St. 141. Trst, v petek 23. maja 1913. Tečaj XXXVIII. iZHAJA VSAK DAN *r!jiko lxd*nj<> „I.DI2 0 3';i ' I • <•!• Isto U.Tom 5*20, m« pol lata Kron 3 30. Vai dopisi naj ce pošiljajo na uredništv« lista. N«.fr»nVf vaaa puima se ne tprajemajf In rskapisl s« ca vca€r.j» Naročnino, oglas« in reklamacije ja pošiljati a* nprav l oč-glava množica je carja viharno pozdravi ala. K poročnim slavnostlm so dospeli d; !je: princ Henrik bavarski, velika vojvod nja Luiza badenska, princezinja Avgusta Viktorija in princ Valdemar danski. BERLIN 22. (Kor.) Ob 10 dopoldne je prispel vojvoda Cumberland-Braunsrt weig s soprogo in princeso Olgo. Pozdravila sta ga cesar ln cesarica. Honvedskl minister toži. BUDIMPEŠTA 22. (Kor.) Honvedski minister baron Hazay je proti piscem člankov, ki so izšli v opozicijonalnih listih »Pesti Naplo" in ,Alkotmany", radi obrekovanja njegove osebe In honvedskega ministrstva vložil tiskovno tožbo In pooblastil državno pravdništvo, da prične s kazensko preiskavo. IzsluŽbene avstrijske vojne ladje. DUNAJ 22. (Kor.) Vojne ladje „Habs-burg", „Arpad", »Babeaberg" in „Maria Theresia" in nekaj torpednih čolnov je hiTo te dni izsluŽbesih. Rezervno moštvo, ki |e vsled tega postalo prosto, je bilo odpuščeao na daljši dopust. Obsojen poslaaec. BUDIMPEŠTA 22. (Izv.) Poslanec Sie-fan Gyofa, ki Je svoječasno v poslanski zbornici Lapadel šefa budimpeštanske policije Pawlika, je bil te dni obsojen pred sodiščem na sedem dni zapora. Smrtna obsodba. VELIKI VARADIN 22. (Izv.) Tu je bila včeraj pred porotnim sodiščem radi za vratnega umora svojega soproga, obsojena na smrt dobroznana zločinka Heringay. Ruska duma. PETROGRAD 22. (Kor.) Na dan?šofl seji dume je sekcljski šef v notranjem ministrstvu, Solotarev, odgovarjal na interpelacijo glede aretacije profesorja Milaševskega in posestnika Šaleviča. Izjavil Je, da je bil ukaz guvernerja v Minsku popolnoma opravičen, ker je MilaŠevski neprestano med tedaj divja bolečina, da je zastokal na glas. „Vode," je dejal in je pogledal na pastirje, ki so stali kraj pograda in so Šepetali med sabo. Pastir se je sklonil, pa mu fe nastavil steklenico hladne vode k ustam. Mavric je srkal slastno vodo ln se niti zmenil ni za bolečine. Naslonil se je spet nazaj, pa je jel premišljevati. Glej, tako so se maščevale planine, ker jih je oskrunil. Zdaj naj trpi, ker je resnično zaslužil. S svojim dejanjem Je zaslužil to. Planine so krasne, a neizprosne v svojem srdu. Kaj ti, človeče, se drzneš poteptati z nogo, kar je v varstvu sinjih planin, kar je vzraslo na njih, v njihovem jasnem žaru? Ti se drzneš? — In planine so se maščevale zda|... Bogve, kaj poreče Metka ? — In Mavric je videl pred sabo dvoje globokih, rjavih oči, Id so bile polne solza. Naravnost v nJega so gledale in so očitale: Ti si kriv teh solz In vseh, Id bodo stopile še v nas. Poteptal si nedolžno dušo, ki Je poznala samo solnčoe žarke. Poteptal si Jo, in mesto solnčnih Žarkov, si jo napolnil s črno temo. Ne bo videla več žarečih zvezd; samo temno nebo bo videla, zastrto z umazanimi meglami. In mir — kje bo našla mir, ko si Jo poteptal s svojimi umazanimi nogami? Sla bo po potu, a drugega ne bo videla nego obup, ki se Ji bo krohotal od vseh strani (Dalje.) .EDlfcOfctT" a- 141 T?"«' * aut 25. maja • *1 pravoslavnimi agltiral za katolicizem, Šilevič pa je bil fanatičen izpreobračevalec. Tekom zadnjih 8 let, |e v Škofiji Mi .sk prestopilo 16.000 pravoslavnih h katoličanstvu. Vladal zastopnik je dalje opozarjal na neprestano poloniziranje v Minsku. Debata o vladni izjavi |e bila določena za prihodnjo sejo. Vojaške revolte na Francoskem. PARIZ 22. (Kor.) Listi priobčujejo vsebino oklica, ki je bil pretekli petek razširjen med prebivalstvom v Toulu. Proklamacija poživlja vojaštvo, naj se upre sklepu zbornice glede triletnega vojaškega službovanja, če treba tudi s silo. Oklic končuje z besedami: „Dol z vojaškimi predlogami! Dol s triletnim službovanjem 1* Potovanje kralja