GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE OKRAJE
Uredništvo in uprava: Murska Sobota, Okr. odbor OF — Čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota 641-906-030 ______________
Naročnina: Celoletna din 100.—. polletna din 50.— četrtletna din 25.—
Štev. 6 — Leto II.
Murska Sobota, 9. februarja 1950
Cena 2 din
BESEDA BRALCEM
zadružnikom, kmetom, delavcem, nameščencem,  mladini in ženam, Slovencem in Madžarom obmurskih okrajev
Pred letom je izšla prva številka tednika »Ljudski glas«, glasila Osvobodilne fronte za obmurske okraje Ustanovljen je bil z namenom, da bo pisal o vsem, kar zanima naše delovne ljudi: o vseh dogodkih v štirih obmurski okrajih, o vseh dobrih in slabih straneh našega življenja.
Ozrimo se nazaj in kritično preglejmo vse doslej izšle številke tednika. Ugotoviti moramo, da ni zadostil zahtevam, da ni tako ljudski kot bi moral biti in kakršnega si želimo vsi Ne more nas torej čuditi dejstvo, da med našim ljudstvom ni dovolj razširjen.
Vprašajmo se, zakaj je tako? Priznati moramo, da smo prav vsi krivci. Naše življenje je mnogo bolj pestro, kot je bilo življenje kdaj koli prej za poedinca in za skupnost. Za uspehi se vrstijo neuspehi, za veseljem žalost, za zadovoljstvom nezadovoljstvo, dogajajo se nepravilnosti; včasih namerno, včasih slučajno. Še mnogo je tega v našem življenju in neštetokrat godrnjamo, ne da bi prav pomislili, zakaj, ne da bi pomislili, ali smo upravičeni; če pa smo upravičeni, ne storimo ničesar, da bi krivcu onemogočili krivična in nepravilna dejanja, če so namerna ali pa, da bi ga opozorili, da bi krivdo popravil, če je nenamerna. Mnogokaj nas teži, a še mnogo več je tega, kar nas razveseljuje, kar nam daje vzpodbudo za ustvarjanje našega mogočnega dela, toda nikjer ne najdemo odmeva temu.
Radovedni smo, kaj se dogaja v sosednjem mestu, zanima nas, kako živijo delovni ljudje naših vasi, hočemo vedeti še to, kako živi naš sosed, kaj ga teži in kaj ga razveseljuje Nameščenec se zanima za delo, uspehe in življenje delavca in kmeta: delavec m kmet se zopet zanimata za življenje nameščenca, Slovenec za Madža-
ra, Madžari za življenje v vaseh, kjer so naseljeni samo Slovenci. Življenje vseh teh pa je poleg dela pestro še v društvih, klubih in organizacijah. Naša socialistična stvarnost pa prinaša vedno toliko novega in ljudje so tako različni: vestni, marljivi in nesebični v graditvi novega življenja, ki se utrjuje med nami m podleži, saboterji, špekulanti in lenuhi. Vse to je zanimivo in vse to nam pove mnogo o naši veliki borbi, nas seznanja z vsem, kar mora danes sleherni izmed nas vedeti, a marsikdo ne ve, kakšno mora biti življenje slehernega v današnji družbi, da bo koristen skupnosti; kako mora delati, da bodo njegovi uspehi večji, kakšne ima pravice ... O vsem tem nas mora in nas tudi lahko informira naš ljudski časopis.
Prav tukaj pa je tudi naša krivda Ljudski časopis mora pisati ljudstvo samo. Mi bralci smo dolžni seznanjati drug drugega z življenjem, ki ga vsakodnevno doživljamo. Takrat, ko bomo ne samo brali, ampak tudi pisali, bomo zadovoljni s svojim časopisom. Zato pa pišite! Pišite vsi, ki ste že naročniki, pišite tudi vi, ki ste še samo bralci! Pišite smelo in brez bojazni resnico o svojem življenju! Pišite tako kot čutite in mislite in prav bo! Bodite odkriti: pohvalite, kar je pohvale vredno in grajajte, kar je graje potrebno! Pišite tudi v madžarščini o delu in življenju madžarske manjšine! Pišite veliko in »Ljudski glas« bo res naš: ljudski!
Uredništvo.
Redakcijski odbor za D. Lendavo sprejema dopise in poročila ter oglase po pošti na naslov:	Redakcijski
odbor »Ljudski glas«, Dol. Lendava — osebno na Okrajnem odboru OF v Dol. Lendavi.
Redakcijski odbor.
TEKMOVALI BODO S  15 KOZ
so sklenili zadružniki na občnem zboru KOZ  
 ,,Plestnih  Nastja" v Kramarovcih
V zgodnjem jutru je mlad zadružnik veselo rezal gaz sveže zapadlega snega. Rezgetanje konj in žvenketanje kraguljčkov, je vzbudilo veselo razpoloženje med zadružniki, ki so se odpravljali na svoj občni zbor. Zbirali so se v osnovni šoli in na slehernem je bilo videti nestrpnost pričakovanja. To je prvi občni zbor ki bo pokazal zmage zadružnikov in osvetlil težavno pot do teh zmag. Zadružniki kmetijsko obdelovalne zadruge »Plestnik Nastja« si bodo ta dar dobro zapomnili, prav tako kot si bodo zapomnili vsa ta prva leta zadružnega življenja
Ko so se 20. novembra 1946. leta zbrali in ustanovili zadrugo, se niso niti zavedali prav vseh težav, ki so bile pred njimi. Orodja ni bilo, živine malo in zato tudi gnoja ni bilo dovolj, da bi pognojili svoja polja. Tako niso mogli pričakovati dobrega pridelka. Oslanjati so se pa mogli samo na sebe, od drugod vidne pomoči ni bilo.  Okrajni forumi so polagali vse premalo pažnje do novoustanovljene zadruge. Poedinci pa jim niso mogli mnogo pomagati. Tako je zadruga v Kramarovcih životarila in čudno, da ni bilo vidnih uspehov. Krepili pa so zadružno zavest in se polagoma utrjevali. Seveda za takšne uspehe so vedeli le  sami. Vidne neuspehe pa so lakomno pograbili sovražniki zadružnega gibanja na vasi, za razdiralno agitacijo med zasebniki. To novo prvo zadrugo v okraju so ovirali na vse načine, češ: »Tako bo, če bomo šli v kmetijsko obdelovalne zadruge«. O težavah pa nihče ni povedal ničesar. Ni čudno torej, da so kolebali celo nekateri zadružniki Tako je bilo vse do konca leta 1948	
Šele takrat so odgovorni ljudje na okraju sprevideli, da je pomoč zadružnikom nujna in da je le od zadovoljive pomoči odvisno, ali se bo stanje kmalu popravilo. Okrajna zveza kmetijskih zadrug je s pomočjo drugih okrajnih forumov začela nuditi več pomoči zadružnikom. Največ pomoči so zadrugi nudili strokovnjaki. Takoj spomladi leta 1949 so zadružniki z novim pogumom zagrabili za delo. Agronom okrajne zveze kmetijskih zadrug, tov. Šiftar, jim je pomagal s svojimi nasveti popraviti marsikatero napako.
Delo seveda tudi sedaj ni šlo brez težkoč, toda zadružniki se niso ustrašili težav. Kmalu so se pa videli uspehi njihovega neumornega dela. Vsakdo, kdor je poznal Kramarovsko zadrugo v jeseni leta 1948 in si jo je ogledal jeseni leta 1949, ni mogel verjeti, da se taki uspehi dajo doseči v enem samem letu.
»Da, tako je bilo,« ugotavljajo, »najtrše je za nami.«
Vse je bilo svečano. Na licih vseh je bilo videti, da je ta občni zbor pot k še večjim uspehom. Tudi predstavniki okrajnih forumov, ki so bili tokrat tudi tukaj, so čutili, da je tako.
Oglasil se je predsednik tov. Težak Janez in vsi so utihnili Zbor je pričel z delom. Spregovorili so tudi predstavniki oblasti in mladinske organizacije. Potem pa je poročal upravni odbor. O delu in uspehih preteklega leta, je v imenu upravnega odbora poročal predsednik tov. Težak. Omenil je, da bi delo lahko bilo že v prvih dneh veliko bolj uspešno, če ne bi bilo nediscipliniranosti nekaterih, sicer redkih članov zadruge. Sčasoma se je to popravilo in vsak dan so bili uspehi pri delu večji. V maju so pričeli z gradnjo prostornega hleva za govedo in istočasno z gradnjo treh silosov. Poleg tega obširnega dela pa so pričeli tudi z adaptacijo hleva za 35 glav živine. V gradnjo teh objektov je bilo potrebno vlagati veliko dela, zato pa so tudi večkrat zagrešili v razdelitvi dela, tako da je delo na polju včasih zaostajalo. Delo na polju pa je prav tako zahtevalo veliko pozornost, kajti v prejšnjih letih je bila obdelava polja zanemarjena.
Pa vkljub vsemu temu so do konca meseca septembra izgradili novi veliki hlev za 70 glav živine in prav tako tudi tri silose s skupno prostornino 153 m3 Za vso to veliko delo gre velika zahvala zadružnikom, ki so res vložili vse sile za pravočasno opravljeno delo. Zato pa je zadruga lahko ponosna na svoje udarnike.
Pa ne samo v gradnjah, tudi v dvigu živinoreje in poljedelski proizvodnji so dosegli pomembne uspehe. Ob koncu leta 1948 je imela zadruga le 38 glav slabe goveje živine, a danes jih ima 98 komadov. Tudi število konj se je dvignilo od 9 komadov na 21. Zadruga se lahko ponaša s prvovrstno kvalitetno živino, kajti med letom je zamenjala vso nezdravo in ono, ki zadrugi ni odgovarjala. Hektarski donos se je v primeru z letom 1948 povečal za povprečno 60%. Plan jesenske setve za gospodarsko leto 1949-50 pa ni samo dosegla, ampak tudi presegla.
Predsednik Težak pa se ni omejeval samo na poročanje, ampak je kritično omenil tudi pomanjkljivosti. Tako je zadrugi primanjkovalo benzina in motornega olja, za kar so premalo skrbeli okrajni forumi. Zadružniki so poslali trikrat voz, toda vsakokrat zaman. Nihče v tem ni videl tolikšno izgubo časa. ka-
ki no so občutili zadružniki. Naj-slabše pri vsem pa je še to, da se je vsled tega zavrlo delo predvsem pri globokem zimskem oranju in pri tem niso mogli uporabiti traktorja, vsled pomanjkanja benzina; tako so plan globokega zimskega oranja izpolnili le 20%.
Vkljub temu pa so bili dohodki zadovoljivi. Zadružniki so prejeli zadostno količino belih žitaric, kot tudi ostale pridelke, kateri so bili razdeljeni zadružnikom po storilnosti vloženega dela za vsakega posameznega. Pri tem se je upoštevalo otroke, starčke in dela nezmožne, katerim je določena zadostna količina za prehrano. Skupno so zadružniki izvršili 5859 delovnih dni. Bruto dohodek znaša 647.216 din. Bruto delovni dan 111 din, po odbitju skladov pa 96 dinarjev.
»Uspehi, kateri so bili doseženi v letu 1949,« je končal tov. Težak, »naj nam bodo vzpodbuda k še večjim uspehom, ki jih moramo doseči v letu 1950.«
O trudu in požrtvovalnem delu upravnega odbora je pohvalno govoril član nadzornega odbora tov. Lipovnik Perdo. Poudaril je, da je upravni odbor stremel za tem, da pravilno usmeri gospodarstvo zadruge. Podčrtal je tudi veliko napako, ki jo je storil odbor s tem, da ni uvedel norme za posamezna dela. Prav v tem pa so bile velike težave pri izračunavanju trudodnevov.
O tem so spregovorili tudi ostali zadružniki, tudi sami so prišli do te ugotovitve. Sklenili so, da bodo takoj začeli uvajati norme za vsa dela in po istih delati. Premalo se je pa razpravljalo v zvezi z gospodarskim planom zadruge za leto 1950. Sicer je res, da so o tem že razpravljali na svojih zborih v mesecu novembru in decembru 1949, toda ravno na svojem rednem letnem zboru bi temu morali posvetiti, več pažnje. Finančni plan za leto 1950 so
 sprejeli. Ker bodo morali v tem letu posvečati prav posebno pažnjo dvigu svinjereje, bodo gradili potrebne svinjake.
Pri volitvah novega upravnega odbora je bil za predsednika ponovno izvoljen tov. Težak Janez. V novi upravni odbor so bile tokrat prvič izvoljene tri žene.
Po vseh teh važnejših vprašanjih se je razvila med zadružniki živa diskusija o delu in težkočah. V diskusiji pa so se oglašali tudi nekateri nezadružniki, ki so so udeležili zbora. Iz njihovih vret je stopila mati sedmih otrok Piškur Marija Odločila se je za vstop v zadrugo. Vsi so slišali njene odločne in premišljene besede: »Hočem postati članica zadruge in pričakujem, da me bo zbor sprejel. Delala sem doslej in bom odslej še bolj. Ko pa otroci dorastejo, pa bodo tudi oni v veliko pomoč.« Zbor je sprejel še nekaj novih družin v zadrugo.
