Ameriška Domovi ima
1 Br°okl

NO. 128
SjjjSaan'
6'25-9 11227
m/» e n a cmi--h o it* e
AMCRICAN IN fPffifT gORfUGN IN UNOUAOf ONL?
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 8, 1969
8LOVCNIAN
MORNING NCWSPAPMi
STEV. LXVII — VOL. LXVIl
Kenija v Afriki pred burno politično dobo!
Umor znanega in vpošteva-nega političnega vodnika Mboyja je razburil duhove in utegne tudi vzbuditi stara plemenska sovraštva.
NAIROBI, Ken. — Kenija spada v vzhodni Afriki med tiste redke afriške republike, ki ° njih svet sliši zelo malo. V Keniji sami vlada mir, dežela sicer nekaj obmejnih spo-
ima
rev s svojimi sosedi, posebno s Somalijo, toda trenja niso take prirode, da bi delala skrbi mednarodni diplomaciji. Pa vendar ni tam vse tako lepo, kot kaže videz. Tudi kenijska politika ima svoje temne strani, ki pa niso ničesar izrednega. Se po-javljajo v vsaki demokraciji brez ozira na raso, življenski standard, gospodarsko stanje itd.
Najbolj nevarna plat kenijske politike je v tem, da dejansko počiva le na enem stebru: voditelju največje kenijske stranke m obenem predsedniku dežele Kenyatti. Kenyatta je v Keniji spolno priznan vodilni politik, je pa že zelo v letih, nima pa še nobenega naslednika. Ako bi nepričakovano umrl, bi se začela borba za nasledstvo, ki bi lahko podrla vso sedanjo politično stavbo. Seveda pa s tem še ni rečeno, da se naslednik za Ken-yatto ne more pojaviti še zadnji trenutek. Med take mogoče naslednike je kenijska politika prištevala tudi ministra za gospodarstvo Mbojo, ki je bil še v marcu v naši deželi na obisku. Mboya je obenem tudi generalni tajnik vladne stranke Kanu. Po političnem vplivu je bil na tretjem mestu, pred njim sta bila le predsednik Kenyatta in podpredsednik Arap Moi.
Mboya pa ni več. Pretekli teden ga je podrla atentatorjeva krogla. Dežela je zgubila vplivnega politika, stranka pa vodilnega pristaša. To je za vsem tem hujši udarec, ker stoji Kenija pred parlamentarnimi volitvami. Mboya je stranko nanje že pripravljal. Zato je bil prvi vtis atentata, da je bil umor organiziran po politični opoziciji. To se pa mora šele dokazati.
Ni pa izključeno, da je igrala plemenska razdraženost pri a-tentatu svojo vlogo.. V Keniji je na vladi pleme Kikuyu, ki tvori tudi večino v vladni stranki. Pleme Luo je pa v opoziciji. Zato so varnostni organi začeli iskati tri atentatorje, ki so po atentatu pobegnili, med plemenom Luo.
Tako so se nad Kenyatto težave kar nagrmadile. Mora najti za Mboyo naslednika, mora organizirati stranko za parlamentarne volitve in povrhu še skrbeti, da ne izbruhnejo plemenska obračunavanja, ki še sedaj v Keniji niso čisto pozabljena. Zato bo prihodnje tedne vsa afriška politična pozornost obrnje na proti Nairobiju.
V remenski
Novi grobovi
Alojzij Jeršin
Danes v rani jutranji uri je umrl v Maria Parkway domu za ostarele 69 let stari Alojzij Jeršin, doma v Ivančni gorici v župniji Št. Vid pri Stični. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. Podrobnosti jutri.
Anna Petrunic
Včeraj je umrla 57 let stara Anna Petrunic s 6034 Carry Ave., hčerka Barbare Skrlac (Carry Ave.), sestra Dorothy Fitko in Barbare LaMont. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogreb. zavoda jutri ob 8.30, v cerkev sv. Pavla ob devetih, nato na Kalvarijo.
Mirko Kurtovich
Na svojem domu je umrl včeraj 84 let stari Mirko Kurtovich z R.F.D. No. 1 Orwell, Ohio, mož Louise, roj. Zidarich, oče Lillian Apicello in Steva, 6-krat stari oče. Pokojnik je bil rojen p r i Zagrebu na Hrvaškem, od koder je prišel v ZDA 1. 1912 in bil do leta 1935 zaposlen kot stavbni mizar, nato pa se je lotil farmar-stva. Bil je član HBZ št. 337. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v četrtek ob enajstih na Lakeview pokopališče.
Ob Sueškem prekopu lahko vsak čas završi
V zadnjih tednih so se spopadi ob prekopu, ki tvori črto premirja med Izraelom in Egiptom, nevarno poostrili in povečali.
V Varšavi prisluškujejo
WASHINGTON, D.C. — Tako ZDA kot Kitajska vedo, da so njihovim razgovorom v Varšavi oblasti stalno in pazljivo prisluškovale. Zato se posebno Kitajska nagiba k misli, naj bi se ti .razgovori, kadar bodo obnovljeni, preselili v Stockholm na Švedskem.
V Washingtonu nimajo nič proti selitvi razgovorov, — do teh še ne bo prišlo kmalu, — iz Varšave, niso pa nič navdušeni za Stockholm, kjer je v zadnjih letih prišlo ponovno do proti-ameriških demonstracij zaradi vojne v Vietnamu.
Dr. Gustav Heinemann novi predsednik ZRN
BONN, Z. Nem. — V torek, L julija, je bil socialist dr. Gustav Heinemann zaprisežen kot novi predsednik Zvezne republike Nemčije (ZRN).
Prejšnjemu predsedniku H. Luebkeju so komunisti očitali sodelovanje z nacisti pred drugo svetovno vojno in med njo. Sodeloval naj bi pri izdelovanju gradbenih načrtov za koncentracijska taborišča.
BEIRUT, Lib. — Nekateri o-pazovalci razvoja na Srednjem vzhodu so v resnih skrbeh, da se ta bliža novemu vojnemu viharju, četudi bi Amerika in Rusija to radi preprečili. Najbolj vroče je ob Sueškem prekopu, kjer hoče Naser svojim podložnikom pokazati, da ga ni strah pred Izraelom. Pretekle tedne je tam prišlo do ponovnih napadov preko prekopa, egiptskih kot izraelskih.
Komandosi prehajajo prekop in napadajo sovražne postojanke ter jih po možnosti uničujejo. Začelo se je uveljavljati načelo “zob za zob”, “kri za kri”. Izraelski obrambni minister Moše Dayan je Egipt posvaril, da pri tem ne bo dolgo ostalo. Izrael bo odgovoril na egiptske napade z “operacijami drugačne prirode”.
Začelo se je s topovskim streljanjem preko prekopa, v to so posegle tudi težke strojnice in celo puške. Sledili so prepadi komandosov. Izrael je poslal te daleč v dolino reke Nil v bližini Asvanskega jeza. Hotel je Naserja posvariti, naj ne žene stvari predaleč, če noče, da mu Izrael ne uniči komaj zgrajenega jezu. Izraelska letala so letela nizko nad Kairom, ne da bi jih egiptsko vojno letalstvo skušalo prestreči. Zaradi tega je bil izmenjan poveljnik Naserjevega letalstva.
V pretekem tednu je prišlo ponovno do spopadov med izraelskimi in egiptskimi letali. V sredo naj bi Izraelci sestrelili kar 4 egiptska MIG jet lovska letala v bližini Port Saida. Tri egiptska letala so sestrelili Izraelci južno od prekopa nad Sueškim zalivom. Egipt trdi, da je njegovo letalstvo sestrelilo 2. julija dve izraelski letali Mirage, v nedeljo pa še eno. Izrael vse te izgube zanika.
Velesile Amerika, Rusija, Francija in Anglija so med tem prekinile svoje razgovore o ureditvi Srednjega vzhoda, ki jih Izrael itak odklanja in izjavlja, da njihovih zaključkov ne bo sprejel. Doslej so ti razgovori prinesli le malo napredka. Nadaljevali se bodo v glavnem kot
Grška vlada prodaja koncesijo za nafto
ATENE, Grčija. — Grki so te dni pozabili, da imajo diktaturo in da bi radi imeli svobodno demokracijo. Vse njihove misli so obrnjene na načrt sedanje diktature, kako bi čim bolje vnovčila koncesijo za pridobivanje nafte na grškem ozemlju. Zadeva sama je že stara in zna-stvar. Na novo jo je lani
na
sprožil milijonar Onassis, ki se e poročil s Kennedyjevo vdovo. Stavil je grški vladi na videz zelo ugodno ponudbo. Pa se je takoj oglasil Onassisov tekmec Niarchos in ponudil še boljše pogoje. Tako sta začela tekmovati med seboj dva največja grška bogataša in ponujati vladi zmeraj več milijonov dolarjev in obrobnih ugodnosti.
Sedaj sta se pa oglasila dva nova tekmeca:	grško podjetje
Elwyn, ki bi rado dobilo le koncesijo za rafinerijo, in pa mednarodni konzorcij Mobil Shell in British Petroleum. Ponudba konzorcija še ni znana; vsi pa vedo, da ima konzorcij veliko več premoženja kot grški bogataši.
Kdaj in kako se bo ta tekma končala, to zanima danes vso grško javnost in ne samo gospodarske kroge.
SENAT ZAČNE DEBATO 0 OBRAMBI PRED RAKETAMI
Senat bo začel danes ali jutri razpravo o vladnem predlogu za gradnjo obrambe pred sovražnimi medcelinskimi raketami v okviru sistema Safeguard. Senatni odbor je predložil tajnost razprav, ker bodo tekom teh omenjani ponovno tajni in zaupni vojaški podatki. Ob začetku razprave kaže vlada trdno voljo prodreti s svojim predlogom, njegovi nasprotniki pa ga hočejo prav tako odločno poraziti.
“Radio študent” v SRS
LJUBLJANA, SRS. — V Ljubljani so ustar. j/ili pretekli mesec prvo študentovsko radio postajo v Evropi “Radio študent”. Oddaja vsak dan od opoldne do ene in od 4. pop. do 6. zvečer z izjemo sobot in nedelj.
Poroča o študentovskem življenju, o razmerah na visokih šolah v Sloveniji in Jugoslaviji, o kulturnem, gospodarskem in političnem življenju, kot gledajo nanj študentje. Ti namreč sestavljajo vodstvo postaje.
Da je ta postaja pod budnim nadzorom Komunistične partije, ni treba posebej poudarjati. Partija svoje trdnosti in "odločnosti” v vodstvu družbe in vsega njenega življenja prav nič ne skriva. Po zadnjem kongresu letošno pomlad poskuša komunistični režim zopet napeti vajeti, ki jih je v zadnjih letih popustil.
v preteklosti med Ameriko in Rusijo. Doslej so se vršili v New Yorku in v Washingtonu, začasno bodo prenešeni v Moskvo.
WASHINGTON, D.C. — V senatu je bilo dosti govora o raketnih lovcih, ki naj varujejo naše postojanke, kjer so shranjene v glavnem rakete Minute-man. Povod za izjave o tem vprašanju so navadno dajale posebne prilike, ni pa za njimi tičala pobuda vodstva demokratskih senatorjev. Senator Mansfield je že okoli Velike noči napovedal, da bo spravil zadevo pred senat “poleti”. Kot se vidi, je držal besedo. Senat bo ta teden začel debato o ABM sistemu raketnih lovcev, debata bo trajala par tednov, tako vsaj stoji napisano v programu. Ker je pa vprašanje zelo sporno, izid glasovanja pa dvomljiv, je lahko mogoče, da bo debata pretrgana. V tej smeri bo delovala struja, ki ne upa na zmago. Upanje na zmago se bo pa preseljevalo od zagovornikov ABM do njihovih nasprotnikov in nazaj, kakor bo pač dnevno razpoloženje v senatu.
Debata pa ne bo toliko namenjena prepričevanju naše javnosti, kot prepričevanju tistih par senatorjev, ki vsaj trdijo, da se še niso odločili ne za ne proti. Pričakovati moramo, da bo debata zelo živahna, zato pa ne| zmeraj razumljiva.
Zato bi skušali omeniti le bistvo vprašanja:
Pentagon trdi, da je Sovjetska zveza že napravila načrt, kako bi s prvim udarcem svojih SS-9 medcelinskih raket ohromila našo zračno obrambo in obenem uničila vse naše glavne postojanke Minuteman in Poseidon raket. S konkretnimi dokazi pa Pentagon še ni prišel na dan. Zato senatna opozicija proti ABM raketam trdi, da ruski sistem še ne pomeni prave nevarnosti, saj niti ne vemo, ali res obstoji v taki popolnosti kot trdijo naši vojaški krogi. Opozicija trdi dalje, da so raketni lovci sploh še premalo preskuše-ni, da bi dali jamstvo, da bodo zanesljivo vršili postavljene jim
naloge. Treba je torej ABM rakete šele preskusiti in spopolni-ti, potem šele naj se začne debata, koliko bilijonov naj vtaknemo v obrambo postojank naših Minuteman in Poseidon raket.
Zagovorniki ABM raket seveda ugovarjajo in pobijajo to sta^ lišče, ni se jim pa do sedaj posrečilo, da bi prepričljivo dokazali pravilnost svojega stališča. Oba nasprotnika opirata torej svoje stališče na domnevah, željah in upih. Drug drugemu pa ne moreta kaj prida dokazati.
Kdor bo zasledoval debato v senatu, bo imel naporno delo, ako bo hotel pravilno razumeti vso debato. Trud bo pa poplačan. Ako zmagajo zagovorniki, bo federacija v začetku vtaknila v ta načrt le okoli $13 bilijonov (prvotno so govorili o vsoti, ki je za polovico manjša), kolike bo pa znašal izdatek za ves AMB sistem, tega pa sploh nihče še ni izračunal. Izvrševanje načrta bi trajalo dolga leta, pri tem bi pa vrednost dolarja padala. Prerokovanje bi bilo torej preveč tvegano.
Zadnje vesti
V federalnem proračunu 1968-1969 ne bo primanjkljaja
Oblačno in milo heviht. Najvišja okoli 75.
prerok
pravi:
z možnostjo temperatura
WASHINGTON, D.C. — V federalni administraciji so izračunali, da bo proračun, ki se je končal 30. junija, brez primanjkljaja. Upajo celo, da bodo celo naračunali bilijon dolarjev prebitka. Pri proračunu, ki znaša vsega skupaj okoli $200 bilijonov, bilijon res ne pomeni veliko, toda je boljše kot nič. Seveda ne smemo pozabiti, da znajo davkarji svoje obračune tudi “frizi-rati”. Ako jim zmanjkuje denarja, odlagajo plačevanje zapadlih računov. Zato je še najbolj zanesljivo merilo za stanje federalnih financ ob koncu proračunskega leta stanje federalnega dolga, kratkoročnega in dolgoročnega. Na te številke bomo morali čakati cele tedne.
Upanje na pozitiven zaključek federalnih računov za preteklo leto je pa upravičeno. Že sedanje številke povedo, da so se federalni izdatki
gibali v predvidenih mejah. Prvotno je Kongres odobril $196 bilijonov izdatkov, lansko jesen jih je “konjunktura” za varčevanje, ki jo je vodil kongresnik Mills, znižala za dobrih $6 bilijonov. Od tega proračun ni imel dosti koristi, kajti draginja je pognala izdatke pri ostalih proročunskih postavkah navzgor za $6 bilijonov. Tako je draginja pojedla vse, kar je jeseni Kongres privarčeval.
V federalni administraciji so pozitivnega zaključka v proračunu veseli, kajti federacija ni poznala prebitkov celih 8 let — to je pa bila doba demokratskega režima. Hitijo z vso ihto zatrjevati, da bo tudi sedanji federalni proračun (1969-1970) zaključen s prebitkom.
Na taka napovedovanja človek ne more dati veliko. Lanskemu proračunu so na pri-
mer še lansko jesen napovedovali primanjkljaj kar $25 bilijonov. Pozneje so primanjkljaj cenili le na $6 bilijonov. Sedaj ga pa sploh ne bo. Drži le napoved, da so federalni izdatki v preteklem proračunu ostali v mejah, ki jih je predvidel Kongres, dočim so dohodki prekoračili vse tudi optimistične ocene. Nihče ni namreč hotel svoje dni verjeti, da se bo naša konjunktura tako “razgrela” in tako izredno povečala davčne podlage.
V Kongresu si zaslugo za u-ravnovešen proračun pripisujejo le samim sebi, ker niso samo skresali nekatere izdatke, ampak tudi omejili federalni administraciji pravico, da je brez prave meje izkoriščala razna pooblastila iz prejšnjih proračunov, ki še niso bila izčrpana. Ta neizrabljena pooblastila iz prejšnjih federalnih proračunov
so vedno spravljala vsak proračun v nevarnost, da zabrede v primanjkljaj. Sedaj federalna uprava nima več neomejene pravice, da rabi taka pooblastila iz prejšnjih let, to pa daje naši federalni politiki večjo stabilnost.
Nemogoče je že danes pro-rokovati, da bo sedanji proračun brez primanjkljaja. Ni vse odvisno le od razvoja našega gospodarstva, svoj vpliv na proračun bo imela že sedanja “mala” davčna reforma; še več vpliva bo imela napovedana “velika” reforma, ako jo bo Kongres res uzakonil, kar pa še ni pribito, čeprav Nixonova administracija trdi, da ji je velika davčna reforma zasigurana.
Zato nam ne kaže nič drugega, kot da se veselimo, da je lanski federalni proračun brez primankljaja, in da upamo, da bo tak tudi sedanji.
CLEVELAND, O. — Obalna straža še vedno pogreša in
išče sedem čolnov in en gumijast brod, pogrešane od neurja pretekli petek zvečer. Sodijo, da je na njih 14 ali 15 oseb. Guv. J. Rhodes je predložil zvezni vladi, naj proglasi 14 okrajev v Ohiu, ki'jih je neurje prizadelo, za “področje velike nesreče” in jim nakloni pomoč. Škodo neurja cenijo na preko 40 milijonov dolarjev.
WASHINGTON, D.C. — Zvezna vlada je ustavila denarno podporo trem šolskim okrajem na jugu dežele in začela proti dvema drugima sodni proces. Zdi se, da hoče s tem dokazati, da v svojem naporu po
čim hitrejšem končanju šolske segregacije ni nic popustila
kljub pretekli teden izdanim novim navodilom o tem.
MOSKVA, ZSSR. — Vlada je objavila, da se bo oglasila na Kubi eskadra 7 ruskih vojnih ladij pod vodstvom z raketami oborožene križarke “na prijateljski obisk”. Ta bo trajal od 20. do 27. julija, torej v času ko slave na Kubi 26. julij kot začetek revolucije, in tekom sovjetskega mornariškega dne 27. julija. Nekateri vidijo v tem ruskem obisku odgovor na napovedan Nixonov obisk v Bukarešti.
ANN ARBOR, Mich. — Obsojeni in izpuščeni posiljevalec Ernest R. Bishop, 28 let star, je bil v nedeljo prijet in včeraj obtožen umora 25 let stare visokošolke Margaret Phillips. Ta je pod vodstvom svojega profesorja skušala obtožencu pomagati kot psihologinja najti pot v redno življenje. Oblast nima nobenih dokazov, da bi obtoženec bil v zvezi z umori 6 drugih mladih deklet v Ann Arborju in okolici tekom zadnjega leta. WASHINGTON, D.C. — Včeraj
Iz Clevelanda in okolice
Na izlet—
Vsi, ki hočejo na piknik Kluba slov. upokojencev v Euclidu jutri, v sredo, z busom, morajo biti pred 12. (opoldne) pred Slov. društvenim domom na Recher Ave., ker bo bus opoldne odpeljal.
Za stalno na Koroško—
Rev. Jožef Godina se je za stalno naselil v Caritas PfJege-heim, 9150 Bleiburg, Austria kot domač duhovnik sester, l:i dom oskrbujejo. Vsem znancem in prijateljem pošilja od tam pozdrave.
Pozdrav s Koroške—
Rojak John Mramor iz Lorai-na v Ohiu pošilja svojim znan-sem pozdrave s Koroške, kjer se je ustavil na svoji poti po Evropi. Obiskal je vse znane kraje na Koroškem, med njimi seveda tudi Gospo Sveto.
Žalostna vest—
Mrs. Rose Racher, 2205 Burton St., Warren, Ohio, je dobila sporočilo, da ji je 23. junija 1969 jmrl v Sušju pri Ribnici 77 let stari brat Alojzij Klaus. V Ameriki zapušča poleg omenjene še reč drugih sorodnikov, v Sloveniji pa dva sina, 2 hčeri, 10 vnukov in vnukinj. Zena Frančiška, roj. Trdan, je umrla pred 1 leti. Pokojnik je bil svoj čas v ZDA, pa se je 1. 1938 vrnil v Slovenijo, kjer je tekom vojne in po njej veliko prestal.
Žalostna vest—
Anton Logar, 1235 E. 71 St., Cleveland, Ohio, je prejel ža-.ostno sporočilo, da mu je dne 15. junija v Buenos Airesu v Argentini umrl brat Leopold Logar, star 62 let, rojen v Pod-stenju pri Ilirski Bistrici. V \rgentini je zapustil ženo in dve hčerki.
Ura najdena—
Včeraj zjutraj je bila najdena la E. 71 St. moška zapestna ura z vgraviranim imenom. Kdor, ki jo je zgubil, naj se oglasi v Three Corners Cafe, 1144 E. 71 St.
Seja—
Klub slov. upokojencev na Holmes Avenue ima jutri, v sredo, ob dveh popoldne sejo v Slov. domu na Holmes Ave. Na dnevnem redu je razgovor o pripravi piknika, ki je določen za 16. julij na ADZ izletniških prostorih v Leroyju.
