Kuhamo s Stašo Enolončnica z ohrovtom in krompirjem Sestavine: 1-1,5 kg glavnatega ohrovta, I kg krompirja, 2 žlici olja, I žlica moke, 2-3 zrna česna, sol in poper. Priprava: Olupljen in na kocke narezan krompir kuhamo skupaj s poparjenim in na trakove (lahko tudi na kocke) narezanim ohrovtom. Ko sta krompir in ohrovt mehka, jima pridamo svetlo prežganje, solimo, popramo in dodamo česen. Jed je še boljša, če dodamo malo prekajenega svinjskega mesa (lahko je samo dimljena klobasa). Kuhamo še toliko časa, da se jed zgosti. Dober tek! i\9 Drage bralke, cenjeni bralci! Včasih človek misli, da je močan, vendar ob raznih preizkušnjah spozna, da temu ni povsem tako. Preizkušnje so torej dobrodošle, saj so priložnost, da se okrepimo. Več ovir premagamo, bolje smo pripravljeni na nove izzive. Podobno je mladost priprava za čim lažje prenašanje bremen starosti. Če se tega zavedamo, vsak dan delujemo z mislijo na stara leta. Nekateri mladi pravijo, da starosti ne bodo dočakali. Kaj pa, če jo bodo? In gotovo bo lepša, če že zdaj naredijo kaj koristnega za svojo telesno in umsko kondicijo. K slednji lahko zagotovo veliko prispeva tudi kultura. Če preberete samo eno stran knjige na dan, storite že precej. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) NEMOČ Zmanjka pravih besed, toplih, živahnih barv, zmanjka varnih cest, trdnih korakov v pravo smer, usta nemijo, v roki krč, zenic praznina. Vlado Garantini ZASAVČEV LITERARNI RAZPIS V počastitev slovenskega kulturnega praznika časopis Zasavc razpisuje nagradni natečaj za najboljšo pesem in najboljše prozno delo. Vaše stvaritve pošljite do petka 6. februarja 2009 na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Vsak prispevek podpišite s šifro, v kuverto dajte poleg izpisa na papirju še disketo z besedilom ter priložite zapečateno kuverto, na kateri naj bo napisana vaša šifra, v njej pa naj bo listek z vašim imenom, priimkom in naslovom. Nagrajeni prispevki bodo objavljeni v prvi februarski številki Zasavca! SAVA Na mostu stojim, v deročo vodo strmim, misli mi beže tja, kjer rodila se je. Kilometrov veliko do tu naredi, pritoki so njeni kot žile srca, se voda pretaka, življenje nam da. Sava Bohinjka, Sava Dolinka iz neder gora v srebrnem sijaju na svet pricurlja. Iz gorenjskih planin prek ljubljanskih ravnin, skozi zasavski kanjon se prebije v sevniški rajon. Pot ki jo opravi, lahka res ni, a moč je velika, jo izkoriščamo vsi. Mimo Zagorja v Trbovlje hiti, tam so brzice, da šport se goji. Splavarjev ni več, zdaj 'raft' nam je všeč, ve se, da je reka nevama in da to ni kavarna. Zato ne rinite v težave brez opreme prave, ne pustite se izigrat', življenje živite samo enkrat. Če bi ob Savi radi se lepo imeli, ostanite trezni in ne nosite glave v skledi. Andrej Režun POETI (NJE), PREBUDITE SE IN POGUMNO PREDSTAVITE SVOJE VEZENINE SVETU! DOBRE IDEJE Malokrat se nam zgodi, da imamo dovolj časa zase in tudi dovolj dobrih idej. kako ga pravilno in učinkovito izkoristiti. Nič za to, če vse ideje ne bodo ravno najboljše, dajmo pa tiste dobre čim bolje uporabiti. Darko Blaznik - Darčk KULTURNI PRAZNIK NAJ OŽIVI KULTURO! Alefcsij Porednih: DOTIK UUBEZNI Človek potrebuje ljubezen kot kruh. Novorojenček, ki bi ne bil deležen ljubezni, bi umrl. Ne le zato, ker ga ne bi nihče telesno nahranil, ampak zaradi pomanjkanja bližine. Drl bi se in drl, dolder ne bi izdihnil. Dojenčkovo dre-tje je klic po materini bližini, po toplini, ti zagotavlja varnost. Malo bitje se nič ne pritožuje, če le ima izpolnjene naslednje pogoje: imeti mora hrano in pijačo, biti mora suh in čutiti mora materino bližino. Z odraščanjem te potrebe ostanejo, le potreba po materini bližini se preobrazi. Človek potrebuje stik z ljubljeno osebo, zato išče prijateljstvo in intimne odnose. Marsikdo si ne uspe urediti odnosov, ki bi ga zadovoljevali, zato si išče ljubezen na drugačen način. Lakota po ljubezni pomeni sitost ljudi, ld to lakoto lahko potešijo - čeprav zgolj za kratek čas. Lep primer tega je vedeževanje. Tri četrtine poklicnih vedeževalcev in jasnovidcev se je svoje umetnosti naučilo iz knjig; v manjšini so tisti, ti jim je ta dar dan po naravni poti in so ga morali samo še izpiliti. Kljub temu pri številnih strankah ni toliko v ospredju kakovost vedeževalske storitve, ampak je pomembno, da jim nekdo prisluhne. Dobiti morajo občutek, da vendarle obstaja človek, ld se mu lahko zaupajo. Podobno je s spovedniki. Zapovedana jim je molčečnost, zato zbujajo zaupanje. Domači župnik, s katerim se župljan pozna, ponavadi ni prava izbira za zaupen pogovor. Zbuja namreč vtis, da se utegne župljan pri njem zameriti, če ga bo spoznal