Zadružniki so sprejeli več važnih sklepov, in to, da bodo vključili v zadrugo vse nezadružnike, katerih je še okrog 30%. Potem, da bodo za vsa dela uvedli norme, osnovali bodo perutninarsko farmo. Ustanovili bodo DID. Uvedli bodo tekmovanje med posameznimi brigadami, in napovedali so tekmovanje vsem zadrugam v okraju Murska Sobota in Dolnja Lendava.
Mladinski aktiv si je zadal plan dela za leto 1950 ter bo najtesneje sodeloval z upravnim odborom.
Občni zbor je pokazal nekaj pomanjkljivosti in to v tem, da se na občnem zboru ni razpravljalo podrobneje, kako bo zadruga v letu 1950 pristopila k temu. da bo še bolj dvignila hektarske donose na svojih njivah. Premalo je bilo govora o obveznosti, katere je imela zadruga do države v letu 1949 in kako je iste izpolnila Kramarovska zadruga je v letu 1949 pokazala velike uspehe pri svojem delu in dokazala, da se da ob pravilnem vodstvu in pravilni pomoči odgovornih forumov doseči lepe uspehe. Kramarovska zadruga je zgled vsem ostalim zadrugam v okraju	S. F.
Kominformovske informacije
»Rabotničesko delo« ne izpusti v nobeni svoji številki prilike, da ne bi napadlo in oklevetalo naše države. Kadar objavlja poročila — seveda kakor vsa ostala po Tassu — o delu Varnostnega sveta, takrat redno Jugoslavijo preskoči in zamolči.
Tako lahko citate v organu B K P do so glasovale za izključitev kuomintanškega delegata v Varnostnem svetu tri države, 
med njimi ZSSR in Indija. Ona tretja, ki je »Robotničesko delo« ni smelo omeniti je FLRJ Tak način obveščevanja javnosti je res značilen za sovjetsko-informbirejevska pojmovanja o resničnosti in načelnosti informacij.
Za dobro delo primerna nagrada
II. kongres Ljudske prosvete Slovenije je podelil Okrajnemu odboru Ljudske prosvete Murska Sobota drugo nagrado v tekmovanju ljudskoprosvetnih organizacij na čast II. kongresu Ljudske prosvete Slovenije za najboljše uspeli okrajni festival v 1. 1947 Okrajni odbor je dobil 75.000 din.
Ta nagrada, ki jo bo Okrajni odbor Ljudske prosvete porabil za nadaljnji razvoj kulturno-prosvetnega dela v našem okraju, je dokaz iznajdljivosti, samoiniciative in dela prosvetnih organizacij v našem okraju, kjer kultumo-prosvetno delo dobiva vsak dan bolj ugodne pogoje za svoj razvoj, je dokaz, da je naše ljudstvo neizčrpno v svojih dejanjih in domislekih in da bo naše
ljudstvo dalo še veliko od sebe v svojih naporih za izgraditev socializma in za izgraditev človeka da bo znal pravilno izkoriščati  materialne dobrine sebi  v prid. Ta nagrada mora biti vzpodbuda našim izobraževalnim društvom, našim prosvetnim aktivom in vsakemu posamezniku za nadaljnje delo na razširjenju ljudske prosvete v našem okraju a s tem v vsej naši republiki.
Prepričani smo, da bo letošnji festival, ki bo letos meseca avgusta ali septembra, ponovno nudil bogat prispevek k razvoju ljudske prosvete in da bo ta festival dokaz, da smo upravičeno sprejeli II. nagrado, ki nam jo je podelil II. kongres Ljudske prosvete Slovenije.
V invalidskih podjetjih v M. Soboti
Invalidi murskosoboškega okraja so v smislu sprejetih sklepov svojega centralnega organa, da se člani invalidske organizacije vključijo v gospodarstvo in s tem tudi v miru prispevajo svoj delež k izgradnji socializma, že jeseni 1947 ustanovili svoja prva podjetja. V pričetku so se udejstvovali predvsem v gostinstvu, toda že spomladi 1948 so ustanovili svoje Mizarstvo v Cvetkovi ulici, ki se bo s planirano novogradnjo v letošnjem letu razvilo v vzoren mizarski obrat. Svoja gostinska podjetja je Okrajni odbor Zveze vojaških vojnih invalidov likvidiral in so prešla pod administrativno-upravno vodstvo MLOja, tako da lahko vse svoje sile posveti nadaljnji krepitvi Mizarstva, ki se je iz majhne uslužnostne delavnice s tremi delavci razvilo v podjetje, ki z odločno borbo za izpolnitev zadanih planskih nalog aktivno prispeva k izvedbi naše prve petletke.
Da je podjetje do sedaj izpolnilo in celo preseglo zadane planske naloge, je predvsem zasluga razgibanega sindikalnega življenja v podjetju. Na
rednih mesečnih masovnih sestankih delovni kolektiv kritično pregleda svoje delo, ugotavlja razne nepravilnosti in sklepa o bodočih nalogah Udeležba na teh sestankih je vedno polnoštevilna. Po vsakokratnem političnem pregledu člani živahno posegajo v debato. Partijska celica v podjetju s konstruktivnimi predlogi in nasveti pravilno usmerja delovanje podružnice Sprejete obveznosti glede prostovoljnega dela dalje ob tednu varčevanja so člani izpolnili oziroma prekoračili. V tekmovanju za visoko storilnost dela v počastitev Dneva republike so posamezni delavci visoko presegli dnevno normo Tako je na primer udarnik Gutman Franc v strugarski delavnici presegel dnevno normo za 181% Ti uspehi so predvsem zasluga dobre organizacije dela. Na sindikalnem sestanku nekaj dni pred tekmovanjem je delovni kolektiv podrobno prediskutiral način tek-
movanja in potrebne priprave, tako da je tekmovanje lahko nemoteno potekalo Da se utrdi in poglobi medsebojna povezana delovnega kolektiva, je podjetje priredilo več sindikalnih družabnih večerov, kjer so se v prijetnem razpoloženju še bolj Okrepili tovariški odnosi med posamezniki.
Na svojem letnem občnem zboru dne 21 januarja t. l. je podružnica kritično premotrila svoje delo v preteklem letu in izvedla volitve v upravni odbor. Ker je podjetje za tekoče leto prejelo plansko obvezo, so bile zadane naloge podrobno prediskutirane. Sprejet je bil sklep, da se za dela, ki še niso bila normirana, takoj uvedejo delovne norme, tako da se bodo lahko vsi delavci nagrajevali po socialističnem načelu. Na tem sestanku je delovni kolektiv napovedal tudi prvomajsko tekmovanje v času od 1. februarja do 30. aprila vsem invalidskim podjetjem v Sloveniji v sledečih točkah:
1.	Katero podjetje bo v tem času vključilo procentuelno največ invalidov v proizvodnjo?
2.	Odstotek dosege proizvodnega plana do 30. aprila tl.
3.	Odstotek dosege fin. plana do 30. aprila t. 1.
4.	Katero podjetje bo doseglo največ jo znižanje PLC?
5.	Katero podjetje bo imelo najboljšo delovno disciplino?
6.	Katero podjetje bo v tem času proglasilo največ udarnikov?
7.	Ažurnost: a) v finančnem poslovanju, b) v administrativnem poslovanju.
Z ozirom na planirano novogradnjo so se člani kolektiva obvezali, da bodo naredili po 50 prostovoljnih ur, 5 članov pa je dalo individualne obveze za 100 do 150 ur. Tudi plan letnih dopustov je bil na sestanku izdelan Pri tem se je v mejah danih možnosti upoštevala želja vsakega posameznega člana, vendar tako, da pri tem proizvodnja ne bo trpela.	  KJ
„ Pa bo vseeno že spomladi tudi pri nas zadruga"
je zatrdil krajevni  ljudski odbor v Čepincih pred volitvami v KLO
V zadnjih dneh novembra smo z navdušenjem gledali na dosežene uspehe krajevnega ljudskega odbora v Čepincih; na uspehe, ki so bili plod vzornega dela odbora in ponos vseh vaščanov ki so dali velik delež temu Tudi v zimskih mesecih niso zaostali z delom V vasi imajo močan izobraževalni tečaj in skoraj vsako nedeljo imajo v novozgrajenem zadružnem domu kulturno prireditev. Za pomlad pa predvidevajo že graditev sr losa in še nekatera važnejša dela, ki bodo mnogo doprinesla gospodarskemu razvoju vasi.
Ne samo napredni ljudje našega okraja in okoliških okrajev, tudi najbolj zakrknjeni sovražniki socializma in najbolj zastareli reakcionarji s pričakovanjem gledajo na delo Čepinčanov, ki je usmerjeno na graditev trdnega socializma na vasi Vsi napredn se veselijo slehernega uspeha vaščanov, a vsi nasprotniki željno pričakujejo vsake pomanjkljivosti in napake, ki bi jo storil krajevni ljudski odbor ali kateri od vaščanov. Delovno ljudstvo iz našega okraja fantje, ki so jih v
gorenjskih gozdovih, prav tako zasledujejo uspehe Čepinčanov; zanimajo se nadvse za gospodarsko politično in kulturno življenje v domačih krajih Razveseli lih sleherna vest o uspehih v domačih vaseh, ki jo izvedo iz dnevnega časopisi a ali slišijo v radio-oddajah.
O tem nam jasno govori pisemce fantov iz Markovec in bližnje okolice, naslovljeno krajevnemu ljudskemu odboru v Čepincih. Izražajo zadovoljstvo in veselje nad uspehi, ki jih dosega v vsakdanjem delu ta KLO in jim želijo še veliko več uspehov.
»Želimo, da čim hitreje stopate v socializem,« so napisali in v tem je videti,
da so se spomnili na vse, kar je obljubil krajevni ljudski odbor, da bo še dosegel. S tem stavkom povedo, da želijo, da bo ta vas še vnaprej prva v okraju, da bo pobijala vsa ugibanja preostanka reakcije in sovražnikov socializma, da bo na skrajni severni meji, na meji ki loči pravi socializem od revizionizma, jasno povedala vsem revizionistom, da ljudstvo ne pozna dvojne poti.
Zdaj, ko so doseženi že veliki uspehi, ko so v vasi visoko dvignili kulturno življenje, ko skrbijo za gospodarsko moč in utrditev, ko so masovne organizacije utrjene, je potrebno pot nadaljevati; na to jih spominjajo fantje iz Markovec in okolice; na obveze, ki so si jo zadali pred volitvami v krajevne ljudske odbore z izjavo  »Spomladi bo tudi pri nas obdelovalna zadruga!
Tudi ostalo ljudstvo okraja in ostalih okrajev se spominja teh besed in pričakuje; tudi sovražniki pričakujejo: kako bodo izpolnili najboljši v soboškem okraju svoje obveze. Uspehi pa, ki so jih Čepinčani dosegli doslej, dokazujejo, da so se dobro pripravili na vstop v zadrugo in da bodo tudi v novem življenju, brez zastoja v začetnih težavah, dosegali lepe uspehe in da bodo tudi tukaj vzorniki. Delovni ljudje pa pričakujejo vesti še vnaprej o naprednem delu Čepinčanov; o tem, kako pripravljajo ustanovitev zadruge, ki bo kot lahko zasledimo po njihovi izjavi, že čez nekaj tednov. Ko bodo o tem izvedeli iz republiškega časopisja, preko radio-postaj ali ii pisem, ki jih bodo dobivali od znancev ali domačih, bodo pošiljali še bolj ponosne čestitke najboljšemu KLO-ja v soboškem okraju in ta si bo tudi zaslužil vse priznanje od vseh naprednih ljudi!	-Nak
Stran 2
»LJUDSKI GLAS«
M. Sobota, 9. februarja 1950
Ljudska oblast skrbi za narodne manjšine!
V Murski Soboti je začel z delom madžarski pedagoški tečaj
Prav tako, kakor vsi narodi Jugoslavije, imajo tudi nacionalne manjšine iste pravice in dolžnosti v državi ter jih bodo uživale tudi v bodoče, uživale jih
bodo v še širšem obsegu, ki bo toliko večji, kolikor se bo hitreje razvila ljudska oblast v svojih osnovnih organih, v
 kolikor se bo dvigalo materialno blagostanje vseh narodov Jugoslavije, splošen dvig pomeni tudi materialni kulturni dvig vsakega na-
roda, a s tem tudi vsakega člana jugoslo-
vanskih narodov in nacionalnih manjšin.
V težnji, da bi vse nacionalne manjšine  samo v sedanjosti, ampak tudi v bodočnosti imele vse m enake pogoje svojega kulturnega razvoja, kakor ostali narodi Jugoslavije, da vzgoja nacionalni manjšin ostane v rokah teh manjšin, je na iniciativo ministrstva za prosveto osnovan v M. Soboti pedagoški tečaj za
madžarske učitelje, ki bodo zaenkrat pomagali vzgojnim kadrom, ki danes delajo med madžarsko manjšino v Prekmurju, a pozneje jih bodo tudi nadomestili. V tečaj je vpisanih 18 tečajnikov-Madžarov, ki so se sami prijavili in kažejo veliko dobre volje, da v enem letu pridobijo osnovno znanje, a s tem tudi pogoje za kultumo-prosvetno delovanje med madžarsko manjšino v Prekmurju. Seveda se bodo morali ti tečajniki po končanem tečaju neprenehoma Izpopolnjevati v svojem praktičnem delu, izobraževati se politično in strokovno, da bodo nudili madžarskim vasem čim širše politično in kulturno znanje, da omogočijo svoji manjšini paralelni gospodarski, politični in kulturni razvoj z ostalimi narodi Jugoslavije.
Tečaj je , začel z delom meseca novembra. Tečajniki stanujejo v internatu,
a hranijo se v mestni menzi. Vse stroške preskrbe tečajnikov krije ministrstvo za prosveto. Predavatelji jim predavajo v njihovem materinem jeziku.
Za izpopolnitev pridobljenega znanja v tečaju so tečajniki pod vodstvom svojega mladinskega aktiva in s sodelovanjem predavateljev izdelali predmetnik in urnik ter ustanovili krožke, na katerih jim pomagajo tudi predavatelji.
Z ustanovitvijo pedagoškega tečaja v M. Soboti za učitelje madžarskih manjšinskih šol kaže naša ljudska oblast, da so jim dejanja enaka besedam in je čisto umljivo, zakaj nacionalne manjšine v Jugoslaviji sledijo klicu Partije v Izgradnji socializma v Jugoslaviji in se posmehujejo propagandi tujih radijskih postaj, zlasti obrekovanju madžarskega radia.
Iz življenja in dela sindikatov 
3000 prostovoljnih ur dela bo dala
podružnica OZKZ
V minulih dneh je imela občni zbor tudi sindikalna podružnica Okrajne zveze kmetijskih zadrug. Zbora se je udeležilo vse članstvo podružnice, udeležila pa se ga je kot član okrajnega sveta sindikatov tudi tov. Matičeva. Občni zbor je pregledal uspehe in neuspehe v dosedanjem delu. V preteklem letu so vse premalo pažnje posvečali ideološki vzgoji, na nasprotni strani pa je opaziti velike uspehe v prostovoljnem delu pri kopanju kanala Ledava—Mura in s pomočjo v delu obdelovalnim zadrugam. V tem delu so dali člani nad 1000 prostovoljnih delovnih ur. Tudi ob novem letu so sodelovali v proslavi novoletne jelke in so takšno proslavo priredili čepinskim otrokom, za katere so pripravili tudi kulturni program. Obdarovanih je bilo 180 otrok s skupno vrednostjo daril 16.000 din. Ob tej priliki sta se v organizaciji dela najbolj izkazala Šafer Anton m Flegar Franc.
Člani podružnice so si v preteklem letu organizirali knjižnico, v kateri imajo že lepo število strokovnih, političnih in tudi leposlovnih knjig. Nepravilno pa je, da vodstvo ni doseglo tega, da bi člani te knjige tudi prebirali in s tem ideološko vzgajali sebe in posredno tudi druge, posebno oni, ki imajo stalne stike s preprostim kmečkim ljudstvom, v vrstah katerih so še vedno takšni, ki jim politika socialistične države še vedno ni dovolj jasna. Nepravilno je, da se knjige puščajo ležati v knjižnici sindikalne podružnice, ko je veliko pri-
merov, da takšnih knjig po knjigarnah ni več v prodaji, čeprav je povpraševanje po njih veliko.
Kot je bilo videti iz poročila, se 
polaga še vedno premalo pažnje pravdnemu poslovanju, oziroma razdeljevanju blaga v okoliških poslovalnicah, kot so se dogajale tudi razne manipulacije z boni. Pravočasno dobavo blaga je potrebno osigurati predvsem tistim, ki točno in v redu izpolnjujejo svoje obveznosti do skupnosti. Skrbeti je potrebno tudi za to, da bo trgovina na vasi res socialistična, da bo kmetijska zadruga prehodnica h kmetijsko obdelovalni zadrugi, kar je odvisno predvsem od poslovanja. V tem so bili doseženi že do zdaj lepi uspehi, toda vložiti je potrebno še več truda za dosego tega cilja.
Po izvolitvi nove uprave je zbor sprejel sklepe za izboljšanje dela podružnice. Tako so se obvezali, da bodo do konca leta dosegli ustanovitev obdelovalne zadruge. V tem letu bodo naredili tudi 3000 prostovoljnih delovnih ur in ustanovili Rdeči kotiček. Redno se bodo udeleževali članskih in študijskih sestankov, od katerih je odvisno dobro delovanje podružnice. Tudi disciplino bodo izboljšali in odpravili izostanke, pa še postrežbo članstva bodo izboljšali in poslovalnice lepše uredili. Znižali bodo tudi režijske stroške in to za celih 20%. Tudi sodelovanje članstva pri odkupih bodo povečali, posebno pri odkupih borovih vršičkov. Zgradili pa bodo še stanovanjsko poslopje.
Kmetijsko-obdelovalna zadruga v Negovi bo redila več živine
Z letnega zbora zadružnikov
Pred dnevi se je vršil v Negovi redni letni občni zbor tamkajšnje kmetijskoobdelovalne zadruge, ki je od ustanovitve 20 II. 1946 do danes dosegla svoj lep gospodarski razmah, saj je združila v svoj kolektiv 66 gospodarstev s skupno površino 197 ha zemlje. Na sedežu bivše graščine Tratmansdorf, v velikem srednjeveškem gradu v Negovi poseduje zadruga svoje poslovne in skladiščne prostore. V svoje področje zajema prostrane vinske gorice v Policah, Orehovcih in v Negovi, ki merijo 48 ha. Vinogradništvo je bilo v zadrugi doslej glavna gospodarska panoga, saj je izkupiček vina kril vse gospodarske potrebe in nagrajeval zadružnike za njih celotno delo. V zadrugi se je posvetilo premalo skrbi za razširitev poljedelstva in zlasti živinoreje. Z ozirom na slabši vinski pridelek v lanskem letu, je zašla zadruga v delne težave in letošnji trudodnevi na člana ne bodo
dosegli takšne višine kot prejšnja leta. Na zborovanju je bilo ugotovljeno, da je nezainteresiranost na razmahu živinoreje vzrok gospodarski šibkosti zadruge, čemer pa bo zadruga v tekočem letu posvetila večjo skrb, da dvigne stalež svinj na 60 komadov in pri govedi na 92 glav. Poljedelska brigada ima pred seboj velike naloge, da dejansko doseže, odnosno dvigne hektarski donos nižinskih predelov zadružne zemlje in s tem povzdigne živinorejo na planirano višino. Vinogradniški brigadi pa vodita z nezmanjšanim tempom borbo za dvig produktivnosti vinogradniške panoge s tem, da z rigolanjem razširijo vinorodne nasade. Se to zimo bosta na novo zrigolana dva hektara in pol vinogradniške površine. Že več tednov delajo tri skupine pri tem delu in kljub ostremu zimskemu mrazu in gramozni zemlji presegajo postavljene dnevne norme za 150 odst. Od
investicijskih del bo zadruga letos gradila nove svinjake in adaptirala tri zadružne hleve, da bo na ta način v stanju, dvigniti stalež živine na planirano višino. Na zboru so zadružniki izključili iz svoje srede dva člana, ki sta zavirala zadružno gibanje, a na njih mesto so sprejeli dva nova člana. Obravnavali so tudi vprašanje ustanovitve otroških jasli z namenom, da se sprosti ženska delovna sila in na ta način doseže produktivnost dela in zvišanje trudodneva. Za vzgojo kadra brigadirjev je zadruga poslala na tečaj dva brigadirja. Na ta način bo možno število sedanjih treh obstoječih brigad razširiti in na ta način ustvariti boljšo organizacijo in s to Sporedno dvigniti storilnost dela. Zadruga ima v svoji sredi tudi dva udarnika v osebi svojega skladiščnika in ekonoma Prešiček Janeza in Petek Franca, ki se povsod pri delu najbolje izkažeta. Ob priliki lanskega zadružnega festivala je bilo 5 članov-zadružnikov pohvaljenih in 2 nagrajena.
Ob času zaključenja svojega četrtega leta obstoja stopa KOZ v Negovi s svojim novim gospodarskim proizvodnim planom boreč se za uresničenje tega z jasnejšimi perspektivami  v četrto leto naše petletke gradeč socializem na vasi.	R. J
Proizvodnja glavnikov iz domačih surovin
Zagrebška tovarna glavnikov je izdelovala še do pred kratkim samo lesene glavnike. Sedaj pa so začeli uporabljati vulkanizirane gumijaste plošče, ki jih dobavlja Kombinat gumija in obutve v Borovu. Ker so te plošče neenakomerno debele in krhke, je uprava zagrebške tovarne sklenila, da bo sama 
vulkanizirala gumi. Glavni stroji so že montirani, tako da bo v dveh do treh mesecih ta tovarna lahko že začela z množično proizvodnjo glavnikov iz tega materiala. Poskusna izdelava glavnikov iz gumija, ki so ga predelali v tej tovarni, je dala zelo dobre rezultate.
Več sto novih stanovanj za delavce tovarne »Djura Djaković«
V bližini tovarne lokomotiv, strojev in mostov »Djuro Djakovič« v Slavonskem Brodu, ki je eno izmed največjih podjetij težke industrije v Jugoslaviji, so že v prvih letih po osvoboditvi začeli graditi stanovanja za delavce in njihove družine. V letu 1947 in 1948 je podjetje zgradilo novo stanovanjsko na sel je, obstoječe iz 34 stanovanjskih zgradb s 170 dvosobnimi in trisobnimi stanovanji. Medtem so dogradili 4 nadaljnje velike zgradbe s 84 stanovanji in 17 zidanih provizornih zgradb za nastanitev učencev v gospodarstvu. Sedaj gradijo 11 velikih stanovanjskih zgradb s 124 stanovanji in veliko zgradbo za 239 samcev. Razen tega so za delavstvo ekonomije zgradili 3 stanovanjske hiše s 13 stanovanji.
Gradnja nove splitske luke in železnice Split—Livno
V	Splitu bodo zgradili nov mestni kolodvor, severno od mesta pa velik tovorni kolodvor. Oba kolodvora bosta med seboj povezana s 1500 m dolgini predorom (namesto dosedanjega globokega vseka, ki ovira razvoj mesta). Ves blagovni promet splitske luke bo prenešen v severno luko, ki bo najmoderneje urejena in bo hkrati lahko sprejela 15 velikih prekooceanskih ladij. Vranjiški bazen bo zgrajen za letni blagovni promet 1,2 milijona ton; sodobno bodo uredili tudi solinski bazen. Posebne industrijske proge bodo speljali do tovarn v kaštelanskem zalivu in do nove tovarne »Jugovinil« v Kaštelu Sučurcu. Tu bo tudi več novih tovornih postaj. Iz Splita do Solina pa bodo zgradili 35 m široko cesto in novo dvotirno železniško progo. Pri gradnji ceste bodo sodelovali splitski frontovci.
Razširjenje splitske luke je nujno potrebno, ker se bo promet splitske luke, ki ima sedaj novo zvezo z zaledjem po vinski progi, zelo razvil, saj veže unska proga s Splitom ves severni del države od Zagreba do Beograda. Vrhu tega pa se bo na Split usmeril tudi del tranzitnega prometa drugih držav.
V	zvezi s tem načrtom je tudi gradnja normalnotirne železniške proge od Splita preko Sinjskega polja do Livanjskega polja, kar bo bistveno olajšalo izkoriščanje tamošnjih bogatiti nahajališč prvovrstnega premoga, ki v tovarnah cementa že nadomešča antracit. Sedaj morajo livanjski premog dovažati v Split s kamioni. Železnico Split—Livno bodo pozneje postopoma podaljšali in zvezali z normalnotirnim železniškim omrežjem Bosne. Tako bo Split dobil drugo važno zvezo z zaledjem.
Zdravo živino v naše zadruge
Precej časa se že borimo, da bi izboljšali kakovost naše živine, posebno krav v naših kmetijsko obdelovalnih zadrugah. Pri tem so naše zadruge dosegle že precej uspeha. Če pogledamo samo zadrugo v Moravcih, 
ki ima krasno živino. Kramarovska zadruga, katera je imela ob začetku leta 1949 nekaj repov v zanemarjenih hlevih in še tisto živino v slabem stanju, ima danes okrog 100 glav živine. Živina je kvalitetno dobra, nameščena v udobnih hlevih. Samo na ta način, če bomo imeli res dobro in kvalitetno živino, lahko računamo na višjo mlečnost in brejost pri plemenskih kravah, kakor tudi zadovoljivo težo pri živini za zakol. Da bi pa v vseh zadrugah kar naenkrat imeli kvalitetno živino, ni mogoče. To delo zahteva precej truda in težav in je potrebno marsikaj Še samim zadružnikom tolmačiti, ker stvari ne razumejo pravilno
Poglejmo kmetijsko obdelovalno zadrugo v Puconcih Navidez ima zadruga lepo živino. Toda samo navidez. Tuberkulinizacijo. katero je izvršil okrajni veterinar nad živino v zadrugi, je pokazala drugačno sliko. Ta navidez lepa živina je v precej-
šni meri okužena in bolna. Seveda od take živine ni mogoče pričakovati zdravega prirastka. Goveda so okužena od bitka, kateri je bil za časa okupacije nabavljen nekje na Madžarskem. Mnogo pa je pripomoglo k tuberkulozi živine to, da je bila v zatohlih temnih hlevih. Nujno je, da se vsa okužena živina takoj izloči in da se nadomesti z zdravo, kvalitetno živino. Toda vidi se, da nekateri zadružniki ne razumejo važnosti in nujnosti tega, kar dokazuje to, da so poedini zadružniki proti temu, da bi se ta živina izločila. Potrebno je, da se tem zadružnikom pravilno prikaže stvar in da se živina, katera je okužena, takoj izloči.
Ravno ta primer nam kaže, da je nujno, da se živina v zadrugah, kjer še ni, skoncentrira. Potrebno je takoj izvršiti adaptacijo govejih hlevov, kajti možnosti so. Samo na ta način se bo lahko pravilno kontroliralo živino v vsakem pogledu. Na ta način se bo dvignila mlečnost krav in pa brejost. Samo zdravo in kvalitetno živino v naše zadruge! — to mora biti geslo vsake zadruge in samo tako bo zadruga tudi imela dohodke od  živinoreje, kakor je to potrebno.      ŠF
MLADINSKI VESTNIK
Z volitvami v mladinske sekretariate utrjujemo našo organizacijo
Z volitvami v mladinske sekretariate utrjujemo našo organizacijo.
Mladina okraja Murska Sobota Sporedno z izvajanjem volitev v mladinsko organizacijo išče dnevno novih oblik dela — ter stalno stremi za tem, da razširi kultumo-prosvetno delo na vasi, da dviga ideološkopolitično delo, razširi delo na fizkulturnem polju, ter z medsebojnim tekmovanjem aktivov; potom raznih oblik dela, sprejema nove člane svoje vrste.
V času volitev je bilo sprejetih 325 mladincev v organizacijo, ustanovljenih 17 novih aktivov, ter preko 40 aktivov utrjenih. Pri tem se tudi mnogokrat pojavljajo razne pomanjkljivosti dela, katero dnevno odpravlja. V mnogih primerih mladina samoiniciativno izvaja volitve. Pri tem so se najboljše izkazali aktivi:
Vučja Gomila: Pred dvema letoma je organizacija še nekoliko delala, ker pa vodstvo ni polagalo pažnje, tudi na kulturno-prosvetnem polju mladine, je mladina videla delo organizacije le v akcijah in tako je aktiv sčasoma omrtvel. Tega ni mogel razumeti sekretar aktiva Gomboc in je ponovno sklical vso mladino vasi, izvedel volitve ter tako postavil 30 članski aktiv od katerih je 14 novo sprejetih. Mladina je takoj izrazila željo, da bodo dali kulturno prireditev pa tudi fizkulture niso pozabili. Da bode laže kontrolirala delo celotnega aktiva, so si sestavili enomesečni plan dela. 5. februarja bo aktiv že uprizoril igro »Lovorjev venec« 12. februarja pa smučarsko tekmovanje, na katero vabijo vse mlade smučarje iz drugih aktivov Prav tako se pripravljajo za okrajni zadružni dan. kateri se bo vršil 26. febr v Gornji Lendavi.
Lipovci: Mladina Lipovec dalj časa ni čutila potrebe o organizaciji. Mladinci-demobiliziranci niso klonili ob težavah, temveč so neumorno delali za ustanovitev mladinskega aktiva. Na treh sestankih, kjer je bil prisoten član OK LMS so proučevali delo mladinske organizacije in pripravljali volitve za novi sekretariat. Za sekretarja so si izvolili demobi-liziranca tov Forjan Štefana. Njegova nenehna borba in borba celotnega aktiva nam kaže dokaj lepe uspehe. saj o v tem kratkem času na novo sprejeli 21 mladincev in mladink. Da je mladina Lipovec voljna delati, nam pričajo obveze posameznih mladincev ob sprejemanju letnega plana. Tako se je obvezal tov. Slavic Vili, da bo dal 200 prostovoljnih ur pri gradnji zadružnega doma. Prav tako niso zadnje Mencinger Štefka, Lebar Cilka in Tratnjek Marija, saj bo vsaka dala 100 delovnih ur. Celoten aktiv bo pa dal 5000 delovnih ur.
Križevci: Na zadnji Oblastni konferenci je prejel ta aktiv kot eden izmed najboljših v okraju, za svoje požrtvovalno delo nagrado vse inštumente za tamburaški zbor, mladina je v tem svoje delo še bolj poživela. Celoten mladinski aktiv, ki šteje 30 članov, se je prijavil na zvezno mladinsko delovno akcijo, na katero bodo šli meseca aprila. Člani sekretariata pomagajo pri delu tudi sosednim aktivom Mladina redno študira, rešuje gospodarske probleme v svoji vasi in tekmuje z ostalimi aktivi, premalo pažnje pa polaga aktiv na sprejetje novih planov
Gornja Lendava: Novo ustanovljeni 60 članski aktiv je na svojem prvem delovnem sestanku sprejel letni plan dela organizacije, pri katerem so gledali na poživitev fizkulture v svoji vasi. Mladina je vključena v kulturno-umetniško društvo, ob nedeljah pa se zbirajo mladinci v čitalnici zadružnega doma in si izposojujejo knjige. Mladinke so bile vključene v pletilski tečaj, katerega je vodila organizacija AFŽ. Posamezni mladinci redno obiskujejo Avto-moto krožek in bodo v najkrajšem času polagali izpite. Najbolj požrtvovalen mladinec tega aktiva tov. Juhnov Ivan. Dober način dela zavzema sekretar aktiva tov. Žižek.
Cankova: Sekretarka mladinskega aktiva tov. Šnurer Cizela je dala ob odliki volitev poročilo o delu organizacije v letu 1949. Kritično je ocenila delo ter ugotovila, da je aktiv puščal še ob strani neorganizirano mladino in da je vse premalo bilo dela na politično-ideološkem in kulturno-prosvetnem polju. Podčrtala je obenem tudi uspehe aktiva saj je 23 članski aktiv dal 10 mladine v OF brigado in 3 na gradnjo Avtoceste.
Pri gradnji zadružnega doma je dala mladina 2000 delovnih ur.
Na koncu poročila je pripomnila: »Do sedaj smo imeli velike naloge, še mnogo večje nas čakajo v letu 1950. Pripravljeni bodimo na vse težave, z delovnim poletom in odločno voljo izpolnjujmo našo Petletko.«
Kaj pa dela mladina izven organizacije?
Mladina Borejci se je izjavila, »da ni potrebna mladinska organizacija v njihovi vasi«. Noben mladinec te vasi ne vidi borbe mladinske organizacije pri izvršitvi Petletnega plana. Nočejo razumeti — toda zakaj? V času. ko drugod mladina dela. se uči in veseli uspehov, se ta mladina na svojih domovih dolgočasi. En sam mladinec te vasi je izpolnil kartoteko, kajti hoče biti član organizacije LMS hoče se učiti, urediti sebi in drugim lepo življenje. Kaj pa ostala mladina?
Hodoš: Med mladino Hodoša ni enotnosti, saj še niti enkrat ni bila 100% udeležba mladine iz gornjega in spodnjega dela Hodoša na mladinskem sestanku, kljub temu, da bo mladina te vasi morala dati vzgled mladini sosednjih aktivov.
Gančani: Tudi mladinci Gančan so s svojimi izjavami jasno pokazali, da hočejo  biti brez organizacije. Dogodi pa se, da mladina prosi karakteristike ob priliki odhoda v JA in tovarne, pa se sprašujejo, kdo nam jih da, saj vendar nismo izvolili sekretarja niti nismo člani organizacije LMS.
Takšni primeri postajajo med našo mladino iz dneva v dan redkejši, saj se vsi člani organizacije LMS v našem okraju dnevno borijo, da z delom pokažejo ostali mladini, da je biti član mladinske organizacije lepo in častno. Vsak neorganiziran mladinec bo prej ali slej moral spoznati svojo nepravilno pot in se vključiti med naše široke vrste, med tisoče neizprosnih borcev za čimprejšnjo izvedbo Titove Petletke.
Okrajni komite LMS Murska Sotbota
Iz Gornje Lendave
Preskrba z mlekom za dojenčke
Vprašanje preskrbe je vsepovsod postavljeno na prvo mesto. Naloga organov ljudske oblasti je skrbeti za pravilno in pravočasno razdelitev predvsem v garantirani preskrbi. Marsikje pa se tema posveča še vedno premalo pažnje. Predvsem pa v Gornji Lendavi in to prav tam, kjer bi bilo potrebno, da je največ reda in skrbi.
Tako je s preskrbo z mlekom za dojenčke. Mleko za te dojenčke oddaja državno posestvo, kmetje pa, ki oddajaj o mleko v tem kraju, ga oddajajo v Mursko Soboto. To je sicer dobra rešitev, toda vprašanje dostavljanja mleka pa je površno rešeno. Na državnem posestvu namreč ne poskrbijo za to da bi bilo mleko namenjeno dojenčkom pravočasno dostavljeno v razdeljevalnico, kjer ga v mrazu čakajo odjemalci  ampak čakajo avto Mlekoprometa, ki pride včasih dokaj pozno in ta ga vzame ter spotoma, z državnega posestva proti Soboti. odloži pri razdeljevalnici. Tudi to bi bilo dokaj v redu, toda zgodi se, da avto zaradi poledice ali snežnih zametov iz Sobote ne more in takrat je vse čakanje zaman. Zgodi se včasih tudi to, da pozabilo mleko oddati v razdeljevalnico in tudi v tem primeru ostanejo odjemalci brez mleka.
Jasno je, da bi se to vprašanje dalo ugodneje rešiti ker pa so posamezniki, ki so za to odgovorni, neuvidevni, je zaman vsako posvetovanje, ne pomagajo nasveti zdravnikov in nobena skrb matere. Da pa bo mati lahko storila to, kar od nje zahteva socialistična družba, a to je vzgoja zdravih in krepkih otrok, je potrebno da ljudje, ki so odgovorni za to poskrbijo za to, da bo mleko ob pravem času v razdeljevalnici ali pa, da dovolilo da se ga odnaša kar s posestva. Sicer pa je na posestva ljudi do-
volj in tudi vprežne živine, pa tudi pot ni dolga; je le nekaj sto metrov...
... in preskrba z mesom...
Tudi vprašanje preskrbe z mesom ni pravilno rešeno. Povečati Je potrebno kontrolo nad delom mesarja KZ. Za to je odgovorno vodstvo KZ, kaiti takšne nepravilnosti nasproti članstvu, ki je upravičeno na garantirano preskrbo z mesom, kot so se dopuščale doslej, se ne smejo več dogajati! Vsak upravičenec mora dobiti svoj delež mesa, preprečiti pa se mora oddajanje mesa ljudem, ki nanj niso upravičeni, a so ga doslej dobivali.
...je vprašanje, ki ga mora rešiti ljudska inšpekcija
Še več je sličnih nepravilnosti v tem kraju, toda nikogar ni, ki bi poskrbel za to, da se odpravijo. Sicer so tukaj organi ljudske inšpekcije, ki so dolžni slične nepravilnosti odpravljati s svojim rednim delom, toda kljub temu. da so bdi izvoljene, še vedno ne morejo pričeti z rednim delom in kontrolo, ker še vedno niso dobili izkaznic, s katerimi so opolnomočeni kontrolirati poslovanje KZ in KLO.	M.J.
Oglejte si volivne imenike
Volivni imeniki za volitve ljudskih poslancev Zveznega sveta in Sveta narodov Ljudske skupščine FLRJ so dokončani in razgrajeni. Popravki se morajo predlagati do 9. februarja. Poznejši popravki ne bodo upoštevani.
M. Sobota, 9. februarja 1950
»L JUDSKI GLAS«
Stran 3
Setev pivovarniškega ječmena
Naša industrija, posebno živilska, potrebuje čedalje več domačih surovin in s tem se hoče rešiti vsakega uvoza in vsake odvisnosti od inozemstva Proizvodnja piva iz leta v leto narašča, z njo naraščajo tudi potrebe po surovinah, kakor po hmelju, tako tudi po pivovarniškem ječmenu. Glede hmelja nimamo težav, saj ga predvsem v naši Savinjski dolini pridelamo toliko, da ne krijemo samo domačih potreb, temveč ga celo izvažamo. Plan za leto 1950 pa predvideva tudi veliko povečanje hmeljskih nasadov.
Povsem drugače pa je s pivovarniškim ječmenom, katerega do sedaj v naši državi nismo pridelovali dovolj, temveč smo istega uvažali iz inozemstva, predvsem iz Italije, Madžarske, Češkoslovaške in Romunije. Na ta način smo trošili dragocene devize in letno nad 30 milijonov dinarjev.
Pogoje, da sami doma pridelamo zadostno količino pivovarniškega ječmena, imamo. Letošnji plan kmetijske proizvodnje naše republike predvideva med drugimi industrijskimi rastlinami katere bomo pridelovali, tudi setev pivovarniškega ječmena.
Tako imajo tudi obmurski okraji v planu precejšne površine, katere se bodo posejale s pivovarniškim ječmenom, ker se je ugotovilo, da so tudi v teh okrajih možnosti, da bo pivovarniški ječmen uspeval.
Ker so ravno v teh dneh KLO prejeli plan setve pivovarniškega ječmena, je potrebno, da k samemu razbitju plana pivovarniškega ječmena pravilno pristopijo. Nujno je, da se plan setve pivovarniškega ječmena, kakor tudi ostale kulture razbijajo na sestankih kjer naj bodo prisotni vsi kmetovalci, ne pa, da se plan setve razbije samo v pisarni KLC brez kakršnega koli sodelovanja kmetovalcev. Posebno važno je to že zaradi tega, ker se na posameznega pridelovalca ne sme razbijati manj kot pa na 30 arov.
Pivovarniški ječmen zahteva zmerno podnebje. Najbolj uspeva v humozni Ilovnati in peščeno ilovnati zemlji. Ne ljubi preveč vlage in tudi ne premalo,
to te celo važnejše kot pa kako mu gnojimo in v kakšno zemljo ga sejemo Pri pivovarniškem ječmenu je važno to. da vsebuje manj beljakovin, kar je ravno nasprotno od domačega ječmena. Tu so zelo natančne pivovarne, ker ječmen, kateri ima mnogo beljakovin, neugodno vpliva za pivo, ker se tako pivo slabo drži. Pri sami pripravi zemlje je pivovarniški ječmen bolj natančen, kot naš domači ječmen. Zahteva dobro obdelavo zemlje, kakor sladkorna pesa. Ravno iz tega razloga uspeva tudi najboljše v tisti zemlji, kjer je bila prejšnje leto sladkorna pesa. Dobro uspeva tudi na njivah, kjer je prejšnje leto rasla koruza. krompir, krmna pesa in repa. Glede gnojenja pa je potrebno vedeti, da mora pivovarniški ječmen najti v zemlji predvsem lahko dostopno fosforne kislino, kalij in dušik. Pivovarniški ječmen zahteva med samo rastjo tudi nekaj nege. Treba ga je medtem ko razrašča. Opleti. Potrebno in pa važno je vedeti, da požanjemo krmni ječmen prej kakor pa pivovarniški. Pivovarniški ječmen mora biti ob žetvi popolnoma zrel, tako da ga ni potrebno sušiti. Pred prodajo je treba omlačeni pivovarniški ječmen poslati skozi čistilnico in prebiralnik, ker le čisto zrnje ima pravo vrednost
Samo pridelovanje navadnega ječmena je našim ljudem znana stvar in je udomačena že od pamtiveka, saj je ravno ječmen najstarejše žito. Ravno zato tudi pridelovanje pivovarniškega ječmena ne bo delalo našim kmetovalcem težav in če se jim pravilno objasni, bodo razumeli potrebo, da ga sejejo. Važno pa je, da bo potrebno vsem kmetovalcem, kateri bodo zadolženi s setvijo pivovarniškega ječmena, razložiti najvažnejše razlike, zlasti tiste setvene in agrotehnične ukrepe, za katere je pivovarniški ječmen najbolj občutljiv Ta naloga stoji ravno pred KLO, kateri se naj v teh stvareh obračajo na OLO pov za kmetijstvo, da bodo potem lahko pravilno tolmačili kmetovalcem. Le če bodo vsi kmetje vedeli, na kaj morajo posebno paziti pri pridelovanju pivovarniškega ječmena, bodo pridelki ne samo oblini, temveč kakovostno ustrezajoči.
Pohitimo s popisom vojnih žrtev
Organizacija Zveze borcev si je zadala nalogo, da zbere podatke vseh vojnih žrtev. V ta namen je okrajni odbor Zveze borcev Murska Sobota že poslal vsem krajevnim odborom OF tozadevno okrožnico z navodili za sestavo popisnih krajevnih komisij. Obenem, so bile sklicane sektorske konference popisnih komisij, da bi se jim dale potrebne inštrukcije. Ta akcija pa pri nekaterih sekretarjih ni naletela na razumevanje in niso sestavili popisnih komisij; dalje se zaradi snežnih razmer v goričkih sektorjih niso mogle vršiti krajevne konference, vsled česar podajamo v sledečem ponovna navodila za popis Krajevne komisije naj pripravijo podatke po teh navodilih, iz M. Sobote pa bodo v najkrajšem času tovariši člani ZB prinesli potrebne popisne obrazce, tako da bo delo lahko hitro in nemoteno potekalo. Skrajni rok izvršitve popisa je do 25. febr. 1950
NAVODILA KOMISIJAM ZA ZBIRANJE podatkov o Žrtvah
Kot žrtve vojne je smatrati vsakega državljana Jugoslavije, ki je med drugo svetovno vojno t. j. v času od 6. aprila 1941 do 10. maja 1945 izgubil življenje vsled vojnih vzrokov in okolnosti, bodisi v naši državi, bodisi izven nje, v kolikor taka oseba ni bila na strani okupatorja ali domačih izdajalcev Iz gornjega izhaja, da se med vojne žrtve lahko štejejo samo tisti državljani, ki so izgubili življenje t. j. ki so poslali vojne žrtve v času od 6. aprila do 10. maja 1945 Pri tem je vseeno, če je žrtev padla v naši državi ali izven nje, kakor tudi to na kakšen način je dotična oseba preminula: padel v borbi, ubit od okupatorja in domačih izdajalcev umrl zaradi zadobljenih ran, pretepanja in gladu ali na kakršenkoli drugi način (zaradi bombardiranja) ali pa je umrl v koncentracijskem taborišču ali vojnem, ali v izgnanstvu, ali na prisilnem delu izginil brez sledu itd. Osnovno je, da je smrt nastopila kot posledica vojne oziroma vsled okolnosti. ki jih je povzročila vojna.
Z ozirom na to se oni, ki so med vojno umrli naravne smrti, v tej akciji ne bodo popisovali.
Izjemoma se bodo kot žrtve popisovali tudi tisti, ki so izgubili življen je po 10. maju 1945. če je bila smrt neposredna posledica ran, dobljenih v vojni (n. pr. nekdo je bil ranjen pred 10. majem 1945 pa je od ran umrl po 10. maju 1945) ali če je dotični preminul od preostalih min četniško-ustaških banditov in podobno.
2. Da niso bili na strani okupatorja na kakršen koli način (borci, pomagači, simpatizerji) se ne smatrajo kot vojne žrtve.
Vprašanje, če nekdo izpolnjuje te pogoje ali ne. se ne sme reševati šablonsko pač pa vsak primer konkretno. Znano je, da so bili v vrstah sovražnika in drugih vojnih formacij, med prisilno mobiliziranimi pristaši in simpatizerji NOB.
V slučaju dvoma, če Je za nekoga potrebno zbrati podatke ali ne, je vsekakor bolje, da se podatki zberejo, kakor pa, da se iz popisa izpusti. V teku kasnejših preverjanj materiala se bodo taki slučaji razčistili.
Odrejanje ekip za zbiranje podatkov: Podatke o vojnih žrtvah bodo zbirale ekipe, sestavljene iz treh oseb. Krajev-
ne organizacije bodo skrbele za to, da bodo v te ekipe prišli prvenstveno člani Zveze borcev. Le v izrednih primerih člani masovnih organizacij (LMS, AFŽ. OF, ki uživajo zaupanje. Člani ekip se naj ne menjajo, dokler se ne izvrši vse delo.
Najbolje je, da ob popisu en član izpolnjuje formular, drugi piše zapisnik žrtve, za katero je že izpolnjen formular, tretji pa naj beleži vse one družine odnosno poedince, od katerih pri obisku niso dobili podatkov ali pa so ti pomanjkljivi in jih bo treba ponovno obiskati odn. izpopolniti. Točno beleženje teh podatkov je posebne važnosti v mestih. Prvi zapisnik je oddati skupno s popisnimi polami, drugi pa služi ekipi, da ponovno obišče one, pri katerih niso dobili podatkov, in ga zadrži do popolne izvedbe te akcije. Število ekip je odvisno od velikosti kraja (rajona, področja), odn. od števila prebivalcev odn. žrtev vojne v dotičnem področju. Treba je točno določiti, koliko ekip bo potrebno za gotovo področje, da se to pravočasno izvrši.
Popisni sektorji:	Čim je krajevna
(rajonska) organizacija ugotovila, da je za to akcijo na njenem področju treba več ekip, bo takoj svoje teritorialno področje razdelila na popisne sektorje. Popisni sektor je področje, predvideno za delo ene ekipe.
Meje popisnih sektorjev morajo biti točno določene tako. da niti ena hiša ne bo izpuščena ali dvakrat popisana Zato morajo biti ekipe točno seznanjene z mejami svojih področij Popisna področja je določiti individualno, ne po številu hiš ali prebivalcev, pač pa po tem. koliko krajevna organizacija v dotičnem sektorju predvideva dela, od razteznosti odn. raztresenosti kraja itd. Gledati je na to. da bodo popisni sektorji čim manjši, da bodo ekipe mogle svoje delo opraviti čim vestnejše.
Dolžnosti članov ekipe: Ekipe morajo delati kolektivno. Njihova naloga je, da obveščajo vse prebivalstvo v svojem sektorju tako, da bi se z vsemi pomenili odn. vsakega vprašali glede žrtev NOB.
Ker je ponavadi več oseb na enem področju, ki lahko dajo podatke o vojni žrtvi, se bodo isti zbirali po sledečem vrstnem redu: od moža (žene), v kolikor ga ni od roditeljev, če tudi njih ni, od bratov in sester, odn. sinov in hčera, če tudi teh sorodnikov ni, tedaj od ostalih oz. ostale rodbine. Če na tem področju ni nikogar od sorodnikov, potem je treba zbirati podatke od znancev ali kogarkoli, ki iste lahko da
Osebe izven tega okraja (kraja) v glavnem vedo, če ima dotična žrtev v svojem kraju (okraju) sorodnike, ki lahko dajo potrebne podatke, pa če ti v resnici žive, potem te osebe ne bodo dajale podatkov o vojni žrtvi. Samo v slučaju, da sorodnikov ni, bodo oni dali izven svojega področja podatke. V sumnji, da se ona vojna žrtev v okraju nikakor ne vpiše, jo je bolje vpisati v tem kraju, ker tedaj sigurno ne bo izpuščena iz evidence. To se bo uredilo pozneje, če se ena žrtev popiše večkrat.
Kako je treba izpolnjevati tiskovine:
Rubrika 1. V kolikor se ne ve točno starosti, napisati približno.
Rubrika 2. Vpisati ime kraja in okraja, kjer je padli, ubiti, umrli, izginuli živel zadnji čas pred vojno, a za otroke, ki so se rodili po 6. aprilu 1941, vpisati ime kraja in okraja, kjer so mu živeli starši pred vojno. Na primer »do
6. aprila 1941 živel v Semiču, okraj Črnomelj« ali »bil v lagerju španskih dobrovoljcev v Verne v Franciji, od 15. avgusta 1941 do vstopa v partizane v Lovrencu na Pohorju, okraj Maribor-okolica. živel kot ilegalec« itd.
Rubrika 3. Vpisati na primer »25. junija 1941 so ga Nemci aretirali v Beogradu in ga ubili kot talca, priznal ni ničesar« ali »Nemci so ga ujeli leta 1943 na Pohorju in ga odpeljali v ujetniško taborišče v Dachau, kjer je ostal do smrti« itd. ali »padel v borbi z Italijani ali Nemci« in podobno.
Rubrika 5. Vpisati na primer »30. oktobra 1941 vstopil v Šercerjev bat, Lil komisar čete, komandant bat. brigade, je bil član KPJ od leta 1942, bil sekretar celice«.
Rubrika 6. »ni bil« ali »bil pri četnikih od, do in nato vstopil v NOV« itd.
Rubrika 7. »Pohvaljen pred strojem II. 1. bat. Gubčeve brigade leta 1942. Večkrat pohvaljen za hrabrost in nagrajen z brzostrelko, odlikovan s Partizansko zvezdo I. reda, Ordenom zasluge za narod I. reda, za hrabrost« itd. V kolikor se ne morejo ob tej priliki dobiti vsi podatki, je vnesti one, katere je lahko dobiti, ostale pa je naknadno dopolnjevati.
Vsak izpolnjen obrazec mora biti podpisan od podpisne komisije oziroma ekipe in. overovljen od organizacije ZB, ki zbira podatke. Napisati je datum. Kvadrate e številkami na poli je
pustiti prazno, ker se bo to pozneje uporabilo pri klasifikaciji tega materiala za kar boste dobili navodila.
Evidenca v času akcije:	Da se bo
lahko spremljalo potek akcije je potrebno, da se za ta čas organizira čimbolja evidenca oz. obveščanje. Ekipe so dolžne, da vsak dan poročajo dežurnim krajevnih organizacij število evidentiranih žrtev ter vse ostale važne momente (% in štev. že vpisanih in še neobiskanih). Krajevne (rajonske) komisije morajo pošiljati poročila dežurnim okrajnih (mestnih) komisij vsaka dva 
dni iste vsebine, da lahko zberejo podatke in izračunajo % za ves okraj. Istočasno in na isti način morajo okrajne (met ne) kom. obveščati oblastne kom., a te republiški odbor. Pred samim pričetkom popisa morajo krajevne komisije poročati okrajnim komisijam o izvršenih pripravah, štev. popisnih ekip in štev. žrtev, kolikor jih predvidevajo.
Kontrola: V teku akcije moralo krajevne komisije kontrolirati delo ekip preko svojih članov in potom posebnih kontrolorjev. Prav tako je potrebno organizirati kontrolo podatkov. Na masovnih sestankih pa je preverjati sporne podatke, ki so vnešeni v obrazec (ali je gotova oseba pravilno vpisana kot vojna žrtev, ali so podatki točni, ali je nekdo izpuščen iz popisa) in na koncu akcije prekontrolirati material, če so obrazci izpolnjeni v smislu navodil.
A  prekmurjei mmgyar kissebseg hirei
Szerény  kezdeményezés
Helyi vonatkozasu ujsdg hidnydt mdr rdgota erezziik.
Valahogy ugy van, hogy az emberek szeretik magukat, életüket, munkájukat mintegy tükörben látni az ujság hasabjajn, melynek ma, a dolgozók társadaimában igen nagy s z er e p jutott: átnevelni a munkás, paraszt és értelmiségi réteget, uj irányt adni gondolkozdsuknak, uj világnézetet alakitani ki bennük, a koilektiv, vagyis közösségi társadalomszemlé-letet. Megvátozott a társadalmi rend, meg kellett változni a sajtónak is. Mert mit nyujtott a letünt kapitalista világ  sajtója? Ocska szenzációkat, légböl  kapott hireket, üres elmélkedéseket. A mai sajtó a dolgozó nép problémáit tárgyalja, vágyainak terveinek, sikereinek szószó-lója.
A vojvodinai magyar sajtó nagyon szépen végzi ebbeli feladatait. Bácska, Bánát magyarságának életéröl sokat olvashatunk, nem birhat azonban a mi összes kisebb-nagyobb problémainkkal foglalkozni amelek  pedig nekünk igen fontosak. Éppen ezért felvetödött egy helyi magyar hetilap kiadásának kérdése. Ha akarnánk lehetne a lendvai és muraszombati járás magyarságának külön ujságja. ezt nekünk Szlovénia Felszabaditó Frontja biztositaná. Természetesen a cikket nekünk magvaroknak kellene
trni. Addig is, amig mi nem tadunk egész ujsádgra való tartalomról gondoskodni kevesebb-több anyagunkat a Muraszombat ban megjelenõ »Ljudski glas« hasábjain fogjuk megjelentetni Lendván összegyüjtjük az anyagot és hetenként elküldjük a szerkesztöségbe. Hadd lássuk mi magunk, hadd lássa az egész ország népe, hogy mi is dolgozunk, küzdünk, szervezkedünk azért, hogy minden egyes dolgozó minél elöbb hozzdjusson mindazon javakhoz, mely elöbb esak a kiváltsdgosok osztdlyrésze volt.
Mennyi szép akció lezajlott mennyi sikeres munka és az ujságban nyoma sem volt mindennek. Meg kell változni ezen áidatlan állapotnak. A »Magyar Szót« természetesen fogjuk ezután is olvasni, mert hisz az a mi tanitónk, de olvasni, mert hisz ez a mi tanitónk, de amellett mint mondottam a mi szükebb Glas« fogja hozni és ha nagyon ügyeskedünk egyszer a szlovéniai magyar kisebbség lapja, melynek majd akkor fogunk magyar nevet adni, amikor meg születik. Addig is a »Ljudski Glas« vendégei leszünk, remélem szivesen látott vendégei.	Vlaj Lajos
Szlovénta Közmüvelödesi Szövetségének
II. Kongresszusa
Január végén zajlott le a Szlovén népköztársaság Közmüvelödési Szövetségének II. Kongresszusa. A kongreszszuson részt vettek a lendvai és a muraszombati járás magyarságának delegátusai is. A lendvai járás magyarságának kulturéletérol Vlaj Lajos számolt be. Beszélt a kultura és közmüvelödés teren elért sikerekröl, kiküszöbölendö hibákröl, kisebbségi iskoláink fejlödéséröl, a jugoszláviai magyar könyvkiadásról.
A kongresszusra eljöttek a Magyar-
országon, Ausztriában, Olaszországban élö szlovén kisebbség képviselöl is. A mindkét oldali beszámolókból kitünt, hogy amig a jugoszláviai magyar kisebbség teljes politikai, gazdasági kulturális szabadságot élvez és a hatóságok és a Jugoszláv Kommunista Part állandó figyelme, gondoskodása mellett fejlödik, addig a fent emlitett szomszéd országokban élö szlovén kisebbség ilyen jogait állandóan korlátozzák es velük szemben az elnemzetlenités politikáját folytatják.	V. L.
Nove  obveze narekujejo vestnost
v delu
Sindikalne podružnice ugotavljajo na svojih občnih zborih, da so v preteklem letu sicer dosegale lepe uspehe, da pa Je njihovo delo še kljub temu pomanjkljivo in da se dajo doseči vse lepši uspehi in v zvezi s to ugotovitvijo tudi sprejemajo nove obveze. Tako je v preteklem letu naredilo članstvo sindikalne podružnice Mlekoprometa 443 prostovoljnih udarniških ur, še poleg rednega dela podružnice. Za letošnje leto pa so se člani obvezali, da bodo skrbeli za 100 odst. odkup mleka, perutnine in jajc, s čemer bodo nudili veliko pomoč upravi podjetja. Tudi z udarniškem delom bodo koristili skupnosti in o prostovoljnem delu podružnice in članstva vodili točno evidenco ter uspehe redno izčrtali na grafikon, prostovoljnega dela. Tudi za plan dopustov bodo skrbeli, da se ne bo zgodilo, da posamezniki ne bi dobili zasluženega oddiha in bi na ta način zapadle uputnice. Člani so se obvezali, da bodo redno obiskovali članske sestanke in pomagali v delu upravnemu odboru podružnice.
Tudi Republiško odkupno podjetje ima dober sindikat. Člani te sindikalne podružnice so naredili v preteklem letu 845 prostovoljnih udarniških ur. Tudi študiju so posvečali dovolj pažnje, in knjižnica je res služila svojemu namenu. Stenčas so redno menjavali. Obveznosti na čast II. kongresu trgovskih sindikatov so 100 odst. izvršili. 16 članov podružnice je v 3 urah razložilo 4 vagone strešne opeke, 4 člani so v eni uri in pol naložili 1 vagon krompirja, za ka je norma dve url. Tako je bilo tudi z nalaganjem ovsa. Trije so naložili 1 vagon ovsa v 1 uri, kar pomeni pol ure pridobljenega časa.
Članstvo sindikalne podružnice Republiškega odkupnega podjetja se je obvezalo, da bo Še v naprej, kot je to tudi v preteklem letu, pomagalo v izvajanju nalog uprave podjetja. Predvsem bo skrbelo za disciplino in za pravilno uporabljanje predpisov o plačanju delavcev in nameščencev, za njihovo preskrbo, stanovanja, zdravstveno zaščito dela in počitka. Tudi za dnevne potrebe članstva bodo skrbeli več kot doslej. Organizirali bodo še močnejšo ideološkovzgojno delo in kulturno-prosvetno delo in ustanovili tudi rdeči kotiček. Skrbeli bodo za čim ožje sodelovanje uprave podjetja z upravnim odborom sindikalne podružnice. Uvedli bodo redni študij in tega se bodo udeleževali vsi člani podružnice. Skrbeli bodo, da bo operativni plan pravilno postavljen in da bodo vse naloge pravilno in pravočasno izvedene.
Sindikalna podružnica okrajnega magazina je najboljša izmed sindikalnih podružnic trgovskega sindikata v Murski Soboti. S svojim delom je pomagala
v vsem upravi podjetja in na podlagi takšnega sodelovanja na vseh področjih dela so bili uspehi veliki. Vzporedno z ostalim delom se ni zanemarjalo politično vzgojno delo in temu je tudi zahvaliti, da so bili uspehi v preteklem letu tako visoki. Tako je podružnici n spelo v preteklem letu dograditi tudi rdeči kotiček. Sindikalna podružnica je v preteklem letu naredila tudi 2849 prostovoljnih delovnih ur, in sicer pri adaptaciji podjetja, pri kopanju kanala, pri gozdnih akcijah in slično. Tudi stenčas so redno izdajali in nazorno prikazovali tudi dosežene uspehe s pomočjo grafikonov. Prav tako je bilo uspešno tudi delo na kulturno prosvetnem področju. Sami so pripravili za nastop kulturno prireditev. Videli pa so potrebe tudi po razširitvi kulturno-prosvetnega dela in potrebo po ureditvi SKUD in iz tega vzroka so se vključili člani sindikalne podružnice v igralsko skupino in tudi v ostale skupine SKUD-a. Teh je vsega 12, kar pa pomeni velik delež ene same podružnice. Nekoliko manj uspešno, kot ostalo delo pa je delo na področju fizkulture. Toda to pomanjkljivost bo podružnica kmalu popravila in sicer s pomladnim tekmovanjem v različnih panogah fizkulture, za katero bo na ta način zainteresirala ostalo članstvo.
Člani so ugotovili, da je doslej, kljub vsestranskemu delu, bilo opaziti še vedno premalo delovne discipline in zato bodo stremeli za tem, da to pomanjkljivost dokončno odpravijo. Tudi delu mladinske organizacije bodo odslej nudili več pomoči. Upravni odbor bo v bodoče skrbel za točen pregled nad delom posameznika in ustvaril informativno službo, preko katere bo seznanjal delovni kolektiv s planskimi nalogami. Utrdili bodo sodelovanje s partijsko celico, kot tudi z upravo podjetja. Sindikalna podružnica bo tudi tesno sodelovala z upravo podjetja v razbitju plana blagovnega prometa in stroškov na poedina delovna mesta. Mobilizirala bo članstvo v borbi za boljši asortiment in kvaliteto blaga, ki odgovarja potrebam potrošnika. Tudi tekmovanje med grupami bo uvedla uprava podružnice. Sestavila pa bo tudi letni plan dela podružnice in ga razbila tudi na mesece, ter skrbela za to, da se bo isti pravočasno in dosledno izpolnjeval. Podružnica pa bo organizirala tudi brigade za razkladanje vagonov. Tesno bo sodelovanje z upravo podjetja tudi pri uvajanju norm. Organizirali bodo tudi dobre sindikalne knjižnice.
Takšne in slične naloge sprejemajo na občnih zborih tudi ostale sindikalne podružnice in pričakovati je, da bodo na podlagi teh delovnih načrtov doseženi še lepi uspehi.	Mtc
Pionirji se učijo, igrajo in gradijo
Zima prinaša veselje našim pionirjem
Po vseh vaseh, še tako zakotnih, vidiš pionirje, kako se z velikim navdušenjem pripravljajo za okrajno tekmovanje mladih smučarjev. Pionirji si samoiniciativno izdelujejo smuči, pa če so še tako skromne, samo da se lahko udeležijo tekmovanja.
V tej zimi je postal zelo živ hrib ob železniški postaji Mačkovci, kamor prihajajo pionirji iz vseh okoliških vasi, kjer izvajajo tekmovanje samoiniciativno. Tekmovanje se ne vrši po predpisih, toda je odraz naših pionirjev. Na eni strani drvi gruča smučarjev, po drugi strani gruča sankarjev, a v zgornjem koncu hriba vidiš smehljajoče pionirčke, ki opazujejo drvenje smučarjev in sankarjev.
Če pogledamo še po ostalih hribih našega okraja, vidimo prav tako veselje po vseh sektorjih, kjer se pionirji z veseljem pripravljajo za tekmovanje, ko bodo izvedli, kateri bo najboljši in odnesel nagrado, katera le namenjena za okrajnega prvaka
Za pionirji po vaseh pa ne znostajajo naši pionirji v mestu; kljub temu, da ni hriba, jih vidimo vsak dan na smučkah, sankah in tudi pri drugih zimskih igrah, kajti vedo to, da se je dne 5. febr. 1950 vršilo smučarsko in sankarsko tekmovanje pionirjev mesta. Tudi oni težko pričakujejo kateri bo lahko nastopil na okrajnem tekmovanju.
Pionirji na odredu »Otona Župančiča« v Vučji Gomili nestrpno pričakujejo 12. februar, kajti takrat bodo obiskali njihov odred tudi pionirji iz drugih sosednih odredov. Veselo bo, ko bodo lahko pionirji izvedli tekmovanje na isti dan kot mladina.
V. G
»Gradis« Medvode v čast volitev v Ljudsko skupščino FLRJ napovedal tekmovanje vsem gradbiščem v Sloveniji
Člani sindikalne podružnice »Gradis« H. C., Medvode, pozivajo ob priliki svojega občnega zbora vsa gradbišča in gradbena podjetja v LRS na tekmovanje v čast volitev v Ljudsko skupščino FLRJ v naslednjih točkah:
1.	Katero gradbišče »Gradis«, oziroma gradbeno podjetje, bo največ prispevalo k čim popolnejšemu seznanjanju svojega kolektiva s pomenom volitev v Ljudsko skupščino in katero bo nudilo največ pomoči Fronti na vasi pri njenem delu.
2.	Katero gradbišče ali podjetje bo do 26. marca izvršilo najvišji odstotek svojega plana ob upoštevanju razpoložljive delovne sile.
3.	Katero gradbišče »Gradis«, oziroma gradbeno podjetje, bo do 28. marca imelo najmanjši povprečni odstotek opravičenih in neopravičenih izostankov.
4.	Katero gradbišče, oziroma gradbeno podjetje, bo do 26. marca imelo najmanjšo fluktuacijo delovne sile.
5.	Katero gradbišče »Gradis«, oziroma gradbeno podjetje, bo imelo do dne 26. marca najvišji odstotek članov vključenih v sindikat.
6.	Katero gradbišče ozir. podjetje bo imelo najprej podpisanih 100 odstotkov pogodb z vsemi svojimi delavci.
Po končanem tekmovanju bo komisija za tekmovanje pri republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev ocenila dosežene rezultate in najboljšemu gradbišču oz. podjetju dala priznanje
Tekmovalna doba teče do 20. marca 1950 Poročila naj se pošljejo na naslov gornje komisije do 1. aprila 1950
Lani je potovalo z letali po vsem svetu 25 milijonov ljudi
Generalni direktor družbe ,lata" iz Londona je objavil podatke o letalskem prometu v preteklem letu. Po vsem svetu je potovalo z letali lansko leto 25 milijonov oseb Atlantskih preletov je bilo 11.000. Iz Amerike je potovalo z letali v Evropo leta 1948 212.000 potnikov, lani 300.000. za letos pa računajo da jih bo 500.000.
Stran 4
»LJUDSKI GLAS«
M. Sobota, 9. februarja 1950
Lansko leto se je v Mariborski oblasti  vključilo v produkcijo 5115 žena
Žene Mariborske oblasti so se v lanskem letu marljivo udejstvovale pri vseh množičnih akcijah.
Pri mobilizaciji delovne sile je organizacija AFŽ stalno aktivno sodelovala. Tekom leta se je vključilo za stalno delovno silo 5.115 žena. Z osemurno zaposlitvijo). V gozdnih frontnih brigadah, pri gradnjah, pri melioraciji Mure 
in pri drugih delih je sodelovalo 4481 žena. Žene so s prostovoljnim delom ogromno pripomogle pri splošnih delih in na lokalnih akcijah. V okraju Murska Sobota so pomagale pri regulaciji Mure 3.203 žene, ki so opravile 19.222 prostovoljnih delovnih ur ter tako presegle plan za 7.000 ur. Skupno so opravile žene Mariborske oblasti v letu 1949. 895 426 ur prostovoljnega dela.
Veliko zanimanje je bilo med ženami Mariborske oblasti za hmeljsko akcijo. Prijavilo se je okrog 2500 žene, vendar jih je na akcijo odšlo zaradi slabe organizacijske povezave le 446. Trideset
žena s področja mesta Maribor, ki niso mogle iti na hmeljsko akcijo, je odšlo v kmetijsko-obdelovalno zadrugo Hajdučica ob romunski meji, kjer so ostale dva in pol meseca.
Žene so tudi obiskovale frontne brigade pri njihovem delu. Iz Poljčan so žene obiskale 6 frontnih brigad, v slovenjgraškem okraju pa 5. V poljčanskem okraju so žene ustanovile tudi 17 aktivov za medsebojno pomoč pri poljskih delih. V te aktive je bilo vključenih 585 žena.
Organizacija AFŽ Mariborske oblasti je dala tudi precej pobude za ustanavljanje lokalnih podjetij. V murskosoboškem okraju so na iniciativo žena ustanovili 7 šivalskih delavnic. V času predvolivnega tekmovanja so žene v Sotini in Sardici dale pobudo za ureditev apnenice, v Gornji Lendavi pa za ustanovitev krajevnega mlina Slična dejavnost žena na tem področju se je kazala tudi v vseh ostalih okrajih.
Prvo pionirsko kulturno društvo v Gornji Radgoni 
Kulturno prosvetno delo na nižji gimnaziji, ki ima svoje prostore na gradu, se je letos razmahnilo v večjo širino kakor lansko leto. Pokazalo je v letošnjem letu mnogo več kulturne dejavnosti. Gledališka skupina je v prvem polletja uprizorila dve enodejanki ter trodejanko »Dedek Mraz«, delo domačega avtorja, ravnatelja zavoda tovariša Manka Golarja. Z njo so nastopili dvakrat v Domu kulture ter enkrat v Domu ohromelih na gradu. Z uspehom so gostovali tudi pri Benediktu. Imajo dober pevski zbor, ki nastopa pri vseh proslavah in drugih prilikah. Da se v kulturnem pogledu organizacijsko še bolj okrepijo, so ustanovili svoje kulturnoumetniško društvo, ki je prvo te vrste v okraju. Poleg že navedenih skupin deluje tudi recitatorska skupina. Mlademu pionirskemu KUD želimo mnogo uspehov.
Gornja Radgona. V gornjeradgonskem okraju že drugo leto delujejo
na sedmih šolskih centrih Sole sedemletke, ki so v tem kratkem razdobju dosegle v predelavi dn obvladanju učne snovi lepe uspehe. Sčasoma je predvidena sprememba sedemletk v osemletke. V preteklem letu so nudile otrokom dopolnilno prehrano Mednarodnega dečjega fonda. V juniju lanskega leta je bilo po šolah gornjeradgonskega okraja oskrbovanih 1115 otrok. V septembru se je to število dvignilo na 12.000 otrok, medtem ko je bilo v decembru v oskrbi 2000 otrok.
V Gornji Radgoni bo že v januarju odprta šolska kuhinja za 80 otrok, v kateri bodo predvsem oskrbovani učenci v gospodarstvu.
V radgonskem okraja deluje 23 izobraževalnih tečajev s 600 tečajniki. Najboljši izobraževalni tečaj je v Segovcih v Apaški kotlini, ki se ga redno udeležuje 50 tečajnikov. Tudi po kvaliteti, predavanj in učnem uspehu prednjači pred vsemi tečaji v okraju.
Degazolinaža pri podjetju Proizvodnje nafte 
je zrastla iz prostovoljnega dela
Degazolinaža je objekt, kjer se iz zemeljskega pitna pridobiva gazolin. Ker pred enim letom ni bilo znano, kakšne količine plina se lahko pridobivajo, zato degazolinaža ni bila planirana. Toda potrebe so pokazale, da je to možno in pogrebno, kajti gazolin ju dragocena tekočina in če ga ne izloča, se nabira v plinskih ceveh, kjer ovira kroženje plina. Da zaradi graditve degazolinaže ne bi trpelo plansko delo in ker novih delavcev a to delo niso mogli dobiti, je delovni kolektiv Proizvodnje nafte sklenil, da jo bo zgradil s prostovoljnim delom. V gradnjo je bilo vloženih nad 30.000 prostovoljnih delovnih ur. Poleg tega so delavci in nameščenci naredili v letu 1049 še okrog 10.000 prostovoljnih ur na drugih delili. Degazolinaža je začela delati in je proizvodnja presegla predvideni plan za 21 odstotkov.
Delovni kolektiv Proizvodnje nafte ]e v preteklem letu dosegel še več uspehov. Te uspehe pa je dosegel z velikimi napori in požrtvovalnostjo. Plan vrtanja je izpolnil le 75 odstotno zaradi sabotaže informbirojevskih držav. Namesto dobrih vrtalnih strojev, kot smo naredili
pogodbo, so nam iz Sovjetske zveze poslali stare prebarvane. Zato so po krajši uporabi postali nekateri deli neuporabni. Ker nam niso hoteli poslati rezervnih delov, so postale cele garniture praktično neuporabne, dokler niso teh delov izdelali v lastni delavnici. Iz Češkoslovaške so nam poslali vrtalne stroje, pri katerih so se ležaji po nekolikodnevnem delu zaribali. Toda delovni kolektiv je dokazal, da je njegovo prepričanje v zgraditev socializma močnejše, in tako močno, da je sposoben premagati vsako težavo. Zato so stroje popravili in delali naprej, čeprav z zakasnitvijo. Plan pridobivanja nafte pa so izpolnili s 101 odst.
Uporabljajoč dosedanje izkušnje in s tekmovanjem bodo plan za leto 1950 lahko izpolnili, čeprav je mnogo višji od lanskega. Pri tem pa bodo igrale veliko vlogo tudi brigade za pripravljalna zemeljska in betonska dela in popravilo cest, po katerih prevažajo stroje, da bo prevoz strojev iz enega mesta na drugo hitrejši. Delovni kolektiv dokazuje z dosedanjim delom, da bo vse bodoče naloge častno izvršil.	-v.
Mladinci —
mladinke!
Vršijo se predpriprave za nove šoferske tečaje, ki se bodo v kratkem pričeli v Murski Soboti, kakor tudi po vseh večjih centrih okraja Murska Sobota
Ker se naša domovina spreminja iz zaostalosti v moderno državo, socialistično Jugoslavijo, ki bo na polju tehnike na višku, so nam potrebni mnogoštevilni kadri avto-moto-vozačev, strokovnjakov, sposobnih upravljati z raznimi vrstami traktorjev, zlasti pa mladih strokovnjakov-tankistov, vas vabimo, da se čimprej prijavite za omenjene tečaje pri tajniku avto-moto društva tov. Pintariču v poslovalnici SAP-a (avtobusna garaža) v Murski Soboti.
Zaželjena je starost nad 18 let. Vsekakor pa so nam dobrodošle tudi mladinke, ki imajo voljo in smisel za šoferski poklic, in bodo lahko v gradnji socializma mnogo doprinesle, zamenjajoč moško delovno silo.	Odbor.
Naši bralci pišejo
Kje bom prebil noč?
Iz vseh krajev Slovenije prihajajo po službenih opravkih, pa tudi po svojih privatnih, ljudje, bodisi z jutranjim ali večernim vlakom in vse doleti isti problem: kje naj prenočijo? Murska Sobota, ki je sicer manjše mesto, je dovolj prometno in potrebuje lepo število sob, vsaj za prehodne goste. Toda Murska Sobota razpolaga le z enim hotelom in še ta razpolaga z malim številom sob, ki so skoraj vedno zavzete od stalnih gostov.
Kako naj rešimo to vprašanje? — Nihče še ni vedel na to odgovoriti sicer bi to vprašanje bilo že rešeno
Da se v zimskem času vsaj delno reši, je uprava za turizem in gostinstvo pri Okrajnem ljudskem odboru to vprašanje vsaj nekoliko omilila s tem, da je izdala odlok, da je kolodvorska restavracija vso noč odprta in primerno topla. Tudi okrepčila dobi v njej vsaki gost. Uprava restavracije je pokazala vse razumevanje in je v njej res prijetno, toda to ne spreminja dejstva: prenočišča nil Naše delovne ljudi čakajo že zjutraj opravki in včasih zelo težka dela. Gost je sicer zadovoljen s tem, vsaj sprijazni se s tem, da vso noč presedi na toplem, čeprav bi potreboval spanja, toda kako bo zjutraj opravljal v redu in brez napak svoje delo? Na to še do sedaj nihče ni pomislili Verjetno bo to poslednje vprašanje pa tudi prvo vprašanje rešeno, čim bo vreme nekoliko toplejše, kaiti v tem Času bo prijazno mesto Sobota dalo na razpolago vsem takim potujočim ljudem svoj mestni park. Vsaj tako mislijo vsi, katere zanese pot v to mesto večkrat in so vselej brez prenočišča.
Ustanovitev šol za učence v lesni industriji
Ministrstvo za lesno industrijo Slovenije ustanavlja posebne šole za učence v gospodarstvu, ki so zaposleni v lesni industriji. Te šole bodo v Celju, na Bledu, v Mariboru, v Nazorjih, v St. Petru na Krasu in v Sevnici Usposabljale bodo učence v gospodarstvu, ki delajo v lesni industriji, za kvalificirane delavce v določeni skupini lesnoindustrijske stroke. V šole bodo sprejemali tiste učence v gospodarstvu pri lesni industriji, ki so telesno in duševno zdravi, ki so stari najmanj 14 ta največ 17 let in ki so končali osnov-
no šolo. Vse šole bodo imele svoje internate. v katerih bodo imeli učenci popolno oskrbo. Pouk bo trajal dve
USPEH VALJEVSKIH DELOVNIH KOLEKTIVOV
Dva večja delovna kolektiva v Valjevu — tovarna usnja »Milan Kitanovič« in podjetje za predelavo lesa »Trudbenik« — sta pred rokom izpolnila januarski plan.
V tvornici usnja »Milan Kitanovič« so plan presegli za šest odstotkov. Najboljša je bila brigada Vlastimir Popovič, ki je povprečno presegla normo za 14 odstotkov. Kolektiv podjetja »Trndbenik« pa je presegel plan v januarju za 25 odstotkov.
TOVARNA STROJEV ZA OBDELAVO LESA V SARAJEVU JE PRESEGLA JANUARSKI PLAN ZA TRI ODSTOTKE Kolektiv tovarne strojev za obdelavo lesa v Sarajevu je presegel januarski plan za tri odstotke. V minulem mesecu je tovarna izdelovala štiri vrste strojev, za obdelavo lesa. Sedaj izdelujejo tudi prototip separatorja za rudnike, v tekočem mesecu pa bodo že začeli s proizvodnjo separatorjev. V januarju so zelo razširili prostore tovarne. Poseben prostor so zgradili za kovačnica
Novi poštni vozovi na naših železnicah Na jugoslovanskih državnih železnicah so že dalj časa v prometu novi poštni vozovi zgrajeni doma. Ti poštni vozovi so štiriosni, aerodinamične oblike in 20 m dolgi. Prav tako bodo v kratkem razpolagale državne železnice z novim potniškim vozom domače konstrukcije in izdelave za mednarodni promet
Poziv !
k vložitvi davčnih prijav dohodnine in davka od prometa proizvodov za leto 1949. Rok za vložitev davčnih prijav teče od 20. januarja do vključno 20. februarja 1950,
I. DOHODNINA
Davčni zavezanci morajo vložiti davčne prijave pri Krajevnem LO svojega prebivališča za vire dohodkov in za dohodke dosežene v območju okraja KLO svojega prebivališča in v območju vseh sosednih okrajev, ki mejijo na ta okraj.
če imajo davčni zavezanci vire dohodkov tudi v okrajih, ki ne merijo na okraj prebivališča, morajo razen zgoraj omenjene prijave vložiti davčno prijavo tudi za dohodke iz teh okrajev, in sicer pri tistem KLO, kjer se nahaja največji vir dohodkov.
Kdor ne vloži prijave v določenem roku, plača kazen v višini 3 °/o od predpisanega davka, če pa prijave ne vloži niti na pismen poziv, pa 6% od predpisanega davka.
Kdor vire dohodkov utaji, oziroma prijavi neresnične ali nepopolne podatke z namenom, da bi se izognil plačilu davkov, bo kaznovan z denarno kaznijo, ki je določena za davčno utajo, v posebno hudih primerih pa tudi z odvzemom prostosti do 5 let.
Na podlagi tega poziva niso dolžni vložiti davčne prijave:
1.	Kmetijska gospodarstva, ki imajo dohodke izključno iz kmetijstva.
2.	Delavci, nameščenci, uslužbenci in upokojenci glede dohodkov iz uslužbenskega razmerja.
3.	Postreščki, ulični prodajalci časopisov, žagarji, snažilci obutve in podobni delavci, ki plačujejo dohodnino v stalnem letnem znesku, če nimajo kakih drugih dohodkov.
4.	Osebe, ki so imele dohodke od provizije za prodajo srečk državne razredne loterije ali od dobitkov od srečk in druge vrednostne papirje, od dobitkov stav v gotovini na dirkah ter na športnih in drugih prireditvah ali od prejetih provizij za posredovanje.
5.	Kmečke obdelovalne zadruge, ki so bile ustanovljene v letu 1949 in tiste, ki so bile ustanovljene v letu 1948, potem ko je letina že bila pospravljena.
II. DAVEK OD PROMETA PROIZVODOV
Obenem in v istem roku z davčno prijavo dohodnine morajo vložiti na posebnem obrazcu letno prijavo davka od prometa proizvodov in storitev tisti davčni zavezanci, ki poklicno opravljajo promet, zavezan davku od prometa proizvodov in storitev, ki pa po veljavnih predpisih niso vodili poslovnih knjig (pavšalisti).
Davčne zavezance opozarjamo, da rok za vlaganje davčnih prijav NE BO PODALJŠAN,
Prijave se dobijo pri poverjeništvu za finance OLO v Murski Soboti. — Vsak naj prinese izpolnjeno prijavo na Mestni ljudski odbor — finančni odsek.
Mestni LO v Murski Soboti
16 50 Igra mariborski pihalni trio. 16.50 do 17.00 Vokalni koncert sopranistke Dane Krakarjeve-Vrezec, pri klavirju Dušan Babič. 17.00—17.10 Poročila in objave. 17.10—17.30 Poje zbor SKUD Jože Kerenčič iz Maribora.
Sobota, 11. februarja.:
15.30—	16.15 Za konec tedna pester spored zabavne in lahke glasbe. 16.15— 16.30 iz življenja in dela množičnih organizacij. 16.30—17.00 Naša pesem. Pojejo: Planinski oktet, baritonist Vlado Dolničar, s harmoniko spremlja Vinko Drčar. 17.00—17.10 Poročila in objave. 17.10—17.20 Deset minut resne glasbe.
17.20—	17.30 Kaj želi Radio Maribor in kaj žele poslušalci 17.30—18.00 Igra plesni orkester Radia Maribor, p. v. Franja Robnika.
Nedelja, dne 12. februarja
8.00—8.15 Za dobro jutro nekaj vedrih melodij. 8.15—8.30 Jutranja poročila — RL. 8.30—9.00 Igra pihalni orkester Radia Maribor pod vodstvom E. Vitka 9.00 do 9.20 Tako žive in delajo. 9.20—10.00 Veseli nedeljski spored Radia Maribor. Sodelujejo: Kmečki sekstet, Miro Gregorin, Vinko Drčar. 10.00—11.00 Prenos programa Radia Ljubljana.	11.00—11.20 Poje
moški zbor SKUD Slava Klavora iz Maribora. 11.20—11.40 Prenos programa Radia Ljubljana. 11.40—12.30 Opoldanski koncert Igra orkester mariborske radijske postaje pod vodstvom Draga Lorbeka.
Ponedeljek, dne 13. februarja
16.30—	17.00 Igra zabavni orkester Radia Maribor pod vodstvom D. Bošteleta. 17.00—17.10 Poročila, objave. 17.10—17.30 Hrvatske narodne pesmi. 17.30—17.40 Tedenski fizkulturni pregled. 17.40—18.00 Nekaj violinskih skladb velikih mojstrov.
Torek, dne 14. februarja
16.30—	17.00 Simfonična glasba. 17.00 do 17.10 Poročila in objave. 17 10—17.30 Poje pionirski zbor iz Ptuja. 17.30—17.50 Oddaja za mladino. 17.50—18.00 Glasbena medigra.
15.10—	15.30 Igra godba na pihala pod vodstvom Emila Vitka.
Sreda, dne 15. februarja
7.10—	7.40 Igra zabavni orkester Radia Maribor pod vodstvom D. Bošteleta.
13.20—	14.00 Igra orkester mariborske radijske postaje pod vodstvom D Lorbek«. 16.30—17.00 Igra mali orkester Radia Maribor pod vodstvom R. Sikoška. 17.00 do 17.10 Vokalni koncert. Poje sopranistka Hilda Presetnik-Tavčarjeva, pri klavirju Dušan Babič. 17.10—17.25 Poročila in Objave. 17.25—17.40 Oddaja za pionirje. 17.40—18.00 Za konec oddaje igra plesni orkester pod vodstvom F. Robnika
Četrtek, dne 16. februarja
16.30—	16.45 Nekaj operne glasbe. 16.45 do 17.00 Male klavirske skladbe velikih mojstrov — izvaja Heribert Svetel. 17.00 do 17.10 Poročila in objave 17.10—17.30 Igra zabavni orkester Radia Maribor pod vodstvom D. Bošteleta. 17.30—17.45 Gospodarska reportaža. 17.45—1800 Igra zabavni orkester Radia Maribor pod vodstvom D. Bošteleta.
Petek, dne 17. februarja
7.10—	7.40 Igra zabavni orkester Radia Maribor pod vodstvom D. Bošteleta. 13.30 do 14.00 Igra mak ansambel Radia Maribor pod vodstvom R. Bratuža. 16.30 do
G0RNJA RADGONA. — Auto-moto društvo v Gornji Radgoni je imelo pred dnevi svoj redni letni občni zbor. V  svojem razvoju je dosegla ta orga-
nizacija pomembne uspehe. Vzgajala je kader novih šoferjev. Te dni se pripravlja za šoferski  izpit 28 tečajnikov, med katerimi je tudi 8 žensk. je ob kongresu Ljudske tehnike v Ljubljani prejelo priznanje in nagrado kot četrto društvo v Sloveniji. Svoj plan so izpolnili s 107% Podobne uspe-
he dosege todi Auto-moto društvo v Radencih, ki 
vzgaja 34 tečajnikov, v kratkem bodo v okviru Avto-moto društev organizirali v Žepovcih v Apaški kotlini traktorski tečaj. da se usposobi kader traktoristov a kmetijsko-obdelovalne zadruge.
Okrajni odbor Zveze borcev NOV Murska Sobota je izvedel akcijo dvostranskih in enostranskih sirot iz NOV ob «Novoletni jelki«. V ta namen je glavni odbor Zveze borcev prispeval raznega blaga in obutve v vrednosti 34.000 din. Obdarovanje je bilo izvedeno v koordinaciji s socialnim skrbstvom. Obdarovanih je bilo 85 sirot V tej tradicionalni akciji Zveze borcev se odraža plemenita tovariška povezava naših borcev, ki se je utrdila in prekalila v Narodnoosvobodilni borbi, obenem pa se je oddolžila spominu onih, ki so za našo osvoboditev prispevali največ — to je življenje.
Vsem KLO v okraju Murska Sobota. Po v. za zdravstvo pri OLO Murska Sobota sprejme v službo dezinfektorja, moškega do 30 let starosti z odsluženim vojaškim rokom, ki ima veselje in sposobnost do poklica. Prvenstvo imajo taki, ki so bili v vojski kot bolničarji ali da so že bili v zdravstveni službi. Ponudbe poslati Poverjeništvu za zdravstvo OLO, Murska Sobota.
Ljudska knjižnica OSS prej knjižnica OF v Murski Sobota obvešča vse izposojevalce, ki še niso vrnili izposojenih knjig iz 1.1947 in 1948. da vrnejo do 15. marca 1950 knjižnici v posest ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16 do 19. ure. V primeru nevrnitve smo primorani predati sodišču v obravnavo.
Knjižnica OSS, Murska Sobota
Izgubil sem pri Okrajnem magazinu v Gornji Lendavi vojaško knjižico, sindikalno člansko knjižico, potrdilo o oddaji svinjske kože. bone. izkaznico za tekstil in v denarju 2000 din. Prosim poštenega najditelja, da razen denarja vrne vse ostalo na naslov: Huber Franc. Kruplivnik 33, pošta Gor. Lendava, v nasprotnem slučaju preklicujem veljavnost
Naročniki
poravnajte naročnino in predplačajte se že v naprej, da bo izhajanje časopisa še v naprej redno in brez zamud, ki jih povzročajo materialne težave, povzročene zaradi nerednega plačevanja naročnine.
Vplivajte tudi na svojega soseda, da se naroči na svoj lokalni časopis in oglašajte se še sami s prispevki. Pišite o tem, kaj je napak v vašem kraju, kaj bi lahko bilo boljše in kako gre delo v vašem kraju. S tem boste omogočili nam, da seznanimo ljudstvo v vseh obmurskih okrajih z življenjem v vaših krajih in časopis bo postal res vaš — ljudski.
Uredništvo
MALE OGLASE — kot tudi OGLASE VSEH VELIKOSTI sprejema uprava »Ljudskega glasa« vsakodnevno!
MALE OGLASE — kot tudi OGLASE VSEH VELIKOSTI sprejema uprava »Ljudskega glasa« vsakodnevno!
Mestna obrtno-storitvena podjetja
v Murski Soboti
Čevljarska delavnica in popravljalnica
Pekarne
Slaščičarne
Brivnice
Urarska delavnica Živilska podjetja Radiodelavnica in druga
ustrežejo svojim naročnikom, odjemalcem in gostom s kvalitetnimi izdelki, hitrim in dobrim delom ter z vzorno postrežbo
OBIŠČITE OKRAJNO GOSTINSKO PODJETJE
V MURSKI SOBOTI
ki nudi delovnemu človeku izdatna okrepčilo in prijetno razvedrilo
Urejuje uredniški  odbor. — odgovorni urednik Širec Viktor  ml. — Naslov uredništva. »Ljudski glas«, Murska Sobota — Tiska Mariborska tiskarna.