Itee, 11
tf LJubljani, v pstek, dne 3. aprila 1908.
Velja po poŠti:
ta cclo leto naprej	K 26'—
u pol leta H	„ 13-—
ta četrt leta „	„ 6-50
za en mesec „	„ 2 20
V upravniStvu:
ta celo leto naprej	K 22 40
ta pol leta „	„ 1V70
ia četrt leta „	„ 5-60
ta en mesec „	„ 1-go
Za poSIIJ. na dom 20 h na mesec
Posamezne Stev. 10 h.
UredlliŠtVO Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez
-----dvorISČe nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrsnklrana pisma se ne sprejemajo. (Jredniikega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
isto XXXVI
Inserati:
Cnostop. petltvrsta (72rnn): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . . 3 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javijenju primeren popust.
izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
- Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. (JpravnISkega telefona Stev. 188.

Današnja številka obsega 6 strani.
Po Krizi.
Dunaj, 2. aprila.
So, ki pravijo, da more edinole jurist logično in pametno misliti. Da ne žalim ju-ristov, nočem utemeljevati svojega dvoma. Čudno pa se mi zdi, da ravno juristi večkrat zagovarjajo in utemeljujejo največje bedastoče, protislova in krivice. Kaj pa je ves najnovejši jezikovni prepir med Cehi in Nemci drugega, nego prepir juri-stov, v prvi vrsti advokatov, kar je v današnji seji proračunskega odseka priznal tudi dr. Kramar. V prejšnjih poročilih sem že naglašal, da je glede na stvar samo češka zahteva popolnoma opravičena in da se ji more ustavljati le rabulistika nemških advokatov in profesorjev ter nenasičena gospodoželjnost.
Zgodovinsko je dokazano, da je bila češčina v kraljevini češki mnogo časa ne le vnanji, ampak tudi notranji uradni jezik. Ta pravica češkega jezika je bila sicer osobito v jožefinski dobi pozabljena, a je bila 1. 18-18 s posebno ces.. resolucijo zopet pr'znana in oživljena. Izrecno je priznana v ustavnem zakonu, ki ponavlja to, kar izjavlja stara resolucija. Ker pa so se le ustavljali narodni ravnopravnosti v uradu in javnem življenju nemški birokratje, sta dne 19. aprila 1880 ministra grof Taaffe za politične in Stremayr za pravosodne urade izdala za Češko skupno naredbo, k' priznava in zagotavlja češkemu jeziku popolno ravnopravnost vsepovsod.
Ali mora res človek biti jurist, da razume krivico, ki jo delajo na Češkem nemški sodniki, ko zavračajo češke vloge? In vendar hočejo d' Elvert, dr. Silvester in drugi nemški poslane' dokazati, da je miza slon, riba konj, pšenica pa oves. Tako je danes odgovarjal bivši sodni svetnik d' Elvert dr. Krainaru, da imajo vsi stari reskripti le zgodovinsko vrednost, da § 19. drž. tem. zakona le načeloma priznava narodno ravnopravnost in da ima v smislu starega pravdnega reda vsak sodnik pravico določevati uradni jezik. Tako govori mož, ki je sloveč jurist in je bil mnogo let sodni uradnik na Moravskem. Po njegovem mnenju drž. tem. zakon zato nima praktične veljave, ker sploh ni določen in pojašnjen pojem »v dežel' navadnega jezika« in ker ni nemščina proglašena
za državni jezik. Ako se nemščina proglasi za državni jezik, sklepa baron d' Elvert, potem bode šele mogoče določiti pomen in obseg v deželi običajnega jezika.
Človek sc mora prijeti za glavo, ko čuje to logiko in dokazovanje, ki dokazuje le nemški šovinizem in skrajno narodno nestrpnost. Naravno je, da se morajo Čehi, pa tudi drugi nenemški narodi odločno upreti tej teoriji, ki žalibog velja tud" v praksi. Nemec more povsod na Češkem iskati v uradu pravico v svojem jeziku, Čeh pa le ondi, koder to milostno dovoli sodnik. To je vendar narobe svet, ako tudi ta pravica obvelja kot bisteni del sodniške neodvisnosti. Po tem načelu bi smel v Ljubljani nemškonarodni sodnik tudi za stranko, ki niti nemščine ne razume, zahtevati povsem nemško razpravo. Kaj pa bi rekel Nemec v Pragi ali Ljubljan«, ko bi nenemški sodnik izvajal isto načelo. Iz tega pojasnila se razvidi, da nemški poslanci zagovarjajo privilegij, ki je naravnost krivičen za nenemško prebivalstvo.
Na drugi strani pa ne razumem, da so se češki poslanci kar čez noč tako razumeli. Saj dr. Feyrer ni prvi in edini nemški sodnik, ki je v nemškem kraju zavrnil češko vlogo. Tudi se ta slučaj v Hebu n' izvršil še Ie v soboto, ko je zapel bojni rog. In dr. Kramar je danes sam naglašal, da ne obsoja ne barona Becka, ne pravosodnega ministra dr. Klcina, ampak sistem, ki je starejši od sedanje vlade. Ergo —- bi človek sklepal — ti vlada, v kateri sta tudi dva češka ministra, ali zlomi ta sistem ali pa odstopita češka ministra in češki poslanci gredo v opozicijo. Toda zaropotali so č. listi in zahtevali kot žrtev Klei-novo glavo in kriza ic bila narejena. Ko pa so se poslanci prespali, so uv'deli, da s tem ne dosežejo ničesar, ker za Kieinom pride Oross,Breiter ali Lang, zato so iskali vodnika iz zagate. Za take posle pa je ustvarjen baron Beck, ki je včeraj s kratko svojo izjavo »pomiril« leve v češkem in tigre v nemškem taboru. Oboji so komaj čakali izgovora, da se izkopljejo iz umetno uprizorjene krize, ki je danes že poravnana. Seveda zadovoljni niso ne Čehi, ne Nemci z izjavo. Čehi očitajo baronu Becku, zakaj ni opominjal nemšk'h uradnikov, da se držijo Stremayrjeve naredbe; dalje Beck tudi ni zagotovil, da bode novi jezikovni zakon jamčil popolno ravnopravnost tudi Čehom, in tretjič baron Beck ni povedal, kdaj vlada predloži ta načrt
zakona. Z ozirom na to pa, da vlada gotovo že po Vel'ki noči predloži načrt zakona, so sinoči sklenili češki poslanci, združeni v »Narodnem klubu«, da glasujejo tudi za proračun pravosodnega ministrstva. Kriza jc torej poravnana do istega dne, ko vlada zbornici predloži načrt zakona. Ze danes je izjav'1 baron d' Elvert, da mora zakon varovati nemško narodno posest. Tega Čehi seveda ne bodo dovolili, in doživeli bodemo novo krizo.
Držounl zbor.
Dunaj, 2. aprila.
Vojaški novinci.
Danes se je zopet zbrala poslanska zbornica, da do vštetega 11. dne t. m. dovoli vojaške novince, zv'ša število deželnih brambovcev in sklene zakon, s katerim se ustanovi novo ministrstvo za javna dela. V normalnih razmerah bi ta naloga ne bila težavna; pri nas pa zjutraj ne vemo, ali se proti večeru ne zbere huda nevihta v parlamentu. Za radikalne stranke je ta prilika najugodnejša, da nagajajo vladi ter izvojujejo koncesije.
Navadno so vsako leto vojaški nabori že meseca sušca. Danes pa še državni zbor ni sklenil zakona, ki vladi dovoli običajnih 59.024 vojaških novincev za stalno armado in mornarico, ter 14.500 novincev za deželno brambo. Vlada je predolgo pustila poslansko zbornico brez dela. Storila je to, da bi mogel proračunski odsek brez ovir razpravljati o proračunu ter o pravem času zbornici predložiti proračun. Odsek sc je zakasnil iz znanih političnih razlogov in vlada je sedaj prisiljena nujnim potom dobiti vojaške novince.
Poslanec Pogačnik je kot načelnik brambenega odseka prevzel nalogo, da utemelji nujni predlog. Rekel je:
Nujnost predloga utemeljujejo nenavadno dolge razprave v delegacijah, osobito pa v proračunskem odseku. Ze davno bi vlada imela vojaške novince, ko bi dolgi in lepi govori v proračunskem odseku ne bil' zavlekli sej v zbornici. Pritrjujem istim tovarišem, ki polagajo večjo važnost na razprave v zbornici, nego v odseku. Ne samo člani proračunskega odseka, ampak tudi drugi poslanci imajo pravico, da vladi izražajo svoja mnenja. Seveda pa moram tudi priznati, da so govor' v odseku
mnogo koristnejši za ljudstvo, ker ondi mora vlada odgovarjati na razna vprašanja, česar v zbornici običajno ne stori.-Nočemo pa se odreči pravici, da parlamentarnim potom rešimo to vladno predlogo. To pa je sedaj mogoče le nujnim potom, ako hočemo še nekaj časa vjeti za socialno politično delo. Ze v delegaciji je bila dolga razprava o armadi, v proračunskem odseku pri poglavju o deželni brambi, tretja pa pride na vrsto pri predlogu, ki ga bode utemeljeval grof Kolovrat, da se namreč pomnoži število novincev za deželno brambo.
Ko bi se o tej predlogi razpravljalo navadnim, rednim potom, smem reči, ne da bi bil prorok, da b' gotovo večina v odseku in v zbornici glasovala za novince. Ko pa bi se to ne zgodilo, bi si ta ali druga vlada s § 14. sama dovolila vojaške novince. Ze to je važen razlog za nujnost predloga. Se večje važnosti pa so gospodarski razlogi. Iz teh razlogov in ne vladi na ljubo, predlagam nujno reš'tev predloge, katero je podpisalo mnogo članov zbornice. Od 1. sušca že čakajo fantje na vojaške nabore. Tudi so radovedni, ali bodo od 1. oktobra naprej služili cesarju ali drugemu gospodarju. Marsikateri ne vč, kaj bi sedaj storil, ostal doma in čakal na vojaški nabor ali odšel po svetu za delom. Oče ne vč, ali bode v jeseni imel s'na doma ali si bode moral iskati posla. Delavci ne morejo z delodajavci sklepati delavskih pogodb čez 1. oktober. S tem je ustavljeno tudi prosto preseljevanje vojaških nabornikov. Mnogo jih je prišlo domov iz tujine, ki sedaj brez dela čakajo na vojaške nabore, da niso ubežniki. To so torej stvarni razlogi, ki govore za nujno rešitev vladne predloge v prvem, drugem in tretjem branju brez razprave v odseku. Prosim torej, naj visoka zbornica glasuje za nujnost. Sicer pa more vsakdo svobodno glasovati. Zbornica je takoj pričela razpravo o nujnosti predloga. Oglašenih je mnogo govornikov.
Pomnožitev brambovcev.
Druga vladna predloga zahteva, da parlament dovoli 4740 več vojaških novincev za deželno brambo, tirolski deželni zbor pa 180 mož več za deželne strelce. V bodoče bi torej iznašalo število novincev za deželno brambo 19.970. Nujnost tega predloga pa bode utemeljeval grof Kolovrat. To vprašanje pa ne bode tako gladko rešeno. Vlada sama dobro pozna
LISTEK.
Trije poročevalci.
(Spisal Conan Doyle.)
Vkljub prijateljstvu sta si bila jako huda tekmeca. Vsak bi se bil žrtvoval za svojega tovariša, da mu pomore, toda vsak bi bil tudi žrtvoval svojega tovariša, da pomore svojemu časopisu. Noben jo-ckey si ni še nikdar tako želel, da bi zmagal pri jahanju, kakor je hrepenel vsak izmed njiju, da bi imel cel stolpec v jutranji izdaji, dočim bi bili vsi drugi dnevniki prazni. V tem sta si bila popolnoma odkritosrčna. Vsak jc pripoznal sam, da bi rad prehitel svojega tovariša, in vsak je pripoznaval, da je dolžnost drugega napram svojemu šefu večja nego vsi osebni oziri.
Tretji je bil Anerley, poročevalec »Oazette« ~ mlad, neizkušen in precej naiven. Jako rad je izklepetal vse, kar so mu nekateri bolj intimni prijatelji šteli v zlo, a njegove oči so biie tako počasne in zaspane, da se je zdelo to afektirano. Ker ga je zanimala vojaščina, je bii dvakrat pri jesenskih manevrih in ker jc pisal v svojih popisih jako živahno, ga je poslal imetnik lista »Oazette*, da se poskusi
kot vojni poročevalec. Svojima izkušenima tovarišema se je prikupil baš s svojo prijetno boječnostjo in ako sta se včasih smejala njegovemu poštenemu mišljenju, jima je bilo vendar prijetno, da imata tovariša, ki se ga jima ni treba bati. Od onega dne, ko so zapustili brzojavni urad v Larrasu in je zajahal sirskega osla za petnajst ginej in štirinajst šilingov, je bil predan v roke lastnikoma dveh najhitrejših ponijev, kakoršna še nista dirjala po ghezirehskih tleh.
Vsi trije so razjahali in peljali svoje živali v dobrodošlo senco. Ker je bila soln-čna svetloba tako silna in rumena, je vsaka veja delala tako črno in gosto senco, da so nehote privzdignili noge, da bi jo prestopili.
»Palma je izborna za obešanje obleke,« je rekel Scott in obesil svoj revolver in svojo steklenico za vodo na majhno kvišku molečo vejo na deblu. »Vsekakor je ta-le senca velik vspeh. Čudno, da na svetu, kjer je vse tako urejeno, da ima vsaka stvar svoj namen, ni malo bolj poskrbljeno za tropične kraje.«
»Kakor so v Indiji sveta figova drevesa.«
»Ali pa krasno drevo »iksija« v ašant-ski deželi, kjer bi se lahko zabaval ves polk v senci.«
»Tudi drevo »theka« v Burmahu ni slabo. Pri Jupitru, ves tobak se je zdrobil
v torbi na sedlu! Ta dolga mešanica preveč gori v tem podnebju. Kaj je z vel-blodi, Anerley?
»V petih minutah bodo tu.«
Po stezi, ki sc jc vila med skalami, je pridno korakala mala četa velblodov s prtljago. Prihajali so z drobnimi koraki, se zibali in obračali svoje glave na vse strani kakor delajo samozavestne ženske. Spredaj so jezdili na oslih trije berberski služabniki in za njimi je korakal Arabec ki je priganjal velblode. Potovali so že devet ur, odkar je mesec prišel na obzorje, po težavni poti z velblodi in prepotovali vsako uro poltretjo miljo; toda zdaj so se razveselili ljudje in živali, ko so zagledali gaj in konje brez jezdecev. V par minutah so odpeli tovore, privezali živali, zakurili, prinesli sveže vode iz reke in dali vsakemu velblodu pergišče dateijev. ki so jih položili na sredo pota, drugače namreč ne mara dobro vzgojen Arabec krmiti svoje živali. Bleščeča luč zunaj, polutema znotraj, obrisi zelenih palmovih vej na temno modrem nebesu, površni arabski služabniki v mehkih obuvalih, mirno ponosne velblodje glave, vse to sc mu zopet zasanja, kdor je že videl to.
Scott je ubijal jajca v ponev in prepeval neko ljubavno pesem s svojim bogatim, globokim glasom. Anerley je imel glavo in roke v veliki skrinji in ril med konservami za juho, nasoljeno govedino
in piščanci v konservah, da pride do dna, kjer jc bilo vkuhano sadje. Vestni Morti-iner je držal beležnico na kolenu in si na kratko zapisoval, kar mu je železniški inženir pripovedoval prejšnji dan. Nenadoma je vzdignil oči in zagledal inženirja samega na njegovem kostanjevem poniju, kako se je pogrezal in zopet prikazoval na neenakomerni puščavi.
»Ala! Merry\veather je tu!«
»Njegov poni se lepo poti! Kakor je videti, dirja z njim pomalo že več ur. Halo, Merry\veather, halo!«
Inženir, majhen, čokat človek s špi-často, rdečo brado je zavil k njim. akoravno je hotel jezditi dalje, ne da bi se ustavil ali kaj govoril v njihovem taboru.
»Za božjo vol.io, pijače!« je zavpil s hripavim glasom. »Jezik se mi je kar pri-sušil na nebo.«
Mortimer je pritekel s svojo steklenico za vodo, Scott s steklenico žganja in Anerley s kositrasto ponvico. Inženir Je pil, dokler mu ni zmanjkalo sape.
»Zdaj pa moram oditi,« je rekel ;n si otrl kaplje s svojih rdečih brkov.
»Kaj novic?«
»Železnico zidamo, samo počasi. Sestati se moram z generalom. Vražja stvar, ker nimamo brzojava.«
»Ali lahko kaj poročamo?« Prikazale so se tri beležnice.	(Dalje.)
ovire in težave, zato je ob enem predložila tretji načrt zakona, ki določa
podpore družinam
onih vojakov, ki morajo k vojaškim vajam. Te podpore se bodo seveda delile revnejšim družinam, ki v istmi trpe škodo, ako mora k vojakom oče, brat ali sploh član družine, ki jo vzdržuje s svojim delom.
Podporo bodo dobivale družine za vsak dan vojaških vaj in sicer polovico običajnega dnevnega zaslužka, za zamude časa k vajam in od vaj, in tudi ves čas, ko bi vojak pri vajah obolel brez svoje krivde. Ker bodem o tem načrtu še obširneje poročal, pripomnim, da je za te podpore določenih na leto 35 milijona kron. Vlada pa hoče dovoliti tc podpore in pa oprostiti obe zadnji vojaški vaji, ako parlament zviša število novincev za vojaško brambo. Torej kos sladkorja s pelinom.
Potresna posojila.
Z zakonom z dne 23. maja 1905 je bila doba za 251etno davčno prostost no potresu poškodovanih hiš na Kranjskem in Štajerskem podaljšana do 2. julija 1910, za nove zgradbe iu prezidave v LJubljani pa le do 2. julija 1908. Danes je vlada predložila načrt zakona, da se 18letna davčna prostost za nove zgradbe v Ljubljani podaljša do vštetega 2. julija 1910.
Seja jc danes trajala le do 6. ure, ker ob 7. uri zboruje proračunski odsek.
Proračunski odsek.
je v današnji seji rešil proračun pravosodnega ministrstva. Govorili so d' Elvert, Šramek, ki naznanja, da glasuje njegova stranka za proračun. O resoluciji poslanca dr. Korošca glede na ustanovitev višjega deželnega sodišča v Ljubljani niso glasovali. marveč jo odstopili vladi, da jo preštudira. Poslanec Schlegel poroča o »Najvišjem sodnem dvoru« in o »Novih stavbah« pravosodne uprave. Govorita baron d' Elvert in dr. Korošec, nakar pojasni minister dr. Klein nekatere točke. Odsek sprejme postavki in odobri proračun pravosodnega ministrstva. Proračunski odsek je po odobritvi pravosodnega etata premagal največje ovire. Šc nekaj sej in reši ves proračun.
SOMIŠLJENIKI!! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice!
AVSTRO-OGRSKA.
Starostno in invalidno zavarovanje.
Svobodna agrarna zveza jc razpravljala o razširjanju starostnega in invalidnega zavarovanja na kmečki iu obrtni stan. Poljedelski minister izjavi, da osebno popolno razume želje prizadetih krogov. a da ve tudi. koliko ovir bi imela taka zakonodaja. V imenu vlade ne more podati izjav. Sklene se resolucija, k' zahteva, naj obsega starostno in invalidno zavarovanje tudi kmete in obrtnike. Ce pa to ni mogoče, naj sc predloži primerni zakonski načrt za zavarovanje kmetov in obrtnikov.
Ceščina v železniški in poštni službi
se uvede na progi Dunaj-Libava, dasi nasprotujejo Nemci.
Dohodninski davek.
Komisija, ki določa dohodninski davek, je sklenila, da zviša dohodninski davek za 0-3915%.
Ogrsko-hrvaški državni zbor.
je včeraj z veliko večino odobril prvo točko Nagyjevega predloga v obliki, ki jo je predlagal poslanec Eitner in odklonil vse izpreminjevalne predloge.
Košutova avdijenca.
Košutova avdijenca pri vladarju je povzročila v zbornici in v neodvisni stranki veliko pozornost. Košut je govor'! o av-dijenci samo z ministri, s poslanci noče govoriti o zaslišanju. Izjavil je le, da je zadovoljen z uspehi dunajskega potovanja. Poučeni krogi sodijo, da se rešijo vsa vojaška vprašanja skupno. Košut trdi, da se koalicija ne razdruži, dokler ne reši svojega programa.
Tirolski deželni zbor.
Baron Beck je konferiral s tirolskimi deželnimi poslanci o sklicanju tirolskega deželnega zbora. Stavil je pogoj, da deželni zbor ne razpravlja o NVahrinundovi zadevi. Skliče se tirolski deželni zbor dne 21. aprila.
Češko jezikovno vprašanje.
Ministrski predsednik Beck je nasproti Hero'du obrazložil svoja načela glede na. ureditev jezikovnega vprašanja na Češkem. Razpravljala sta tudi o skli-
canju češkega deželnega zbora in o imenovanju višjega deželnega maršala. Češki deželni zbor se skliče v juniju, oziroma juliju in v septembru.
PRAV PO UAL1ŠKO.
L v o v, 2. aprila. Tu so se 26. marca vršile občinske volitve. Pri volitvah je bilo najbrže voljenih samo 30 občinskih svetnikov. Natančni rezultat sc bo pa izvedel šele po 5—6 mesecih, kajti tako dolgo časa bo trajal škrutinij. (!) Potem pridejo še ožje volitve za ostalih 30 sveto-vavcev in v pol leta bodo volitve najbrž že končane . . .
NEMČIJA.
Potovanje nemškega cesarja.
Ne ve se natančno, kdaj dojde Viljem na Korfu. Vsak dan se izpremeni potni načrt. V Janini so pripravljeni štirje turški bataljoni s sultanovo godbo, da takoj pozdravijo nemškega cesarja, če stopi na albansko ali pa na epirsko ozemlje.
Nemški društveni zakon glede na ino-zeince.
Nemški državni zbor je razpravljal dne 2. t. m. o društvenem zakonu. Alza-čani so vložili predlog o vporabi francoščine v francoskem ozemlju. Trimborn vtemeljuje predlog centra gLde na udeležbo inozemcev pri shodili in društvih. Državni tajnik Bethmann-Ho!iweg izjavlja, da se smejo inozemci tudi v bodoče vdeleževati društvenega in zborovalnega življenja. Ni um znana nobena inozemska postava, ki bi zagotavljala ptujcem društveno in zborovalno pravo. Zbornica je odklonila vse izpreminjevalne predloge in sprejela načrt v obliki, ki jo je predlagala komisija, s 194 proti 164 glasovom.
Za stanovanja železničarjev.
Uprava pruskih državnih železnic je določila 14,000.000 mark za brezobrestno posojilo uradnikom in delavcem, ki žele zgraditi cenenc hišice.
PRVI APRIL V ČASNIKARSTVU.
Berolin, 1. aprila. V »Marzu« objavljeno besedilo pisma cesarja Viljema II. lordu Tweedmouthu je, kakor poročajo danes listi, dobra šala za — prvi april. »Miirz« je s tem »besedilom« imenitno potegnil vse liste po vsem svetu, ne izvzem-ši — slovenskih.
RUSIJA.
Poslanik goljuf.
Bivši ruski poslanik v Koreji Pavlov se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Dolže ga goljufije. Ko je vsled rusko-ja-ponske vojske Pavlov zapustil Korejo, so ga poslali v Šaugaj, da poizveduje v načrtih japonske armade. Pavlovu je pa bila bolj všeč špekulacija. Nakupoval jc provi-jant za Port Artur in defravdiral več milijonov rubljev.
PREOSNOVA PERZIJSKE ARMADE.
Perzijsko armado nameravajo preos-novati. Ustanoviti nameravajo pet armad-nih zborov s štabi v Teheranu, Kcrmanu. Azcr Bejčanu. Horozanu in Farzu.
PREDSEDNIŠKI VOI IVNI ROJ V AMERIKI.
Američani bodo kmalu volili predsednika. Predsednik Zjedinieniti držav ni zgolj štalist, kakor n. pr. francoski, temveč ima v marsikaterem oziru celo večjo oblast in vpliv kot marsikateri kronani vladar. To je dokazal sedanji predsednik Roosevelt, ki jc dal celi politiki Združenih držav novo smer. Izmed kandidatov republičanske stranke ima največ upanja, da prodre sedanji vojni minister Taft. To je pravi mož na pravem mestu. Od 1880 do 1890 je bil sodnik, znan kot izvrsten ju-rist. Leta 1901 jc postal guverner na Fi-lipinah, kjer je pokazal vse svoje izredne zmožnosti kot dober jurist in diplomat.
KANDIDATURA V INDIANI.
Republičanska stranka v državi Indi-ana je sklenila, da podpira kandidaturo podpredsednika Fairbanka.
Dnevne nouice.
+ Poziv slovenskemu duhovnlštvu in drugemu razumništvu. Tekom prihodnjih dni bo podružnica Rafaelove družbe v Ljubljani razpošiljala na preč. duhovščino in drugo slovensko razumništvo pozive za pristop k družbi. Doslej je naša podružnica, koje naloga je reševati slovenske izseljence nc samo veri, ampak tudi narodu, le bolj malo delala. Novi odbor hoče vse sile zastaviti, da družba doseže namen, ki ji je stavljen po pravilih. Da pa bo mogoče to delo uspešno izvršiti, treba je v prvi vrsti znatnega števila članov in pa denarne podpore. Letni prispevek jc tako malenkosten, da ga tisti, katerim se bo poslal poziv, prav lahko vtrpe. Velikansko se denarja žrtvuje za razne potrebne
in nepotrebne stvari, zato prosi odbor slovenske podružnice Rafaelove družbe, da se položi tudi za duševno in narodnostno rešitev premnogih Slovencev, ki iščejo svojo srečo v tujini, mal dar na oltar naše družbe. Posebno se obračamo s tem na preč. duhovščino in posvetno razumništvo, da pristopijo k društvu kot člani in da pridobijo za društvo med ljudstvom kot člane vse take, ki lahko vtrpe letni prispevek 2 kron. — Odbor slovenske podružnice družbe sv. Rafaela v Ljubljani. — Vse denarne pošiljatve naj se izvolijo nasloviti na ime Alojzij Kocmur, odvetniški uradnik v Ljubljani.
+ Rafaelova družba v Ljubljani. Odbor slovenske podružnice Rafaelove družbe v Ljubljani se je v svoji predzadnji seji konstituiral sledeče: Predsednik je dr. Vladislav Pegan, podpredsednik preč. g. dr. Ivan Janežič, tajnik g. Mih. Moškerc, urednik, blagajnik g. Alojzij Kocmur, odvetniški uradnik, in tajnikov namestnik g. Fran Kristan, uradnik Vzajemno podpornega društva, vsi v Ljubljani. Vsi dopisi tičoči se Rafaelove družbe naj se izvolijo pošiljati na naslov predsednika g. dr. VI. Pogana.
+ Zborovanje »Slovenskih kmečkih zvez.« V Ljubljani prirede kmalu vse slovenske kmečke zveze iz vseli pokrajin skupno posvetovanje zaupnikov, da sc ze-dinijo za skupno postopanje v gospodarskih in politič. rečeh v bližnji bodočnosti. Kmečka misel združuje kmete iz vseh slovenskih pokrajin na skupno delo. Laži in nepoštenosti prepustimo liberalcem, mi pa na skupno, resno tlelo.
-r Celjska gimnazija. Listi so priobčili vest, da so bili dne 25. marca dr. Bcn-kovič, dr. Korošec, dr. Hrašovec, dr. Ku-kovcc in dr. Ploj pri ministrskem predsedniku Becku zaradi razširitve celjske spodnje gimnazije v višjo gimnazijo. Beck baje ni hotel uslišati slovenske zahteve in pogajanja so ostala brezplodna. Mi tega poročila nismo dobili, posneli smo je iz »Ta-gespošte«, in zato smo povprašali pri naših poslancih, zakaj nas nc obvestijo. Na to smo dobili odgovor: »Sporazumeli smo se, da ne bomo o posvetovanju ničesar sporočili javnosti.« Kakor kažejo liberalna poročila, je pa eden liberalnih gospodov komaj čakal, da je sporočil svojim zvestim presrečno vest, da je enkrat videl Beckovo obličje, Tako liberalci vsako akcijo po-kvarjajo, zato jc pa tudi pri vsaki narodni akciji najbolje, da ni liberalne pameti blizu.
Novi okrajni šolski nadzorniki za Kranjsko so imenovani in so gg.: Rudolf Peerz za nemške ljudske šole v okrajih Kočevje, Rudolfovo, Črnomelj; Albin Be-lar za ostale nemške ljudske šole na Kranjskem: Ludovik Stiasny za ljudske šole v okrajih Krško in Litija; Ivan Thunia za okraje Postojna in Logatec; Jožef Turk za okraje Novo mesto iu Črnomelj; Ivan Janežič za okraje Kranj in Radovljica; Franc Gabršek za okraje ljubljanska okolica in Kamnik; Anton Maier za slovenske ljudske šole v Ljubljani.
4- Resolucionaši. V Pragi so ondotni liberalni slovenski akademiki, kakor poročata »Narod« in -Edinost«, zborovali in sklenili več resolucij, v katerih napadajo »klerikalne poslance« v proračunskem odseku, češ, da niso dovolj energično nastopili za slovensko vseučilišče. Govoril jc neki liacin, ki hoče s posebno »izobraževalno«'organizacijo izpreobrniti kmete — Hacin i/. Velesovega doma — k gnjilemu liberalizmu, dalje neki Pučnik in Lenart Lotrič, ki je ie s »klerikalnim denarjem« mogel povspeti se tako daleč, da študira na vseučilišču. Razume se, da temu prar škemu shodu nobene resnosti ni pripisovati, kajti sklican je bil le zato, da so mogli »svobodomiselni« študentje ohladiti svojo jezico nad zadnjim iu prihodnjim porazom liberalcev v naši deželi. »Večina slovenskih poslancev je izvoljena na protikultur-tii program«, take in enake fraze so stresali na tem shodu. S tem Ie kompromitirajo v očeh resnih ljudi našo vseučiliško zahtevo. Gospodje naj pazijo: Prišla bo prilika, da se bo moglo vse poplačati z enako mero. Sicer pa se zanje zmenimo toliko kot za lanski sneg.
+ Za župana smledniške občine je zopet izvoljen občespoštovani gospod Anton Burger, odločen in vesten pristaš Slovenske Ljudske Stranke. Osemii.idvajseto leto že načeluje obširni občini smledniški v splošno zadovoljnost. Za svoje zasluge je bil pred leti odlikovan z zaslužnim križcem. Ljudstvo pa mu jc hvaležno za njegovo nesebično in požrtvovalno delovanje. Bog ga živi!
-f Kmečka zveza za kranjski okraj jc imela zadnji ponedeljek na Novi pošti v Kranju občni zbor. Njeno delovanje je bilo precej živahno, ker jc priredila lansko leto 16 političnih shodov v okraju. Sklenilo sc jc, priklopiti tudi loški okraj. Za načelnika jc bil izvoljen župan Janez Kuralt iz Mavčič, za odbornike pa: posestnik Bido-vcc Jožef iz Zaloga, župan Al. Grošelj iz
Poljan, kaplan Janez Florjančič iz. Stare Loke, posestnik Franc Hartman iz Suhe, posestnik Jož. Kristane iz Srednje vasi, posestnik Jernej Pilar iz Rupe, župan Fr. Šmid iz Sclc, posestnik Andrej Šink iz Sp. Besnice in kaplan Valentin Sitar iz Kranja. Po občnem zboru, ki je bil jako številno obiskan, je imel g. Legvart izvrstno predavanje o povzdigi živinoreje v kranjskem okraju. Sklenila se jc tudi resolucija, naj se nastavijo v vsakem okraju kmetijski potovalni učitelji.
+ »Za otroka«. Ministrski predsednik baron Beck bo zdaj sestavil veliko komisijo, katere naloga bo vlado pri osnovi in organizaciji jubilejske akcije za gmotno in nravno povzdigo mladine podpirati. V komisiji bo vsaka kronovina zastopana po dveh delegatih, vrhtega pa bodo nje člani strokovnjaki in druge vplivne osebe, na kojih dejansko sodelovanje treba najbolj računati. Deželni šefi bodo v sporazumu z deželnimi odbori sporočili osrednji vladi svoje tozadevne predloge. Načrt je sledeči: Po krajih, kjer ni nič mladinskih oskrbovavnih zavodov, dojilišč, > bolnic itd. itd., se bodo novi ustanovili, žc obstoječi pa dobe znatne podpore. Deželni šefi imajo osrednji vladi vse take žc obstoječe zavode naznaniti.
+ Izlet italijanskih dijakov. V Miranu sc jc ustanovil odbor delegatov vseh italijanskih vseučilišč, ki organizira izlet v Benetke, Trst in Pulj. Izletniki sc I J. t. m. združijo v Benetkah, v nedeljo jutro pride:o v Trst, v pondeljek se podajo v Pulj. To bo zopet veselja v krogih neod-rešencev!
+ Vojaško zdravišče na Malem Lo-šinju. Dne 2. t. m. so na Malem Lošinju slovesno blagosloviliin vzidali sklepni kamen v poslopje vojaškega zdravilišča, ki ga jc zgradila »Avstrijska družba belega križa«. Slavnosti so se udeležili namestnik princ Hohenlohe, podmaršal Po-tiorek, ki je nameščal vojnega ministra, kakor tudi več drugih dostojanstvenikov.
—	Skupno postopanje slovanskih dijakov na Dunaj. Na dunajski visoki poljedel-ski šoli sc bode v kratkem ustanovilo novo društvo, ki sc bode osnovalo na podlagi programa češke agrarne stranke, in ki hoče zediniti vse slovanske dijake na ti šoli in na Dunaju vobče. Ustanovitelj tega društva, ki bode poleg slovanske vzajemnosti gojilo tudi misel agrarizma, jc češki minister Prašek. Društvo še ni dozdaj formalno ustanovljeno, ker so sc pokazale nekatere manjše zapreke ali zanimivo je, da ie inicijativa za ožje združenje Slovanov zopet izšla od češke strani. Omenjeno društvo deluje skrivši že celo leto in šele zdaj so sc pravila poslala v potrditev. Društvo bode po velikonočnih praznikih priredilo cclo vrsto informačnih predavanj o slovanskem vprašanju. K društvu je žc pristopilo 21 slovanskih društev, in sicer 7 hrvaških, 4 češka, 4 slovenska, 3 srbska. eno poljsko, eno rusko in eno bolgarsko.
—	Vestnost županstva radovljiškega.
Iz Radovljice se nam piše: Na zahtevo Vilfanovo. češ, da bodo vse občine zastopane, jc okrajni šolski svet določil pet zastopnikov za krajni šolski svet. A Vilfanu in njegovi stranki ni šlo za to, da bi bile zastopane vse občine, ampak le. da bi libcralci volili predsednika in niso dali lancov-ški občini nobenega zastopnika, ker niso nobenemu zaupali, pač pa Novi vasi, dasi-ravno plača ta skoraj štirikrat manj davka. Zato in ker jc graščinski oskrbnik Tomaž Šusteršič po krivici volil kot viri-list za laneovško občino, se je ta pritožila na c. kr. okrajni šolski svet, kateri jc pritožbi ugodil in zoper odlok c. kr. deželnega šolskega sveta na ministrstvo, ki je ta odlok razveljavilo in tudi pritožbi ugodilo. »Narod« piše: »To sc je zgodilo meseca decembra 1907. Sedaj srno že v mesecu aprilu, a slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici šc do danes ni imelo časa poiskati dotični akt in razpisati nove volitve. Zahtevamo, da c. kr. deželna vlada takoj ukaže podrejenemu c. kr. okrajnemu glavarstvu v Radovljici, da razpiše volitve v krajni šolski svet radovljiški, če ne drugače zagodemo.« Ker sta v občinskem zastopu gospoda davčni nadzornik Zun in davkar Ravnikar, ali bota tudi ta dva drugače zagodla zoper c. kr. okrajno glavarstvo? Zadnji odstavek dopisa c. kr. okrajnega šolskega sveta z dne 9. januarja 1908 št. 21, glede nove volitve občinskih zastopnikov v krajnem šolskem svetu radovljiškem se glasi: »Volitev občinskih zastopnikov se ima še enkrat izvršiti. Dolžnost mestnega županstva v Radovljici je, da še enkrat skliče občinske za-stope všolanih občin k tej volitvi. Nadalje bo dolžnost volivce opozoriti na to, da sc je število udov le na izrecno prošnjo mestne občine zavoljo zastopstva vseh všolanih občin v krajnem šolskem svetu zvišalo na pet, da se na ta način doseže namen zakona o šolskem nadzorstvu. Volivni spisi sc vračajo mestnemu županstvu
v Radovljici. Omenjeni dopis c. kr. okraj- j nega šolsega sveta je prejelo županstvo Predtrg 23. januarja, županstvo Lancovo 22. januarja t. 1. Torej ni dvoma, da je županstvo v Radovljici tudi v istem času prejelo ta dopis in isto šc dosedaj ni nič ukrenilo. To jc vestnost županstva radovljiškega in ne okrajnega glavarstva, kakor »Narod« piše, oziroma c. kr. okrajnega šolskega sveta. — Vilfan v včerajšnjem »Narodu« svojo vestnost sam razkričava z izjavo, v kateri pravi, da je on sam kriv, da se volitve še niso vršile, »ker je bil po drugih javnih poslih (z agitacijo pri volitvah! Opomba ured.) zadržan«. — S svojim napadom je torej »Narod« le Vilfana blamiral!
+ Na župnijo Velika Do~ina jc prezen-tiran župnik č. g. Janez Gnjezda.
—	V društvu »Kranj« sc je gledališka predstava zadnjo nedel o prav dobro obnesla in se bo ponovila prihodnjo nedeljo ob pol 5. uri. Vstopnice se že pridno razprodajajo, Igra »Dan sprave« siccr glede tehnike ni umotvor, pač pa ima mikavne prizore, vzete iz duše ljudstva, in zato ugaja širšemu občinstvu! Igralo se jc izvrstno. Igravci so sc vglobili v svoje deloma prav težke vloge in pokazali zopet lep napredek. Posebno zaslugo za vprizo-ritev te igre ima g. režiser Lovrenc Rebolj.
—	Ločitev Reke od senjske škofije.
Reški guverner, grof Aleksander Nako, je storil korake, in v ogrskem ministrstvu za bogočastje ga v tem podpirajo, da se Reko odtrga od senjske škofije in ustanovi na Reki posebno ogrsko vladikovino, ali pa vsaj ogrski vikarijat. Ako bi to zadelo ob prevelik odpor, naj bi se Reko združilo z gransko škofijo. Na ta način bi s.e uničila zadnja sled skupnosti med Reko in Hrvaško.
—	Tržaški mestni svet je imel dne 1. t. m. zvečer sejo. Zdravstveni komisiji se je izročila prošnja 118 meščanov, da se zgradi za magistratu itn poslopjem pokrita tržnica. Sklene sc, da občina prispeva s 16.(100 kronami k stroškom za ureditev zemljiške kn ige. Propadel je predlog, da bi s.e določilo mestnemu kaplanu 2000 K kongrue na leto iu 680 K stanarine. Sklenilo se je nakupiti neka zemljišča za podaljšanje ulic Giuliani, Pallini in steze sv. Andreja. Namesto Teodorja Mayerja, ki je demisijoniral, predlaga dr. Venezian, da stopi v občinski svet Arch.
—	Iz Krope. Družba Marijinih deklet nam je priredila v nedeljo 22. marca prelepo predstavo »Lurška pastarica«. V nedeljo 29. marca se jc na željo občinstva igra ponovila. Svolc vloge so vse igralke dobro izoršile. posebno pastarica Ber-nardka. Dekleta so v prelepem govoru in petju voščile č. g. župniku za imendan. G. župnik je v zahvali v prekrasnem govoru opisal vzvišeni namen Marijinih družb. Gosp. župniku še na mnoga leta!
Železnica Metlika-Karlovac. Dne 30. m. m. je imela trgovska in obrtna zbornica v Zagrebu sejo, v kateri jc med drugim poročal tajnik Milan Kresič o železniški progi Karlovac-Metlika in rekel, da ie zbornica predložila trgovinskemu ministrstvu utemeljeno predstavko, v kateri zahteva izvršitev te železnice kot proge prvega razreda, ker se bo tudi nadaljevanje tc železnice na avstrijskem ozemlju zidalo kot proga prvega razreda. Ker pa iz službenih vesti o politiškem obhodu izhaja, da se ima proga Karlovac-Metlika graditi kot lokalna, sklenila jc zbornica soglasno, opozoriti deželno vlado, da posreduje pri skupni vladi v gornjem smislu, ki edino odgovor ja koristim dežele.
—	Prva turbinska ladja avstrijska bo nova križarka F. ki bo imela hitrost 28 morskih milj na uro.
—	Nov most čez Dravo v Osijeku. Te dni prispe v Osijek stavbeni svetnik Duka, da konča priprave za gradnjo novega železnega mostu čez Dravo. Z zidanjem stebrov prično v kratkem.
—	Samoumor neznanca. Dne 29. m. mes. jc skočil pri cerkvi sv. Jurija na Te-statu neznan moški v petnajst metrov globok prepad, kjer je obležal z razbito glavo. Nekateri pravijo, da je samoumorilec nek trgovec s sadjem, drugi pa, da je nek zidar Dominik, ki se mu ne ve za priimek.
—	Olepševalno društvo v Kranju ima izvanredni občni zbor dne 4. t. m. ob polu 9. uri zvečer na »Novi pošti« v Kranju s sledečim sporedom: 1. Predsednikovo poročilo. 2. Izprcmemba društvenih pravil. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. K občnemu zboru imajo pristop člani in po njih vpeljani gostje.
—	Truplo novorojenčka so našli blizu Červinjana. Dete je bilo zavito v bluzo višnjeve barve. Ležati je moralo tam že najmanj dva tedna. Detomorilko iščejo.
—	Vojaki na jugu. V Volče na Tolminskem je prišla te dni ena stotnija vojakov; tam ostanejo do jeseni.
—	Tatvina v topnlčarskl vojašnici. Iz topničarske vojašnice v Gorici je dajal vo-
jak Anton Dolenc izvoščeku Jos. Peliconu oves, odeje za konje in druge reči. Ker se le ni moglo priti na sled tatvini, so se postavili redarji ponoči v bližino vojašnice, da bi vjeli tatu. To se je res posrečilo. Ponoči na sredo je prišel izvošček Pelicon k vojašnici in vojak Dolenc mu je nakladal oves in druge reči. Redarji so Pelicona takoj aretirali. Dolenca pa šele zvečer, ker se je skrival.
—	Vojak samomorilec. Iz vojašnice v Zadru je pobegnil 20. marca domobranec Stelja, doma iz benkovaške občine. Sel je v vas Miočič, kjer so ga dne 30. marca našli obešenega. Vzrok samoumora ni znan. Nesrečnež je služil v tretji stotniji.
—	Za načelnika okra"ne bo.niške blagajne v Št. Vidu nad Ljubljano je zopet izvoljen g. Anton Belec.
—	Ustanovitelj »Rdečega križa«, Henrik Dunant obhaja te dni osemdesetletnico svojega rojstva. Isti je leta 1863. prvi sprožil misel o mednarodnem društvu za pomoč in negovanje v vojski ranjenih vojakov. Leta 1864. pa je povzročil mednarodno pogodbo o varstvu bolniške strežbe v vojski, takozvano ženevsko konvencij. Leta 1901 je prejel za svo]e zasluge Nobelovo nagrado. Rojen je dne 8. maja 1828. v Genfu ter je po poklicu zdravnik.
—	Z vlaka je skočil blizu Zagreba Vid Dujan iz Dugog sela. Prespal je postajo Dugo selo ter sc zbudil šele blizu Zagreba, Ta ga je tako razburilo, da je skočil z vlaka, ki je bil v polnem teku. Vlak mu je odrezal obe nogi pod kolenoma. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer so ga operirali.
—	Predavanje je imel v društvu »Tabor« v Loškem potoku g. L. Bajec. Govoril je o liberalizmu, orisal je njega program iu kazal pogubno njegovo »delo« na verskem in gospodarskem polju.
—	Barka se je potopila. Blizu Senja v Dalmaciji se je vsled hude burje potopila barka s štirimi osebami, ki so bile v njej.
—	Zopet zvijača z izgubljeno uovča-rteo v Zagrebu. V nedeljo se je pripetil v Zagrebu zopet običajen rop novčarice. Zrtva jc Anton Bartol iz Hriba na Kranjskem, ki se je z 18 drugimi drvarji pripeljal v nedeljo zvečer po železnici v Zagreb. Ko so prišli do mitnice, stopi iz Lestrajičeve krčme neznanec, ki s.e pridruži delavcem, pozdravi Bartola kakor starega znanca ter ga vpraša ali je v gozdu kaj prida zaslužil. Ko je Bartol pritrdil, pridruži se drvarjem drug neznanec, ki toži, da jc izgubil svojo novčarico. Prvo-došli neznanec je takoj pokazal svojo denarnico, a drugi jc rekel, da ista ni njegova. Tudi Bartol pokaže svojo denarnico, v kateri je bilo 470 kron. Drugi neznanec jo odpre, vzame iz nje ves denar ter sc spusti v beg, prvi lopov pa za njim. Neverjetno, da se tem lopovom ne pride na sled!
—	Ogrsko-hrvatsko parobrodno društvo na Reki je imelo te dni svoj občni zbor. Cisti dobiček lanskega leta znaša 252.842 kron. Delničarjem se izplača 10% dividenda.
—	Za tujski promet v Dalmaciji. V Spljetu nameravata dva Ceha, in siccr en zdravnik, drugi inženir, ustanoviti klima-tični zavod.
—	Osiek ali Osijek? Mestni magistrat osiješki je na vprašanje odbora, ki dela priprave za zakon o imenih hrvaških občin in mest, odgovoril, da nima ničesar proti imenu Osijek. V bodoče bo torej treba pisati Osijek in ne Osiek.
—	Radovedna telefonistka. Kralj Viktor Emanuel je bil zadnjič v Benetkah zelo slabe volje. Zapazil jc namreč, da je nekdo prisluškoval, ko se je iz kraljeve palače po telefonu pogovarjal s cesarjem Viljemom na krovu ladje »Hohenzoilern«. Po strogi preiskavi so radovedno telefonistko odpustili.
—	Pravoslavni župnik aretiran. V
Banjaluki je dalo vojaško sodišče aretirati pravoslavnega župnika Prokoviča, ker je nosil brez dovoljenja orožje. Drugi spravljajo aretiranje v zvezo z velikosrbsko propagando, za katero baje Prokovic deluje.
—	Zaprti ponarejalci menic. V ponedeljek so zaprli v Zagrebu Dragotina Pavlica in Ivana Toša, ker sta poskušala pri prvi hrvaški hranilnici eskomptirati ponarejeno menico.
—	Narodna čitalnica v Črnomlju priredi v nedeljo, dne 5. aprila 1908, v dvorani hotela »Grad« gledališko predstavo »Divji lovec«, narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih. Spisal F. S. Finžgar. — Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. — Vstopnina za osebo: Sedeži 1 K, stojišča 60 vin.
—	Hišo pesnika Kanaveliča v Korčuli so na javni dražbi kupili Italijani, ki v nje, ustanovijo trorazredno »Legino« šolo. Občina, ki se ji je hiša ponudila, je ni hotela kupiti.
—	Parceliranje veleposestva na Hrvaškem. Neko francosko-belgijsko društ-
vo je kupilo od kneza Schaumburg-Lippe veleposestvi v Virovitici in Slatini. Društvo najpreje poseka gozdove in proda les, potem pa zemljišča razkosa in razproda med kmete.
—	Stavka..Emailna in tvornica kovinskih stvari v Mostu »Austria« je izključila od dela nad 900 delavcev,-ker je stavkalo približno 200 pomožnih delavk.
—	Radi detoumora so v Alturi pri Pulju zaprli 20-letno Katarino Mogorovič. Zaprli so tudi babico in več drugih oseb, ki so znale za zločin. Umorjenega dečka so našli zakopanega v nekem vinogradu blizu liiše, v kateri je Mogorovič stanovala. Dekle je brez staršev, prepuščeno samo sebi.
—	Čebelarski shod v Dobrepoljah se vrši 5. aprila ob 3. uri popoldne pri gosp. Čelofigu. Na shodu bo predaval zastopnik osred. čebel, društva iz Ljubljane gospod Ant. Likozar. Vabi se k obilni udeležbi.
—	Podružna cerkev sv. Marjete v Kosezah spada k šentviški župniji nad Ljubljano. Po potresu je bila zelo poškodovana in do letos, zaprta. Vsled splošne želje in potrebe se bo cerkvica pod vodstvom g. Iv. Zakotnika leno prenovila in na Veliko noč zopet blagoslovila.
—	Sedemdesetletnico je praznoval 2. aprila vseučiliški profesor dr. Josip Ka-lousek v Pragi.
—	Umrla je v Šmihelu pri Novem mestu č. sestra Dominika Avsec, stara 33 let.
—	Strah v zraku in topova kroglja.
Iz Avč. Dne 31. m. in. okoli 9. ure zjutraj se je slišal pok in brenčanje v zraku. Nekateri pravijo, da je prišlo od severne, drugi pa od zahodne strani. Pok in šumenje pa se je slišalo po več občinah. Vsi, ki so bili zunaj, so se pogovarjali, kaj more to biti. Popoldne pa je neki tukajšnji posestnik, ki je v svoji senožeti pol ure od vasi delal, prinesel v vas novico, da je padlo kos topove kroglje, ki je ranila tam stoječo sadno drevo in se zarila petnajst centimetrov globoko v zemljo. Mož s svojim šestletnim sinom je bil oddaljen približno deset metrov. Mož od strahu ni iiotel kroglje izruti. Šele ko je prišel še nekdo drugi, sta jo izdrla iz zemlje. Kroglja tehta 1 kg. 18 dkg., dolgost približno 15 cm., debelost pa 5 cm. Druge nesreče ni bilo. Od kod je priletela kroglja: Od vaj italijanskega topništva ob meji?
—	Nezgoda pri delu. Dne 1. aprila zvečer razkladal jc 43-letni Jurij Cendak iz Golca v Istri na angleškem parniku »Kongo« v Trstu premog, kar nm pade na glavo težak kos železa in mu preseka kožo na lobanji. Prenesli so ga v bolnišnico.
—	Smrtna kosa. Predsinočnjim je v Trstu umrl redarstveni nadzornik Fran Cimprič.
—	Nesreča na vojaškem vežbališču.
Včeraj dopoldne okoli 10. ure sc je dogodila v Trstu na vežbališču nad dirkališčem Morite bcllo huda nesreča. Vežbala jc kompanija 20. lovskega bataljona. Ob nekem poveljevanju stotnika Wilkomma jc konj poskočil in zadel z obema kopitoma zadaj stoječega kadeta Schichka na vrat pod levim ušesom. Kadet se je zgrudil v nezavesti, a stotnik je pal s konja. Vaja, jc bila takoj prekinjena, a kadeta so po nalogu na lice mesta prihitevšega vojaškega zdravnika takoj odpeljali v vojaško bolnišnico.
—	Pred upravnim sodiščem se bo dne 14. aprila razpravljalo o pritožbi gospoda Frana Kobija v Borovnici proti deželnemu odboru in Jožefu Šivccu radi nekega rekurza v stavbinskih zadevah.
—	Na Opčinah pri Trstu bodo odslej letni živinski semnji. Namestništvo jih jc že dovolilo.
—	Jegulje za dalmatinsko jezero. Iz ribogojne postaje v Rimu sc je nabavilo 100.000 jcguljic. ki se jili je spustilo v Vransko jezero v Dalmaciji.
—	Tramvav v Pulju jc prepeljal leta 1907 skupaj 1.031.167 oseb ter imel dohodkov na voznim 132.284 K 95 h, za pet in pol tisoč kron več kakor leta 1906. Delničarjem se izplača štiri in polodstotna dividenda. Društvo zgradi progo do Sijane.
—	Osuševanje močvirja v dolini Neretve v Dalmaciji. Poljedelsko ministrstvo jc sklenilo, da se osuši močvirje v dolini Neretve. Te dni prispejo z Dunaja strokovnjaki, ki pregledajo tla od morske obali do Metkovičev in na temelju tega ogleda sestavijo načrte. Kadar bo delo izvršeno, zamogla bo neretvanska dolina pridelovati toliko žita, da pokrije potrebščino cele Dalmacije. A tudi v zdravstvenem oziru jc osuševanje zelo važno.
—	Samoumor. Žile si jc prerezal v kopališču v Trstu uslužbenec v plinarni Josip Gurko.
— Cestar preganjan na Hrvaškem. Zu-panijski urad v Gospiču je premestil cestarja Elijo Gjukiča iz Suvaje v Opalič-selo. Tudi v hrvaški politiki jc prvikrat, da sc preganja cestarja! Utemeljuje se pre-meščenje s tem, da je bil cestar radi raz-žaljetija časti obsojen v pet dni zapora.
Na dotičnem odloku je podpisan podban Vuchetich.
— Madžarske šole na Hrvaškem.
Madžarsko šolsko društvo »Julian« namerava v Osekovu ustanoviti madžarsko šolo, dasi je tam Ie malo madžarskih družin. Šola bo torej šla na lov na hrvaške otroke.
SOMIŠLJENIKU! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajainicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem«! Kupujte te naše vžigalice!
StnIersKe mm.
š »Zveza slovensko-štajerskih učiteljev in učiiel.ic« bo zborovala na velikonočni ponedeljek v Celju. Namerava se ustanoviti »Narodno-socialna zveza za slovensko Štajersko«.
š V cerkvene nabiralnike sta vlomila v Slovenjem Gradcu dva neznana tatova.
š Veleposestvo Bežigrad pri Celju je kupila hrvaška parcelačna banka iz Zagreba za 360.000 K.
š Premeščen je poštni uradnik gospod Papež iz Celja v Celovec. V Celju jc polno uradnikov, ki nc znajo slovenski, slovenski uradnik pa mora drugam.
š Za poštarico v Šoštanju je imenovana poštna oficijantinja Roza Lissetz.
š Iz Slovenjega gradca. Zivinozdrav-nik g. Franc Pirnat pride v poljedelsko ministrstvo. Na njegovo mesto pride začasno živinozdravnik g. Ernst Bolim, ki ne zna besedice slovensko.
š Doktor prava jc postal gosp. Franc Irgolič.
š Še eno novo učiteljišče na Štajerskem. Na Gornjem Štajerskem hočejo Nemci imeti svoje nemško učiteljišče. Potem bo troje učiteljišč na Štajerskem — in vsa tri nemška. Slovenci na Spodnjem Štajerskem imajo tudi nemško učiteljišče v Mariboru!
š Podzemske jame med Celjem in Slov. Gradcem bo preiskal gospod A. Perko po naročilu železniškega ministrstva.
Koroška m\it
k Čudna svetlobna prikazen. 30. marca okoli pol 7. uri zvečer so opazovali v Dravski dolini čudno nebno prikazen. Kake dve ure sc je videla na nočnem nebu približno en meter široka obla žarkov, ki se ie v daljnem loku pomikala. C) prikazni šc ni nobeden nič na jasnem, ker ni znano, kaj da bi bilo temu vzrok. Domnevalo se je, da jc to svit kake rcpaticc, pa žar lc ni bil tak, kakor je pri rcpaticah.
k Krščanska posredovalnica za službe in delo je začela poslovati v Celovcu, Benediktinski trg št. K). Posredovalnica je urejena po vzorcu dunajskega delavskega posredovalnega urada. Posredovalo se bode le pri onih, ki so udje kake krščanske delavske organizacije in sicer brezplačno. Delodajavci plačajo lc vpisnino 60 vin. Posredovalnica jc ob delavnikih odprta od 8. do 9. ure dopoldne in od 3. do 5. ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih je zapita.
k Davica se jc pojavila med otroci v Krivi Vrbi. V Kolbinici so pa radi davice in škrlatice morali šolo zapreti.
k Umrl je 28. marca v Št. Vidu ob Glini v bolnišnici usmiljenih bratov č. g. Josip Gallant, župnik v pokoju, star 73 let. Pogreb je bil 30. marca.
k Osojsko jezero jc od zadnjega marca sem popolnoma ledu prosto.
k Garnizijska sprememba v Celovcu. 2. bataljon domobranskega pešpolka št. 4 se je odpeljal 30. m. m. v Gorico, kjer bo zanaprej v garniziji. V Celovec pa pride 7. t. m. z vlakom ob šestih zvečer lovski bataljon št. 19 iz Komorna ter se nastani v novi domobranski vojašnici.
L]ublJansKe note
lj Gledališki večer v »Unionu«. Opozarjamo še enkrat na bogati vzpored gledališkega večera, ki ga prirede v veliki dvorani »Uniona« jutri zvečer člani slovenskega gledališča. Sodelujejo dame Grosova, ŠkrdlikoVa, gospodje Benišek, Kratoclnvil, Orželski, Vašiček in Vaverka ter vojaška godba. Večer bo vsekakor jako jnteresanten. Predprodaja vstopnic jc v Šcšarkovi trafiki.
Ij Nesreča. Včeraj dopoldne je prinesla osemletna šolska učenka Antonija H6-nigmanova kosilo svojemu redniku, delavcu Lcmontu, v gramozno jamo ob bolnišnici za silo. Ker slučajno ni bilo Le-monta v jami, jc deklica postavila kosilo k tam stoječi šupi in se šla igrat k neki trugi za pesek. Trtiga jc padla na deklico in jo tako pritisnila k tlom, da jc bila takoj mrtva. Policijska komisija je odredila.
da so truplo prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
lj Na zagrebškem narodnem gledališču bo prihodnji teden v »Mainzell Nitou-che« gostovala na engagement gdčna. Frida Gross, dosedanja članica slovenskega gledališča.
lj Iz Amerike se je pripeljalo predvčerajšnjim na tukajšnji južni kolodvor 350 Hrvatov in 50 Slovencev.
Ij Izgubljene in najdene reči. Hlapec Ivan Kern je izgubil bankovec za 10 K. — Neka dama je izgubila denarnico, v kateri je imela 14 K denarja. — Ga. Marija F. je izgubila bankovec za 10 K. — Ga. Lav-ra K. je izgubila zlat ščipalnik. — Najdena je siva otroška čepica in se jo dobi na osrednji policijski stražnici.
Razne stvari.
BEDA V AMERIKI.
V	Združenih državah je revščina med delavstvom vsak dan večja. V velikih mestih se zato dogajajo veliki delavski izgredi. V Filadelfiii je bil 1. t. m. med delavstvom krvav boj. Le s težavo in z orožjem je razgnala policija množico.
Tobačna vojna v Zjedinjenih državah.
Večina pridelovalcev tobaka Zjedinjenih držav so se organizirali v ligi, da zamorejo energično nastopiti proti tobačnemu trustu, ki bi jim rad narekaval cene. Pridelovalci so obdržali del pridelka iz leta 1906 in vsega od leta 1907. Pridelovalcem, ki se niso pridružili organizaciji, oropajo pridelek takozvani »Night-Ri-ders«. V Chonvingtonu so zažgali zalogo tobaka. Škodo, ki so jo dosedaj napravili, znaša že več stotisoč dolarjev.
Napad na ruskega polkovnika.
Na voz ruskega polkovnika Sahova je bilo oddanih ponoči dne 1. t. m. v Teheranu pet strelov. Kočija je bila prazna in napadalec ni dosegel, kar je nameraval z napadom.
Bogata zastrupljevalka.
V	Bourgu na Francoskem so zaprli .30-letno bogato Jeanetto Gould, o kateri sumijo, da je zastrupila svoje in moževe starše ter sestrično. Mrliče izkopljejo, da jih sodno preiščejo. Ko so peljali Goul-dovo v zapor, je malo manjkalo, da jo ni usmrtila besna množica.
Nesreča v rudniku.
Vsled eksplozije je v Belgiji v rovu Leopold Limburg od srede zaprtih 24 rudarjev. Dozdaj so spravili na dan 11 smrtno nevarno ranjenih delavcev.
Odkrita zarota proti velikemu knezu Nikolaju.
Ponoči dne 2. t. m. je vdrla policija v stanovanje zdravnika Frenkla. Odvedli so njega in več oseb v Peter Pavlovo trdnjavo. Policija trdi, da je dr. Frenkl vodil revolucijsko armadno organizacijo. Dne 2. t. ni. so nameravali umoriti med vožnjo velikega kneza Nikolaja. Policija je pravočasno preprečila napad.
Grozna nesreča vsled petroleja.
Mlada soproga nadporočnika Kozila na Dunaju si je v soboto večer prala lase s petrolejem. Na umivalniku je stala goreča sveča in lasje so se dotaknili plamena. V hipu je bila vsa glava nesrečne žene v ognju. Začela je klicati na pomoč. Prihitel je častnikov sluga ter vrgel na glavo ne-srečnice neko preprogo. Toda bilo je že prepozno. Lasje so gospej docela zgoreli, opečena pa je nevarno tudi po licih, na prsih in po hrbtu. Težko, da ostane živa.
Prvi avtomobil v sveti deželi. Prvi avtomobil, ki so ga videli prebivalci Palestine, je bil last zakonske dvojice Glidden iz Amerike. V spremstvu konzula Walace si je dvojica ogledala z voza Jeruzalem in okolico. Za to je bilo treba posebnega sultanovega dovoljenja.
Kako se je poročil japonski milijonar. Iz San Francisca se poroča: V Los Ange-los študira japonski milijonar Katovv. Ta se je zagledal v kalifornijsko damo Miss Gwendolin NVhitham White. Kalifornijske postave pa najstrožje prepovedujejo zakone med belimi in rumenimi. Katovv je pa znal postavam okom priti. Naročil si je ladjo, vzel s seboj nevesto in nekega uradnika ter se odpeljal tako daleč na morje,
da je dospel v nevtralno ozemlje, kjer niso kalifornijske postave nič več pravomoč-ne. Ondi se je izvršila poroka in mlada dvojica sc je nato vrnila v Los. Angelos, kjer je bila potem slovesnost v čast novo-poročencema.
Poneverjenja v depozltnl blagajni v Madridu. Kakor poroča »Frankfurter Zeitung« iz Madrida, so odkrili v državni de-pozitni blagajni poneverjenja, ki presegajo vsoto več milijonov. Storilec, nek višji uradnik, je pobegnil.
Moč avtosugestije. V Budimpešti je prišel lNletni delavec Josip Bruckner do žalostnega sklepa, da se ustreli. Zdravniki so ga našli nezavestnega, poleg njega samokres, iz katerega so bile izstreljene tri kroglje. O ranah in krvi nikjer sledu. Zdravniki so mladeniču vbrizgali eter ter ga osvestili. Vprašali so ga, kaj je storil. Rekel je, da je trikrat sprožil v se, tretjič v glavo. Krogija je v možganih, ki ga hudo bolijo. Zdravniki so preiskali glavo, a rane ni bilo nikjer. Sedaj je do-gnano, da je Briickner v velikem razburjenju zgrešil strele, a si domišljal, da se je zadel. Nesrečneža, ki se je zopet onesvestil, so prepeljali v bolnišnico. Zdravniki dvomijo, da ostane živ.
Novo zlato polje. Pred tremi tedni so trije iskalci zlata našli v Sierri Nevadi, 65 kilometrov od mesta Reno pri St. Frančišku, bogato zlato polje. Ko so iskalci prinesli veselo vest v Reno, je takoj popustilo 200 železniških delavccv svoj posel ter hitelo iskat zlata. Kmalu je bilo na tisoče ljudstva na zlatem polju, in danes stoji tam že mesto Ra\vhide, ki šteje stotisoč prebivalcev. Cena zemljišč je v kratkih tednih neverjetno poskočila. Ozemlje, ki je poprej veljalo 40.000 frankov, reprezentira sedaj vrednost 15 milijonov. Še vedno nove trume hite v Ravvhide, samo včeraj ni odpotoval nihče, ker je prvi april, kakor pravijo, nesrečen dan.
Zazidan dinamit. V Koblavi v gornji Šleziji je neki zidar razdiral neko staro hišo. V zidu je našel trd predmet; ko je udaril nanj s kladivom, je razletel ves zid v obližju. Dotičnega zidarja je raztrgalo, nekega delavca v bližini pa težko ranilo. Pokazalo se je, da je bil v škatlji, ki je bila pokrita z apnom in vzidana v steno, dinamit. —
Trimllijonski deficit pri Južni železnici. Prihodnji teden bodo dokončali računski zaključek Južne železnice. Železnica ima sicer šest milijonov dohodkov, toda temu nasproti ima baje več kot devet milijonov izdatkov, zaključek bi bil za tri milijone slabejši od lanskega leta.
Bolnišnica za pijance. V Ohio v Ameriki ustanove posebno bolnišnico, kjer se bodo zdravili strastni pijanci ter se bo iz njih napravilo zmerne ljudi.
Koliko stane potovanje ameriškega brodovja. Odkar je odplulo ameriško bro-dovje iz Hampton Roadsa ter nastopilo svoje dolgo potovanje v San Francisco, je prepotovalo 13.000 angleških milj in je loči Ie še 1000 milj od prvotnega cilja. Medtem so pa potovanje podaljšali za 6000 milj proti Hawaju in Filipinim. Potem obišče brodovje Avstralijo, Japonsko in pride skozi Sueški prekop v Sredozemsko morje, odkoder se vrne v Ameriko. V vsem skupaj bo prepotovalo daljo 46.000 angleških milj. Brodovje, ki je podvzelo to svetovno potovanje, obstoji iz 16 bojnih ladij in 6 rušilcev ter ima s seboj 12.865 oseb. L.adje reprezentirajo vrednost okrog 400 milijonov mark. Samo za potovanje iz Hampton Roadsa do San Francisca se računa potrebščina premoga na 1,200.000 mark. Potrebščina premoga za celo potovanje znaša približno 3 milijone mark, in skupni stroški, ki so bili prvotno proraču-njeni na 10 milijonov mark, bodo narasli brez dvoma na znatno svoto 20 milijonov.
Socialno-demokraška goljufija. Državno pravdništvo v Parizu ima sedaj opraviti z afero, v kateri igrajo socialni demokratje žalostno vlogo. Pariške stavbenike so namreč delavci tožili za odškodnine, ker so baje pri delu dobili zdravju škodljive poškodbe. Ker so delavci prinesli zdravniška izpričevala, so stavbeniki vselej izgubili pravdo. Kakor so pa sedaj dognali, je bilo vse skupaj velika goljufija, pri kateri so socialnodemo-kratični judovski zdravniki svoje somišljenike na vso moč podpirali. V socialno-de-mokratični delavski borzi so napravili celo pisarno, kjer so sodrugi dobili zdravni-
ška izpričevala. Hišne preiskave pri celi vrsti zdravnikov in. lekarnarjev so dale mnogo zelo kompromitujoče snovi za gospode *rdečkarje«.
Zaprta deklica. Razni cerkvi sovražni listi so nedavno pisali o neki mladi Italijanki, katero se je po sili interniralo v samostanu Thurnfeld v Hallu na Tirolskem. Sedaj pa javlja državno pravdništvo: Kakor je dognala sodna preiskava, je lastni oče pripeljal 16letno dekle v Thurnfeld ter ni govora o kakem nezakonitem prikrajšanju svobode. Prvega marca je oče vzel zopet hčer iz samostana.
Ledniške bolhe. Na ledniku Hallereck so opazili zadnjo nedeljo, da je bil sneg pokrit kakor s sajami. Natančnejša preiskava je dognala, da je bilo na snegu na milijone ledniških bolh, desoria glacialis.
sl Zakaj je zaprt pravoslavni duhovnik Prokoplč. Imenovani je predsednik upravnega odbora »Otadžbine« v Banja-Inki. »Pester Loyd« je te dni priobčil izpisek iz članka, ki je bil v »Otadžbini« zaplenjen. V tem članku se napoveduje vojno med Avstroogrsko in Srbijo. V tem boju bo morala Bosna in Hercegovina pomagati Srbiji proti Avstroogrski. Aretacija je v zvezi s tem člankom. Zaprli so tudi upravitelja »Otadžbine«, Dragomi-ra Jankoviča.
SOMIŠLJENIKI! SOMIŠLJENICE!
Zahtevajte v vseh prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem«! Kupujte te naše vžigalice!
Ifolnouelia politična poročila.
NEMŠKI CESAR IN NEMŠKI VLADARJI
PRIDEJO ČESTITAT CESARJU FRANCU JOŽEFU.
Dunaj, 3. aprila. Nemški cesar Viljem obišče avstrijskega cesarja dne 10. junija, da mu osebno čestita k 601etnici vladanja. Z nemškim cesarjem se bodo takrat mudili na Dunaju tudi skoro vsi ostali nemški zvezni kralji in knezi, da prirede avstrijskemu cesarju ovacijo ob njegovem jubileju.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 3. aprila. Danes državna zbornica razpravlja o nujnem predlogu glede zvišanja števila vojaških novincev.
ONESVEŠCENI POSLANEC.
Dunaj, 3. aprila. V državnem zboru se je med govorom l)aszynskega onesvestil poslanec duhovnik Pastor. Seja se je morala prekiniti. Poslanci zdravniki so mu prihiteli na pomoč. Nato se Je seja zopet otvorila. Daszynski zahteva modernizacijo armade, dveletno službeno dobo, stroge kazni za mučiteiie vojakov, reforma vojaškega kazenskega prava. Za njim govori BieIohIawek.
KOROŠEC ZA SLOVENSKO GIMNAZIJO V CELJU.
Dunaj, 3. aprila. Dr. Korošec v proračunskem odseku predlaga, da se pozivlje vlado, naj slovenske vzporednice na celjski gimnaziji razširi v samostojno slovensko višjo gimnazijo ter začne s šolskim letom 1908/09 s petim gimnazijskim razredom.
DOPOLNILNE VOLITVE V GORICI.
Gorica, 3. aprila. Volivni imeniki za dopolnilne volitve v mestni zastop bodo razpoložene od 5. t. m. tekom štirinajstih dni. Reklamacije je vlagati v osmih dneh od 11. t. m. naprej.
SAMOUMOR PETNAJSTLETNEGA DEKLETA.
Gorica, 3. aprila. Včeraj popoldne se je v Pevmi ustrelila iz samokresa 15-letna Libera Kraus. Zadela se je v srce ter bila takoj mrtva. Vzrok: neozdravljiva bolezen.
TRŽAŠKI ŽELEZNIČARJI.
Trst, 3. aprila. Železničarji državne in južne železnice so na zelo obilno obiskanem shodu sklenili počakati do 15. aprila, da ugodi vlada njihovim zahtevam; ako tega ne stori, se uprizori pasivna rezi-stenca.
ZA VERSKO PREPRIČANJE.
Budimpešta, 3. apr. Afera ministerial-nega svetnika v nauč. ministrstvu barona
Barkoczysa, ki ni hotel, da pokaže svoje versko prepričanje, podpisati spis neke civilne poroke, postaja vedno večja in ni izključeno, da morda izzove celo ministrsko krizo. VVeckerle je konferiral danes s predsednikom ljudske stranke, ki pa ie izjavil, da mora stranka postopanje Barko-czysa odobravati.
KRVAVO PREPREČENA DEMONSTRACIJA POGREBNEGA SPREVODA
PROTI AVSTRIJSKEMU POSLANIŠTVU V RIMU.
Rim, 3. aprila. Ko je hotelo 1500 po-grebcev, ki so spremili truplo delavca Cezarja Premucci, udreti mimo ulice Plebi-scito proti trgu Venezia, kjer se nahaja avstrijsko poslaništvo pri Vatikanu, se je policija postavila demokratom, svobodo-miselcem in podobni dihali nasproti. Ban-deronosci so obrnili zastave in hoteli konje pogrebnega voza s silo gnati v omenjeno smer. Voznik je zbežal. Demon-strantje so najbrž pred poslaništvom hoteli uprizoriti znano neumno demonstracijo s proti tlom povešenimi zastavami. Policija je energično nastopila, toda drhal je bila v premoči ter nekaj karabinijerjev ranila. Iz množice je padel strel. Nato so karabinijerji ustrelili. Tri ljudi se je zgrudilo na tla mrtvih, dva umirata, devet je ranjenih. Med njimi sta dva anarhista.
Rim, 3. aprila. Vsled dogodkov v ulici Plebiscito je tu proglašen generalni štrajk.. Tramvajski promet je ustavljen, trgovine so pa odprte. Štrajk se posebno ne pozna.
HILL.
VVashlngton, 3. aprila. Senat je potrdil imenovanje Hilla za poslanika v Berolinu. (S tem je cesar Viljem, ki je proti Hillu intrigiral z zasebnim pismom Rooseveltu, oficielno desoauviran. Viljem Hilla zato ne mara, ker je Hill učenjak in ima malo premoženja. Najel si je v Berolinu zelo ceneno stanovanje. Ker je preprost mož, se ne razume na sprejeme, plese itd. V Berolinu namerava proučiti knjižnice za svoje velikansko delo: Zgodovina diplomacije.)
SOMIŠLJENIKI!! SOMIŠLJENICE!
Zahtevajte v vseh prodajalnicah In tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!m Kupujte te naše vžigalice!.
ŽITNE CENE
Budimpešta 3. aprila.
Pšenica za april.......11 22
Pšenica za maj........11'39
Pšenica za oktober .......	977
Rž za maj.........— " —
Koruza za maj................6'30
Oves za maj........7'28
Efektiv: 15 nižje.
Meteorologično poročilo.
Višina n.morjem 306-2m, srednji zračni :!<Jc 736-0 mm
Cm «I>&-»OTaftj«
2 9. arefi
7. *jutr. ri. pop, Srednja
Stanje baro-motru t um
73' 1
391 37 6
Te m po-ratnra
po Celzfjn
C0
—1-3 11 1
Votr<»Tf

s 8
p.m szab.J Jasno
brezvetr. sl Jug.
pol. obl.
oe
viorj^šnla temp. 3 9«, norm. 7-1».
SC v
m Jmrekooe m 14:: sadike:: H
I
II
41etne, enkrat presajene, jako močne In korenlnaste, ima na prodaj
oskrbnlitoo turjaške jraičlne :: :: o Hammerstlel-u : ::
■ poŠta Studenec pri Ljubljani. :: ■
I
I
Podružnic« ■ v Spljetu. i
DoloMko Slovofooi
i i ■ i
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, stritarieuc ui. st. z priporoča
promese na komunalne srečke d R15%. - žrebanje dne 2. marca. - Glavni dobitek R 300.000'—, promese na Tiske srečke d R T—. - žrebanje dne 1. aprila. - Glavni dobitek R 180.000'—.
Obe promesi skupaj samo K 21—. sprejema vloge na knjižice in na tekočI račun ter je obrestuje od dne vloge po 4 |2
Kupuj* in prodala vrednostne papirja vseh vrst po kulaataem kurzu.
Podružnica ■ ¥ Coloirou, ■
i Rozorvnf fondi i i i K 20O. J0. i i i
ProDirtna pomlad,
A 1 e k s a 11 d r i j a, 28. marca.
Tudi Slovencem v Egiptu je napočil pomladni dan. Dasi smo v vroči Afriki, vendar je skrival pod seboj mrzel »krpat-ski« led slovenski živelj. Dolga in huda je bila zanj ta zima. Dolgo se je protivil »kr-patski« led solnčnim žarkom. A zmagalo je solnce. Kdor zna čakati, dočaka po še tako dolgi zimi ljubo pomlad. Dočakali smo jo tudi Slovenci v Afriki. Stajal se je »krpatski« led. Ne more več nepremičen ležati, prehudi so postali solnčni žarki.
Dolgo se je naš dični konzul branil naše šole, boječ se, da bo slovenska politika, ki se go.ii v njej, (o čemer je 011 seveda docela prepričan!) v kvar in pogubo celi Aleksandriji, če še ne celi Afriki! Zastonj je bilo vse pametno dokazovanje, da se ni ničesar bati nikomur, ako se slovenska deca v šoli uči svoj materni jezik. Treba mu je bilo močnejših zdravil proti temu groznemu strahu: slovenski politiki v naši šoli. Iti dobil jih je. Z Dunaja mu jih je poslal sam g. minister, seveda po nasvetu naših pravih prijateljev. In kak vspeh se je takoj pokazal! Obljubil je, da se takoj drugi teden oglasi v naši šoli, da hoče vse pregledati in se o vsem poučiti, če ni še kje najti v njej tega strahu: slovenske politike. Potem hoče pa takoj poročati na Dunaj, da je šola brez tega strahu, da se ni bati, da bi Aleksandrija ali celo Afrika postala vsled naše šole slovenska. In vrh tega, tako je ljubeznivi gospod zatrdil, borno že to leto dobili po obljubi gospoda ministra primerno subvencijo. Ali ni to veseli pomladni dan za nas, ki smo tako hudo zmrzovali pod »krpat-skim« ledom v vroči Afriki? Kako dobro je torej imeti prave prijatelje, posebno tia Dunaju! Ti so naši vrli poslanci S. L. S. Bog jih živi! Po njih se je rešila »krpatske-ga« ledu naša šola. Oni so ji oživljajoče pomladansko solnce.
Ko pa skopni spomladni sneg in se raztopi led, priklije iz zemlje vsepovsod nebroj lepih cvetlic v veselje ljudem. Tudi tu v Egiptu se je poleg lepo se razvijajoče naše šole, lepo razcvelo tudi naše društvo »Krščanska zveza Slovenk«. Dobilo je krasno, dragoceno dvorano, opremljeno z vsem, kar zahteva napredek in razvoj naše mlade naselbine. V njej se bodo v prihodnje lepo gojile vrle cvetke slovenskega vrta, čvrste, rdečelične Slovenke. Ze sedaj je lepo v njej vsako nedeljo popoldne, a lepše bo še, ko dospejo sem toliko pričakovane slovenske šolske sestre. Ko bo ta najnovejši slovenski vrt v Egiptu lepo zasajen, lepo oskrbovati in bogat lepih cvetlic, naj vstraja iti se množi ljubezen dragih Slovencev v domovini do njega, naj se ga vesele, bodi jim v ponos, naj ga pa tudi pridejo pogledat v svoje veselje in zadoščenje!
Pisma iz Srble.
Nove volitve. — Trgovinska pogodba. — Umor Novakovičev.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 24. marca.
Parlamentarni položaj, ki v Srbiji nikdar ni bil čist in jasen, se je te dni tako zamotal, da bo narodna skupščina gotovo zopet razpuščena in in razpisane nove volitve, da pove ljudstvo, kdo bo »župa-nil«. To bi bite četrte volitve v ne celo petih letih vladanja kralja Petra. Takrat povzročuje nove volitve opozicija — z ob-strukcijo. Mladi radikalci so sklenili, da vladi pri drugem čitanju ne odobrijo proračuna za leto 1908 in da nastavijo naj-ostrejšo obstrukcijo, kakor hitro pride na dnevni red nova trgovinska pogodba z Avstrijo.
Obstrukcija nima toliko namena, preprečiti odobrenje pogodbe, kolikor vreči vlado. Moje globoko prepričanje je to, da se opoziciji ne posreči ni prvo ni drugo. Nova pogodba ne predstavlja zlata, ž njo je Srbija manj dobila, nego je imela po prejšnjih pogodbah, vendar pa je več dobila, kakor je pričakovala, in celo več, kakor je vlada mladih radikalcev od Avstrije zahtevala. Ce vpoštevamo razmere, moramo reči, da se je dosegel uspeh, ki se ga s frazami in sofizmi ne da pobiti.
V kolikor je pa nova pogodba manj zadovoljiva od prejšnjih, v toliko pa ima tudi svojih boljših plati, to pa ravno v važnih vprašanjih. Ona se v marsičem razlikuje od prejšnjih pogodb že po načelih, temeljem katerih jc sestavljena, iu pa po tem, kar se z njo hoče doseči. Preje se jc Avstro-Ogrski poleg politiških koncesij dajalo tudi take olajšave za uvoz njenih proizvodov v Srbijo, da je že pogodba sama preprečevala razvoj in napredek domače industrije, to pa le radi tega, ker se je mislilo, da bi čez Srbijo prišla strašna
kriza, ako bi ji ne bil zagotovljen izvoz žive živine v Avstro-Ogrsko.
Toda tekom zadnjih dveh let, ko ni bilo pogodbe, se je ta zmota razblinila. Stanje brez pogodbe, v katerem se je izvoz iz Srbije neverjetno povzdignil, prepričalo je merodajue kroge, da izvoz žive živine ni temelj, ki bi se nanj moral opirati gmotni obstoj Srbije, kakor se je to dotlej mislilo.
Bogatejša za to izkušnjo, ki je sama na sebi dragocena, osnovala je srbska vlada pogajanja na drugi podlagi, teže za tem, da bi nova pogodba imela čisto ekonomski značaj in da bi stala na načelu: ' do ut des.
In tako se je z novo pogodbo domačo industrijo popolnoma zavarovalo in ji zagotovilo pravilen razvoj iu napredek, kar je velikanska pridobitev, in sicer tem večja, ker se je med tem izvoz žive živine deloma že naravnal na nova tržišča, deloma pa zamenjalo z živinskimi pretvor-jevinami in drugimi izdelki.
Pogodba je torej takšna, kakoršne se niti ni pričakovalo. To priznavajo tudi mladi radikalci, toda oni računajo na ne-obveščeno maso ter hočejo s tega kovati politiški kapital, da vržejo vlado.
Toda motili se bodo v računih. Stari radiRalci, ki so danes na vladi, imajo 92 poslancev, med tem ko jih ima združena opozicija 68. Tali uspeh so pokazale volitve, ki so se vršile v dobi, ko so bile občinske uprave po veliki večini v rokah mladih radikalcev. Prošle jeseni pa so bile občinske volitve, pri katerih so stari radi-kaice premagali mlade. Danes imajo stari v občinah večino, kar za izid poslanskih volitev mnogo pomeni. Vrhu tega je radikalna vlada srečno rešila mnogo važnih vprašanj. Tako je z upokojenjem kolovodij v zaroti proti kralju Aleksandru rešila za-rotniško vprašanje ter obnovila občevanje z Anglijo; oborožila je vojsko z novimi brzostrelnimi topovi in puškami in, kar je zlasti važno, sezidala je in zida še železnice po celi Srbiji. Vse to je zelo vplivalo na njeno popularnost. Ako se še pomisli, da je velik del volivcev vedno za tisto stranko, ki je na vladi, in da se med ljudstvom vsled slabe letine občuti veliko pomanjkanje človeške in živinske hrane in da je vlada v stanu jim pomagati ter jih tako pridobiti zase. - tedaj se lahko z gotovostjo računi s tem, da pridejo stari radikalci v novo skupščino še v večjem številu, kakor so sedaj.
Opozicija pričakuje, da bo nove volitve vršila nova koalicijska vlada. Iz najzanesljivejšega vira vem, da se motijo tudi v tej nadi in da bo nove volitve vršila do-sedanja vlada, kateri kralj popolnoma zaupa. Članovi vlade, ki sem ž njimi govoril, zatrjujejo z gotovostjo, da pride njihova stranka v novo narodno skupščino znatno okrepljena.
Kolikor sem zvedel, prične obstrukcija okolu prvega aprila. Vlada bo teden do štirinajst dni poskušala, da se sporazume z opozicijo, in če tega ne doseže, razpusti kralj skupščino v polovici aprila. Nove volitve bodo v maju, in nova skupščina bi se sešla v začetku junija. * ♦ *
Vsled tožbe družine Milana in Maksi-ma Novakoviča, bivših častnikov, ki sta bila umorjena v policijskem zaporu, je bel-grajsko sodišče prve stopinje razsodilo, da je kriv policijski minister Nastas Petrovič. Ker pa po ustavi minister odgovarja za svoja dejanja le pred posebnim državnim sodiščem in le na tožbo narodne skupščine, je razsodba sodišča prve skupine pomenila toliko, kakor da za ta umor ni nihče odgovoren. Ze je izgledalo, da bo tudi ta stvar končala po znanem narodnem pregovoru: »volk je požrl osla«, — kar je ka-sacijsko sodišče uničilo razsodbo prve stopinje, proglasilo ministra za nedolžnega ter izjavilo, da sta kriva policijski upravitelj Mihajlo Cerovič in poveljnik žandar-merije, podpolkovnik Janko Vukasovič. Sodišče prve stopinje je na to predložilo svoje protirazloge, o katerih bo kasacij-sko sodišče te dni sklepalo. Zelo verjetno je, da zaprejo Vukasoviča in Ceroviča in proti njima uvedejo kazensko postopanje radi umora. To bo vas morda zanimalo, že zaradi tega, ker je Vukasovič — Slovenec.
Društvo »Abstinent".
Društvo »Abstinent« je imelo preteklo nedeljo redni občni zbor, iz katerega podajemo sledeče sklepe:
1. Društvo se na novo poživi. Ker so bili voditelji v zadnjem času preobloženi z delom, ni moglo društvo tako vspešno vršiti svoje naloge kot bi bilo to potreba, in kot jo mora društvo, ki je tako velikega pomena kot ravno »Abstinent«. Prav je dejal predsednik na občnem zboru: Kaj
nam pomaga, ako storimo še toliko dobrega v korist narodu, ako nam pa sovražnik alkohol sproti razdira naše delo.
2.	Društvo bo vstanavljalo pri izobraževalnih društvih abstinenčne krožke.
3.	Prirejalo bo redna predavanja v večjem obsegu.
4.	Odbor se je spopolnil z nekaterimi novimi odborniki in odbornicami.
Društveni član more postati vsakdo brez razlike političnega mišljenja. Društvo je nepolitično in vsakdo, ki ima pogum in voljo vzdržati se pitja alkoholnih pijač, je društvu dobrodošel. Članarine ne pobira društvo nobene.
Društva, ki žele predavateljev o abstinenci in alkoholizmu, naj naznanijo to. na naslov: društvo »Abstinent«, Ljubljana.
Stari in novi abstinentje na delo!
Na delo koristno, na delo potrebno!
Pokažimo, da nas je že mnogo!
Kdor želi postati društveni poverjenik, naj to naznani na društvo.
Proč z Mrmundom!
Ze se je slovesno oznanjalo, da je \Valirmimdove afere konec, (krščansko-socialni poslanec Schraffl je v judovski »Zeit« izjavil, da za krščanske socialce ne obstoja več Wahrmundova afera. Kako more to zapisati v liberalno - judovskem glasilu krščanskosocialni poslanec, tega ne razumemo. Op. ured.) kar je stopila v novi stadij. Stvar je tale: Pošteni Tirnici izjavljajo na svojih shodih, da zanje stvar nikakor ni končana in da se mora VVahr-mutid odstraniti od inomoške stolice, ker je na javnem shodu kruto razžalil vse katoliško tirolsko ljudstvo. V tem smislu piše »Reichspost«. Glede Wahrmunda je namreč vlada določila sledeče:
VVahrmund prekine svoja predavanja i 11 gre na daljši dopust. Med tem se usta-novi v Inomostu druga stolica za katoliško cerkveno pravo, ki se izroči korektnemu možu. Katoliški dijaki potem lahko izbirajo. Wahrmund v prihodnje tudi ne bo komisar pri izpitu. Na ta način bi Wahr-mundova stolica kmalu pozebla, kajti ogromna večina slušateljev na inomoški univerzi je katoliška.
Izpočetka so s. tem bili vsi prizadeti krogi zadovoljni razun »Tiroler Anzeiger-ja«, oficielnega glasila tirolske krščansko-socialne stranke. »Anzciger« piše, da- je NVahnmuid razžalil celo tirolsko ljudstvo, da se mora takoj brezpogojno odstraniti! Toda — piše »Vaterland«, zakaj tirolski krščansko-socialni voditelji samo doma tako strašno odločno nastopajo, na Dunaju pa so z vsem zadovoljni? Zakaj voditelj Tirolcev. Schraffl, daje svo.ii zadovoljnosti z rešitvijo VVahrmuridove afere tako glasno duška v — »Zeit«?
Sicer pa je nujno, da pride \Vahrmun-dova afera zopet na vrsto. Walirmundova brošura je zaplenjena. Prizivno sodišče je odločilo, da se morata dve točki črtati. Wahrmund bo torej napravil novo izdajo. To bo — tako je pred sodiščem sam ironično naznanil — posvetil »avstrijskemu cerkvenemu državnemu pravdniku«. Kako more mož, ki se tako kruto upa norčevati iz c. kr. avstrijske justice, še dalje ostati profesor na c. kr. avstrijski pravni fakulteti?^
Ce krščanski socialci tudi to mirno požro, znajo med Tirolci doživeti precejšnja iznenadenja . . .
Znanost in umetnost
* Še en Conan Doyle v slovenščini.
Neko zagrebško podjetje je začelo poslednje čase razširjati po Slovenskem nekatere Sherlock Holrnesove povesti s kričečimi naslovnimi slikami. Conan I)oyle je naš stari znanec, zato bi z veseljem pozdravili dejstvo, da se ga izkuša tudi od druge strani širiti. Toda »jasoježna« zunanjost in ne posebno srečna izbira povesti nas navdaja s sumnjo, da hoče dotično podjetje vporabiti priljubljenost pisatelja, katero sta 11111 pridobila »Ljudska knjižnica« in »Slovenčev« podlistek med našim ljudstvom, ter pripraviti pot neki novi vrsti šunda slične zunanjosti. V tej sumnji nas med drugim potrjuje angleški nadpis na prvi notranji strani, ki naj predstavlja nekako varstveno znamko pred ponatisom. To navidezno ameriško varstveno znamenje jc pa — recimo — popolnoma neveljavno. Pisatelj Sherlock Hoimesa je Conan Doyle, ki je angleški pisatelj, iu ako bi se hotelo zagrebško podjetje v resnici zavarovati proti ponatisu, bi ga šlo iskat na Angleško, kjer ima pisatelj v prvi vrsti svoje avtorske pravice. Cemu torej raje čez lužo?! To je eno sumljivo znamenje. Drugo, še bolj sumljivo znamenje pa jc, da je dotična varstvena znamka popolnoma izmišljena. Ameriška postava o last-
ninski pravici in varstvu raznih tiskovin predpisuje besedilo tiskovne varstvene znamke, ki se mora nahajati na določenem mestu; ako je besedilo različno od predpisanega, nima varstvena znamka nobene moči, nobene veljave. Ker pa je besedilo dozdevne varstvene znamke zagrebškega podjetja temeljito različno od omenjenega postavnega predpisa, je znamka očito neveljavna, ln ker se zamore dalje po ravnoisti postavi zavarovati lastninsko pravico samo za tiskovine, tiskane v polnem obsegu v ozemlju Zedi-njenih držav, se nehote vsiljuje vprašanje: čemu torej vse tako izmišljevanje? V koliko so vse tiste povesti Conan Doylove, bomo še konstatirali, že danes se nam pa zelo sumljivo zdi, da podjetje, ki izdaja zgoraj omenjene povesti, samo nikjer ne trdi, da bi povesti spisal Conan Doyle. Conan l)oyIe ne potrebuje za vsebino svojih del take zunanjosti in takega hum-buga, zato moramo to najnovejšo slovensko izdajo popolnoma zavrniti! A.
'Modroslovje se bo odslej naprej si-stematiško poučevalo v višjih razredih na gimnazijah v Prusiji. Tozadevna naredba je izšla 19. marca. Iniciativo zato je dal sloviti naravoslovec botanik Reineke. V svojem govoru, s katerim je v pruski gosposki zbornici vtemeljeval potrebo inod-roslovnega pouka na gimnazijah, je izvajal sledečo temeljno misel: Modroslovje v moderni znanosti zopet zavzema prvo mesto med vsemi strokami. Monistiški naravoslovci s svojimi podmenami pridobivajo zase večinoma le nezrelo in nefilo-zofično izobraženo mladino. Ako se uvede modroslovni pouk, se bodo izpodkopala tla plitvemu rnonizmu. — Torej so na Pruskem vendar šc bolj napredni kot v Avstriji, kjer so nekateri »empiriški« naravoslovci ogorčeno nastopali proti vsaker-šnem metafiziškem pouku, smatrajoč pri tem svoj falirani darvinizem za modrost v sel modrosti.
f" »Občinska Uprava«, Mnogo listov imamo na Slovenskem, skoro bi rekli: kakor listja in trave. Ni čuda, da vsi ne moremo biti z vsem zadovoljni; vsak pa najde v množici to, kar mu prija. List, s katerim pa je lahko zadovoljna vsa slovenska javnost, je »Občinska Uprava«, glasilo »kmetske županske zveze«. Obžalovati je sicer, da so članki, ki jih je list prinesel že temeljitih in koristnih, zbog prostora morali stopiti v ozadje, toda zanimiva »vprašanja« in točni »odgovori« na ista nas za ta nedostatek bogato odškodujejo. Saj časih jasen odgovor, ki bistri nazore in posveti v temo dvomov, več zaleže, kakor najlepši članki. V kratki, precizni obliki nam dajejo ti odgovori pojasnila na najrazličnejša vprašanja o stvareh, ki se tičejo lastnega in prenešenega delokroga občin, o občinskem sodstvu, glede poljskih škod, o zadevali domovinske pravice, o obrtnih stvareh, o stavbinskih zadevah, o kolkovanju občini došlih vlog, o predpisih glede krajnega šolskega sveta itd. Od ponarejenega vina do likerjev, od zastrupljene vode do razodetne prisege in davkov na železniške vožne listke — vse to, in še marsikaj več, razlagajo strokovnja-ški odgovori »Občinske Uprave«. Prinašajo razne formularje, 11. pr. prošnje za odpis davkov vsled uim, in dajejo informacije iz občega prava, za katere bi si dotičnik moral poiskati odvetnika, če bi ga »Občinska Uprava« ne poučila. Neverjetno mnogo zlatih naukov za župane in občinske tajnike tiči v tem delu »Občinske Uprave« Človek bi v očigled toliki množici vprašanj iu odgovorov kar želel, da bi se predmeti uvrstili po nekakem redu, 11. pr. stvari, ki se tičejo domovinske pravice skupaj pod enim naslovom, stavbne zadeve, poti, vojaška vprašanja, občinsko sodstvo itd. pod druge. Toda vsem ni moč ustreči. Nekaj pa bi bilo želeti in bi se dalo morda izvesti. Naj bi »Občinska Uprava" prinašala tudi kratka poročila iz sej deželnih odborov, zlasti kranjskega, v kolikor se iste tičejo občin. Kakšne vloge so došle deželnemu odboru, kako se je rešilo različne prošnje, proračune itd., to bi zanimalo vsa županstva in bi jih tudi podžigalo z dobrimi vzgledi, da manj napredna posnemajo naprednejša, da manj marljive skušajo dohiteti vzorne občinske uprave. Iz izvenkranjskih dežel bi se pač tudi dobilo poročevalcev za važnejše pojave v deželnih odborih. Tudi to bi se še lahko želelo, ako ne bo želja preveč, da bi »Občinska Uprava« registrirala važnejše dnevne dogodke. v kolikor se tičejo občin, ter se spremenila v nekake anale slovenskega avtonomnega življenja. Vemo, da jc predpogoj za take novotarije — prostor in čas, oziroma naročniki iu njihovi okrogli prispevki. katerih pač v obilni meri že sedaj zasluži po dr. Pegami izvrstno urejevana »Občinska Uprava« in katerih ji želimo — da bo mera želja polna — še mnogo, mnogo!
*	Velikonočne pesnil, zložil Alojz. Mi-helčič, organist v Metliki, katere je prodajala »Katoliška Bukvama v Ljubljani«, so popolnoma pošle. Cenjeni gospodje naročniki naj blagovolijo oprostiti, da jim sedaj ni mogoče postreči, ker jili ni več v zalogi.
*	Albinljeva opereta »Baron Trenk« na Angleškem in v Ameriki. Hrvaški komponist Albini je te dni sklenil zelo ugodne pogodbe z nekim gledališkim ravnateljem za predstavljanje svoje operete v Londonu, z drugim pa za Ameriko.
*	Nov hrvaški list. Začetkom julija t. 1. izdajo prijatelji dobrodelstva list »Kari-tas«, ki bo imel nalogo, da širi na Hrvaškem javno dobrodelstvo. List bo prinašal poročila o delovanju hrvaških dobrodelnih društev in razprave o nekaterih panogah socialnega vprašanja. Urednika lista bosta dr. Velemir Deželič in Stjepan Sirola. Naročnina bo nizka.
iz slovanskega sveta.
si Šolstvo na Ruskem. Na Ruskem pride na 1000 prebivalcev 42 učencev višjih šol in višjih gimnazij, na Srbskem istotako, na Rumunskem 50, na Laškem 84, Orško in Bulgarija po 96, Špansko 107, Belgija 125, Dansko 132, Avstrija 140, Francija 143, Švedska 146, Nemčija 147. Angleška 150, Norvegija 153, Švica 154, Holandija 160. — Na Ruskem pride na 190.000 prebivalcev ena srednja šola, nižje stoji Srbija (131.000) in Bulgarija (150 tisoč), vse druge države stoje bolje, najbolje pa Švica, Belgija in Norvegija, kjer pride ena srednja šola na 26.000 prebivalcev. Rusija ima 8 vseučilišč, vsako vseučilišče za 23Vo milijona prebivalcev. Avstrija ima 11 vseučilšč. na vsako pride 4 in pol milijona ljudi, Bulgarija ima 8,750.000 prebivalcev in eno vseučilišče, Nemci imajo 22 vseučilišč na 3% milijona prebivalcev enega, a v Švici je že na 475.000 duš eno vseučilišče. Na Ruskem jih na 1000 rekru-tov 620 ne zna brati in pisati, nižje stoji še Rumunija, kjer jih je na 1000 rekrutov 690 analfabetov in na Srbskem 796. Na Laškem ne zna na 1000 rekrutov 307 brati in pisati, na Grškem 300, v Avstriji 222, v Belgiji 83, na Francoskem 40. na Holand-skem 31, na Angleškem 10, v Švici 4 in pol, na Danskem 2, v Švediji 0-8, na Nemškem 0-4
si Blagonadjožnost. Letos niso zahtevali od dijakov, ki se mislijo na novo vpisati na ruska vseučilišča, spričevala »bla-gonadjožnosti« (politične pravomiselno-sti). Zdaj je pa rusko naučilo ministrstvo strogo naročilo, da morajo vsi, ki so bili sprejeti brez takega spričevala, ga predložiti pred 23. marcem. Na ta način upa vlada, da bo lahko vse politično neprijetne osebe odstranila od vseučilišč.
si Verska svoboda. V kijevski guberniji je v zadnjem času prešlo iz pra-voslavja: na katolicizem 635 oseb, na bap-tizem 130, na luteranizem 43, nazaj se je vrnilo k judovstvu 64 oseb.
si Anarhisti v Grodnu. V Grodnu gra-sujejo silno »anarhisti-komunisti«. Tovarnar Jezierski jim je moral plačati 1200 rubljev in povrh tega dati še 24 rubljev, kot odškodnino za bombo, katero so vrgli v njegovo stanovanje. Od kupca Franka so zahtevali 300 rubljev, a ko je on oddal ta list policiji, so mu naznanili, da zamore samo z lastnim življenjem ziniti ta pro-vokatorični madež. Grodno je eno najbolj požidovljenih mest na Ruskem.
si Društveno gibanje. Prvo polovico letošnjega leta je vlada dovolila na Ruskem 48 novih strokovnih društev, prepovedala je ustanovitev v 68 slučajih. To je približno 60 odstotkov.
Gospodarstvo-
g Razstava na c. kr. pletarski šoli v Dolskem dne 22. mara t. 1. se je obnesla izborno. Priredila se je zgolj iz krajevnih ozirov. Ljudstvo je bilo namreč nezaupljivo, županstvo pa popolnoma nasprotno. Razstavljenih je bilo prav mnogo predmetov od priprostega kmečkega jerbasa do elegantnih salonskih futeljev. Videl si razne ročne košare, različne po obliki in velikosti, stenske košare, držala za vlasnice in ščeti. Zrl si ljubki šivalni mizici, elegantna, res salonska stojala in mize za cvetlice. Gledal si ročne kovčege in posebno lepo opravo za otroke, namreč mizo in štiri f u tel je, in še več drugih prav zanimivih reči. Se-veda jc bila šolska soba primerno okrašena z bršljinom, in okoli po steni se je vil venec iz samih gnezd za
male ptičke. Ljudje, tuji in domači, so bili | vsi presenečeni na izbornih izdelkih. Zato gotovo ne smemo zamolčati imena najboljše pletarice, Ane Alešove, iu najboljšega pletarja, Jožefa Jama. — Vsa čast, hvala in zahvala pa g. strokovnemu učitelju Josipu Baran, na tako izrednem uspehu v tako kratkem času dobrih peterih mesecev. Začetkom velikih počitnic se priredi celi mesec trajajoča razstava, da si jo tudi tujci lahko ogledajo.
g Živinorejska zadruga se je ustanovila za Dol in Dolsko. 22. marca t. I. jc g, c. kr. mlekarski konzulent Jakob Legvart predaval v Dolskem o živinoreji in koristi živinorejskih zadrug. Na izbornem in temeljitem govoru ga je zahvalil g. graščak Karol Račič. K zadrugi je pristopilo lepo število članov. Tako prav, kmet pomagaj si tudi sam.
Iz ruske konstituclje.
(Izviren dopis.)
Varšava.
Tu hočem podati par svežih slučajev iz ruskega ustavnega življenja.
1.	Pred dvema tednoma sta govorila dva kmeta v vasi Retki, fara Zaduni, občina Bonkov, varšavska gubernija, med seboj, da bi bilo v njihovi vasi dobro ustanoviti konsumno društvo. O tem je zvedel »stražnik« ter pričel poizvedovati, kaj to pomeni. Obrnil se je na neko vaško babo z vprašanjem, kaj ie o tem slišala, in ona je odgovorila, da je zvedela, da nameravata ustanoviti društvo. Stražnik je poročal komisarju, da ta dva kmeta hočeta ustanoviti rcvolucijonarno društvo, in komisar je meni nič, tebi nič, vsakemu prisodil 14 dni zapora.
2.	V Varšavi so mestne klavnice, ki so pa jako slabo, nezdravo in nesnažno urejene, a tudi močno drage. Pripomniti je treba, da mesto nima najmanjše samouprave, ampak da upravljajo vse tuji, ruski uradniki. Neka privatna družba je ustanovila pred mestom privatne klavnice, ki so bile cenejše, bolj snažno in zdravstveno urejene in so radi tega delale mestu veliko konkurenco. Neki žid je imel pri mestni klavnici dogovor, da je odjemal vampe in je pri tem delal dober dobiček. Ko je občutil konkurenco predmestnih klavnic, je šel in na primernem mestu položil primerno svoto in nato je kmalu izšel ukaz generalnega gubernatorja, da se z ozirom na vojno stanje prepovedo vse klavnice zunaj mesta.
Toda lastniki klavnic se niso hoteli takoj podati. Obrnili so se v Peterburg in seveda tudi tam primerno namazali. Tako jc prišlo potem iz Peterburga vprašanje na generalnega gubernatorja Skalona, zakaj je to prepovedal? Odgovor je bil, da je to potrebno z ozirom na javni red in mir.
Katera stranka bo zmagala, se še ne ve. Odvisno je od tega, katera bode hotela več žrtvovati.
3.	V kraljestvu poljskem je neka kmetijska šola. Vlada je nekoč naročila stražniku, naj poizveduje, v kakšnem jeziku v njej uče. Stražnik je o tem vprašal nekega kmeta iz okolice in dotični človek mu je odgovoril, da uče vse po nemško. Kmet je namreč, ko je šel mimo šole, videl, da so na vrtu na drevescih in na rastlinah tablice z napisi imen dotičnih rastlin, — imena so bila napisana po latinsko, kot vedno pri strokovnjakih. Poljsko to ni bilo, rusko tudi ne, torej je sklepal mora biti nemško, kajti drugih jezikov ni na svetu. Iz tega je potem sklepal, da mora biti vse v šoli po nemško in je tako iti-formoval policijo. Tako je šlo poročilo od vlade do vlade in slednjič dobi generalni gubernator poročilo, da se kmečki fantje uče vse po nemško.
Zdaj pa generalni gubernator ni vedel, kaj to pomeni in ie poslal nekega svojega uradnika nepričakovano pogledat do-tično šolo. K sreči je za odpovedno nagrado neki uradnik gubernatorjev vodji šole še pravočasno izdal, kedaj pride inšpekcija, tako, da je bil vodja popolnoma pripravljen.
Uradnik pride in vpraša, kje je šola? — »Po leti nimamo šole,« odgovori vodja, »imamo samo vaje na vrtu in na polju«.— »Torej, kje so učenci?« — »Na vrtu delajo.« — »Pojdimo pogledat«. Vodja je gojence že poprej razstavil tako, da so bili oni, ki so znali lepše po rusko, bližje pota. Inšpektor vpraša enega in drugega, kako
se imenuje kakšna reč in dobi od vsakega ! ruski odgovor. Shdnjič zadene nekega fanta, rojenega Malorusa, tega vpraša, kako se imenuje neka rastlina. Fant mu pove po rusko ime rastline. Toda uradnik dotične rastline ni poznal in je mislil, da je povedal, kako se imenuje po poljsko, torej ponovi: »Jaz te vprašam, kako sc imenuje po rusko?« — Stražnik pristopi k uradniku ter mu zašepeče na uho, da se rastlina res tako imenuje po rusko. »Kako se pa imenuje po poljsko?« vpraša uradnik dalje dečka. — »Tega pa ne vem,« odgovori oni odkritosrčno.
S tem je bila inšpekcija končana in uradnik je poročal, da se v šoli uči po rusko. Viselo je pa samo na lasu, da ni bila šola vsled neumnega nesporazumenja od vlade prepovedana.
4.	Dne 22. svečana t. I. je prišel v vasi Globoko, okraj dišnenjski, policijski komisar Fiedotov v šolski vrtec, kje je bilo nad sto otrok, ter ga razgnal z brutalno silo. Policija je vdrla med podukom, trgala otrokom iz rok abecednike, s sten slike, pobrala tablice itd. Jokajoče otroke so pregnali na cesto.Ker se otroci niso dovolj hitro razšli, je policija segla po nalajkah in bila otroke. Otroci so prosili, da bi jim policija oddala abecednike in tablice, zato jih je policija tolkla.
Ze med prazniki je policijski komisar grozil, da bo vrtec zaprl, ker mu pop Ve-raskin ne da miru. Nobenemu izmed članov društva »Prosveta«, ki je ustanovilo dotični vrtec, ni komisar poprej naznanil svojega namena.
5.	Včeraj sem govoril z neko dobro znano gospodično, učiteljico, ki mi je pripovedovala o svojem delovanju tako pri-prosto, kot bi bilo to nekaj čisto navadnega.
Kjer je ona v službi, so dobili z veliko težavo dovoljenje, da smejo odpreti za otroke vrtec, toda pod pogojem, da se otroci ne bodo v njem nič učili. Toda šole ni v okolici nikjer in otroci bi se radi naučili brati in pisati. Kaj storiti? — Pisati se uče brez papirja in peresa; z drobnimi kamenčki, ki se nalašč za to izdelujejo. Otrok sklada po navodilu učiteljice z omenjenimi kamenčki črke in besede, — v šolo stopi žandar. takoj mahne cela šola z roko in pisanje je razdrto in kamenčki so za igranje. Ako bi se ne učili na tak način, bi razven bogatih družin, ki zamorejo na domu vzdrževati učitelja, malokdo umel brati in pisati.
V njeno šolo je v zadnjem času že parkrat prišel žandar, a so vselej še pravočasno vse'poskrili. Zandar se je čudil, kako da hodijo v vrtec tudi tako veliki otroci, a učiteljica mu je pojasnila, da spremljajo radi slabega vremena mlajše brate in sestrice. Razume se, da tako delovanje ne more dobro vplivati na moralnost otrok.
IA6e se vešča	799 s 2
kuharica
za duhovnika Starost 40 let. - Naslov pove uprava »Slovenca".
mr vino
je na prodaj v kmečkih kleteh. Posreduje in za pristnost jamči »Posojilnica" v Kaštelu, pošta Buje v Istri. — Pošilja tudi manjše sode od 56 litrov naprej. Vino belo in črno od gld. 13 50 do 18—.
■ H ■ V	695 7
HlŠflna Bledu
se proda iz proste roke na zelo ugodnem mestu, pripravna za kako obrt, v bližini farne cerkve, četrt ure od novega kolodvora. Hiša obstoji iz 8 sob, 2 kuhinj, 2 kletij, 1 orala vrta. Da se tudi v najem.
Več se izve pri Antonu Slivniku na Rečici St. 54.
Snežno-belo
677 se opere s II.
SChiCht-ovim
PT* milom.
Pristno le z znamko »Jelen" in z imenom ..Schicht".
cflfodarne srajce za gospode
spodnje hlaie, spalre Srajce, ovratnici, zapestnice, naprsnimi, nogavice, naramnice, kravata, gumbe, jepne rute, vedno v najveiji izberi pri
?. {agdič, JLjubljana, ?rejernove ulice $tev. 7.
766 1 e
Veletrgovina dalmatinskega vina
Br. Novakovič
Ljubljana. — Telefon št. 244.
Lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskem primorju
v Dalmaciji.
Priporočajo si. občinstvu svoja pristna rdeča, črna, bela in de-sertna vina, kakor tudi domači tropinovec, konjak, slivovko Itd. po primernih cenah.	045 80 7 --= Ceniki in vzorci poStmine prosfi. — _
				
				
1 ff.tOOS				(>yi 25

•PIPI
V Angleškem skladišču oblek
se radi pomanjkanja prostora in vsakdanjega dohoda svežega blaga pio-daja -lajmodefijKajša in najfinejša konfekcija za dame, gospode, deklice, dečke in otroke že sedaj za lastno ceno.
O. BERNATOVIČ, Ljubljana,Mestni trg 5.
I
I
?aial3i:
i ■•■UIbIimI : Oitb a .'.3, K tla !lr«u, M.il. alltt IT, .iidim. Brao !hlu Upa, ueika FaM.fsv ^irnut« tiaabarg, IIMlla«, Rovi JIH a tTltava la Llbarae.
M 0 n .1 -s ! ! ^ sta i! n f a) r
I. Vallaallt II, II. Tab.ratnoi i. lil ','afargatta >1 («aga< Htoa*i(>), m L» vcDgant IT, IV. Wlt£aic KinplMiim li, V. Sihlnbrannirilrani 98 >, TI ttamaeadorferrtr- 21, VII MtrJubllcrilraKt T«, »III LtrriitDlildftf.ru« na, IX. Alterilraiit SJ, X. PsT»rl!««iru»t 19, XVIII. XIX. Dlbllngir Haapltlr U, XIK. HmIHniH 35.
99
'^ttBjalnlftns dsinlika rfruibs
48 1BP 173
ERCUK"
ihmpj, « Wattf,©ile 10,
A>i*i kapHai £1. 80,00« 00«. ««»«>r. snklnd K
W nakup in prodaja
?4oh vrat ran t, driavnih papirjev, akcij, prioritet, sastavnlr, araCk. deviz, valut in denarji
sar tenenjava m eskoiuptir&^j)*) -mm
1,- ■ . i/.cih saatavnic in obligacij, araik in kuponov.