drugačnega, kot ga pozna. V skrajni sili, ko vernik v stiski noče svojih težav več skrivati, ker ga preveč bremenijo, nagnjenost k temu, da bi se delal lepega, običajno popusti in spove se domačemu župniku. Če gre za preveliko notranjo obtežitev, pa se je mogoče spovedati tudi pri kom drugem. Navsezadnje pred večjimi prazniki marsikje spovedujejo gostujoči spovedniki. Kaj pa moderna romarska središča, kot bi lahko brez zadrege rekli tr- govskim centrom? Založene police, svetloba, pisane barve, glasba, mnogi obiskovalci, prijazne trgovke. Kdor v življenju ponavadi ni deležen sočutne besede, doživlja izmenjavo besed s trgovko kot pravi balzam za njegovo dušo in srce. Njegova žeja po ljubezni je enaka žeji popotnika, ld je zašel v peščeni ali ledeni puščavi. Trgovkine besede ga napajajo, kot prvi dež po hudi suši prija izmučenim rastlinam. To je vredno več kot vse akcije in popusti. Topla beseda naredi iz osebe, ti je v trgovini zaposlena kot prodajalka, zaveznico v boju proti pomanjkanju ljubezni. -*w - -T-ruy'.-X 5^ Čustvena podhranjenost je odličen vir zaslužka za ljudi, ti se ukvarjajo z direktno prodajo. Najavijo se za informativno predstavitev svojega izdelka ali storitve. Če se klicani strinja z njihovim obiskom, je pol prodajnega uspeha že zagotovljenega. S pametno strategijo, ti z igranjem na karto čustev pripravi potencialnega kupca, da se mu zaupa, doseže prodajalec točko, ko bi stranki lahko prodal celo 'drek'. Uspeh pri prodaji je torej odvisen od tega, koliko je prodajalec sposoben »zlesti pod strankino kožo«. Marsikdo je že kupil kaj nepotrebnega. Razlog je v čustvih. Človek nekaj kupi, ker naveže s prodajalcem prijateljski odnos. Nakupovalna treznost se oglasi šele po nakupu izdelka ali storitve. Kupec si misli: »Spet me je 'nasral'.« Kdor si tako govori, bo znova in znova padel na isto 'finto'. Ni res, da ga je prodajalec 'nasral', uspel je samo odkriti način, kako ga prepričati v nakup. Dejansko se je kupec sam pustil zvabiti na limanice, zato mora odkriti, kaj je tisto, kar ga spodbuja k nakupu nepotrebnih stvari. Ob prodajalcu se je dobro počutil, zato se je odločil za nakup. To pomeni, da ni kupil izdelka, temveč prodajalčevo čustveno bližino. Prodajalec je bil tako 'fajn', da bi kupca mučil občutek krivde, če bi se poslovil od njega, ne da bi kaj kupil. Po dotiku ljubezni hrepeni vsakdo, vendar vsi načini niso družbeno sprejemljivi. Ni daleč čas, ko so istospolno usmerjene in transvestite preganjali kot kriminalce. Danes se pravne ovire umikajo, a večina ljudi ima spolno usmerjenost omenjenih oseb oziroma njihove težave z doživljanjem lastne telesnosti še vedno za nesprejemljive. Država jih s svojim represivnim aparatom vse manj ovira, a preziranje s strani sosedov, sorodnikov, sodelavcev in znancev ostaja. Ožigosani posamezniki in pari kljub temu vztrajajo, ker je to njihov način potešitve hrepenenja po ljubezni. »Nekoga moraš imeti rad, čeprav je to prepovedan sad.« © Mo/omsnifi Kino Delavski dom Zagorje Petek 30.1. ob 19.00 ODSEV, grozljivka Sobota 31.1. ob 19.00 KAJ SE JE ZGODILO, Nedelja 1.2. Ponedeljek 2.2. Torek Sobota Nedelja 3.2 7.2 8.2. satir. ICom. ob 19.00 ODSEV ob 19.00 KAJ SE JE ZGODILO ob 19.00 Film teater: SHINE A LIGHT, glasbeni dokum. ob 17.00 MADAGASKAR 2,ani. družin, kom.sinhr.v slo ob 19.00 ROKENROLER, akc. kri. ob 10.30 MADAGASKAR 2 ob 18.00 MADAGASKAR 2 ob 17.00 MADAGASKAR 2 ob 19.00 ROKENROLER 10.2. ob 19.00 Film teater: LJUBEZEN V BARCELONI, kom.rom.drama io Izlake lelja 1.2. ob 19.15 KAJ SE JE ZGODILO, satir. kom. Nedelja 8.2. ob 19.15 ROKENROLER,akc.krim. Ponedeljek 9.2. Kino Delavski dom Trbovlje Petek 30.1. ob 18.00 ob 20.00 sobota 31.1. ob 18.00 ob 20.00 nedelja ffa • 1 1.-2. ob 18.00 ob 20.00 ponedeljek 2.2. ob 18.00 torek 3.2. ob 18.00 sreda 4.2. ob 18.00 četrtek 5.2. ob 18.00 H : ob 20.00 petek 6.2. ob 18.00 LAHKO NOG LAHKO NOG LAHKO NOG Pustol. malega bobra dok.-igr.film sinhr. BELI PRAMEN: Pustol. malega bobra Shine a Light - The Rolling Stones, glasb, dokum. BELI PRAMEN: Pustol.a malega bobra ZAVOD ZA INFORMIRANJE T-pl ,;."W 4 ™ IZOBRAŽEVANJE X »II VJ www.infobiro.si RAČUNALNIŠKI TEČAJI STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJ ZA VODENJE POSLOVNIH KNJIG Dvostavno knjigovodstvo z računalniško podporo Ljubljanska 80 (SRB 1), Domžale tel. 721-94-61, faks 721-94-64, GSM 041/734-658 e-pošta: infobiro@siol.com, www.infobiro.si nedelja ob 20.00 sobota 7.2. ob 18.00 ob 20.00 ob 22.00 8.2. ob 16.00 ob 18.00 ob 20.00 ponedeljek 9.2. ob 18.00 torek 10.2. ob 18.00 sreda 11.2. ob 18.00 četrtek 12.2. ob 18.00 ob 20.00 Shine a Light -The Rolling Stones BELI PRAMEN: Pustolovščina malega bobra ESTRELITA-PESEM ZA DOMOV Shine a Light -The Rolling Stones ESTRE LITA- PESEM ZA DOMOV(vstop prost) BELI PRAMEN: Pustol. malega bobra Shine a Light -The Rolling Stones Shine a Light -The Rolling Stones ŽENSKE - Komedija ŽENSKE PRVI JOK,dokum. ŽENSKE Kino Delavski dom Hrastnik Petek 30.1. ob 19.00 Sobota 31.1. ob 17.00 ob 19.00 Nedelja 1.2. ob 17.00 ob 19.00 sreda 4.2. ob 19.00 četrtek 5.2. ob 19.00 petek 6.2. ob 19.30 sobota 7.2. ob 17.00 ob 19.00 nedelja 8.2. ob 17.00 ob 19.00 sreda 11.2. ob 19.00 četrtek 12.2. ob 19.00 Kino Dol pri Hrastniku Petek 30.1. ob 17.00 petek 6.2. ob 17.00 kom.sinhron. kom. rom. muzikal kom. sinhron. rom. muzikal RH Elektriks s.p. elektro instalacije in druga elektro dela: ‘inštalacije novih gradnjah, ‘renovacija elektro inštalacij, ‘priklopi raznih naprav, ‘servisiranje raznih naprav Robi Hrastovec - V/enik Prapreče 19lc 3305 Vransko 00386 (0)70 832 609 robi@instaladje.biz http://instalacije.biz/ Prodam mOMCjmNE tQZB/HAU OQIM ® mali oglasi Pustne kostume za otroke od 6 mesecev do 16 let, kvalitetnih materialov in izdelave, ugodno prodam od 8Q do 30Q. Tel. 01-4231761, 031 626 226, 031 786 497 in www.pustnikostumi.si Na voljo imamo rodovniške mladičke nemške doge. V novi dom bodo odšli redno razglisteni, tetovirani, cepljeni, veterinarsko pregledani in primerno socializirani. Več informacij na naši spletni strani www.nemskedoge. net ali na tel.: 041 393 432. ZAPOSLIMO: - VOZNIKA KAMIONA - STROJNIKA GRADBENE MEHANIZACIJE - GRADBENEGA INŽENIRJA - TESARJA - ZIDARJA - GRADBENEGA DELAVCA - MEHANIKA TOVORNIH VOZIL IN GRADBENE MEHANIZACIJE - NATAKARJA - VODJO GOSTINSKEGA OBJEKTA AGM NEMEC D.O.O., SEDRAŽ 3, 3270 LAŠKO TEL.: 03 56 48 841 GSM: 041 625 913, 041 322 889 NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): rMali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na 1 naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi ^plačljivi! Srečni izžrebanec nagrade 2000 € - centov je gospod TILEN KMETIČ iz Počakovega pri Radečah. ČESTITAMO! Vabimo vas spet k sodelovanju! Kupone za "Z ZASAVCEM V KINO" IN NAGRADNO IGRO "1000 € centov" sprejemamo do torka pred izidom naslednjega Zasavca. Izmed vseh prispelih kupončkov bomo izžrebali srečnega dobitnika oz. dobitnico 2000 š-centov. Vabljeni k sodelovanjui Ime in priimek:..... Naslov:............. Podpis:............. Telefon in e-pošta: Davčna številka:... Številka TRR:....... !□§ s " ° >o IIMiS lil s-s o o tn § E sašs.e — O .O- *vsi podatki so obvezni* http://www.dd-trbovlje.si/ http://www.kulturnidom-zagorje.si/ Z ZASÄVCEM V KINO! Vsako številko časopisa Zasavc imate možnost dobiti 2+2 brezplačni kinovstopnici za ogled kinopredstave po Vaši želji v Zagorju ali Trbovljah, št. 26 Seveda pa morate odgovoriti na tokratno nagradno vprašanje: Napišite ime in priimek vsaj ene igralke iz filma Ž£NSKE Pravilne odgovore z Vašimi podatki (ime, priimek, naslov) ter pripisom kateri kino boste obiskali (Zagorje ali Trbovlje) pošljite na: Grafika Gracer d.0.0. - ZASAVC, Lava 7b, 3000 Celje. Izmed vseh prispelih odgovorov bomo izžrebali dva srečna dobitnika dveh brezplačnih bonov za kinovstopnici. Bona boste lahko zamenjali za poljubni kinovstopnici na blagajnah kinodvoran v Trbovljah oziroma v Zagorju. Uredništvo Tokratna srečna izžrebanca sta: Blanka Janežič (Zagorje) in Vesna Grešak (Trbovlje) Sponzorja: Zavod za kulturo • Delavski dom Trbovlje in Kulturni center - Delavski dom Zagorje. ® mmme Kofetek in Na poti v Čemšenik ali na Čemšeniško planino morate najprej premagati Zalošld ldanec. Na prvi pogled je prijazen saj ni videti strm, vendar pozimi ko poledeni ali zapade sneg ni tako nedolžen. Ko se vzpenjate po njemu navzgor se pred vami ob lepem vremenu odpira čudovit pogled proti sv. Primožu in Cemšeniški planini. Kmalu zatem, ko premagate ldanec, pridete do križišča za Jesenovo in tu je Zaloka, priljubljena točka mnogih pohodnikov iz Zasavja in drugod. Pa ne samo pohodnikov. Sem radi zahajajo tisti, ld vedo kaj je dobra domača hrana. In, da veste - prav imajo. Teja in Božo S Tejo (Dorotejo) Sotenšek je prav prijetno kramljati. Veliko ve in njena načitanost dokazuje, da je njen duh željan novih znanj in jih z veseljem sprejema. Nič je ni bilo treba spraševati, njene besede so tekle same. Tejina zgodba: Naša družina je zelo stara, vsaj 300 let nazaj. V času gambrške gospode je bila v Zaloki pristava gambrškega gradu, kamor so okoliški kmetje prinašali desetino. Že v davnih časih je bila tu oštarija. Ustno izročilo pripoveduje o grofu, ki je zelo rad zahajal v Zaloko na kozarček ali dva, vendar: »Ena merca je bila premalo, polič pa preveč!« Gospod grof se tega očitno ni ravno zavedal (ali pa ni želel), tako da je obstajala bojazen, ali bo sploh lahko zajahal konja in nadaljeval svojo pot. Po drugi svetovni vojni je bilo pri nas Planinsko zatočišče. Leta 1954, ko je spet zaživela obrt, je moja mama Doroteja odprla gostilno in ji dala ime Zaloka, ker se je nekoč tako imenoval kraj, kjer živimo. Pozabila sem omeniti, da sva z mamo dobili ime po teti, ki je imela dve imeni: Tilka in Doroteja. Vsi sorodniki po mamini strani so oštirji in oštirstvo nam je, kot vidite, v krvi. Časi so bili težki in mama je razmišljala, kaj storiti, da bi pridobila goste, ld bi bili zadovoljni in bi se z veseljem vračali v našo gostilno in jo seveda tudi priporočili drugim. Odločila se je, da bo gostom ponudila ribe ( ameriško postrv), pršut in kraški teran. Odpravila se je na Kras in našla družino, ld je pridelovala kraški teran. In še danes to žlahtno kapljico kupujemo pri njih. Leta 1982 sem končala gostinsko šolo v Zagorju, leto dni kasneje se je mama upokojila in prevzela sem njeno delo, za katerega sem se pravzaprav ves čas pripravljala. Kuham z veseljem, saj je moj moto, da je gosta treba razvajati. Sedaj prevladuje trend domače hrane in naša hrana je prav taka in vedno sveža. Stalni gostje se veselijo tudi domačih kolin in kmečkih pojedin, saj imamo pri nas domače meso, klobase in salame. Teja, to je pa veliko podatkov, mogoče pa še vsega zapisala nisem. Na vhodnih vratih gostinske sobe se kljub obnovi poznajo leta, tudi stara glavna vhodna vrata so bila še pred kratkim v uporabi, vendar jih je zob časa uničil, portal pa je zanimiv. Očitno je sama hiša preživela kar nekaj preurejanj. Eno večjih je bilo leta 1809, ko so kamen za portal pripeljali iz Vrhpolja pri Moravčah, hiša se je širila in preurejala večkrat, tudi pred kratkim in še marsikaj imamo v načrtu. Vedno govorite midva ali pa mi. Mislite seveda na družino? Tako je, z Božom s sv. Planine sva pred 26 leti stopila pred oltar in zdaj smo štirje. Imava 25 letnega sina Darjana in 14 letnega Boža. Kadar je potrebno, delamo složno vsi, sicer se pa Božo, po strold ključavničar, odlično znajde kot natakar (in kako ne bi, saj je njegova mama tudi bila natakarica ). Poleg tega skrbi za kmetijo in je pravi mojster za koline. Kmetija zajema 22 ha in dela nikoli ne zmanjka. Živinoreja je naša poglavitna panoga. Prodajamo teličke, za domače potrebe pa imamo še svinje in kokoši. Na vrtu gojimo tudi zelenjavo za sproti, tako da jo do- Še kako uporaben zidani štedilnik kupimo le po potrebi. Upamo, da bomo letos pridobili tudi certifikat ekološke kmetije, saj smo že v tretjem letu preusmerjanja Tako zahtevno delo zahteva tudi nekaj oddiha, saj je treba poskrbeti tudi zase... Naši gostje vedo, da imamo zaprto ob ponedeljkih in torkih, saj je potrebno poskrbeti za marsikaj, da bi naše delo potekalo tako, kot je treba. Božični dan in velikonočna nedelja sta tudi dneva za družino. Vsako leto letujemo in gremo zelo radi na morje, na kopanje v toplice ali izlet v tujino. Radi zahajamo v gledališče in na koncerte, pa tudi v kino. Dragi bralci, Tejina kuhinja in Božove koline...ne morem več pisati, tam zadaj nekaj takoooooo diši! Slike, besedilo: St.R. Tudi Oton Župančič se ga ni branil MEJE V ODNOSIH - ZNATE REČI »NE«? vanju boste slišali kaj lahko naredimo za večjo harmoni- »Ne« je kratka, preprosta beseda. Je nepogrešljivo orod- jo in zadovoljstvo v partnerstvu, družini ali v delovnem je, s pomočjo katere lahko prihranimo dragocen čas in okolju. energijo za tisto, kar nam zares veliko pomeni. Predavanje bo potekalo 18. februarja, ob 18.30 v Na predavanju boste spoznali, kakšna je vloga meja v Osnovni šoli Ivana Cankarja, Trg Franca Fakina 8, v Tr-odnosih, raziskali boste, zakaj vam je včasih težko reči bovl j ah. »ne« in dobili praktične napotke kako postaviti in ohra- Predaval bo Leo Ivandič, svetovalec in učitelj v Soli n j ati ustrezne meje v svojih odnosih. čustvene inteligence. Vstop prost! Predavanje bo potekalo 4. februarja, ob 18.30 v Osnovni šoli Ivana Cankarja, Trg Franca Fakina 8, v Trbovljah. Predaval bo Leo Ivandič, svetovalec in učitelj v Soli čustvene inteligence. Vstop prost! JEZIKI LJUBEZNI - POT DO SEBE IN DRUGIH Vsi imamo radi svoje bližnje, a to drug drugemu kažemo na različne načine. Včasih se ujamemo, mnogokrat pa ne, kot bi govorili različne jezike ljubezni. Na predavanju boste spoznali različne načine izražanja in sprejemanja ljubezni in ugotavljali, kateri je vaš prevladujoč jezik ljubezni. Obenem boste slišali marsikateri uporaben napotek, kako izboljšati vsakodnevne odnose z bližnjimi. Predavanje bo potekalo 11. februarja, ob 18.30 v Osnovni šoli Ivana Cankarja, Trg Franca Faldna 8, v Trbovljah. Predaval bo Leo Ivandič, svetovalec in učitelj v Soli čustvene inteligence. Vstop prost! 5 KORAKOV DO BOLJŠIH ODNOSOV: Zelja vsakega človeka je imeti dobre odnose s svojimi bližnji. Zakaj torej so kljub želji naši najpomembnejši odnosi pogosto zapleteni in nas razočarajo? Na preda- “7 ca/n © na zmwe Materina diniisa Zima. Narava počiva, dnevne svetlobe je malo in noči so dolge. Sončnih in hladnih zimskih dni, ki prinašajo zadovoljstvo, je prav malo. Bolj običajni so megleni in turobni dnevi, Id pogosto na razpoloženje človeka nimajo prav vzpodbudnega vpliva. Tako kot je žalosten dan, smo tudi ljudje podobno razpoloženi, če ne poskrbimo sami za to, da nam tudi taki dnevi Za dobro razpoloženje lahko poskrbimo tudi s preprostim obredom pitja čaja. Angleži so že vedeli, zakaj so tako trdovratno čuvali običaj pitja čaja ob petih popoldne. Seveda si vrsto čaja lahko izbiramo po svojih željah in potrebah. Ko se v poletnih dneh potepamo po okoliških travnikih, si lahko zdravilna zelišča naberemo sami. Se bolj blagodejno bodo vplivala na zdravje in počutje, če bodo natrgana z ljubeznijo do sebe in do narave, katere del je človek. Po značilnem vonju bomo hitro spoznali, da smo na robu gozda, na brežini ali na sončni meji med njivami ali na travniku, kjer smo se odločili malce oddahniti, sedli na materino dušico oziroma timijan. To je rastlina, ld potrebuje veliko sonca in svetlobe, zato raste na kamnitih površinah in planinah, kjer toplota tal posebej močno izžareva. Pri sončni popoldanski vročini puhti iz pisano vijoličnih cvetnih blazinic aromatičen vonj, ki privlači žuželke in čebele. Timijan je prišel k nam iz sredozemskih dežel vil. stoletju. Kultivirane in nato spet podivjane sorte rastejo tudi v vrtovih kot vrtni timijan. Za razliko od poljskega timijana doseže 50 cm višine, po delovanju pa se ne razlikujeta. Že v antiki so poznali njegovo zdravilno moč in ga označili kot oster in vroč, ld vzpodbuja izločanje seča in mesečne cikluse, pospešuje splave, pri normalnem rojstvu pa prihod otroka. Vedeli so, da iz njega pripravljen napitek čisti plemenite notranje dele telesa. Kdor zjutraj namesto kave spije skodelico timijanovega čaja, bo kmalu začutil zdravilne učinke: duhovno svežino, dober občutek v želodcu, nobenega jutranjega pokašljevanja in splošno dobro počutje. Timijan nabiramo od junija do avgusta v času cvetenja. Najbolj učinkovit je natrgan v opoldanskem soncu. S cvetovi lahko do vratu napolnimo steklenico in namakamo deset dni v olju ali pripravimo sirup. Timijanovo olje je uporabno pri ohromelosti, kapi, mul- minejo v radosti bivanja. tipli slderozi, sušenju (atrofiji) mišic, revmatizmu in zvinih. Pri želodčnih in menstruacijskih krčih in pri krčih v trebuhu je dobrodošla zunanja in notranja uporaba timijana. Čez dan spijemo dve skodelici čaja, za zunanjo uporabo pa položimo pogreto blazinico iz suhih cvetov in stebel rastline, ki je bila natrgana v opoldanskem soncu, na želodec ali trebuh. Pri obolenju dihalnih poti, najtežji za-sluzitvi bronhijev in bronhialni astmi (in celo pri oslovskem kašlju) je timijan skupaj z enakim delom suličastega trpotca dobro znano in učinkovito sredstvo. V skodelico vroče vode damo rezino limone in čajno žličko mešanice timijana in suličastega trpotca. Namakamo pol minute in še zelo vroč čaj spijemo po požirkih. Svež čaj si pripravimo štiri do pet krat na dan. Pri nevarnosti pljučnice bo ta čaj zalegel, če ga bomo pili vsako uro po požirkih. Timijanova tinktura je uporabna za vtiranje za krepitev sklepov tudi pri mul tipli slderozi. S timijanovo kopeljo pomirimo nemir, nervozne prenapetosti in depresijo in izboljšamo spanec. Ne gre spregledati, da je timijan možno uporabiti kot sredstvo, ki pomaga pri zdravljenju alkoholizma. Žvrhano dlan timijana prelijemo z litrom vrele vode, pokrijemo in namakamo dve minuti. Shranimo v termos steldenici in alkoholiku ponudimo vsake četrt ure eno jedilno žlico čaja. Pojavijo se slabost, bruhanje, močne driske in uriniranje, močno znojenje, poleg tega pa še velik apetit in občutek žeje. Pri povratnikih, kar je na začetku neizogibno, pozneje pa vedno bolj redko, terapijo ponovimo. Tudi pri epileptičnih napadih bi bil timijan priporočljiv kot čajna kura, ld traja dva do tri tedne z desetdnevnimi preldnitvami. Prav čudovit in koristen je timijanov sirup, ki ga uživamo pri prehladih pred obroki. Cajni preliv: zvrhano čajno žličko zelišča prelijemo z eno četrtino litra pravkar prekuhane vode in pustimo namakati kratek čas; Kopeli: za popolno kopel potrebujemo 200 g suhega zelišča, ki ga čez noč namočimo v mrzli vodi in jo naslednji dan ogrejemo in izvleček prilijemo vodi za kopanje - čas kopanja je 20 minut. Srce mora biti zunaj vode. Po kopeli se ne obrišemo, ampak se ogrnemo s kopalno brisačo ali kopalnim plaščem in za eno uro ležemo v posteljo in se spotimo. Timijanova tinktura in olje Socvetje, ld je bilo natrgano v popoldanskem soncu, narahlo napolnimo do vratu steklenice, prelijemo z 38-40 % žitnim žganjem ali sadjevcem in pustimo štirinajst dni na soncu. Za olje prelijemo socvetje s hladno stisnjenim olivnim oljem, ki mora segati nad cvetove za širino dveh prstov in pustimo štirinajst dni na soncu ali v bližini štedilnika. Timijanov sirup Cvetove in stebla, ld smo jih nabrali v sončnem vremenu pri polaganju v kozarec omočimo z mokrimi rokami. Izmenjaje polagamo plast cvetov in plast surovega sladkorja. Kozarec postavimo za tri tedne na sončen prostor, nato snov precedimo. Cvetove in stebla, prepojene s sladkorjem, izperemo z zelo malo vode, ld jo dolijemo sirupu. Nato zgoščujemo sirup na električnem štedilniku pri najnižji možni temperaturi in pazimo, da ne zavre. Sirup ne sme biti ne preredek in ne pregost, zato ga enkrat ali dvakrat ohladimo, da naredimo preizkus. Vir: M. Treben, Zdravje iz božje lekarne Pripravila: MaH ~7cx z\\/n naša gopomxr/ nemo © dVs niozzmo naizditi uzLiLili ikjaxL — [z drolznz ituari. z vz£iko [juHzznL V trboveljski porodnišnici seje rodilo petnajst novorojenčkov v štirinajstih dneh - lepo, mar ne!? In pri vsem tem vodijo fantje - trinajst jih je bilo, deklici pa samo dve, blaženi med fanti. 14.01.2009 Marta Klopčič, Jelenk 5, Trojane - sin Nejc 15.01.2009 Petra Florjane, Majcenova c. 4a, Trbovlje - sin Maks Razpotnik Maruška Cerar Bebar, Kolovrat 17b, Izlake, Zagorje - sin David Cerar Petra Bajda, Podkum 59b, Podkum - sin Andraž Laca Sabina Zagorec, Zidani most 11, Zidani most - sin Grega Jančič 16.01.2009 Vida Mervič, Razbor 40, Loka pri Zidanem mostu - hči Vida Monika Pavošev, Cemšenik 35, Cemšenik - sin Domen Dornik 18.01.2009 Melita Horak, Dvor 38, Šmarje pri Jelšah - sin Lukas Ancelj 20.01.2009 Vanina Vukoja, Stanetova ul. 9, Velenje - sin Mai Ferme 21.01.2009 Martina Dornik, Bukovica 4, Laško - hči Nika Snoj 22.01.2009 Katarina Berlak, Škale 192, Velenje - sin Tilen Ribič Špela Vodišek, Cesta T. Čeč 23, Trbovlje - sin Tian Erjavec 24.01.2009 Petra Zemljič, Obrežij a 19, Izlake, Zagorje - sin Niko Sešlar Katarina Matjašič, Log 10, Hrastnik - sin Jure Županec 26.01.2009 Nina Mihovec, Pot v rudnik 10, Kamnik - sin Aleksander Berlec ISKRENE ČESTITKE! Ste oseba, ld težko reče »ne«, se pogosto prilagajate drugim in imate težave s postavljanjem mej? Potem je čas, da izstopite iz preozkih prepričanj o sebi in drugih in jih nadomestite z novimi. S prepričanjem, da se morate odreči lastnim potrebam in da morate nenehno upoštevati potrebe drugih in skrbeti za njih, drugim dobesedno ponujate, da izkoriščajo vašo naklonjenost. Začnite pri sebi Najpogostejša ovira v ozadju težav s postavljanjem mej je strah. To je lahko strah pred prepiri ali pred zavrnitvijo, strah pred tem, da bi nas drugi imeli za sebično in nesramno osebo ali strah pred tem, da nas ne bodo spoštovali in imeli radi, če bi jim rekli ne. Marsikdo, ne da bi se tega zavedal, verjame, da je lažje prenašati neprijetnosti, ki so posledica pretiranega prilagajanja, kot neprijetnosti, ld so povezane s postavljanjem mej. Vendar je to zabloda. Dejstvo je, da imamo vsi meje in če svojih potreb in meja ne izražamo, drugi ne morejo vedeti, kaj potrebujemo. Večja verjetnost je, da bodo drugi spoštovali naše potrebe, če bomo o njih spregovorili. S pretiranim prilagajanjem nikomur ne delamo usluge, še najmanj pa sebi. Pri postavljanju mej, še posebej če nam to ne gre dobro od rok, je dobro, da postanemo bolj pozorni na skrita prepričanja, ld nas ovirajo pri tem. Morda si povsem narobe razlagamo besedi prijaznost in potrpežljivost. Prijaznost je izraz naklonjenosti do drugih in ne pomeni, da morate početi, kar drugi hočejo. Prav tako potrpežljivost ne pomeni dovoljenja, da drugi lahko vdirajo v vaš psihološki teritorij in »vam skačejo po glavi«, temveč je izraz razumevanja in upoštevanja omejitev drugih ljudi. Rešitev je v novih izkušnjah Najbrž se ni enostavno postaviti zase, še posebej če smo dolga leta delovali na povsem drugačen način. Toda vredno je poskusiti. Četudi bomo sprva nespretni ali bodo naše poskuse zavrnili, je pomembno vedeti, da odziv drugih ljudi mnogo več govori o njih, kot o nas. Zato ne jemljimo nase pomanjkljivosti, ld niso naše. In pomembno je, da se svojim pravicam in potrebam več ne odrekamo kar tako. Prav je, da smo pozorni do drugih in da skrbimo zanje, toda tudi to ima svoje meje. Ravno tako je prav, da poskrbimo tudi zase. Nič egoističnega ni v tem, da nekaj pozornosti posvetimo sebi. Če bomo znali poskrbeti zase, bomo manj utrujeni, bolj zadovoljni in tudi drugi bodo imeli več od nas, kot sicer. Besedilo: Leo Ivandič, Sola čustvene inteligence © aepamtcA Moralna neoporečnost Pred dnevi je vlada spregovorila o moralnosti nekaterih kadrov, ki zasedajo vodilna mesta v podjetjih, v katerih ima država največji lastninski delež in tako, poleg ostalih privilegijev in odgovornosti, tudi pravico do imenovanja kadrov na najodgovornejše položaje v teh podjetjih. Morala zajema dokaj široko področje pojmovanja. Nekateri, predvsem tisti, ki predstavljajo opozicijo, menijo, da vlada ob moralnih pogojih, ki jih uvaja ob imenovanju odgovornih kadrov, kot so predsedniki in člani nadzornih svetov, predsedniki in člani uprav pa tudi menagerjev, obstaja možnost za prikrito izvajanje lustracije. V mislih imajo verjetno tiso moralno neoporečnost, ki je veljala v času enopartijskega sistema in je poleg moralne neoporečnosti nosila še besedno pripono politična. Tistikrat je bila moralna neoporečnost dejansko izključujoča. Tokrat pa vlada v svojem predlogu ne omenja politike v zvezi z moralno neoporečnostjo. Slutiti je, da gre predsedniku vlade in vladi v celoti, za moralno neoporečnost kadrov na odgovornih položajih v podjetjih z večinskim lastniškim deležem države v smislu nravnosti, za skupek norm o pravnih dolžnostih ljudi v odnosu do soljudi in družbe v celoti. Mislim, da ima vlada, ob tem ko namerava v razpisih, med ostalimi povsem strokovnimi pogoji, od kandidatov zahtevati tudi moralno neoporečnost, povsem prav. Ljudje na ključnih položajih in lastniki podjetij, v ld j učno s podjetji v državni lasti, vse prepogosto vidijo v svoji lastnini, še posebej pa v državni, in v svojih funkcijah zgolj sredstvo za polnjenje lastnih računov. Usoda in blaginja ljudi, ki so s svojim znanjem in trudom prispevali k njihovemu blagostanju in pogosto ostanejo brez dela in bornih plač, ld komajda pokrivajo stroške reprodukcijo delovnih moči posameznika , pa jim po domače povedano, »dol visi«. Moralna neoporečnost vodilnih kadrov je pomemben dejavnik, ko gre za ravnanje z državnim premoženjem. Moralna neoporečnost je pri posameznih vodilnih kadrih opazna tudi, ko gre za odgovornost do sočloveka. Kdor nima pravega odnosa do sočloveka, ga tudi do premoženja, ki pripada skupnosti, nima. Kdor si brez milosti prilašča premoženje, ld je sicer v državni lasti in tako v lasti vsakega posameznika, ki je sestavni del celote, ki se imenuje država in pri tem niti z očmi ne trene, ko se okoli njega pojavlja vse več revščine, ta je še kako moralno oporečen in neprimeren za kakršno koli razpolaganje in upravljanje z državno lastnino. Moralno povsem nesprejemljivi so kadri, ki si v času, ko nam na vrata vse glasneje trka finančno gospodarska kriza, privoščijo zahtevke v obliki nagrad ali odpravnin z okroglim milijonom evrov, med tem ko zaradi recesije ljudje množično izgubljajo delo in tako tudi edini vir dohodka za preživetje. Nemoralno je govoriti, da je delovna sila v Sloveniji predraga, nadzorniki in upravitelji pa si delijo mastne plače in sejnine. Dokler se bodo pojavljala vedno ista imena, ld kot planeti okrog sonca krožijo okrog malhe, polne denarja in vsake toliko časa poberejo iz nje večino tistega, kar je bilo s skupnimi močmi naroda ustvarjeno, ni mogoče pričakovati izboljšanja. Ljudje, ld se izgovarjajo, da so njihove usluge na trgu, bi se morali zavedati, da smo na trgu vsi in dokler se ne bodo odpravila nesprejemljiva dohodkovna razmerja, je na trgu tudi vprašanje delovanja demokracije, mar ne. Mefisto Kdo sem in kaj se mi dogaja To je misel, ld je marsikoga že velikokrat spreletela. Se včeraj sem razmišljala o temi za naj novejšo klepetal nico in kar nekaj idej se je porajalo, tako da se nisem in nisem mogla odločiti. Življenje je poskrbelo tudi za to. Sinoči sem bila v operi v Mariboru. Kulturno doživetje, ki me je navdihnilo. Med potjo domov je močno snežilo, jaz pa sem razmišljala o preteklem dogodku. Odločila sem se, da z vami poklepetam o gledališkem ljubiteljstvu, možnostih in željah (ali prej obratno) itd. Današnji, sobotni dan ni minil tako, kot sem načrtovala. Zjutraj me je nepričakovano zbudil telefon in potem so se dogodki in razmišljanja v zvezi z njimi nizali kot na tekočem traku. Sobota je pri nas v Zasavju tržni dan, za mnoge pomemben, ker se srečujejo z znanci in prijatelji in malo poklepetajo, kar tako, ali pa ob kavici. Tudi moja mama je danes zjutraj hitela v zimsko jutro na svoj tradicionalni randi. Pa jo je nekaj izdalo ali pa je preveč hitela in se je znašla na trdih tleh. Vse skupaj ni bilo kar tako, ker je padla na glavo. Mami se mogoče v samem začetku ni zdelo, da je tako hudo. Saj veste, dokler se poškodbe ne ohladijo.. .krvavela je in nos jo je bolel. Sestra je z njo takoj poiskala pomoč v dežurni službi, ld je že itak imela ogromno dela. Odhiteli so nekomu reševati življenje, ostali pa, ki so bili v čakalnici, so pač morali čakati. Koliko časa? Kdo ve. Mama je krvavela in vse skupaj je bilo hudo in grdo videti, zato se je sestra odločila zaprositi za pomoč na kirurgiji, kjer so mamo poslali na rtg, jo zakrpali, fiksirali nos, kolikor se je pač dalo in ji nadeli luštno kapico, kot kakemu nadobudnemu smučarju. Zdaj jo imamo doma in občudujemo njen make up. Uboga revica, ld make upa ni nikoli uporabljala, je zdaj dobila paleto zelo nenavadnih barv. Trenutno prevladujejo temno rdeče in vijolične, skorajda črne, pričakujemo pa v bližnji prihodnosti še kašne zeleno rumene odtenke. Eno oko je skoraj skrito, drugo pa preplašeno mežika izpod bele kapice. Moram omeniti, da je mama lani napolnila osemdeset pomladi, poletij, jeseni in zim. V njeni prvotni trmi: nič- me- ne- boli sem prepoznala uporništvo tipa: saj- se- ne- dam ali pa, kopriva ne pozebe. In ko ji skušam pomagati v njenem stanju, vidim sebe, ki sem delček nje in tudi velikokrat v različnih življenjskih situacijah nočem priznati, da mi gre nekaj težko od rok. Pa saj to je človeško, mar ne?! Dotier smo taki, smo živi in življenje nas ni pregazilo. Kajne, da ni?! St.R. JUL Mladi smučarji SK Zagorje in SD Zasavje so začeli s tekmami v hitrih disciplinah. Na Golteh so se za točke Pokala vzhodne regije pomerili v vseh kategorijah. Na zahtevno progo so se najprej podali cicibani, ki so navdušili s svojimi rezultati, saj se jih je vseh sedem uvrstilo med prvo osmerico. Pri cicibankah je Neva Taškar zmagala, na stopničkah pa se ji je pridružila Tadeja Pintar s 3. mestom. Saša Milanovič je bila 5, Anja Žibert 6 in Sara Poropatič 8. Moštvenemu uspehu sta svoje dodala tudi Dominik Krajnc s 6. in Gašper Kranjc s 7. mestom pri cicibanih. Dobro so se odrezali tudi dečki in deklice. Pri mlajših deklicah je bila Kaja Klančišar 3., Pia Zupan pa 5. Pri mlajših dečkih je bil najboljši Anže Vračevič, ki je končal tik pod stopničkami na 4. mestu, Oskar Vrbovšek je bil 16, Lovro kmet pa 18. Pri starejših deklicah Nina Žnidar ni hotela biti slabša od Neve in je prav tako zmagala. Pri starejših dečkih pa je Žan Hribar zasedel 4. mesto. Za njimi so se naslednji dan na Golteh zbrali starejše deklice in dečki iz vse Slovenije in se v dveh tekmah v superveleslalomu pomerili za točke pokala Argeta. Nina Žnidar je bila na obeh tekmah druga, Žan Hribar pa je na prvi tekmi odstopil, na drugi pa zasedel 15. mesto. Tekmi mlajših deklic in dečkov sta bili zaradi slabega vremena odpovedani. Nato so se mladi smučarji pomerili še v tehničnih disciplinah. Cicibanke in cicibani so se borili za točke Pokala vzhodne regije v Črni, deklice in dečki pa za točke pokala Argeta na Ravnah. Cicibani so se pomerili v veleslalomu. Pri cicibankah je Neva Taškar zabeležila še tretjo zmago, v deseterico pa sta prismučali tudi Saša Milanovič in Tadeja Pintar ki sta dosegli 6 in 9 mesto. Anja Žibert je bila 15., Sara Poropatič pa 18. Pri dečkih je bil Gašper Kranjc 7., Dominik Krajnc pa je zasedel 15. mesto. Deklice in dečki so za tem tekmovali še v slalomu in veleslalomu. Pri mlajših deklicah, je bila v slalomu Pia Zupan po prvem teku celo druga, v drugi pa je po hudi napaki zdrsnila na 7. mesto. Tudi Kaja Klančišar se v slalomu ni najbolje znašla, zasedla je 16. mesto. Obe sta popravili vtis naslednji dan s 5. in 9. mestom v veleslalomu. Pri mlajših dečkih je največ pokazal Anže Vračevič, ki je zasedel 17. in 10 mesto, Oskar Vrbovšek je bil 30 in 49., Lovro Kmet pa 40. in 52.. Pri starejših je bila ponovno odlična Nina Žnidar, ki je v slalomu zmagala, v veleslalomu pa odstopila tik pred ciljem. Dobro se je odrezal tudi Žan Hribar, ki je bil v slalomu 9. in v veleslalomu 5.. Dejan Taškar Sola Čustvene Inteligence IZOBRAŽEVALNI MODUL Vabljeni na brezplačna predavanja, predstavitve in vpis v Trbovljah Osnovna šola Ivana Cankarja, Trg Franca Fakina 8 Meje v odnosih — znate reči NE? sreda, 4.februar ob 18:30 Jeziki ljubezni — pot do sebe in drugih sreda, 11. februar ob 18:30 5 korakov do boljših odnosov sreda, 18. februar ob 18:30 Za vse, ki verjamete, da so odnosi vedno lahko še boljši! ® Informacije in vpis: www.cdk.si/sci 031-233-180 sci@cdk.si