Alfonza po evropskih dvorih. PARIZ 22. (Izv.) V političnih krogih se potrjujejo vesti, da pride kralj Alfonz Španski takoj po obisku angleSkega kralja tudi na Dunaj, kjer bo gost cesarja Franca Jožefa. Obisk bo popolnoma privatnega značaja in se udeleži kralj najbrže cesarskih lovov na Gornje Štajerskem ali pa na Ogrskem. Francoska krlžarka v Kronstadtu. PETROGRAD 22. (Iz*.) V Kronstadt je prispela francoska okljpaa krlžarka „Jean d' Are". Novi guverner Tripolitanije. RIM 22. (Izv.) Dosedanji guverner Tripolitanije, general Ragni, je stopil v pokoj. Na njegovo mesto je imenovan general Garrioni. Sufragetke. LONDON 22. (Izv.) Sufragetke so zažgale v Fulhamu pri Londonu veliko skladišče lesa, kjer so bili tudi oddelki |ako dragocenega lesa. Malega delavca, katerega so zapazili pri izbruhu požaru v bližini skladišča, so radi sokrivde požiga aretirali. V bližini pogorišča so ležali letaki prlstailnj ženske volilne pravice. Vohunstvo. STUTTGART 22. (Izv.) Tu sta bila danes aretirana dva delavca iz tovarne za zrakoplove v Friedrichshafenu, ker sta izdala razne tajnosti Angliji. Nesreča na morju. MARSEILLE 22. (Kor.) Iz Smirne je došlo poročilo, da je parnik »Senegal", ko |e zapustil pristaniiče, zadel na neko mino. Parnik je bil težko poškodovan in |e obtičal pri trdnjavi. Posadka in potniki so se rešili, le Štiri osebe so utonile; več potnikov je nevarno poškodovanih. PoŠto so spravili v pravem času na varno. Avstrija in njena balkanska politika. V torkovi seji državnega zbora |e govoril čeikl poslanec dr. Krama! znamenit govor o avstrijski balkanski politiki, kakor smo že poročali v našem listu med brzojavnimi vestmi. V sledečem na) podamo ta govor velikega češkega politika nekoliko obširneje. V začetku svojega govora je poudarjal govornik, da je za Slovane silno težavna stvar govoriti o zunanji politiki, ne da bi se jim to zamerjalo ali celo smatralo za veleizdajstvo, dočim pa smejo Nemci brez zapreke izražati svoje občutke. In vendar bi se v Avstriji ne smela voditi politika proti večini prebivalstva. Jako lahko je voditi politiko v mirnih časih, je pa precej težavno, nositi posledice te politike potem, če je bila napačna. Kritično je potem za državo, če se pokaže, da je prišla v navskrižje z občutki vseh narodov, da, celo z večino prebivalstva, in zelo kritično je, če se mora bati privlačnosti sosednih narodov. To so težke posledice zgrešene notranje politike. Po vsem, kar se je zgodilo v zadnjem času v slovanskem svetu, bi se pač moglo pričakovati, da oni, ki so odgovorni za vladanje v vse| monarhiji, izpre-mene svojo politiko. S stališča monarhije |e obžalovanja vredno, da nismo porabili prilike, da bi bili dovedli do definitivne rešitve balkanskega vprašanja, in da nismo vporabili vseh svojih moči v to, da bi bili prišli v odkritosrčno, trajno prijateljsko razmerje z jugoslovanskimi sosednimi državami. Grof Berchtold je prvi opustil status quo in našel blagohotnih besedi za balkanske narode ter ni rožljal s sabljo. Mislili smo, da pridemo v prijateljske odnošaje z jugoslovanski sosednimi deželami, da si bo naša industrija zopet pridobila izgubljeno oddajno ozemlje in da si bomo po teh prijateljskih odnošajih mogli zaceliti rane, ki nam |ih je zadala prejšnja nesrečna gospodarska politika aa Balkanu. Vsekakor se mirno razpoloženje prebivalstva ni skladalo z ono politiko, ki se jo |e zljubilo voditi v trenutku, ko je prišla — albanska mrzlica, la tedaj se Je zgodil oni strahoviti zločin na blaginji Avstrije, ko se )e začelo prebivalstvo naravnost umetno naganjati v vojno razpoloženje: to |e bila Prochaikova afera. Nikakor ni bilo prav, da je bilo prebivalstvo tako mirno. Prebivalstvo ni niti vedelo, kaj je Albanija, na naj bi bilo kar ;naenkrat občutilo navdušenje za svobodo arnavtskega naroda. Narodi, ki se morajo tu boriti za svojo lastno svobodo, za najmanjšo svo|o jezikovno pravico, narodi, ki v stolnem mestu države ne dobe ljudske šole, naj bi se kar naenkrat vneli ia svobodo tistih, ki so bili stoletja naj-večji 11 a č i t e 11 i krščanskih narodov! To se ni dalo doseči tako lahko, kajti tudi narodi mislijo. Zato je bilo treba odpraviti mišljenje s strastjo in strast so umetno vneli s tem, kar se je storilo v Prochazkovi aferi. Trdim — In č e j e treba, tudi lahko dokažem — da se je vedelo, da se Prochazki ni nič zgodilo! VzlJc temu pa so ravno oni listi, ki so v gotovi zvezi s tako toplo branjenim literaričnim birojem, huj skali najbolj in podali strahovito vest o Prochatki. Tu je bil vir onega zla, ki smo ga prebili, tu je nastala vojna mrzlica, tu imajo svoj izvor grozovita gospodarska Škoda, tu je začetek uničenja gospodarskega življenja, tu se morejo zahvaliti tisti, ki so to krizo plačali s svojo ekzistenco. Kaj smo dosegli s Prcchazkovo afero? Nič drugega, nego da smo se kompromitirali pred vso Evropo in pri vseh poštenih ljudeh v tuzemstvu pobudili velik dvom o pravilnosti cficijelne politike. Toda Prochaikova afera ni bila edina. Druga je bila afe*a frančiškana Pallća. Njemu se je pač res zgodilo neka| strašnega: po „Neue Freie Presse" je bil v prvi instanci proglašen za svetnika. Tega v resnici .ni zaslužil. Storil) pa smo nekaj druzega, kar se v moderni državi smatra za naravnost nemogoče: povišali smo za šest mesecev redno število vojaštva in smo tudi deloma mobilizirali. Povsod se je raznašala vest, da so ob ruski meji mobilizirane velikanske mase ruskega vojaštva, a to ni bilo nič res. Konstatiram, da so obdržali le zadnji letnik pod zastavami, a to ne ob avstrijski meji, temveč v notranji Rusiji. Konstatiram dalje, da ob srbski meji ni bilo nikakega vojaštva in da mobilizacija ni bila potrebna. Če gre za milijone, kar stane to, potem si država ne sme dovoliti brez potrebe takega luksusa. Hvala bogu, vsa Evropa ve, da je naša vojaška uprava taka, da v pravem trenutku ne odreče, zato bi pa tudi rad vedel, kje je bila potreba za mobilizacijo. Cemu se |e zgodilo vse to? Zaradi Albanije! Culi smo danes zopet od ministrskega predsednika besedo: »Balkan balkanskim narodom", za kar smo sicer zelo zavzeti, toda po izkušnjah, ki smo jih doživeli v naši državi, se nam zdi nekoliko čudno, da je bila ravno avstrijsko-ogrska država tista, ki je vzpostavila ta vzvišeni princip! Albanija ni nacijonalca država. Tamkaj ni enotnega narodnega čuta, ni gospodarske skupnosti, prebivalstvo pripada štirim različnim veram, ni enotnih običajev in edino, kar |e zedinjevalo Albanijo, |e bilo to, da vsi Albanci v res ginljlvi slogi niso hoteli plačevati absolutno nikakih davkov in si niso dali ome|evati svoje svobode, pri čemer je vštet tudi rop in umor. Posl. Marckhl: Srbi so tudi pokazali, da dobro znajo moriti 1 Posl. dr. Kramar: V štirih mesecih se ne more toliko moriti kakor v štirih stoletjih. )e misel, ki združuje, in to je nacionalna misel. Odkod pa more priti ta nacijonalna misel? Pa menda vendar ne iz Avstrije! Rezultat |e torej ta-le: Iz Italije prihaja luč nad-jonalne misli, od nas pa — orož-ništvo ! (Posl. Ćech: .In denar J") Italija Je gospodarski blizu in jej |e mogoče zelo poceni konkurirati našemu blagu. Italija si gospodarski popolnoma osvoji deželo in mi smo še le pomagali Italiji, ko smo ustanavljali v Albaniji italijanske šole. Mirno moremo torej konstatirati, da smo storili vse, da pripravimo Albanijo za Italijo. Mislim, da je monarhija v resnici dolžna veliko hvalo črnogorskemu kralju Nikolaju, da jo je obvaroval razdelitve interesnih sfer v Albaniji med Avstrijo in Italijo. Če bi imela tripleententa kakega Bismarcka, bi bila mirno dovolila, da Avstrija in Italija s svojim vojaštvom zavzameta Albanijo, kajti to bi bil končno definitivni konec trozveze in konflikt med Avstrijo in Italijo bi bil neizogiben. Za nas bi bilo najbolje, da se je prepustila Albanija Srbiji in Grški in za Italijo ne bi bilo prostora več v Albaniji, a mi bi bili mogli računati na trajen mir. