NO. 236 Ameriška Domovina AMERICAN IN SPIRIT FOR€!GN IN LANGUAG€ ONLY SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 3, 1952 LETO LTD — VOL. LTH UNIONIST - DELAVSKI TAJNIK Novi tajnik je predsed-sednik internacionalne unije, ki pripada Ameriški delavski federaci- » m JL - NEW YORK. — Novoizvoljeni predsednik Eisenhower je i-menoval Martina P. Burkina iz Washingtona za delavskega tajnika v svojem kabinetu. Durkin je unijski voditelj v AFL in demokrat ter je glasoval ob zadnjih predsedniških Volitvah za governerja Stevenso-na. On bo edini demokrat v Eisenhower jevem kabinetu. Durkin je predsednik internac. AFL unije United Ass’n of Journeymen an Apprentices of the Pipe Fitting and Plumbing Industry of United States and Canada. Časnikarjem v Washingtonu je Durkin izjavil, da je bil presenečen, ko je zvedel, da ga je Eisenhower imenoval za delavskega tajnika. Rekel je tudi, da upa, da bo Eisenhower posvetil vso pažnjo delavskim problemom ter da bo storil vse, kar bo v njegovih močeh, da bo Eisenhower jeva administracija uspešna. Za trgovinskega tajnika pa je Eisenhower istočasno unenoval Sinclair Weeks-a iz Bostona. Martin Durkin je star 58 let, tekom prve svetovne vojne je služil pri artileriji in kavaleriji ter ima troje otrok. — Sinclair Weeks pa je uradnik republikanske stranke. — S tema dye-ma položajema so zdaj zasedena vsa mesta v Eisenhower j evem kabinetu. -----o---- Južnokorejei se bedo tudi sami borili SEOUL, Koreja. — Syngman Rhee, predsednik južnokorejske republike, je izjavil, da bo povedal generalu Eisenhower ju, ko dospe slednji v Korejo, da bodo Južnokorejei pričeli proti komunistom ofenzivo, in sicer — sami, če treba. Rhee je dejal časnikarjem, da Južnokorejei nimajo strahu, pa če je 400 milijonov Kitajcev. “Ljudstvo in vojaštvo- je dospelo do konca svoje potrpežljivosti,” je dejal. (Ponižen in hvaležen pa ni ta gospod, tisto pa ne, tisto! Ured.). -----o---- Še malo naj bi počakal PARIZ. — Ardien Claude, ki je bil star 92 let, je izvršil samomor, ker se je njegovi bolni ženi omračil um. Vremenski prerok pran: Danes oblačno in bolj toplo, dež ali sneg. Ponoči toplo. Važni dnevi svetovne zgodovine Dne 3. dec. 1506 je bil rojen sv. Frančišek Ksaverij, španski duhovnik in misijonar v Indiji in na Japonskem. Umrl leta 1552. Oounellman Ed Kovaeič nastopil za zalvoritev nevarnega dela ceste CLEVELAND. — Edward Kovačič, mestni councilman 23. varde, je izjavil; da je del ceste Shore Drive, ki teče skozi Gordon Park, “smrtna past” ter je zahteval od uradnikov, v katerih območje spada promet, celotno poročilo, da se razvidi, če bi ne bilo najpametneje, da se ta del ceste tekom zimskih mesecev zapre. “Tekem zadnjih desetih dni se je primerilo troje težkih nesreč pri zapadnem vhodu na to cesto; v katerih nesrečah je bila ena oseba ubita, več nadaljnih pa težko poškodovanih”, je rekel Kovačič. “Če se take nesreče dogajajo že sedaj ob primeroma lepem in suhem vremenu, česa nam je šele pričakovati, ko bo cesto pokrival sneg in led?” je rekel Mr. Kovačič. “Jaz nisem sicer noben zemljemerec in inženir, toda zdi se mi, da smo tu zgradili pravo ,smrtno past.” -----o------ Novi grobovi Frank Hribar V torek zvečer je umrl v Penn-sylvaniji, kjer je bil s prijatelji na lovu, Frank Hribar, ki je imel dom in vodil gostilno Hecker Tavern na 1194 E. 71. St. Ko se je na lovu vračal v avtomobil, je omagal in se zgrudil. Zadela ga je kap. Pokojni Hribar je bil strasten lovec ter je imel mnogo nagačenih živali razstavljenih v oknu SDZ. V poletju sta z ženo obiskala rojstno domovino, odkoder sta prinesla mnogo filmskih slik. — Doma je bil iz vasi Ponove, fare Št. Jurij pri Gro-suplju, kjer zapušča dva brata, Ivana in Antona, p. d. Možinov; zapušča tudi dve sestri, Frances in Gertrude ter dve popol sestri. Star je bil 56 let in v Ameriki 40 let. Zapušča soproga Marijo, rojeno Šuštaršič v vasi Podpeč, fare Preserje. Pripadal je društvom: Ribnica, 12 SDZ. Velebit, SNPJ, Moška zveza št. 6, in S. Z. Z. št. 29. Truplo bo pripeljano danes iz Erie, Pa., potom A. Grdinovega pogrebnega zavoda v Cleveland na E. 62. cesti. Pogreb bo v soboto' ob 9:30 v cerkev sv. Frančiška in od tam na pokopališče. Bela hiša bo odobrila zvišanje mezd premogarjem Tako je izjavila neka visoka osebnost Trumanove administracije. WASHINGTON. — Neka visoka osebnost Trumanove administracije je izjavila, da je bilo v Beli hiši sklenjeno odobriti polno vsoto $1.90 dnevnega zvišanja mezde premogarjem, katero je izvojeval John L. Lewis za svoje premogarje v rovih mehkega premoga. Informant je rekel, da bo tozadevno naznanilo že v nekaj dnevih objavljeno in da ga bo najbrž objavil Roger L. Putnam, ekonomski usta-Ijevalec cen in mezd. Dejal je, da bo lastnikom premogovnikov dovoljeno zvišanje cen premogu, da bodo lahko krili višje izdatke, ki jih bodo imeli z zvišanjem mezd. -----o—---- Smrt 106-letne žene PRINCETON, Ky. — Tukaj je umrla Mrs. Sallie Harralson, ki je bil stara 106 let. Grozna zgodba o možeh z dvojnimi obrazi Wallerju Reutherju je baje zagotovljeno predsedniško CIO Ti izgledi so se pojavili, ko sta se izrekli zanj dve močni uniji. ATLANTIC CITY. — Walter-ju Reutherju je baje zagotovljeno predsedništvo CIO organizacije, ko sta se dve uniji izjavili, da bosta dali svojo podporo 45 let staremu bossu unije avtomobilskih delavcev. Walther Reuther tekmuje za izvolitev na predsedniško mesto Allanom Haywoodom, podpredsednikom CIO. Izgledi za Reuther j evo zmago so se pojavili včeraj zjutraj, ko so se sestali k posvetovanju bossi United Rubber Workers in United Auto Workers unij. S podporo teh dveh unij, ki imata skupno nad 355,000 članstva, bo dobil Reuther nad 2,800,000 glasov, to je več kot mu jih je bilo že obljubljenih in kot jih je potrebnih za izvolitev. Vprašanje izvolitve naslednika umrlemu predsedniku Phil Murray-u je potisnilo v ozadje vsa ostala vprašanja na 14. letni konvenciji CIO. Oni, ki stoje za Haywoodom, pa niso vrgli puške v koruzo. — David McDonald, predsednik u-nije jeklarjev, ki šteje 1,100,000 članov in ki podpira Haywoodo-vo kandidaturo, je rekel: “To prav nič ne spremeni na položaju, kolikor se tiče jeklarjev, ki bomo še nadalje podpirali Haywoodovo kandidaturo.” --------------o----- Iz raznih naselbin CHARDON, O. — V torek zjutraj je umrla v Painesville Memorial bolnišnici Mrs. Angela Hite iz Chardon, O’., stara 71. let. Zapušča štiri hčere: Angelo, Phillys Marn, Virginijo' Ma-ger in Arlene Loveland ter sina Johna Hite. Pogreb bo v Četrtek iz Burr pogrebnega zavoda v Chardonu, O. Er obraz komunističnih veličin je obrnjen proti son-,Toda takrat je posiai predsed- ___ __ 0 .m im ____x-__ v nik Gottwald Clementisovo že- cii moči iii oblasti, drugi pa » globino brezna, na no v Ncw York 2 2agotovilom čigar robu sloje... Nerazrešljive in nezapopadljive uganke krvavega naj se njen mož vrne domov, kjer bo popolnoma varen, dementis se je dal pregovoriti ter , , . . , . , ! se vrnil v Prago, kjer pa je ugo- verstva, ki se mu pravi - komunizem. - Kako |tovil da ga Gottwald noče ali ne naj se svobodni svet še zgraža nad zatiranjem 'more ščititi, brezpravnih ljudskih mas, ko je priča grozi, ki In pretekli teden je ciemen- je delež samih komunističnih veličin? tls ~~ kakor njegov sovražnik Slanskv — izjavil pred sodiš-DASI SMO že obširno poročali o zadnjem procesu v Pragi čem, da je hotel umoriti Gott-proti endotnim komunističnim veličinam, je ta zadeva tako groz- walda, — svojega najboljšega na in tako globoko'pomembna za spoznavanje sovražnika svo~'prijatelja, . . bednega človeštva, ki niti sam sebi ne prizanaša, da se ne more j “Prosim vas obesite me'” te groze in njenih posledic nikoli dovolj predočiti čitateljem, ka- i£do naj razuzme to grozo? terih pojme o moralnosti ni še zastrupila komunistična vzgoja. —! _ Enako kakor ta dva so se Poleg tega prihajajo ob zaključku praškega procesa na dan stva-! obtoževali vsi ostali. Obtoženec ri, o katerih bi moralo biti informirano svobodno človeštvo po Andre Simone je izjavil, da je vsem svetu. ustvaril zvezo z agenti “Over- Rudolf Slansky, bivši gen. sekretar češke komun, partije,, je'seas News Agency,” s katerimi izjavil pred sodiščem: “Krivcem velikega zločina nad češkim da Se je shajal v'New Yorku ljudstvom, zato stojim zdaj kot zločinec pred tem sodiščem in! d 4c • 4fi . cimn™ ™ vsem svetom. — Bil sem sovražnik komunistične partije, zato ' •. snj;vv . , U 1 ’ prosil sodisce, naj ga obsodi na sem pričel z, zarotniškim pokretom, da partijo razdvojim. Jaz sem vešala «Vsaka drugačna obsod_ osebne st z dvema političnima obrazoma. V resnici nisem bil ni- ba bi me naredila nesreč a „ koli komunist.--------------------------------------------• i > Trk Y*0 IV O I V resnici je bil Slansky komu- mentisom. . . Pred manj ko dve- Zračna nesreča v Ohio DAYTON, O. — Dva mornariška letalca sta bila ubita, ko sta se njuni letali v zraku zadeli j ter strmoglavili na zemljo. nist in vršilec od komunistov u-kazanih ubojev ter umorov od svoje rane mladosti. S trinajstimi ostalimi obtoženci je stal pred sodniki, kjer so vsi, drug za drugim, polmrtvi in z ubitimi glasovi, “priznavali”, kar so sodniki hoteli slišati .od njih. — Priznali so krivdo vseh zločinov: veleizdaje, zarote z nekomunističnimi špioni, umorov, vohunstva, sabotaže, titoizma, troc-kiizma in hato še novih zločinov: judovskega buržujskega nacionalizma, židovskega šovinizma in “zionizma”. Čistka čistilca Komunistični svet je pekel, kakršnega bi Dante težko opisal, in kjer na vseh krajih in koncih preži diabolična retribucija ali povračilo. Rudolf Slansky je bil eden glavnih arhitektov komunističnega državnega udara v .Češkoslovaški leta 1948; po tem državnem udaru se je pepel na vrhunec moči in oblasti. Njegov glavni tekmec je bil predsednik Gottwald, ki se je zdel kakor skala zasidran v komunistični partiji. Pred manj ko dvemi leti je Slansky odstranil najintimnejšega Gottwaldovega prijatelja in zvestega podpornika, zunanjega ministra Vladimira Clementisa. mi leti je Slansky insceniral proces proti ameriškemu časnikarju Wm. Oatisu, pretekli teden pa je stal sam kot obtoženec v isti dvorani in pred istimi sodniki, ki so sodili njegovo žrtev — Oatisa. . . Tako se vrte stvari v komunističnem Infemu. . . Slansky je izjavil, da je koval zaroto z Gottwaldovimi zdravniki proti njegovemu (Gottwal-dovemu) življenju; da je nastavljal “francoske agente, angleške agente, ameriške agente in ju- Ves svet z grozo in zaprepaš-čenjem sledi tej groteski komunistične justice. Kaj je bilo na dnu vsega tega? Na prvi pogled se zdi, da je bila na dnu fakcijska vojna med Gottwal-dom in Slanskyjem. Ameriški državni department sodi, da se je Moskva odločila, streti eno ali drugo f akcij o, da ohrani češkoslovaško partijo sposobno za gnetenje in oblikovanje po svoji volji. Toda zakaj je bil žrtvovan Slansky mesto Gottwal-da? O Gottwaldu je znano, da goslovanske agente,” katerim je je najprej Čeh, potem šele ko-izdajal tajnosti o čeških oboro-1 munist, dečim je bilo prav ta-ženih silah in delavskih organi- k0 znano o Slanskem, da je či- sti tip internacionalnega Mus-kovita brez sledu zvestobe do države. Edino verjetni odgovor zacijah. Obtožil se je, da je umoril svojega komun, tovariša Jana Sver-mo, nato pa rekrutiral njegovo na to vprašanje je, da je Mosk-vdovo' v svoj špijonski krog. . . Va ugotovila, da more v Češko-Žrtvovanje Clementisa (slovaški, ki je najbolj civilizira- Večina Slanskyjevih obtožen- na država za. železno zaveso, cev so bili člani njegove lastne trenutno obdržati kontrolo nad fakcije ter jih je on imenoval na ljudstvom Gottwald, nikakor položaje, katere so zavzemali. pa ne Slansky. Toda med temi ni bilo Clemen-1 ob robu prepada tisa, njegovega smrtnega so vraž- Toda Klement Gottwald in nika. Leta 1949 je dementis mlajši možje v njegovi skupini predstavljal svojo deželo pri;— premier Zapotocky, zunanji Zdr. narodih v New Yorku, ko;minister siroy, obrambni mini-je prvič zaslišal šepetanje, darter Cepicka (Gottwaldov zet), brusi Slansky sekiro za njego-.prav dobro vedo, da so zdaj ko-vo glavo. Ker pa je bil na ame- maj odnesli celo kožo in se za- riški zemlji, si dementis ni de- vedajo, da utegne vsak trenutek Pretekli teden pa je sedel Slan-|lal prevelikih skrbi radi tega, biti njih ura. Oni so resnično sky na isti zatožni klopi s Cle- ker se je čutil tukaj varnega. — to, kar je rekel Slansky: možje PRIPRAVE SO V TEKU — Pred Kapitalom v Washingtonu grade že tribune, kjer bo novoizvoljeni predsednik Združenih držav gen. Eisenhower položil prisego sredi radovednih sodržavljanov. Svečanost sama in predsednikov nagovor se bo vršil na tribuni na levi strani. z dvema obrazoma. En obraz jim je obrnjen proti soncu moči in privilegijev, drugi pa v j globino črnega brezna, na či-jgar robu stoje. . . -----o----- Udomačenje antilop JOHANNESBURG, Južna Afrika. — Vlada je sklenila, da prične z poizkusi udomačenja naj-večje vrste afriških antilop, tako zvanih elandov. Kakor rečeno so te antilope največje in najbolj domače. Ako se eksperiment posreči, bodo imeli v Afriki nove vrste govejo živino, ki bo zlasti odporna proti raznim boleznim. -----o----- Kakor gospodar, tako hlapec! DUNAJ. — Po novem češkem zakonu so poslej prepovedane poroke ali zakoni češkoslovaških državljanov z državljani oz. državljankami drugih držav. — Izvzeti so samo oni zakoni, za katere izda vlada posebno dovoljenje. — Kakor znano, je Sovjetija že pred leti uzakonila take postave. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Umetnostna razstava— Litvanska kulturna zveza ima umetnostno razstavo v Litvanski dvorani na 6835 Superior Ave., do 7. dec. Odprta je vsak dan od 11. ure dop. do 9. ure zvečer. Zbolel je— Pirnat Janez, 1022 Wheelock Rd., je težko zbolel. Leži doma. Obiski dobrodošli. K molitvi— člani Društva Najsv. Imena in člani Društva sv. Lovrenca so vabljeni nocoj ob sedmih k molitvi za pokoj. Antona Zupančiča, v četrtek ob devetih zjutraj pa k pogrebni sv. maši. Dopolnilo— Za cerkev pri Sv. Trojici na Blokah je daroval John Gradi-šar $5.00, Anton Gradišar $2.00, Joe Gradišar $1.00. To je dopolnilo k zadevnemu dopisu v AD. Po pisma naj pridejo— V naši pisarni imata pismi bi Jugoslavije Jože Luzar in Ivo Krošelj. Dopolnilo— Umrli Anton Zupančič je bil doma z Gorenjega vrha v fari Primskovo pri Litiji. V starem kraju zapušča dva brata in dve sestri. -----o------ Slovenska pisarna Sl 16 Glass Ave., Cleveland, O. Telefon: EX 1-9717 SEJA podružnice clevelandske Lige bo v četrtek (ne danes) zvečer ob pol 8 v Slovenski pisarni. Seja se je preložila radi igralske vaje, ki je danes. Na sejo vabim vse odbornike in prijatelje. — Matt F. Intihar, predsednik. VAJA za “Trojčke” (ki bodo igrani v nedeljo 4. januarja) danes zvečer ob pol 8 v pisarni. — ' Režiser. MIKLAVŽ pride v petek zvečer v Slovensko sobotno šolo. Otroci naj bodo ob 6 že v pisarni. Starši so vabljeni, da pridejo z njimi. ------o------ Eksekucija rdečih na Formozi TAIPEI, Formoza. — Tukaj je bilo ustreljenih sedem oseb, ki jim je bilo dokazano, da so delovale za komuniste kot njihovi agenti. MJSOVEJSEVESTl WASHINGTON. — Senator Taft je malone pobesnel nad Eisenhower jevim i' m en o v a-njem unijskega predsednika in demokrata Martina Burkina za delavskega tajnika. Politiki se sprašujejo, če pomeni to prelom Tafta z Eisenhower jem. NEW YORK. — Federalna velika porota je izjavila, da so nevarno nelojalni Amerikan-ci infiltrirali Združene narode, kamor so se prihuljili z odobritvijo državnega depart-menta. MOSKVA. — Vojaško sodišče v Kijevu je včeraj obsodilo tri bivše trgovinske in industrijske uradnike na smrt z ustrelitvijo. Obtoženi so bili nepoštenosti in sabotaže. CLEVELAND. — Carter Alden, 19-letni visokošolec, je včeraj izjavil, da je bil 30-letni Cle-velandčan in raketir Julius A. Petro voznik avtomobila, v katerem so se odpeljali roparji, ki so dne 14. avgusta oropali banko v Warren, O., za $71,000. ^MEHIŠKA DOMOVIIVA /»ivtib *#i<-f%(%i—• »iorv% ^avsjusim *117 St. Clair Ave. HEndcrson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. ^ » Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 fos 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1379._______ 83 No. 236 Wed., Dec. 3. 1952 Grčija gre mirnejšim časom naproti Južna soseda Jugoslavije je doživljala po koncu svetovne vojne burne čase. Med tem ko je prišla naša stara domovina pod sovjetski vpliv in je v deželi vpeljal Tito komunistično diktaturo, so Grki ostali v zahodnem vplivnem področju. Grški partizani s tako rešitvijo niso bili zadovoljni, zadovoljna pa ni bila tudi Moskva, čeprav je v Jalti in Potsdamu priznala Grčijo zahodnemu vplivu. Komunisti so se kljub angleškim četam, ki so bile v deželi, uprli zakoniti vladi in začeli državljansko vojno, v katero so se vmešale komunistične sosede Grčije. S posebno vnemo sta podpirali grške komuniste, ki jih je vodil general Markos, Titova Jugoslavija in Albanija. Ko so Angleži začeli omahovati, je spomladi 1. 1947 predsednik Združenih držav Amerike proglasil takozvano Trumanovo doktrino. Amerika se je odločila, da bo napredovanje komunizma, vsaj kar je zadevalo Grčijo in Turčijo, zaustavila. Ameriški vojaški in gospodarski svetovalci so prišli v obubožano in razdejano deželo, da bi pomagali vzpostaviti red in mir. Ves'trud je bil brezuspešen, dokler so imeli komunistični uporniki možnost umika v Albanijo in Jugoslavijo, kjer so se spočili, okrepili in se nato vrnili spet v deželo. Ko je Kominforma izključila Tita iz svoje srede in je njegov poskus za spravo naletel v Moskvi na gluha ušesa, se je Jugoslavija prisiljena obrnila na Zahod po pomoč. Razumljivo, da v takem položaju Tito ni smel več podpirati grških partizanov. Ko so bile jugoslovanske meje grškim komunistom zaprte in jim Albanija sama ni mogla nuditi dovolj pomoči, je bilo upora kmalu konec. Konec državljanske vojne pa deželi še ni prinesel pravega miru. Treba je bilo pomiriti politične strasti. To pa ni bila lahka naloga. Grki so že po svoji naravi nagnjeni k hudim političnim bojem, so namreč precej vročekrvni. Stranke so se trmasto borile med seboj in dežela ni imela močne stalne vlade. Stalne težave pa so delali še vedno komunistični pristaši, ki so rušili ugled demokratične vlade, kjerkoli in kadarkoli so le, mogli. V takih razmerah je bilo silno težko reševati deželo iz gospodarskih razvalin. Številna vojska in policija sta požrli vsa razpoložljiva denarna sredstva države. Inflacija je skoro uničila deželo. Kljub več kot dvem milijardam dolarje, ki jih je Grčija prejela kot pomoč iz Zahoda v povojni dobi, je dežela še vedno v veliki gospodarski stiski. Premožnejši ljudje kopičijo blago in zlato ali pa skušajo spraviti svoje imetje v inozemstvo. Izvoz je padel, prav tako tudi proizvodnja. Na vsakih 100 delavcev, pride 15 brezposelnih, dober del prebivalstva trpi lakoto. Velik del težav je političnega izvora. Šibke koalicijske vlade niso imele poguma, da bi izdale zakone in uredbe, s katerimi bi bilo mogoče zaustaviti inflacijo in izvesti prepotrebne davčne reforme ter dati celemu gospodarskemu življenju v državi zdravo podlago. Sredi preteklega meseca so imeli v Grčiji parlamentarne volitve. Ne osnovi večinskega volilnega sistema, ki je bil upeljan nekaj tednov pred volitvami, je stranka maršala Pa-pagosa, junaka iz vojne z Mussolinijevo Italijo in komunističnimi uporniki, dobila veliko večino v parlamentu, čeprav je bilo oddanih za njo na volitvah samih le 49% vseh glasov. Maršal Papagos je prevzel predsedstvo nove vlade. Večina domačih kot tujih opazovalcev je mnenja, da je Grčija dobila na ta način trdno stalno vlado, ki bo v stanju izvesti potrebne gospodarske reforme v državi. Naši svetovalci v Grčiji upajo, da bo novi predsednik vlade sodeloval z njimi v pogledu gospodarske ureditve dežele v isti meri in z isto pripravljenostjo, kot je sodeloval z našimi vojaškimi svetovalci v času državljanske vojne. Nekateri poznavalci razmer v Grčiji so pa v svojih napovedih za bodočnost precej previdni in nimajo, kar zadeva politiko in gospodarstvo, posebnega zaupanja v maršala Pa-pagosa. Ta, pravijo, je bil v času pred vojno voljno orodje diktatorske vlade generala Metaksasa. Postal je narodni heroj, ko se je uspešno postavil Mussolinijevim divizijam 1. 1940, svoj ugled je še povečal s tem, da mu je, uspelo zlomiti komunistični upor. Tedaj pa je zahteval proti upornikom strog nastop, namesto da bi jih skušal pridobiti z dobroto in popustljivo. Svoje pomanjkljivo poznanje političnih razmer je pokazal zlasti s tem, da ni pritisnil samo komuniste, ampak tudi kmete in delavce kot možne komunistične podpornike. Med glavnimi podporniki Papagosa so grški denarniki in premožni srednji stan. Če bo hotel Papagos izvesti pošteno davčno reformo, ki naj bi prav premožne primerno prijela, bo verjetno to podporo kmalu zgubil. V tem slučaju ni izključeno, da bo ministrski predsednik, ki je bil vse svoje življenje navajen poveljevati, uvedel avtoritarni režim. Tako vsaj pravijo oni, ki Papagosu niso posebno naklonjeni. Po našem mnenju je možu treba dati najprej priložnost, da pokaže, kaj zna in zmore, šele potem bo mogoče izreči pravično sodbo. Grčija je veljko prestala, v marsičem je delila usodo z narodi Jugoslavije, imela pa je to srečo, da jo Zahod ni pre- pustil komiunizmu, ampak ji je celo pomagal, da se ga je otresla. Naj bi se otresla tudi velikih gospodarskih težav, ki jih sedaj preživlja, morda to ne bo ostalo brez vpliva na sosednjo Jugoslavijo. Za ves Zahod bo pa to velika pridobitev, ker predstavlja Grčija s Turčijo temelj zahodne obrambe vzhodnega dela Sredozemlja proti Sovjetiji. BESEDA IZ NARODA ^TfVrtaflftega m >»»)b