Kres ima vajo—
Kres ima jutri, v sredo, zvečer ob 7.30 redno vajo v Baragovem domu.
Priporočajte A.D. tem, ki jo še nimajo!
so po komaj 8 dneh vrnili iz vesolja opico Bonny, ki bi po načrtih imela ostati tam 30 dni. Poskus naj bi pokazal vpliv dolgotrajnejšega bivanja človeku podobnih bitij v vesolju. Čeprav je letalo zgrešilo vračajočo se vesoljsko vozilo, so to rešili pravočasno iz morja. Opica je pri tem ostala živa in brez posebnih vidnih poškodb.
NEW YORK, N.Y. — Glavni tajnik ZN U Tant je v posebnem poročilu Varnostnemu svetu dejal, da se vrši na področju Sueškega prekopa dejanska vojna in da bo morda treba umakniti od tam opazovalce ZN, ker ti ne morejo uveljavljati določil premirja, so pa v stalni življenjski nevarnosti. Tant v svojem poročilu kaže na Egipt kot glavnega kršitelja premirja.
I
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 8, 1969
Ameriška Domovina
/»•fVTIB l/ic-zirw—IlOfVII
6X17 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
i	NAROČNINA:
fc Združene države:
t $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
^	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto
I	SUBSCRIPTION BATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 montha Friday edition $5.00 for one year

SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
S3
No. 128 Tuesday, July 8, 1969
Kitajski komunizem in Azija
Vsi znaki kažejo, da se je rdeča Kitajska odločila, da bo zopet posegala v mednarodno politiko. To je znova sprožilo vprašanje o nevarnosti kitajskega komunizma. Komu je nevaren, kdaj bo postal resnično nevaren?
Morda da na to vprašanje še najbolj nazoren odgovor bivši Johnsonov tajnik za narodno obrambo Clifford, ki spada med najbolj vplivne in čislane ameriške politike za kulisami. Njegovo mnenje je do sedaj vpošteval po zadnji svetovni vojni še vsak predsednik ne glede na strankarsko pripadnost. Je pa tudi vsakega na svoj način reševal iz zadreg.
Clifford je na svojem zadnjem nastopu na televiziji zelo odkritosrčno priznal, da ni mislil zmeraj enako o nevarnosti kitajskega komunizma. V začetku ni dvomil v pravilno gledanje naše diplomacije, ki je videla in deloma še vidi v kitajskem komunizmu valjar, ki bo zdrobil vso vzhodno Azijo, ako ga kdo pravočasno ne ustavi. O tem je začel dvomiti približno takrat, ko so indonezijski generali preprečili komuistično revolucijo v Indoneziji in pri tem z ognjem in mečem uničili vse, kar se je tam pokazalo kot komunizem. Kitajska reakcija na ta pojav je bila izredno mila, samozavest indonezijskih protikomunistov pa zelo velika. To je Clifforda speljalo na misel, da je začel opazovati, kako se dejansko drugi narodi v vzhodni Aziji obnašajo do komunizma. Ugotovil je, da se ga sicer bojijo, da pa ne verjamejo v tako imenovano domino-teorijo, ki je bila takrat v Ameriki zelo v časteh. V besedah so bili seveda vsi azijski politiki zelo zaskrbljeni, v resnici se pa iz te zaskrbljenosti ni nikjer v Aziji rodila posebna akcija proti komunizmu kot političnem gibanju. Na novo so začeli ocenjevati nevarnost komunizma povsod, na Japonskem, na Filipinih, v Novi Zelandiji, Avstraliji, Maleziji, Burmi, Indiji, Pakistanu itd. Nikjer se niso potrudili, da bi pripisovali komunizmu nekdanjo udarnost.
Med tem se je stopnjeval spor med Peipingom in Kremljem. Čim hujši je postajal, tem manj se v vzhodni Aziji govori o komunistični nevarnosti. To je Cliffordu posebno padlo v oči. Vse to ga je napeljalo, da je preocenil svojo sodbo o kitajskem komunizmu in pri tem vpošteval, da Kitajska ne pomeni ničesar v zraku in na morju, na suhem pa le toliko, kolikor bodo kmalu zaceljene rane, ki jih je kitajskemu komunizmu zadala znana kulturna revolucija.
To je Clifforda pripeljalo do sklepa, da je treba tudi našemu varuštvu nad Južnim Vietnamom dati novo vsebino: poudariti je treba Južnim Vietnamcem, da se morajo reševati sami, Amerika jim lahko samo pomaga, ni pa njena dolžnost, da bi jih reševala. Ta posel morajo opraviti sami. Na tem stališču stoji Clifford še danes.
S svojim stališčem je Clifford prehitel Johnsonovo politiko, ni je pa mogel preusmeriti, je bilo že prepozno. Ni pa svojega stališča skrival tudi pred Nixonom, ki ga je bolj vpošteval kot njegov prednik Johnson.
Cliffordova sodba o oceni nevarnosti kitajskega komunizma za vzhodno Azijo je močno odjeknila v naši javnosti. Kakšne posledice bo to imelo, ne vemo. Važno je zaenkrat le to, da postavlja nevarnost kitajskega komunizma v novo luč, da za ameriško politiko trenutno ni tako nevaren, kot smo mislili dolga leta.
V	Kremlju mislijo drugače. Na prvi pogled se to zdi neverjetno. Pa je vendarle res. Sovjetsko zvezo skrbi namreč kitajska zahteva po novi razmejitvi v Sibiriji in Srednji Aziji. Podobno zahtevo je Peiping stavil edinole Indiji, pa še tam ni vneto in vztrajno zastopal svojega stališča. Kitajski pohlep po sibirski zemlji je nekaj drugega: spada med stalne kitajske narodne cilje, pa naj v Peipingu vladajo tovariši ali kronane glave.
V	Kremlju so na to reagirali ne samo na vojaškem, ampak tudi na političnem polju, da ne omenjamo partijskega. Premaknili so precej svojih divizij proti meji s Kitajsko. O tem je menarodna politika prilično dobro poučena, akoravno nima točnih številk.
Vztrajnejše je delo sovjetske diplomacije, ki si je postavila cilj, ustvariti političen obroč okoli rdeče Kitajske. Na to misli le redko kdo. Kremelj postopa namreč zelo previdno in brez vsake propagande. Ima pa pri tem več želez v ognju.
Najprvo skuša poravnati vse medsebojne prepire med kitajskimi sosedi. Tipičen je slučaj odnosov med Indijo in Pakistanom. Obe deželi mejita na Kitajsko, obe imata med seboj obmejne spore, med obema ni pravega miru. Sovjetska diplomacija si je postavila nalogo, da miri sprta soseda. Ta posel vrši sam sovjetski ministrski predsednik Kosygin, ki zelo rad obiskuje Indiio in Pakistan. Moskva miri tudi Pakistan in Afganistan, Afganistan in Iran. Vpliva na Burmo, da se v Rangunu ne repenčijo nreveč nad Tajsko. Skuša vplivati na levičarske struje v Maleziji, da se ne grizejo preveč med seboj. Gleda, da se Indonezija ne prepira s svo-
jimi sosedi. Skuša biti v dobrih odnosih s Filipini in Japonsko. Kroti, kolikor se da, tudi tovariše v Severni Koreji. Napenja vse sile, da bi Kambodžo pripravila do stvarnejše presoje položaja v vzhodni Aziji.
Pri tem ne ponuja vsem tem državam nobene zveze po vzorcu bivšega ameriškega državnega tajnika J. F. Dulle-sa. Začasno bo zadovoljna, ako vladajo med čim večimi prijateljski odnosi. Ko se bodo ti sosedje navadili drug na drugega, bo prišel čas za tesnejšo povezavo. Samo ob sebi se razume, da skuša Rusija z vsemi temi državami imeti dobre gospodarske stike in jim dela usluge, kjer le more.
V Peipingu bi bili slepi, ako bi vsega tega ne videli. Zato so tudi tako divji, kakar jim pride na misel Sovjetska zveza.
Taka sovjetska politika mora naravno ugajati naši diplomaciji, saj ji odvzema dobršen kos dela proti kitajski napadalnosti. To v Moskvi vedo, so pa zadovoljni, da Amerika svojega veselja nad tem ne obeša na veliki zvon. Če bi to delala, bi samo kazila ruske načrte, kar bi ji posredno le škodovalo. Tako vlada med Washingtonom in Moskvo glede Kitajske tihi sporazum, ki ga malokdo opazi, je pa tem resničnejši, čim bolj odgovarja obojnim interesom, sovjetskim in ameriškim.
! Joliet, 111. — Letošnja pomlad :je bila kakor kak “kujav” 0-trok. Zgledalo je, da ni vedela, s kakšnim vremenom naj bi nam postregla. Tiste dni koncem suš-ca, ko se je uradno po koledarskih predpisih nam javila, se je par kratkih dni lepo obnašala. Prav zadnje dni v sušcu je pa vreme brcalo kakor kak lev v a-friških planjavah, ko se poslav-nja s tega sveta.
Nekaj dni v sušcu in zopet v malem travniku je bilo par lepih in toplih. Kot taki so nas zvabili, da smo si mnogi poiskali svoje lopate in motike ter smo prekopavali vrtove, sejali že solato in. drugo zelenjavo. Pa je nas zopet zvito vreme za nos potegnilo. Sledile so mrzle noči s slanami, številnimi deževnimi dnevi in naše setve in saditve se niso tako obnesle, kakor smo si ieleli. Pritožiti za to se pa seveda nimamo kam glede tega. V Washingtonu še niso, kolikor mi je znano, ustanovili kak tak “oddelek”, ki bi bil pooblaščen gledati in skrbeti, da bi bili deležni v naši demokratični deželi takega lepega vremena, kakor bi si ga vsak “stric ali teta” vsako uro ali vsak dan poželela. Zato se vreme obnaša kakor se. Nad tem še nimamo kontrole, le lahko se mu umaknemo pod streho, kdor jo ima.
Ko smo pred par dnevi takole govorili o tem pri Juretu, jaz in Nick, se je Nick potegnil iz svo-|ih hlač in je glasno vprašal mene in Jureta takole:
“Vidita! Vreme se po svoje obnaša. Narava in njene potrebe, ki jih mi ljudje vseh ne razumemo, zakaj je potrebno, da se tako obnašajo. Ljudje vseh rodov in plemen se tudi po svoje obnašajo. Nekateri bolje — večina 'zmed njih pa prav slabo. “Poglejta," je uprl oči v naju, “kaj se dogaja v raznih ozirih in zadevah med nami v Ameriki. Dan za dnem demonstrirajo po kolegijih in univerzah in zahtevajo od učiteljev in profesorjev, kaj in kako jih naj uče. Študentje komandirajo vse, ne pa učitelji in načelstvo šol. Kaj bo šele, ko bodo ti neposlušni sitneži prišli na kake položaje? Po svoje bodo vozili, dokler ne bodo vse zavozili.
Se spominjata, kaj je vse na-glašal pok. Kennedy ob umestitvi leta 1961? Kaj glasno je izjavil in apeliral:	“Ne vprašujte,
kaj naj Amerika stori za vas — ampak vprašajmo sebe, kaj moremo mi napraviti za Ameriko!”
Vprašanje je na mestu, le iz-gleda, da ga premnogi beli, še bolj pa črni, niso prav razumeli.
BESEDA IZ NARODA
Zgleda, da so si ga razlagali prav nasprotno po načelu in zahtevajo, da jim naj Amerika da nekaka “nebesa”, na podlagi “civilnih pravic” — to je, taka “nebesa”, kakršna sami predlagajo. Kennedy je prvi začel sanjati. Za njim Johnson, ta pa jč naglašal in razglašal ideje za “veliko srečno družbo”. In kaj imamo iz vsega tega? Sledilo je precej gospodarskih razmetavanj — zraven še vojna, ki. žre bilijone... Naš dolar je vsak dan bolj “šibek”. Vsak dan se manj kupi z njim. Kam bo nas ,to pripeljalo?”
Tako Nick gleda na svet.
Jure je med tem resno gledal na Nicka, kar na obrazu se mu je bralo, da se je čudil Nicku, da je toliko povedal o sitnih razmerah, kakor je povedal. Nato je pa Jure spregovoril:
“Je precej res, kar omenjaš, Nick. Da je, Kakor je, so seveda razlogi. Amerika je demokratična, svobodna dežela. Svobodno, to pošteno svobodo je treba prav razumeti. Ta ima svoje meje. Kdor jo prav razume in pozna, ta ve, kje so meje zahtev, takih zahtev, ki morajo imeti določene poštene meje. To je, kaj je mojega, do česa sem upravičen po takih in takih okoliščinah, zaslugah in razmerah in do česa nisem upravičen, če grem preko teh mej, sem v tujem teritoriju zahtev. In če segam nekam dalj, do česar sem upravičen, delam že drugim krivice. Mi ljudje take razlage težko razumemo, dasi so lahko razumljive. Ampak to, da vsak le sam sebe pred vse drugo postavlja, to je tisti “zlomek”, ki nas povprečneže zaslepljuje, da ne vidimo to, kar je dobro za nas, moramo privoščiti tudi drugim in jim pomagati, da bi prišli do tega. To zadnje je najtežje.
Seveda, tisti, ki pričakujejo in so mnenja, da jim družba vse dolguje, neglede, če kaj dopri-našajo k napredku družbe, so prav tako na potih napačnega razumevanja d e m o k racije in svobode. Ti jo umevajo in razlagajo po svoje, največkrat tako: Kar je tvojega, je tudi moje ■— to, če tudi niso za dobro in napredek tega nikdar niti prsta dvignili. ..
No ja, razumeti je seveda treba, da imajo tudi mladi gotove pravice do lastnih mišljenj, v katerih gledajo in vidijo svojo bodočnost. Vsak rod vozi nekako po svoje. Mnogi dobro — nekateri slabo. Previdni poslušajo in vpoštevajo skušnje prednikov. Skušnje družijo s svojimi načrti in uspevajo. Tisti, ki pa vse iz preteklosti prezirajo in zametujejo — navadno tudi sami nimajo nič, ali pa le malo dobrega. Iz enega ekstrema skačejo v drugega in njihova, priza-aevanja rodijo le polomije.
Nelčaj takega počenjajo tisti mladci po naših šolah, ki zadnje čase zahtevajo z upori, nasilji itd., da se jim da, kar v svoji zmedeni d o m i š Ijiji zahtevajo. Ker večina njih nima tistih živ-
Ijenskih skušenj, kaj je prav in kaj ni prav — jih vodijo neke lastne duševne nadutosti, katere možnosti, kaj je mogoče in kaj ne, ne poznajo, zato v neprevidnosti divjajo.
Vse to, pa zgleda, da tudi neke sile vse to razpihujejo po načrtih. Na starih drevesih se vcepitve ne prijemajo rade. Na mladih pa. Zato trenirani agenti radikalnih mišljenj vcepljajo v misli uporniški duh in to tako, da se mladci ne zavedajo, kaj jim taki agenti vcepljajo v glave.
Vesta, večkrat premišljujem, če bo šlo tako naprej, kakor gre med našo mladino po višjih šolah, da ne bo dolgo, ko bo naša Amerika v takem socialnem “hi-povstvu”, v katerem bo malo zraka za pravo zdravo demokracijo in svobodo.
Tako je Jure nama povedal svoje mnenje o teh homatijah, o katerih se toliko čuje vse od lani sem in izgleda, da jih ne bo še kmalu konec.
Pozdrav vsem, pa še drugič kaj.	Tone s hriba
■-----o------
Slovenski tečaji v počitnicah
CLEVELAND, O. — Večkrat je že bila sprožena želja, da bi otroci slovenskih staršev, pa tu di drugi otroci, ki bi jih zanimalo, obiskovali po več krajih ZDA tečaje o slovenščini. Da ne bi bilo to samo pouk, ampak da bi otroci imeli tudi počitnice zraven, bi se lahko zbrali počit-tniški kraji v raznih predelih ZDA, kamor bi otroci šli na določen čas. To bi predvsem veljalo za one otroke, ki med šolskim letom nimajo priložnosti obiskovati tečaje slovenščine, ki pa bi se radi vsaj malo naučili slovenskega jezika. Ideja ni nova, saj imamo že leta po raznih univerzah poletne tečaje v raznih jezikih.
Za one, malo starejše, pa tudi za akademike in odrasle, ki jih bi zanimalo, pa bi se nekje pri redil poletni tečaj za slovensko in slovansko literaturo. Zopet naj bi bil tak kraj izbran, kjer bi se udeleženci lahko malo odpočili. Če bi se dalo, bi se celo lahko tako naredilo, da bi se dobilo univerzitetni kredit za o-biskovanje, če bi kdo želel.
Podajam ti dve ideji naprej vsem -Slovencem in vsem, ki se za slovenski jezik in literaturo zanimajo, in dajte, poskušajmo stvar uresničiti. Imamo več Slovencev v Ameriki, ki so popolnoma sposobni voditi ne samo take tečaje v slovenščini, ampak tudi v slovenski in slovanski literaturi. Le-ti bodo z veseljem priskočili na pomoč. Le poklicati jih moramo.
Stanko Meršol
Euclidski upokojenci vabijo
CLEVELAND, O. — Euclidski upokojenci imajo svoj poletni izletniški dan na pikniških prostorih (na farmi) SNPJ na Heath Rd. v sredo, 9. julija. Tudi letos bodo servirale izkušene kuharice dobro kosilo za vse, ki se priglasijo, po znižani ceni — za člane samo $1, za nečlane $1.75.
Če še nimate vstopnice, se hitro javite pri tajniku J. Zamanu IV 1-4871 ali pri blagajniku A. Bozichu 481-7094. Za ples bo igrala mladinska godba iz Col-linwooda.
Članstvo, kot njih družine, kot članstvo drugih klubov in prijatelji ste prijazno vabljeni, da prihitite na ta piknik, kjer bomo skupaj preživeli lep in prijeten popoldan.
Za tiste člane, ki nimajo svojih avtov, bo vozil bus izpred Slovenskega društvenega doma ob 12. uri, nazaj pa ob 7. uri zvečer.
Pridružite se temu poletnemu razvedrilu!
Leo Poljšak
Nekaj misli ob upokojitvi župnika Leona Kristanca
OAKLAND, Calif. — Kdor pozna g. župnika, krepkega, gibčnega, polnega energije, brez sivih las, bo težko verjel, da je g. Kristanc s 1. junijem šel v pokoj v Stockton, Kalifornija.
Bogato in plodonosno je bilo njegovo delo, pa naj bo to v domovini, begunstvu ali Ameriki. Kot izbornega organizatorja, z velikim, praktičnim čutom, ga je pokojni škof Rožman poslal vedno tja, kjer je bilo treba kaj spraviti v red. Če je bila kje kaka hranilnica v zagati, je škof vedel, da se na g. Kristanca lahko zanese. Skrajno zanemarjeno faro Prežganje je v kratkih letih uredil v cvetočo župnijo, popravil farovž, cerkev, uredil gospodarstvo, le škoda, da so ga Nemci med vojno pregnali in mu prekrižali nadaljne načrte.
V	težkih letih begunstva je znal vliti obupanim pregnancem novega poguma in veselja. Priden kot čebela je zbral na trak naše najlepše pesmi, ki še sedaj razveseljujejo domove premnogih družin v tujini in mladini rojeni v inozemstvu odkriva vso lepoto in bogastvo našega jezika.
Kjerkoli je služboval v Ameriki, je pusti trajen spomenik. Da-siravno ni imel samostojne fare, četudi mu je bila večkrat ponujena, je znal vliti cerkvenemu življenju novo lepoto in poezijo. Zamisel procesije naj mlajših, ko mala deklica, oblečena v belo, nese Novorojeno dete med polnočnico v jaslice, ob spremstvu drugih otrok, s prižganimi, svečkami, ob zvonjenju zvončkov, je bilo za vse vernike vedno veliko doživetje, ki je lepoto božične noči še bolj povzdignila. Enako bi lahko omenil obrede Velikega petka.
Skoro povsod, kjer je služboval, je podaril cerkvam od njega, po njegovi zamisli narejene jaslice, jaslice, ki jih je težko, da ne rečem, nemogoče dobiti enakih.
V	lesorezu je velik umetnik, kar pričajo ne samo mnogoštevilne jaslice, ampak tudi slovenska znamenja — vodnjaki s križem.
V	razvajeni, večmilijonski Bay area se ljudje pred njegovimi znamenji ustavljajo in se vprašujejo, kdo je umetnik, ki je znal vliti toliko poezije in lepote ter ljubezni do vere.
Skoraj bi zamerili g. župniku, da je šel v pokoj,'četudi si ga je s tolikim delom in žrtvami pošteno zaslužil, če ne bi vedeli, da je za njega “pokoj” le druga beseda za novo delo. Po komaj tritedenskem bivanju v modernem katoliškem domu za upokojence v Stocktonu, je že uredil kapelico in poskrbel za dnevno službo božjo v domu, da se te lahko udeležijo tudi bolj onemogli upokojenci.
G. župniku želimo še mnogo srečnih let!	V. P.
Kačarjev Janez
STOCKTON, Calif. — Pod oknom pisarne takratne taboriščne bolnice v Senegaliji je stala mati-zdravnica s svojima otrokoma.
Približal sem se. Po kratkem pomenku in medsebojnem spoznanju je gospa z roko pokazala, rekoč: “To je naš Janez, ona pa njegova sestra Marija.”
Nasmehnil sem se in izmenjal prijazne besede. Dolgo je od takrat, pa vendar nepozabno leto 1945.
Dvoje svetlih oči 11-letnega fantiča sta obstali na mojem o-brazu. Tujec — pa vendar prijatelj, sedaj pod isto streho. Čeravno tih, je vendar prekinil večkrat naš pogovor. Nasineh mu je bil prisiljen, da bi 's tem pokril notranje bolečine.
Pred njjim je stala slika raz-sulega mladostnega življenja. Bog, narod, domovina. Vsakodnevna poročila o zločinih, ki so
s krvjo oškropila naše gozdove in kraške jame, so ga utrjevala v ideji, radi katere je bežal in razumel, da mu ni povratka, dokler bo rdeča roka gospodarila nad njagovim rojstnim krajem! Vsak nadaljni mesec je prinesel i z b o 1 j š anja. Slovenska mladina' je stopila v svojo šolo, katero smo odrpli v taborišču. Janez je bil eden tistih. Črpal je nauke, nadaljeval, kar je moral prekiniti.
Za taboriščem je bilo morje. Često se je zaustavil na drobnem pesku morske obale. Gledal je v temnomodre valove Jadranskega morja, kjer po njemu hrastov brod, vozi bo slovenski rod .. .
Kar naenkrat me vpraša, ko je izdeklamiral nekaj nepoznanih verzov: “Ali vam ugaja?” Lepo je moje delo, sam sem zložil,” je hitel z razlago. Ko je videl, da mu ne lažem s pritrditvijo pohvale, se je ves vesel zasukal na nogi, brcnil v sviž in odletel proti taborišču nazaj.
Nisem kasneje v življenju več mislil o njegovih verzih, dasi-ravno smo ga imeli često v mislih. Bil je prijazen in prikupen fantič, rad je govoril o svojih starših, o njihovem delu in napredku, kot zdravniški vedi, kazal globoko ljubezen do svoje sestre in strica Francija, kateri je bil tudi v tem taborišču. Videli smo ga na odru pri slovenskih prireditvah, v šoli, v prostih urah pa se je zelo rad zadrževal na morski obali ali igral odbojko. Vedno pa je imel dovolj časa za učenje in prijazen pomenek.
Danes je to le še spomin. Dolgo je že od časa, ko smo se poslovili, dolgo, res dolgo. Pravzaprav mrtvi drug drugetnu, le pisana beseda je medsebojna vez. V spominih hodimo nazaj v našo grenko preteklost, v mladost, v trpljenje in borbo za obstanek.
Težko pišem te besede, saj' sem s tem črtal ime slovenskega begunca iz seznama preko 350 beguncev, ki so si v tem prvem svojem taborišču postavili skromen, začasen dom.
Takrat je bil Janez fantič, in kot čitamo v zadnjem članku, ki je bil objavljen v A.D. z dne 9. junija t. L, je v najlepši dobi 35 let svoje starosti zaprl svojo knjigo življenja.
Prišel bo dan, ko bo ta knjiga 350 in več imen ponovno odprta. Takrat bomo ponovno čitali, kar je ustvaril ta po širnem svetu malo poznani, talentirani slovenski pesnik.	'| if ifi||
Otroške sanje o bodočnosti, o povratku v belo Ljubljano leže zakopane v tihi argentinski zemlji. Utrudila ga je dolga pot in neizčrpno bogastvo tega talenta počiva v zemlji.
Malo sva se poznala, dragi Janez, pa vendar dovolj, da sem napisal te skromne besede. Prazen je prostor, kjer si ostajal, trajen spomin pa ne bo prenehal.
Rad bi prisluhnil Tvoji gomili in dejal: “Hvala v svojem in narodovem imenu, za katerega si žrtvoval svoj talent.
Počivaj v božjem miru, Tvojim najdražjim pa moje in naše globoko sožalje!
Maks Simončič
IZ NAŠIH VRST
Toronto, Ont. — Spoštovani! Čas res hitro beži in zopet moram obnoviti naročnino za moj ljubljeni list. Da ne boste imeli nepotrebnega dela z obveščanjem, Vam pošiljam naročnino že malo preje in prilagam 2 dolarja za tiskovni sklad.
Ameriška Domovina mi je zelo priljubljena in ne bi mogla biti brez nje. Z velikim zanimanjem prečitam vse, kar pišete. Škoda, da Kotičkov striček zaenkrat ne bo pisal, ker je šel na počitnice.
Vse prav lepo pozdravljam, posebno gospo Debevec in gospo Lipovec. Vaša
Helena Mauser
AMERIŠKA DOMOVINA,
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Slovenski dnevi
Slovenci v Kanadi bomo letos praznovali v svojem “glavnem mestu” Torontu že svoj X. SLOVENSKI DAN. V teh časih in v današnjih okoliščinah, ki narod-no-idejnemu delu niso naklonjene, je to vsekakor lepa obletnica. Ob tej obletnici je na mestu samo želja, še več, volja, da bi drugo desetletje slovenskih dni bilo vsaj tako lepo in uspešno kot prvo. Upanje v to imamo, ker vidimo na slovenskih dneh več in več mladine: med pevci, med telovadci, med plesalci narodnih plesov, med udeleženci. Starši, roditelji te mladine, so ji dolžni ohraniti slovenske dni, da bodo ti dnevi izraz njene povezave z našo in naših očetov preteklostjo, obenem pa obljuba, da slovenska krščanska tradicija ne sme imeti konca. Za to tradicijo so delali in se potili ter tudi kri prelivali najboljši sinovi slovenskega naroda in največji naši duhovi. Tako so SLOVENSKI DNEVI:	|	; jtf'j /
Prazniki slovenskega spomina. Ta nas vodi nazaj k ustoličevanju slovenskih knezov, k razgovorom pod lipo, na tabore, na shode in zborovanja, na nastope slovenske mladine, na množična romanja ter nam kaže kraje in načine, kako so Slovenci v svobodni preteklosti izražali svoje zahteve in skupaj polagali temelje narodno-verske bodočnosti.
Prazniki slovenske obljube. Na slovenskih dnevih, ki jih skupaj množično obhajamo, tu-th skupaj obljubljamo: Ne bomo zapustili poti, ki je naš narod pripeljala do pokristjanjenja pred 1100 leti do danes; in to je pot zvestobe samemu sebi, svojemu rodu in njegovi samostoj nosti ter zvestobe Bogu.
Prazniki slovenske svobode. Na njih se zbirajo slovenski svobodnjaki, ki so sami našli pot na tuje, “da si prosto vol’jo vero in postave”. Na teh naših zborih odmeva svobodna slovenska pesem in svobodna slovenska misel dobiva svoj glasen izraz, da se sliši tja do zemlje pod Triglavom in tja do bratov v Panonski nižini in do onih Vs belokranjskih goricah.
In ko vse to povežemo v en pušeljc, so slovenski dnevi prazniki slovenstva, prazniki daleč od slovenske domačije, a prazniki na srcu Slovenije.
Na svidenje na X. SLOVENSKEM DNEVU, da bomo skupaj praznovali slov enski narodni praznik zadnjo nedeljo v mese-cu juliju v letu Gospodovem 1969.	Prireditelji
di je bil nastavljen dosedanji kaplan g. Anton Zrnec C.M. Njegova desna roka mu bo ostal g. Jože Časi C.M. Čez čas mu bodo višji predstojniki poslali še eno duhovniško moč iz Slovenije.
G. Anton Zrnec je prevzel posle novega župnika v nedeljo, 22. junija. Naj mu Bog modrosti in moči da obojega, da bo kot duhovni pastir mogel biti vsem vse. To prošnjo pošiljamo k Vsemogočnemu, ko novemu g. župniku čestitamo.
Ker dosedanjemu g. župniku nismo imeli več prilike reči besede zahvale v slovo, mu pa na tem mestu izrečemo željo, da bi njegova pota bodočnosti bila srečna in blagoslovljena. Por.
Slovenski glas
z Madagaskarja
“Tisočekraten in prav iskren Bog povrni za nakaznico, ki sem jo prejel pred par dnevi. Vsak cent bo uporabljen tako, da bo neposredno ali posredno Malga-šem v telesno in duhovno korist. Sicer navsezadnje, kar velja pred Bogom, je žrtev, ki jo vsak izmed vas doprinese, ko zbirate za misijone. Pred kratkim sem prejel pismo desetletne deklice, ki pravi: ‘Pridno zbiram denar in ko se bo nabralo za en dolar, ga Vam pošiljem.’ Lahko si predstavljate, koliko velja takle dolar, zbran na podlagi majhnih, vsakdanjih žrtvic majhnega o-troka. To da misijonarju toliko moči, da je tudi on pripravljen na žrtve . ..
Danes vam ne bom veliko pisal in opisoval, prvič, ker tu v Ambositri, kjer študiram malga-ški jezik, skoraj ni misijonsko področje, ampak čisto pokristjanjen kraj; drugič pa, ker me čas malo baše; pozneje vam pa ne bo manjkalo novic iz našega misijona Vangaindrano. Iz pripovedovanja g. Silva Česnika, ki
Slovenci v Windsorju
WINDSOR, Ont. — Na najjužnejšem delu Kanade leži prijazno mesto Windsor, ki ima približno 200,000 preb ivalcev. Zadnja tri leta se je močno razvilo in se širi na vse strani. Gospodarski položaj je dokaj dober. Od Amerike nas loči le most in predor pod vodo. Tudi podnebje je dokaj ugodno. Mestu daje poseben poudarek naglo širjenje univerze.
V tem mestu živijo priseljenci raznih narodov, kakor je to po vsej Kanadi. Slovencev je kakih 150 družin, če vključimo tudi narodnostno mešane zakonce. Od teh je precej staronaseljen-cev; en del je emigrantov, ki so prišli po drugi svetovni vojni; pa tudi sedaj še vedno prihajajo med nas iz domovine. Za vse je dovolj kruha in svobode. Otroci se hitro vživljajo v nove razmere; starejši pa še radi pomo-drujejo, kako je bilo nekdaj doma; novonaseljenci pa vedo povedati, kako je danes doma in da je srečen tisti, ki more po svetu za kruhom.
Leta 1943 so takratni Slovenci v Windsorju ustanovili pevsko društvo “Zvon” in za mladino “Zvonček”. Dokler je zdravje dopuščalo ge. Debevčevi, da je redno zbirala okoli sebe pevce, je bilo delovanje živahno. Za mladino je počasi zamrlo, ker ni bilo delavcev, ki bi poprijeli za delo. Zadnja leta pa ob misijonu spremlja ljudsko petje g. Tone Jeraj.
Gojili so željo po slovenskem tečaju, kakor je to po drugih naseljih, kjer so Slovenci, a niso imeli moči. Pa tudi to se je premostilo, ko so se družine preselile iz Argentine. Ob času misijona leta 1966 se je ob navzočnosti g. misijonarja Toneta Zrnca C.M. ustanovil šolski odbor, ki je imel skrb za redno poučevanje tečaja. Letos je ta tečaj zaključil tretje leto po vzorcu prejšnjih let s primerno akade-
Odmevi iz prerije
LETHBRIDGE, Alta. — Danes se začenja poletje, pa po vremenu sodeč je nekaka pomota v koledarju. Nebo nam že drugi dan temeljito zaliva, pa imamo moče že nekaj tednov preveč, sonca in gorkote bi rabili za rast in seve boljše razpoloženje. Je menda res tudi z naravo nekaj narobe, saj smo imeli sredi junija obisk zime z dvema palcema mokrega snega, prej pa nekaj dni slano, da smo pokrivali vrtove, oz. občutljive sorte zelenjave. V Edmontonu in okolici je živo Sjrehro spolzelo do 22° F. in seve temeljito posmodilo vrtove in polja, ponekod do popolnega uničenje in so bili farmarji prisiljeni vse podorati in posejati pozne posevke. Tudi nam na jugu Alberte ne prizanaša, vendar nas slana tako težko ni potipala. Je pa vsa rast v zamudi, ker ni nič kaj toplo kot ponavadi, čeprav smo v tako lepo opisovani
sončni Alberti...
*
V sosednji Britski Kolumbiji je ogromno še neizkoriščanih prirodnih zakladov, toliko vsega skriva zemlja, da ne vedo, kje in kako pričeti z izkoriščanjem zemeljskih dobrot. Ker doma ni denarja za vse, se ponuja tuj kapital za izkoriščanje. Pred-
Žalostna, vsako pozno pomlad in poletje ponavljajoča se zgodba so obširni gozdni požari. Ti so vsako leto številni in zavze-mejo velikanske prostornine stotine kvadratnih milj. Samo v Kampioos okrožju sredi Br. Kolumbije so strele načele novih 76 požarov, tako da trenutno samo v Br. Kolumbiji gori 312 požarov... Kolika je škoda, menda samo Bog ve, ker za boj proti vsakemu požaru je treba ljudi, vodnih bombnikov, helikopterjev in vsemogočih velikih strojev, ki podirajo in omejujejo s presekami širjenje ognja. Sicer tu in tam nalivi pomagajo gasilcem, a kaj ko pa morda ure pozneje vetrovi načno nov pekel. Proti takemu divjanju narave je človek velikokrat kaj malo uspešen, in tako je tri četrtine vseh požarov nekontroliranih. Uboga je divjad in ponekod so izselili prebivalce sicer malih naselij, ki jim groze bližajoči se požari.
V Alberti gori 18 gozdnih požarov, le eden je nekontroliran. Tudi v Saskatchewanu gore gozdovi in 55 požarov je znanih v Yukonu. Si lahko predstavljate silo in grozo požara, ko zagore sto in več let stari lesni orjaki, od katerih bi vsak dal dovolj le-vsem Amerikanci in Japonci.'sa za celo stavbo? In če tej uni-Japonski predvsem manjka su- čujoči grozi še vetrovi pritakne-
jo tam že od meseca novembra, mijo, na kateri se spomnimo na-
PROSIMO SPOROČITE!
Torontske naročnike lepo prosimo, da nam sporo-če novo spremenjeno številko svojega poštnega o-koliša, da bodo list hitreje prejeli.
Vsem prav lep pozdrav!
Uprava
Ameriške Domovine
Duhovniške spremembe
Priljubljeni duhovnik in župnik slovenske župnije pri fari sv. Vladimira v Montrealu je bil poklican v Slovenijo. Njegovo naesto v Montrealu je zasedel g. Andrej Prebil C.M., dosedanji •župnik pri Mariji Pomagaj v Torontu. Za novega župnika prve slovenske župnije v Kana-
sklepam, da smo Slovenci sprejeli najbolj reven in zanemarjen kot Madagaskarja. Vse o-blasti, prej francoske in sedaj domače, se obračajo le bolj proti sredini otoka, kjer je podnebje bolj ugodno, ljudje pa bolj pridni in delavni. Poseben pojav in obenem problem je silno velik procent mladega življa, ki čeprav študira, potem nima kje dobiti službe. Bodočnost otoka je v živinoreji in poljedelstvu. A obdelujejo polje z lopatami; cest ni, mostov tudi ne. Cez reko vas pelje brod. Jaz moram petkrat na tak brod, predno pridem od tu do našega misijona. In vendar je otok lep, naravnih lepot ne manjka; rudnin ne izrabljajo, ker ni cest, ni kapitala, ni pristanišč. Včasih si mislim,' ko bi oblasti posodile otok Nemcem, Amerikancem ali Kanadčanom, bi v kratkem času napravili raj na tej zemlji. Seveda ostane še drug problem: da bo kdaj raj, mora tudi človek postati raja vreden; tega pa ne more doseči nobena država, ampak le božja milost in vaše ter naše požrtvovalno misijonsko delo. Človek pomaga' Bogu pri ustvarjanju raja, ki ne bo na zemlji nikdar dosežen pred koncem sveta, ki pa začenja v srcih vseh, ki poznajo Kristusa in občutijo veselje otroštva božjega. Za danes končam, pa kmalu “na svidenje”. Bog živi! Vdani France Buh.”
POSLUŠAJTE SLOVENSKE PLOŠČE
X^KO SOBOTO OB 2 POPOLDNE NA CHIN-FM 101, TORONTO ODDAJO “ŽELELI STE-POSLUŠAJTE” VAM PRINAŠA CEN-IRAL NEWS, NAJVEČJI DISTRIBUTOR ZA .PLOŠČE, KNJIGE IN ČASOPISE V KANADI. Za informacije pišite na
CENTRAL NEWS & VARIETY 256 Aug-usta Avenue
Toronto 2B, Canala Telefon: 924-5370
ših mater in očetov. Letos smo imeli to akademijo na bližnji farmi na prostem 4. maja. Zbrali so se le starši učencev in ožji prijatelji. Ker je bil krasen sončni dan, so otroci uživali na prostem pri različnih igrah; do-raščajoča mladina se je ob žogi in svojih igrah enako lepo zabavala. Starejši pa so v prijateljskem pogovoru obujali spomine tako, da je popoldne prehitro minevalo. Proti večeru se je pa razvnela naša slovenska pesem ob spremljavi harmonike, ki jo je igral g. Viktor Javornik tako močno, da kar nismo mogli iti narazen. Poslavljali smo se vsi srečni in' zadovoljni z mislijo, da si še želimo podobnih popol dnevov v prosti naravi. Sedanji predsednik šolskega odbora je g. Janez Grebenc.
Prav tako se je v decembru leta 1966 ob navzočnosti g. Toneta Zrnca ustanovila mladin ska organizacija za dekleta fante. V njej je sama študirajoča mladina. Ti mladi so ob sto letnici Kanade veliko delali in tako predstavljali Slovence pri vseh javnih nastopih v mestu. Celo leto so bile priprave in skoraj vsak teden ob ponedelj kih se je takratna predsednica gdč. Mara Grebenc udejstvovala na sejah mednarodnega odbora v mestni hiši. Če je bila ona zadržana, jo je nadomestovala namestnica. Veliko pozornost so vzbujali ti mladinci ob javnih nastopih v narodnih nošah in narodnimi plesi. Danes šteje ta organizacija 27 članov in članic. Predseduje ji gdč. Mildred Fister.	'S ¥j
Obe ti dve ustanovi imata problem, ker ni lastnega doma. Pa je božja previdnost tudi to rešila na lep način. M. M-ič (Dalje prihodnjič)
Kot vsi čitamo, je svet veli- dognalo, da preko 90% odrasle-
kanska godlja, vsepovsod vojne,
ga prebivalstva v deželi odkla-
upori, štrajki, nasilja. Oni dan nja črnske zahteve po “odškodnini” pol bilijona dolarjev od krščanskih cerkva. Zanimivo je,
rovin, brithnih glav in rok je dovolj oz. preveč za prenaseljene japonske otoke. In tudi denarja, saj iščejo po svetu možnosti in prilik, kjer bi lahko vložili kapital. Prav na meji med Alberto in Britsko Kolum-aijo so ogromna, neizkoriščena ležišča premoga, katerega prav industrializirani Japonski silno primanjkuje. Zato so sklenili mastno pogodbo tam in se obvezali za 15 let prevzeti velikanske količine premoga. Velik denar je vložen v moderniziranje že obstoječih rudnikov, več ležišč bodo načeli na novo, kos nove železnice do Pacifika bo treba in menda celo novo pristanišče. Družba Kaiser se je obvezala v 15 letih izkopati in dobaviti Japonski 45,000,000 ton in od decembra potekajo nova pogajanja za dodatnih 6,000,000 ton. Menda je vrednost premogovnih pogodb 600 milijonov dolarjev. Tembolj dobrodošle so te-le pogodbe, ker je rudarstvo vprav tod poslednja leta samo životarilo, preveč je nafte in olj in niso vedeli kam s premogom. Zdaj pa že ob samih pripravah za odprtje novih rudnikov je zaposlenih stalno 650 delavcev. Za revna rudarska naselja tam okoli povod veselja in zagotovitve stalnejših dohodkov. So pa Japonci podpisali tudi nove pogodbe za izkoriščanje stoletnih gozdov in postavili nove žage in tovarne za procvitajočo lesno industrijo . .. Žal pa nikjer ni vse rožnato in ko tole pišem, poročajo o rudarski nesreči. Deževje poslednjih dni je izpodkopalo temelje in voda vdrla v stare rove ter ujela v nočih rovih 6 rudarjev. Troje trupel so
že našli, za drugimi še ni sledu. *
Da bodo zadostili vsem potrebam moder nega izkoriščanja prirodnih bogastev so seve pritegnjena tudi razna druga podjetja. Telefonska družba bo preskrbela za milijon dolarjev novih napeljav, zgrajene bodo nove električne centrale, saj bodo rudniki najmodernejše o-premljeni, polagajo pa tudi nove cevi za dotok 'kuriv za stroje. Menda bo potrebno tudi nekako 1000 novih domov za uslužbence vseh povezanih podjetij, kar bo tudi dalo novega zaslužka in novih pobud v tistih malih doslej kar revnih naseljih.
jo svoj delež, je kos pekla občutno doživljam škode so neprecenljive nekaj let in seve povzroče še druge neprijetnosti. Posebno, ker se je že pričela turiste vska sezona in marsikje ne morejo in ne smejo turisti, kamor bi hoteli. _ f<|
sem čital, da oboroževanje v svetu stane 183 bilijonov letno, kar je menda $53 na vsakega moškega prebivalca na svetu. Te številke veljajo za 1. 1967 kar sigurno letos ni nič manj, verjetno precej več. Tale borbeni znesek je pa tudi 40 odstotkov več kot stane vzgoja na svetu in 3 odstotke več, kot se porabi za izdatke v javnem zdravstvu. Porazne so te številke, ki v primeri povedo, da je ta znesek enak vsoti (ali morda celo večji od nje) od zneska, ki ga zaslužijo delavne moči Latinske Amerike in Bližnjega vzhoda. Računajo, da je to bilijon delavnih moči s povprečnim zaslužkom nekako $180 letno... Je mar res sodobni človek neke sorte zver?
*
Doba počitnic je pred durmi, večina preklada zemljevide, Spalne vreče in vso počitniško robo in ugiba o možnostih žepa in vremena. Za žepe drugih ne vem, za vreme imamo pa tod naročeno vse najboljše. Za tiste, ki žele ogoreti sonca, za tiste, ki se radi hlade v senci in ob pivu, imamo obojega, da pa bo po želji tod in tam dober nebesni tuš, smo tudi prepričani. Torej vsi, ki ste dobre volje, korajžnih src in željni sprememb: na pot, sončna Alberta vas čaka z vsemi naravnimi dobrotami, veste pa tudi, da se za tolar vse dobi. Čisto vse ne, veliko pa... Torej na pot in srečno rajžo in lepe pozdrave znanim in še neznanim.
Pak
da je med temi tudi precej črncev. Nekateri od njih so proti zahtevi tudi javno nastopili.
Črni skrajneži so najprej zahtevali pol bilijona “odškodnine”, nato pa so to vsoto zvišali kar na 3 bilijone. Trdijo, da so imele krščanske cerkve “dobiček” od črnskega suženjstva in izrabljanja črne rase v ZDA skozi pretekla stoletja.
Če še niste naročnik. AMERIŠKE DOMOVINE, postanite se danes!
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
V najem
Oddamo 3 sobe, zgoraj, gor-kota, na 5809 Prosser Ave. Kličite HI 2-7821 po 6. uri pop.
(x)
Tudi pri nas so tobak, rakasta obolenja radi njega in ja, ne, ja, ne, zgodbe poslednjih let v naših časopisih. Pa so menda besede bob ob zid, ljudje kade vkjub zdravniškim statistikam in dokazom. Samo eno tobačna družba je priznala 4-milijonski dobiček, in koliko je teh smradečih družb. Menda je v Kanadi nad 5 in pol milijona kadilcev. Zadnja leta, odkar so pričeli nekako gonjo proti tobaku, jih je kajenje opustilo menda dober milijon, a trdijo, da samo 4 odstotki radi bojazni pred rakom. Pač pa je 21 odstotkov od cigaret presedlalo na pipo, od kadilcev in čikarjev so postali torej fajfarji. Menda se s cigareto pokaže kos fantovstva, zato pa je tembolj nerazumljivo, čemu kade babnice. In to marsikje mnogo bolj kot moški. Res, da mnoge sodobne dni nosijo hlače, a upam, da si s temi še ne laste vseh moških pravic .. . Sam sem kadil študentovska leta, huda navada je to, možno pa jo je presekati s korajžo in malo trdne volje . .. (Upam, da mi te-le besede niso porodile neprij atelje v, kar je res, je pa res, todle od naših družin kadi samo peščica ...).
Hiše Naprodaj
Hiša za dve družini 5-5, ena in pol garaža, asbestos obita, blizu Nottingham Rd. $21,900.
V Euclid
hiša s štirimi spalnicami, English Colonial, sprejemna soba, dining room, sončna soba, moderna kuhinja in kopalnica, $25,500.
KINKOPF REALTY CO. 30825 Euclid Ave. 944-7900
(130)
Jugoslavija priznala “revolucionarno vlado”
BEOGRAD, SFRJ. — Zvezna vlada je pretekli mesec sklenila priznati provizorično “revolucionarno vlado” Južnega Vietnama komaj par dni nato, ko je bila ta objavljena. Zastopnik zunanjega ministrstva je dejal, da je imenovanje nove “revolucionarne vlade” namesto OF važen korak v razvoju vietnamskega vprašanja.
“Ustvaritev provizorne vlade, ki je sledila stalni širitvi in krepitvi krajevnih organov nove o-blasti, je logičen zaključek boja vietnamskega ljudstva za svobodo in svoboden notranji razvoj .. .,” je izjavil zastopnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva časnikarjem.
Kakšna bo svoboda, ki jo bo uživalo južnovietnamsko ljudstvo, če zavlada nad njim komunizem, si v Jugoslaviji prav lahko predstavljajo, saj so tako svobodo v “polnosti” uživali sami vse, dokler ni komunistični režim pod vplivom preloma z i Moskvo leta 1948 in potrebe izboljšanja odnosov z Zahodom začel “diktaturo proletariata” izvajati nekaj bolj umirjeno in z rokavicami.
Hiša naprodaj
Enodružinska, 6 sob, na novo dekorirana, na 1241 E. 59 St. Za pojasnila kličite: 391-1687.
SPU	—(131)
POZOR
Kadar nameravate kupiti a: prodati vašo hišo, lot, prazr zemljo ali farmo, kličite na,. Točna postrežba
JOHN KNIFIC REALTY 481-9980	820 E. 185 St.
(Tues.xj
Lastnik prodaja hišo
2-družinsko hišo, dvojni podi, okna in vrata iz trdega lesa, visoka klet. Blizu sv. Vida. Kličite 431-5725.
Nad 90% zavrača črnske zahteve
po “odškodnini”
PRINCETON, N.J. — Gallupovo povpraševanje javnosti je
Rojaki pozor!
Izvršujem splošna zidarska in mizarska dela, tudi pleskanje. Poceni in dobro. Kličite: 361-8428.
-(8,10,11 jul)
Pohištvo naprodaj
Magnavox TV 19”, stoli za stanovanjsko sobo, pohištvo za porč, kampe, itd. Kličite 481-3387.	(130)
Lastnik prodaja
Chevy Corvair, 1966, v jako dobrem stanu. Cena je $950. Kličite po 6. uri zvečer IV 6-5323.
(8,9,11 jul)
Pohištvo naprodaj
Dva kosa za stanovanjsko sobo, kakor novi, preproge 9x12 in 6x9 in drugi predmeti. Kličite 431-5725.
Lastnik prodaja
Dve hiši na enem lotu, v zelo dobrem stanju, v fari sv. Vida. Mesečni dohodek $250. Naprodaj zaradi bolezni. Kličite 431-6631.
(tue,thru, tri,x)
Vloge do 10.
se obrestujejo od 1.
" T'
r
Regularne hranilne vloge, sprejete do 10. julija in vložene eno četrtletje, se bodo obrestovale od 1. julija. Obresti prištevamo polletno.


^OCtdg NATIONAL BANK
OF CLEVELAND
MEMBER FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPORATION
Med potjo na Zelenici je s starim ovčarjem Andrejem samo spregovoril. Tudi na Jezercih, kjer se je toliko ustavil, da si je nadrobil v zavreto mleko kruha, ga niso spoznali. Kako tudi. Kot golobrad mladenič je odšel z doma, sedaj se pa vrača z gosto temno brado in precej čudno oblečen. Tudi govori malo drugače. In je sklenil, da se tudi doma nč izda, dokler ga sami ne prepoznajo. Mleko je hotel plačati, pa Podlipnikova mlada majerca ni hotela vzeti denarja. Klemen se je zahvalil in šel naprej.
Pred križem na skali na Krni-škem vrhu mu je pa korak kar sam od sebe zastal. Odkril se je,
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
SECOND COOK
Private club. Exp. Excel, working cond. Good sal. Annual bonus. Health, welfare plan. Fringe benefits. Call Chef	HA 7-9100
(130)
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN AND NEW LOUNGE — BY OWNER
Beer garden, 5 rm. apt. in rr. Cor. lot, 102 x 127. Lge. prkg. lot. Call betw. 2 - 6 p.m.
447-9899
(130)
se pokrižal in začel po tihem moliti. Pa se mu je kaj kmalu molitev sama od sebe sprevrgla v zamišljenost in solze so mu stopile v oči. Zdramilo ga je potrkavanje, ki se je oglasilo iz doline. Samo od kod, ni mogel uganiti. Z Rodin ne. Saj rodin-sko cerkev je že videl. Pohitel je naprej in na vrhu Velikega mela od začudenja obstal. Zagledal je bil skoraj tik pod sabo novo brezniško cerkev, nb kateri je bilo vse črno ljudi. Kar samo ga je vrglo po grušču navzdol. In je ravno še ujel, kako je med potrkavanjem in spremljan od številne duhovščine šel iz novega župnišča škof Avguštin Gruber v novo cerkev, da jo posveti. Delil je z desnico blagoslov faranom, ki so poklekali pred njim. Tudi Klemen je pokleknil. Zazdelo se mu je, da je sedaj, ko ga je sam škof s svojim blagoslovom kakor čakal, kdaj se vrne, za vedno vseh težav konec. Prerinil se je v cerkev, čeprav so ga kot tujca skušali odriniti. Res je stal bolj za-
daj za vrati, na prižnico je pa le videl in pazno poslušal škofa Gruberja slovensko besedo, v materi je prvič v svojem življenju govoril svojim vernikom. Bil je namreč po rodu Nemec iz Solnograda.
Lepo je povedal, da novo cerkev posveti žalostni Materi božji prav na svoj lastni god, na dan svetega Avguština, ko go-duje tudi navzoča patrona brez-niške nove cerkve, grofica —
REAL ESTATE FOR SALE
4 L O T S — Zoned lite mfg.
6 rm. brk. home plus small bldg, on prop. Room for expansion. Good loc. By OWNER.
345-0012
rr n ■	(128)
NR. TINLEY PK. 3 Yr. old Gust, bilt. brick ranch. 9 Rms. 1700 sq. ft. liv. rm. Att. 2 car gar. Vz Acre lot. Very clean and nice location. Xtras. Mid 30’s.
532-8207
(128)
DES PLAINES — BY OWNER 4 Bedroom Cape Cod. Att. garage, gas heat, panelled basement. 50x128 ft. lot. $32,000.
1717 Mannheim, 824-7740, 299-7229 , (128)
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
Maids
Hotel Experience Days
Hours 8:30 a.m. to 4:30 p.m. Good Starting Salary Fine Hotel To Work For
Park Dearborn Hotel
1260 N. Dearborn, Chicago, 111. WH 4-5620
Mr. Hopkins
KEYPUNCH OPERATORS.
Full or part time. Days and nites shifts. 1 Yr. min. experience. 4252 No. Milwaukee,
736-3656
(129)
SWITCHBOARD-RECEPTIONIST Must have pleasant voice and personality. Typing and phone exp. necessary. 5 day wk. Convenient to all transp.
, Call Mrs. Jenkins.
738-2235
(129)
HELP WANTED
IMMEDIATE OPENINGS FOR
SURGERY NURSES
Fully Experienced SCRUB NURSfiS In 297 Bed Fully Accredited County Hospital California registration or eligibility required. One position requires ability to assume administrative responsibilities. Salary in range 5f $676 to $905 per month and standby pay. Starting salary depends m qualifications. Wonderful working conditions and benefits.
Write or Call: Director of Nursing—(209) 524-1251
SCENIC GENERAL HOSPITAL
830 Scenic Drive, Modesto, California 95350
(130)
I • Opportunity For Professional Help • 87 Bed JCAH Hospital
REGISTERED NURSES
3 to 11 and 11 to 7 Shift. Good starting salary — $540 to $575 per ,	month depending on experience and ability.
.	— Also —
LICENSED PRACTICAL NURSES
>	Liberal personnel policies
■ ’’l	Apply, call or write to: Supervisor of Nurses
Suwannee County Hospital
5th Avenue
Like Oak, Florida
(130)
MALE HELP
*	OPERATORS
P	CORRUGATED CARTONS
•	Press Operators • Folder Gluer Operators • Experienced Helpers
k .
STEADY JOBS — GOOD PAY Small town atmosphere — large town pay.
Live in sunny Rockford. Special incentive.
Write or call Mr. B. SACRIDER collect 815-398-2100
■ '	WEYERHAEUSER CO.
f 2100 23rd Avenue	Rockford, Illinois 61110
3»	An Equal Opportunity Employer
jq	■*	<	(128)
JT L ’ $ % '
wr*
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
MECHANICS—DIESEL Experience 1st and 2nd shifts. Union scale. Call Don Heneisen.
CHIFLI, INC. 2426 S. LOOMIS
(129)
Metal Workers
Fabricator has opening for: —INDUSTRIAL PAINTER
—JOB SHOP MECHANICS and HELPERS
—PRESS BRAKE OPERATORS
—SHEAR OPERATOR
—ARC WELDER (do own setup)
—SHIPPING CLERK —ESTIMATOR
Pay Rates Compatible with Ability and Experience
Liberal Company Benefits
SMEG0 Industries
4800 S. Hoyne Ave. Chicago, Illinois
Interviews: 8 a.m. — 11 a.m.
Or Call 254-4910 To arrange for an interview.
(131)
Houseman
Hotel Experience Excellent Salary Good Working Conditions Permanent
Park Dearborn Hotel
1260 N. Dearborn, Chicago, 111, WH 4-5620
Mr. Hopkins
MACHINISTS
Immediate Openings. Man to work at General Machining. Expd. Full time. Exc. Pay & benefits. Good Opportunity.
Becker Precision Equipment, Inc. 75 Randall St. Elk Grove Village 437-5940
(130)
IMMEDIATE OPENINGS Man to learn Metal Finishing trade. Must have some shop exp. or will train for responsible position in vibratory metal finishing shop. Security & future.	437-5100
(129)
REAL ESTATE FOR SALE
LARGE appealingly priced lot, in warm-hearted community., with commanding location. Country club, shopping and transp. Conv. loc. $5,100 firm.	741-1667 — 9 to 4
(129)
DUNDEE — Mod. California contemporary ranch. 3 or 4 bdrms. 2 baths, 2 fireplcs. Liv. rm. din. rm. fam. rm. Kit. w/blt-ins. Cent. air. Newly crptd. 5 miri. to N.W. Tollway. Owner. $34,500. ,	426-4724.
(129)
NORWOOD PARK -r- 8 Large rms., 4 bdrms., Den, Formal diningrm. l1/^ baths, full basement. 50x127 ft. lot. Owner Must Sell. Mid 30’s. 774-0998
-	(131)
BY OWNER — 8 rm. 5 bdrm. Ig. cor. lot. Newly painted. 2 story shingled res. 2 tile baths and kitch. New cptg. New gas forced air ht. & hot water tank. Low 20’s. Low dn. payment. Info. 287-3469.
(129)
2 FLAT FRAME 5 and 6 rooms. 2 and 3 bedrooms. Gas space heat. Building good condition. $18,500. By Appt. CA 7-7748.
(129)
STREAMWOOD — BY OWNER 3 Bdrm. Bi-level, carpeted, disposal. 1 year old. Assume 6 pet. mtge., $7,000 down, Mid. 20’s.
837-7347
(129)
NOW
V.
on
PASSBOOK SAVINGS
(per Annum)
Vi ^	.
on SAVINGS CERTIFICATES
813 EAST 185TH STREET/4B1T800 6235 ST. CLAIR AVENUE/431-5670	•	25000 EUCUD AVENUE/2611200
26000 LAKE SHORE BLVO./731 1200 • 6135 WILSON MILLS ROAD/443-2900
I
mati Thurnova. Po pridigi so pa začeli za škofom duhovniki hoditi po cerkvi in okrog nje, jo škropili in mazilili, kadili in molili, da ni bilo ne konca ne kraja.
Klemen je koj po maši odšel skozi Doslovice na Reber. Dom bo že videl s Krniškega roba. Domov pa grede ne stopi. Mora najprej dognati, kaj je z Lenko. Morebiti bo res treba spet v tujino. Vsaj na Koroško se umakne in ostane za domače in Lenko še nadalje mrtev ali pa vsaj za vedno izgubljen.
Pri Žabarju pod Broscem Lenke ni bilo več. Zvedel pa je, pa še to nekako po ovinkih, ko se ni hotel izdati, kdo je, da je Lenka pri Brodarju na Bistrici. Če je poročena ali samska, pa namenoma ni hotel poizvedovati. Če ga ne čaka več, je bolj prav, da čim kasneje izve. Saj bo še potem dovolj bolelo.
Lačen in žejen se je pod noč Klemen ustavil pri Brodarju. Ni bil edini gost. Postregla mu je na pol odraščena deklica, povsem podobna mladi Lenki. Samo ne še toliko postavna, kakor je bila Lenka tisti čas, ko jo je on spoznal. “Ne, njena hči ne more biti,” si je izračunal Klemen. Najraje bo sestra.
V kuhinji je Lojzka povedala Lenki, da sedi v hiši čuden tujec, ki ne odmakne oči od nje. Kakor po opravkih je odšla gospodinja v hišo. Bradatega tujca je samo mimogrede pogledala. Zdel se ji je znan, pa se ni mogla domisliti od kod.
In ga je še in še hodila oogle-dovat. Medtem je pa Klemen iz
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
GAS STATION for lease Central Du Page County Area. Major oil-jobber supplied. 3 bays— Good volume.
Call 653-5701 ext. 123 ____________________________(131)
AUTO WRECKING yard. Fully equipped. 20 min. from Chicago. Owner retiring. Reasonable.
Call Olson	741-5904
(129)
DRUG STORE — BY OWNER S-W side. Well est. with or without bldg. Owner wishes to retire. Call VI 7-9838 for appt.
(129)
BARBER SHOP AND 2 FLAT BRICK BLDG.
5 and 4 rooms. Ideal location. Priced for quick sale by owner. 6320 W. 26th St. 795-6598. ____________________________(129)
LOUNGE — BY OWNER. Capacity 200. Fully equipped. Call before 4 p.m. 532-3916
(129)
SALE BY OWNER Restaurant and lounge. Fixtures. Property and 2 story brick building. Call 344-8534.
(129)
«r-
pogdvora med gosti že ugotovil, da Lenka še ni poročena.
“Kaj pa, če je že drugemu obljubila svojo roko,” je menda sam satan prišepetnil Klemenu dvom, da je sklonil glavo.
Lenka se ni mogla več zdržati. Mora poizvedeti, kdo je tujec. Stopila je tik ob njega in prijazno vprašala: “Morebiti še kaj želite?”
Klemen je dvignil glavo in odkimal. “Ne. Zdaj nič.”
Lenka je obstrmela. Klemena je spoznala po glasu: “Klemen! Markov Klemen! Kaj mar prikazen vidim? Ali si živ, ali si mrtev? Saj si Markov Klemen iz Krnic?”
“Seveda sem. Ves, kar me je,” se je zasmejal Klemen.
“Klemen! Moj Klemen!” Razprostrla je roke in je vpričo vseh objela in poljubila kosmatega tujca.
Gostje so sprva obstrmeli. Potem pa-----------
Od vseh miz bi bilo vino teklo, če bi ne bila hiša žalovala za mrtvim gospodarjem, ki so ga bili pred dvema dnevoma pokopali.
Tako pa — Saj se je Rokova duša še vsak večer vračala, da do sedmine skupaj pomoli rožni venec s sosedi in prijatelji.
Drugi dan pred poldnem je bil
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
COOK WANTED
Experienced. 1 day a week Saturday noon until after dinner. Private home. Southside. References.
BE 3-0884
CHILD CARE
Mature woman. My home. 5 days.
7:30 to 5. $25.
Call 685-6449
(129)
EXPERIENCED WOMAN TO LIVE IN
Congenial home. Own room, bath, TV and telephone. Other help employed. 2 adults, 4 children.
PH. Wkdys. 489-0800
(130)
CHILD CARE
OWN ROOM. $60.00 month. Vic. 109th and Wood.
Phone 239-7966
GENERAL HOUSEKEEPER Young couple with infant offers lovely home with permanent security to responsible person. Light hskpg. and ckg. Pvt. rm., bath, TV. If qualified $75 wk. Nr. north loc. Recent refs. Please, no smokers apply.	DE 7-7418.
(129)
Housekeeper — Child care. Live in. No. West suburban home. Care of 4 sch. age children.	825-2484
(129)
Wanted: COMPANION to live in with elderly lady. Free room and board in exchange for light housekeeping and cooking.
Call 225-0370
(129)
Klemen že v Krnicah. Stari Marka je pravkar stal na pragu. Ko je Klemen stopil skozi leso na dvor, je ata koj spoznal svojega naj mlaj šega, svojega desetnika. Po hoji ga je spoznal. Pohitel mu je naproti in ga kljub gorenjski vozarski trdoti še dokaj bolj prisrčno objel kakor svetopisemski oče svojega izgubljenega sina.
(Konec prihodnjič)
------o------
— Južna Amerika je po površini za eno tretjino manjša od Severne.
Malo lastnikov zemlje
MEXICO CITY, Meh. — V Mehiki je še okoli leta 1900 la-stovalo 2 odstotka prebivalstva 70% vse zemlje. Odpor proti pravični agrarni reformi, ki naj bi dala obdelovalno zemljo kmetom, je bil dolg in hud..
Kot tedaj v Mehiki, tak je še vedno položaj v pogledu lastništva za obdelavo zemlje v skoraj vseh državah Latinske Amerike. V tem je tudi glavni vzrok njihove zaostalosti in seveda socialnega nemira.
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
365 E. 156th St.	KE 1-9411
Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi.
Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani.
•jr Parkirni prostor. Zračevalni sistem.
24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika.

V blag spomin
DVANAJSTE OBLETNICE, ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SIN IN BRAT
Kako so prazni dnevi,
v domu prazno vse,
odkar odšel si v dvore srečne.
A v srcu vedno še gori
ljubeč spomin na Te,
kot živ plamenček luči večne.
Žalujoči:
John F. Jalovec
ki je odšel k Gospodu 8. julija 1957. leta.
Prinesli smo na grob Ti rdečih rož — še srca krvavijo.
A v voljo božjo vdani vsi plačilo večno, večni mir pri Bogu Ti želimo!
ANNA — Mati JOHN — oče ANNA por. KRETTC in JENNIE por. STERLE — sestri OSTALO SORODSTVO
Cleveland, O., 8. julija 1969.
I
I

^7)
ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO