f ulas zaveznikov Pi jW0h.st. 408 informacijski dnevnik A. L S. c*™4 «re TRST, sreda 16. oktobra 1946 UREDNIŠTVO: Via & Pellloo 12 - Telefon It 98854 ta MM* OGLASI: Cena za milimeter višine (Urina ena kolona): trgovski L. 27, mctvalki L. 66 (oemrtnloe L- 100), objave L. 20, finančni ln pravni oglasi I* 45- V vsebini lista (tekstni oglasi) L 45. Davek ni vštet. Plrčljlvo v naprej. Oglase sprejema Izključno: S.P.L, SoctetA per la Pubblloltk ln Italla, Trst, ul. Silvio Felllco »t 4. tel. 94044. Cena posamezne Številke L. I 'zaostale L.8). Rokopisov n« vračamo. Zaključek brez Jugoslavije Po dveh mesecih in pol nelahkega dela Govori zunanjih ministrov ®kakih ameriških Pomorskih oporišč V ITALIJI Trst, 16. otobra j eljnik ameriških ‘pomorskih fi.9 Sredozemlju podadmiral B. H. 3e v Vonedeljskem govoru za-lflji vesti, čeS da Zdrulene drža-‘ ^'tjo molnost za ustanovitev l l; Eniške baze v Neaplju. ^ Admiral je dejal: «Glavnt stan V pomorskih sil v Sredo-je, bil med vso vojno name-ob obali-najprej v Alliru, poz-[ j,,"" Pa v Palermu in Neaplju. V j nu * nai0 P°litlk0’ da se m™ '[i vmelavamo v italijansko gobarstvo, smo le pred daljHm (a-'n opustili glavni stan v Palermu; % smo - izvršili vse priprave, da w»ttmo Slavni stan v Neaplju in n ustanovimo na krovu v ta namen Uspele ameriške ladje eGrand nyon». Pristaniške oblasti so do-nle nadaljnjo siarUče za ladjo rand Canyoni>; nerabljeni ter Prti del neapeljskega pristanišča bU določen za mornariške ka-•’°ae in avtomobile. poleg tega smo ukiniti tudi zase-testih velikih poslopij v Neap->,> vred katerimi so tudi skladi- > skladišče bo odslej nameščeno itfonu «.Grand Canyonai>. r(c s® vesti, da ustanavlja morna-j v a držav pomorsko oporiSče v ]i,bu ali kier k°U drugje v Ita-s° neresnične. j tej V MAKEDONIJI rt i1Zahtevo Jugoslavije st«1 ZDRUŽENE NARODE New York, 16. oktoibra Osebni dopisnik aNeio York Ti-«m6*0* Beograda, poroča, da je ’rp Tit0 Izjovil- da bo Jugosla-sj J" zahtevala, naj Združeni naro-1.j položaj grSke Makedo- 5 t Jif’ ^er skuSajo — kot je dejal —-rl J Ue monarhistične c/blasti in «ne-3t «oi ife tolPey> terorizirati prebi-° «Mi — je izjavil Tito — j. Moremo ostati brezbrižni nad 1 3 kar se dogaja na tem podro- Ponovno pa izjavljam, da Jugova. razen koraka pri ZN ne bo e * ' IlSC« KUT UKU JJTl £JIY »C trt tithhkega drugega kora- ihtrlat *e nato izlavil- d,a Jugo-ne bo podpisala mirovne g jtalijo v sedanji obli pa je, da je prepričan, da to mirovno pogodbo ponovno ed&iii Štirje zunanji ministri. _ TURSKI ODGOVOR «A SOVJETSKO NOTO Carigrad, 16. oktobra odgovor na sovjetsko no. ' ki je predložila f kupno sovjet-^turško obrambo Dardanel, bodo predložili v odobritev tur-ministrskemu svetu ln ta-pJ D&to izročili sovjetskemu vele. ^rtiku v Ankari. PAPJZ, 16. oktobra — Včeraj popoldne ob 17.23 po krajevnem času je francoski zunanji minister Georges Bidault proglasil pariško mirovno konferenco za zaključeno. Luksemburška palače je bila natrpana z množico, novinarsko lože so bile polne dopisnikov in tujih osebnosti, ki so se zbrale k zadnjemu zasedanju mirovne konference. Zaključne prizore je snemalo na stotine fotografov. Predsedoval jo kitajski odposlanec Quo Tal Tsi, prisotni pa so bili tudi vsi štirje zunanji ministri. Predsednik je uvodoma prečita! pismo, M ga je poslala jugoslovanska delegacija, ki obžaluje, da ji ni mogoče prisostvovati zaključnemu zasedanju zaradi dejstva, ker so bili sklepi o določenih vprašanjih, ki so jih sprejeli na konferenci, «takšne narave, da jugoslovanski delegaciji onemogočajo podpis mirovne pogodbe z Italijo, posebno še, ker niso spremenili glavnih določb, ki se tičejo Jugoslavije«. Dr. Quo Je nato prežel na delo, ki ga je v dveh mesecih In pol o-pravila konferenca. Izjavil Je, da bo o opravljenem delu sodila zgodovina; kljub temu je prepričan o eni stvari; namreč, da je svet, na katerem danes živimo, enoten in nedeljiv. «Cas Je, da se na svetu končno uveljavi pravica, poštenost, razum in človečanski ustroji. To je mogoče doseči le z vztrajnimi napori vseh držav in državnikov, ki streme z zaupanjem, dobro vero in skupnim smotrom po sodelovanju. Evo, zato trdim, da Ima vsak poizkus z namenom, da umetno razdeli svet v dva bloka ali skupini, ne le namen zavlačevati sklepe, ki vodijo do svetovnega miru, marveč bi prav gotovo vodil do nesreče.« Za njim je spregovoril zunanji minister Bymes, ki je zagovarjal «mir med narodi«. «Ko mislimi na način — je dejal — kako so zastopniki najmanjših narodov sodelovali na tej konferenci, sem si svest tega, kako bi bilo prizadetim narodom teh držav, če bi jim odrekli možnost, da obrazlože svoja mnenja. Konferenca je pokazala, da te države, ki so sodelovale v vojni, niso bile le življenjsko zainteresirane na vprašanju miru, marveč lahko učinkovito prispevajo tudi k Izdelavi pogodb. Dolžnost Sveta zunanjih ministrov je zdaj, da skuša poravnati naša nesoglasja. Ta pomiritev predstavlja prav gotovo za nekatere razočaranje, za vse pa žrtev; biti pa moramo zmerni, da bcur.o dosegli enotnost ter na svetu, ki ga je utrudila vojna, ustvarili mir. »Preden bomo zasedanje preložili, vam želim kot član Sveta zunanjih ministrov zagotoviti, da bom z naklonjenostjo preučil vsak predlog, ki ga je sprejela ta konferenca.« Bymes je nato stavil dva predloga: da se zahvalijo glavnemu tajniku in tolmačem za opravljeno delo, Bidaultu in francoski vladi pa za gostoljubnost. Oba predloga Je konferenca z živahnim odobravanjem sprejela. Nato je spregovoril Molotov, ki je podprl gornji Byrnesov predlog. Izjavil je: »Medtem ko delamo dosego miru, ima Sovjetska zveza za dolžnost, da nadaljuje borbo za dosego svojih smotrov, kot si jih je prizadevala doseči v vojni, Z vsemi močmi bo delala za tem, kar meni, da je bistveno za ustvaritev demokratskega miru.«, Bevln, ki je tudi podprl Bjmesov predlog, je izjavil: »Prodreti hočem v Jedro težkoč konference, ne da bi izrekel zadnjo besedo. Rečeno Je bilo, da so seme vsake velike vojne zasejali na konferencah, ki so sledile prejšnjim vojnam. Prav tako pa je res, da je mogoče na konferencah zasejati tudi seme trajnega miru.« Končno je kot gostitelj »pregovoril francoski zunanji minister Bidault. V zaključnem govoru se je zahvalil kitajskemu delegatu za pobudo, da prepusti zaključni govor zastopnikom 20 držav voditelju francoske delegacije. Bidault je de. jal: »Se vedno smo pod dojmom velikih težkoč, na katere smo na. leteli, ki jih ni bilo mogoče vedno premagati. Se vedno smo pod doj- Francija ima nslaio, pa notranjega ravnovesja Referendum je povečal zmedo cn, PARIZ, 16. oktobra — V dobro informiranih krogih fran-prestolnice so izjavili, da lahko sedanja začasna koalicij-Vlada traja do začetka januarja 1947, in sicer kljub dej-da je bil začasni režim z odobritvijo ustave teoretično uki-že v nedeljo. t «Jancoskl pohtlčni koledar bi bil °S J^1: 10- novembra: splosne ttve v narodno zbornico; 24. no-, Vihra: volitve vi ki bodo krajevnih delega-,1 n. — izvolili člane druge 01 triice (Svet republike); 28. no- P* Prvo *a«edanje narodne m (iu!’nlce: 8- deccrnbra: zbrani dele. pif . 1 bodo volili Svet republike; 24. v-i.^bra; prvo zasedanje novoiz- j}ti J®nega Sveta. i « (^dsednlka IV. republik« _ ka_ A bo sedanja koaiiCHska 4 $ predala oblast v pr(. \et' ^ °vanju novega mlnistrske- f9; Predsednika — bodo voltu * d. «ato, Ko bosta obe zbornici ®^ali svoja urada; domnevajo, pretekel se teden dni, pre-bo koneo začasnega režima boi rtje, ki je trajal dve leti in bvna značilnost nove ustave j« s^lvihni parlament: »narodna ali t|| '*n-la zbornica in Svet republike <1^ Gornja zbornica. Oblasi pripa-Vl^bodnji zbornici; zgornja zbor-ko. le pravico predlagati za-Js^6 ali svetovati popravke k za-bjc. v>, predloženim narodni zbor. «5 'j Predsednika republike izvoli «b0f '«t plenarno zasedanje obeh ta..' *c» Ministrskega predsednika predsednik republike, z <» i t: $ bi a ustava predvideva poleg t«- A C ‘ zbornlc* ** posvetovalne Pri gospodarskih vpraša-^ hv zbornice za vprašanja Vranjem ga pa potrdi narodna francoske Zveze (francoskega pre komorskega imperija). «New York Herald Tribune« j« včeraj komentiral izide francoskega referenduma ter med drugim napisal: «Prijateljl Francije so u-pali, da bo imela četrta republika pb rojstvu boljše izglede. Upali so, da bo ustava takšna, da bo vzbudila splošno navdus’enje, ter da bo strankarska koalicija trdnejša. Sedanji zamotani položaj v Franciji je le potrebno obdobje do zdravega političnega delovanja.« «New York Times« piše: «Zdi se, da so mnogi Francozi, ki so trudni in naveličani pri referendumu rekli «da», nihali med ravnodušjem ln dvomom. Namesto da bi/olajšal na. petost, je referendum zmedo še povečal. Ljudstvo ni zadovoljno s sedanjo vlado in verjetno tudi ne bo s kako bodočo.« COUDEHHOVE kallergi obtožen sodelovanja Z NACISTI London, 16. oktobra Radijska postaja Llpsko (Leipzig) ki jo nadzorujejo Sovjeti, včeraj javila, da bodo v Bratislavi pod obtožbo sodelovanja z nacisti sodili predsednika »Panevropske zveze« Richarda Coudenhove Kal-lerglja. Coudenhove Kallergl je ustanovitelj »Panevropske zveze«; pred vojno so ga omenjali kot verjetnega kandidata za Nobelovo mirovno nagrado. General Eisenhower v Julijski krajini mom številnih govorov, številnih glasovanj ter nasprotujočih se mnenj, ki so se pojavila. «Vojno je sprožila Nemčija, okoli nj« pa so se zbrale druge sile t vražnikov svobode. Težko je bilo razpravljati o mirovnih pogodbah za satelitske države Nemčije, preden so zavezniške vlade določile usodo Nemčije same. Sklepi, ki bodo sprejeti v tem pogledu, bodo močno vplivali na bodočo organizacijo Evrope ter kot posledica na bodočnost ter položaj vseh premaganih držav; kljub temu pa sem mnenja, da je konferenca napravila najboljše, kar je mogla. Glavna značilnost naših razpravljanj Je bila verjetno odkritosrčnost. To je lahko pričetek, prvi korak, kateremu bodo sledili nadaljnji, ki bodo mnogo lažji. To naše prvo veliko zasedanje je lahko vzpodbuda vladam za dosego skupnega načrta, da skupno ustvarijo tisti pravični in trajni mir, ki ga svet od njih pričakuje. S tem zaključujem pariško konferenco.« „Po našem mnenja bi moral Franco odstopiti44 Hecior McNeil odgovarja laburističnemu poslancu Francisu Noel Baherju LONDON, 16. oktobra — Britanski državni minister McNeil je v ponedeljek zvečer v kratki debati o Španiji v spodnji zbornici izjavil, da je britanska vlada potom svojih diplomatskih zvez pojasnila, da bi moral general Franco po njenem mnenju odstopiti. Dodal je, da britanska vlada želi, da bi se to zgodilo brez državljanske vojne. _ TRST, 16. oktobra — Načelnik glavnega stana severnoameriške armade armadni general Dwight D. Einsenhovver, je danes zjutraj prispel v Julijsko krajino na inšpekcijo ameriških čet in na pregled razmestitve čet v tej pokrajini. Generala Eisenhowerja spremljajo gospa Eisenhowerjeva in njegov sin stotnik John Eisenhower ter drugi častniki njegovega osebnega stana. Sprejeli so jih vrhovni zavezniški poveljnik za Sredozemlje VVilllam D. Morgan; poveljnik severnoameriških sil v Sredozemlju divizijski general John C. H. Lee; poveljujoči general britanskih sil divizijski general sir John Har-ding; poveljujoči general 88. severnoameriške divizije brigadni general Brjant E. Moore in dragi visoki častniki. General Eisenhovver je prispel v Julijsko krajino iz Avstrije zgodaj zjutraj. Jutro je uporabil za pregled raznih naprav vzdolž Morganove črte. Preostali čas obiska bo general Eisenhovver uporabil za pregled čet. NABORNI URADI I ZDRUŽENIH NARODOV Lake Success, 16. oktobra S sedeža Združenih narodov javljajo, da so zastopniki potujočega osebja Združenih narodov v Avstraliji, Brazilu, Kanadi, Novem Zelandu, Indiji in Veliki Britaniji odprli nabo:ne urade; nove urade bodo v bližnji bodočnosti odprli tudi v Južni Afriki ln Južni Ameriki. Za novačenje pooblaščeni uradniki so uspešno stopili v stik z javnimi ustanovami v nekaterih državah, kjer bi bilo mogoče novačenje; pozorno preučujejo načine, ki Jih, bodo uporabili pri ustanavljanju uradov v Vzhodni Evropi ln na Daljnem Vzhodu. Čeprav izbrani kandidati ne bodo določeni za takojšnjo službo, bodo njihova imena stavili na seznam verjetnih kandidatov za bodoče vpoklice. Glavni tajnik ZN Trygva L'e je v ta namen poslal vseučiliščem in primernim strokovnim in poslovnim ter javnim ln zasebnim ustanovam piama, v katerih prikazuje potrebe Združenih narodov In prosi, naj o tem obveste usposobljeno osebje, ki bi se morda zanimalo za predložitev prošenj. Uradniki ZN so poudarili, da pripravljajo ustanovitev mednarodne komisije za civilne službe, ki bo imela nalogo, da daje glavnemu tajniku nasvete o bodočih vprašanjih glede novačenja. „V 2" V AMERIKI London, 16. oktobSii Ameriški vojaški strokovnjaki so v kraju White Sands (Nova Mehika) izstrelili n#mško raketo «V 2», ki Je dosegla višino 164 km. Raketa je bila opremljena s fotografskimi aparati lp drugimi napravami, da bi mogla registrirati kozmične žarke. Imel^ Je tudi posebne naprave, ki so jo 11 minut vzdržale v zraku In ki so tudi zavile njen pre. hiter padec. Vojni minister Pat-terson Je ameriški zvezi dela v Chicagu Izjavil, da bodo Združene države po vsej verjetnosti v nekaj mesecih mogle Izdelovati Izstrelke z veliko večjim akcijskih premerom, kakor So ga imele nemške rakete na velike razdalje. Zadnje presenečenje y Nurnbergu Goering izvršil samomor Usmrtitev ostalih obsojencev trajala 1 uro in 15 minut NUERNBERG 16. oktobra — Včeraj zvečer ob 22,45 je Hermann Goering v celici izvršil samomor. Zavžil je cevko praske kisline. Podobno cevko so Goeringu v zapora odvzeli že pred enim letom. Poročilo o Goeringovcm samomoru je izdal polkovnik Andras. Ameriška poročevalska služba javlja, da še niso mogli ugotoviti, kako je Goering prišel do strupa, kot nemški uradni priči sta si Goeringovo truplo ogledala bavarski ministrski predsednik dr. Hoegner in vrhovni državni tožilec v Nuernbcrgu dr. Leiner. Zaradi Gdringovega samomora. Obsojencem s0 dvakrat javili uro so ostalih 10 načističnjh voditeljev, obešenja; Keitel je še lahko pospra. ki so jih obsodili na smrt, peljali na, vU celic0i kakor je želel. Popolno poročilo o usmrtitvi bo kasneje iz- GONATAS NE VERUJE V MOŽNOST KOALICIJE Atene, 16. oktobra Vršilec dolžnosti ministrskega predsednika general Stilianos Go-natas Je ob priliki, ko Je govoril o predlogu grške vlade za ustanovitev »Narodne garde« za boj proti tolovajem Izjavil, da do zdaj niso glede tega sprejeli še nobenega sklepa, ker upajo, da bo postal zaradi izboljšanja položaja vsak novi ukrep nepotreben. General Gonatas je dejal, da ne verjame v možnost koalicijske vlade na široki podlagi ali v vlado, ki h! jo sestavila koalicija opozicijskih strank. »Edina možnost — je zaključil Gonatas — je razširitev sedanje vlade Konstantina Tsalda-rlsa z vključitvijo elementov, k; eo I pripravljeni složno sodelovati s * sedanjem! vislice vklenjene. Več krvnikov je obesilo obsojence na ene same vislice, in sicer po redu, ki so ga zavzemali'na zatožni klopi. Najprej so usmrtili Ribbertttopa, nato Keltla, Kaltenbrunncrja, Rosenberga, Franka, Fricka, Streicherja, Sauckla, Jodla in Seyss Inquarta. Ameriška poročevalska služba v Nemčiji je danes zjutraj javila, da sp usmrtili' 10 načistlčnih vojnih zločincev. Usmrčevanju je trajalo eno uro ln petnajst minut. Začel: so ob 1. url ln končali ob 2.16. »Reuterjevo« poročilo iz Niirn-berga javlja, da so v jetnišnlci izvedli, da preprečijo kakrfren koli zadnji najmanjši poskus fanatičnih Nemcev, da bi osvobodili svoje bivše voditelje. Poročilo pravi, da so ameriški ča. sopisni opazovalci sledili usmrtitvi nacističnih vojnih zločincev iz hiše nasproti enonadstropne telovadni, ce na notranji strani jetnlšnice, kjer so postavili vislice. Poročilo, dodaja, da so opazovalci v pet minutnih, presledkih slišali Sum, ko eo izp^Kiikali podstavke pod vislicami, kmalu nato pa zvonenje. Okoli polnoči ni bilo opaziti v notranjosti Jetnlšnice ničesar posebnega. Nekaj stražnikov je hodilo ob zidu. Nenadoma so zagledali 10 vou jal?ov, ki so šil preko dvorišča v smeri proti telovadnici. Prva dva vojaka sta vodila s se-toj temno postavo; kmalu nato so opazovalci slišali prvi zamolkli ropot, ko so izpodmaknili podstavek. Obsojence eo obesili po sledečem redu: Ribbentrop, Keitel, Kalten. brunner, Rosenberg, Frank, Frick, Streicher, Saukel, Jodl, Seyss In-quart. Posebni »Reuterjev« dopisnik Macfee Kerr poroča iz Niirnberga: »Danes zjutraj »o v Niirnbergu Izdali uradno poročilo, da so začeli z obcienjl v niirnberski jetnišnlci, Krvniki so izvršili svojo dolžnost in obsojence obesili PO vrstnem redu, kakor so sedeli na zatožni klopi. Očividci so stali tako blizu morišča, da so mogli slišati vsako morebitno zadnjo besedo nacistov. Navzoči so bili tudi zdravniki ln ku-ratl. Pred obhodom na morišče so obsojencem dali še zadnji zajtrk, večji kot običajno, vendar jedi niso dodali ničesar posebnega. t dal zavezniški nadzorstveni svet. Medtem ko so bila obešenja v teku, je pršel lahen dež po zapuščenih niirnberšklh ulicah.« JUGOSLAVIJA REDNO RAZDELILA DOBAVE ' London, 16. oktobra Po neki Uradni i zjavi ustanove UNRRA, ki Jo Je dobila sinoči agencija »Reuter«, komisija, ki so Jo ustanovili za preiskavo, kako jugoslovanska vlada razdeljuje dobave ustanove UNRRA, ni našla MoNell je izjavil: »Franco Je predstavnik režima, ki je popolnoma nezaželen. Britanska vlada je večkrat izrazila mnenje, da je to avtoritativen režim, ki je pomagal osi ter ni topolnil naloge, da bi v Španiji uvedel enotnost, končal spore ter ozdravil rane, ki jih je Španija, pretrpela med državljansko vojno. Po našem mnenju bi moral Franco odstopiti.« McNeil pa je kljub temu stališču odklonil predlog za gospodarsko blokado, ki ga je stavil laburistični poslanec kapetan Francis Noel Baker, ki je nedavno tajno obiskal Španijo. McNeil Je dajal, da je gospodarska blokada težkain bi prej škodovala, kot pa koristila španskemu narodu. Dodal Je: »Edina Izvedljiva stvar bi bila blokada goriva in petroleja v primeru, če bi za to mogli doseči mednarodni spo-■razvtn.« McNeil je nato izrazil dvom, da bi mogla biti trenotno v Španiji drugačna vlada. Ce bi nastopila, španski narod ne bi potreboval mnogo pomoči, potrebno pomoč pa bi lahko dobil od britanske vlade, Francis Noel Baker — sin letalskega ministra in bivšega državnega ministra Philipe Noela Bakorja ki Je načel to debato, Je izjavil, da ga Je potovanje v Španijo prepričalo, da je Francov položaj vse prej kot trden. Dejal je, da je dobil po razgovorih vtis, da so tamkaj splošno odločeni za čimprejšnjo spremembo brez državljanske vojne. «Največja nevarnost položaja v Španiji — je dejal Noel Baker — je, da je tem večja verjetnost, čim dalje traja Francova diktatura, da se bo ta diktatura končala s poplavo knrt ln da bo sledila diktatura druge vrste, ln sicer zelo brezobzirna.« nobenega potrdila o nakazilu velikih količin dobav ustanove UNRRA jugoslovanski vojski. Izjavi pravi: »Komisija misli podrobnem poročilu generalnemu Fiorellu La Guardia brez pridržka izjaviti, da so večino dveh milijo., rov ton dobav, ki jih je UNRRA poslala Jugoslaviji, uspešno razdelili med prebivalstvo ln brez dvoma rešili milijone življenj. «Komisija Je prepričana, da je jugoslovanska vlada opravila pri razdeljevanju dobav zaslužno delo, enako kakor so to opravile ostale države, ki sprejemajo podporo.« Izjava dodaja, da je komisijo sprejel jugoslovanski ministrski predsednik maršal Tito, KONČNI IZIDI NA FRANCOSKEM PODROČJU London, 16. oktobra «Rcuter» poroča, da je ko-blenška radijska postaja sporočila končne uradne izide upravnih volitev na francoskem zasedbenem področju v Nemčiji. Izidi so naslednji: krščansko demokratska zveza 1,064.417 glasov in 1041 sedežev; socialni demokrati 516.53S glasov in 404 sedeže; liberalni demoki .ti 134.568 glasov in 105 sedežev; komunisti 147.409 glasov in 90 sedežev; nemška ljudska stranka 57.789 glasov in 39 sedežev. Od 2,861.245 volivcev jih je glasovalo 74.18%. Za neveljavne so proglasili 81.832 glasov. PLAČE ZA DELO SOVRAŽNEGA OSEBJA Vojnim ujetnikom dovoljeno pošiljanje zaslužka družinam Trst, 16. oktobra Zastopnik glavnega stana ameriške armade na Sredozemlju J« izjavil, da bo sovražno osebje, ki se Je predalo, lahko prosilo, da gre njegov celotni zaslužek ali samo del v prid družinam, ki so doma. Zastopnik je izjavil, da so konkretne predloge poslali v odobritev vojnemu ministrstvu. Gre za vprašanje, kako pomagati njihovim družinam v bodoči zimi, ki je povzročalo skrbi premaganemu sovražnemu osebju, ln sicer po mnenju nekaterih krogov bolj kot sedanje plače same. Premagano sovražno osebje že dolgo ve da bo dobilo plačo v obliki kredita, prav tako pa tudi za obstoječo določbo, da bo lahko dobilo ta denar Sele po vrnitvi v domovino. Ko je bilo izdano zadnje poročilo 1. oktobra, so na kratko povzeli celotni položaj in obvestili sovražno osebje, da so v teku koraki za izposlovanja dovoljenja za prenos njihovega zaslužka na njihove družine v domovini. Ce bo vojno ministrstvo odobrilo predložen« predloge, bo sovražno osebje, ki se je predalo, lahko prosilo, da bodo ves zaslužek ali del zaslužka poslali svojim družinam za izboljšanje njihovega položaja. To Je eden izmed mnogih ukrepov politike za zagotovitev pravičnega in človeškega ravnanja ■ takim osebjem. Družine omenjenega osebja bodo lahko uživala vse možne ugodnosti za zvesto ln uspešno delo tega osebja. REORGANIZACIJA ZDRUŽENJA SOVJETSKIH PISATELJEV Moskva, 18. oktobra, Po odločitvi osrednjega odbora komunistične stranke Sovjetske zvezo so reorganizirali Združenje sovjetskih piaateljev, da bi na ta način olajšali reSitev problemov, ki se danes stavijo sovjetskemu slovstvu. in Sovjetska zveza nemška vojna odškodnina Ostra kritika Molotovljevega stališča WASHINGTON, 16. oktobra — Zastopnik predsednika Trumana za vprašanja vojne odškodnine Edvin V. Pauley je kritiziral stališče sovjetskega zunanjega ministra Molotova v pogledu sovjetske vojne odškodnine, ki jo ima dobiti od Nemčije ter izjavil, da »predstavlja znatno oddaljevanje od določil berlinskega zapisnika.« Vztrajnost, s katero Molotov zahteva, da dobi Sovjetska zveza vojno odškodnino iz tekoče proizvodnje — je dejal Pauley — kaže, da se Sovjeti ne mislijo držati berlinskega sporazuma.« V neki izjavi, ki jo je Izdal urad za reparacije v tVasliingtonu, je Pauley opozoril na dejstvo, da bo Svet zunanjih ministrov v kratkem pričel razpravljati o mirovni pogodbi v Nemčijo; možno je, da bodo gospodarska vprašanja, ki jih vsebuje, postavila politična vprašanja v ozadje. Pauley Je dodal: »Vojna odškodnina predstavlja eno izmed najvažnejših točk gospodar, skega vprašanja. O tem smo imeli jasen dokaz na pariški konferenci, med katero je v gospodarskem odboru za Italijo namestnik sovjetskega zunanjega ministra Višinski izjavil, da ima Sovjetska zveza vprašanje vojne odškodnine sa ključ preokreta zaveznikov. Pred konferenco je sovjetski zu. nanji minister Molotov povzročil živahno reakcijo ameriškega zunanjega ministra Byrnesa, ko je ponovno vztrajal na sovjetski zahtevi po 10 milijardah dolarjev vojne od-akodnine • strani Nemčije, T» Sf^ ta bi predstavljala znaten del nem. ške tekoče proizvodnje. Pauley je nadalje izjavil, da jo bilo ln bo ameriško stališče do Nemčije, da jo razorože in ji onemogočijo, da bi se na novo oborožila; vojno odškodnino pa zahtevajo v obliki najvažnejših industrijskih proizvodov, ki bi jih porazdelili med države, žrtve nemškega nasilja. «V berlinskem sporazum — Je nadaljeval Pauley — ni med vojno odškodnino točno našteta kaka denarna odškodnina. Sporazumeli so se pa, da bodo določili proizvajalno raven nemške industrije v miru ln da bodo zahtevali na račun vojne odškodnine vse previSke.« Ko je omenil, da določa neko določilo berlinskega sporazuma, da »morajo proizvode tekoče proizvodnje uporabiti v prvi vrsti za plačilo uvozov«, Je Pauley izjavil, da Ima to določilo »namen jamčiti, da se omeji na minimum terjanja vojne odškodnine iz tekoče proizvodnje, da Nemčija ne bo postala breme zaveznikom.« Pauley Je nato nadaljeval: »Vztrajnost, s katero skuša Molotov, da, ht Sovjetska zveza, dobila vojno odškodnino iz nemške tekoče proizvodnje kaže, da se Sovjeti ne mislijo držati zapisnika. Ce bo nemška tekoča proizvodnja vnežena v račun vojne odškodnine, Nemčija ne bo mogla plačati uvoza, ki ga nujno potrebuje; to bi predstavljalo poslabšanje v breme ameriškega dav-kopačevalca. Stroške uvoza v Nemčijo so ocenili letos na približno 50 milijonov dolarjev. »Ce gledamo stvari s stališča ki je še večje važnosti od trajne varnosti — je dejal Pauley — bo zahteva po vojni odškodnini iz tekoče pro;zvodnje povzročila potrebo vzdrževanja prav onih panog industrije, ki jih bo treba odstraniti za preprečitev druge vojne. To oddaljevanje od določil berlinskega sporazuma je življenske važnosli in ga je treba rešiti na ta ali oni način na mirovni konferenci za Nemčijo.« Ko je odgovoril kritikom berlinskega sporazuma, katerega so označili kot »neustvarlj ivega«, je Pau-ley pojasnil; «Kar se tiče vojne odškodnine, se še ni nudila prilika preiskusiti, če je izvedljiva.« Pau-ley je nadalje dejal: «Ce sporazum ne bo takoj Izveden, odpira pot tretji svetovni vojni, ki bo Nemčiji da. la možnost, da obnovi svojo vojno Industrijo ter nudi znova svojo silo onemu, ki ji bo največ nudil.« ZAVRNITEV POMILOSTITVE Z ZAGREBŠKEGA PROCESA Beograd, 16. oktobra »Tanjug« poroča, da je Prezidij jugoslovanske narodne skupščine zavrnil prošnji za pomilostitev, ki sta ju predložila Erik Lisak ta dr. Gul n, ki ju je vrhovno hrvat-sko sodišč« na razpravi proti Ste-pineu obsodilo na sanrt. VESTI V 1 STAVKU — Ob priliki proslave »Kolumbovega dne« je general Lopez v i-meru argentinskega predsednika Perona izročil generalu Francu red »Osvoboditve«. — V četrtek opolnoči je začelo no otoku Hokkaido stavkati 60.000 japonskih rudarjev, da bi dosegli zvišanje mezd. — Stavka 20.000 delavcev »Burma Oil Comipany», ki so jo po mnenju rangoonskih krogov napovedali za včerajšnjo nedeljo komunisti, se zaradi izostale podpore burmanske protifašistične zveze ni pričela. — Libanon je poslal Združenim državam protestno noto zaradi nedavne izjave predsednika Trumana, ki je svetoval, naj bi Zidom do-volili naselitev v Palestino. — Galilejska policija je na obali Tiberijskega jezera našla veliko količino orožja — okoli 400 ročnih bomb ter raznovrstnega razstreliva. — Častni tajnik britanskega mednarodnega liberalnega sveta J. H. MacCallum Scott je po razgovorih z liberalnimi voditelji v Oslu, Stockholmu in Kodanju ob vrnitvi v domovino izjavil, da priprave za ustanovitev liberalne internacionale dobro napredujejo. — Zaradi uspelega odziva za prostovoljno priglaševanje v vojsko Združenih držav je vojno ministrstvo ustavilo nadaljnje vpoklice pod orožje za letošnje leto. — V soboto sta se po presledku 43 ur v sredini Bombaja med šesto zjutaj In opoldnevom primerila dva napada * hladnim orožjem, — Molotov je v petek sprejel predsednika španske republikanske vlade Josč Birala ln se z njim dolgo časa prijateljsko razgavarjaL — Vršilec dolžnosti ameriškega zunanjega ministra Aeheson je Izjavil, da so obvestili sovjetsko veleposlaništvo v Washingtonu, da je v teku izčrpna preiskava zaradi pritožbe sovjetskega veleposlanika v Združenih državah Novikova proti ravnanju, ki ga je bil deležen pretekli teden na letališču »La Guardia« v New Yorku, kjer Je moral približno eno uro čakati na pregled prtljage. — V Parizu so objavili načrte, ki jih je vlada izdelala za zaupno u-pravo ZN nad afriškimi ozemlji francoskega Kameruna in Toga, ki sta trenotno na podlagi mandata Društva narodov pod francosko upravo. — Kitajske vladne čete, ki so v petek zavzele glavno komunistično oporišče Kalgan v pokrajini Cahar v severni Kitajski, hitro napredu. jejo preko svojega cilja. — Francosko zunanje ministrstvo je naznanilo ukinitev vizumov za potovanje med Francijo ln .Veliko Britanijo. MINUTE PRED USMRTITVIJO Izi/ršitei/ obsodbe niso iitinalf NUERNBEIiG, 16. oktobra Ministrski predsednik Attlee je včeraj v poslanski zbornici izjavil, da je netočna novica, po kateri naj bi filmali usmrtitev Go rin ga in drugih niirnberšk ih obsojencev. De jel je, da je zavezniški nadzorstveni svet, pri katerem je zastopana tudi vlada T elike Britanije, pretekli teden odločil, da ne bodo snemali ni-kakega filma ali slike eksekucije. Po izvršen^ obsodbi bodo trupla sl kali zarall dokumentacije in sliko bo izvrSil uradni fotograf v spremstvu zastopnikov štirih velesi!. To bodo edine slike, leji jih bodo dovolilL Zavezniški svet še ni sprejel nobene odločitve glede priobčenja teh slik. Attlee je izjavil: »Z svoje strani nasprotujem, da bi slike priobčili.* Ta odgovor je dal konservativcu Antonyju Edenu, ki je vprašal, če je storila britanska vlada vse mci-ne korake, da prepredi kakršno koli tako sliko. Posebno edioico častnikov varnostne službe so postavili včeraj zvečer za stražo pri vseh vhodih v niirnberško palačo. Ukrenili so vse korake za preprečitev kakršnega koli poizkusa fanatičnih Nemcev za osvoboditev IX nacističnih voditeljev, ki Jim Je bilo namenjeno umreti. Ob 20. uri je bila na hodniku, ki spada k zaporom, majhna množica sodnih uradnikov, nameščencev in dopisnikov, katerim so sporočili, da so vse propustnice, ki so veljale med razpravo, nenadoma in brez predhodnega obvestila zapadle. Včeraj ob 20. uri so 8 pooblaščenih dopisnikov prepeljali s posebnem avtomobilom v spremstvu ameriške vojaške policije z mesta, ki je določeno za zastopnike tiska, v sodno palačo. Do 21.45 ure nobenemu izmed obsojenih niso sporočili ure ali da-luma usmrtitve. Goering, Keitel in Jodl so b'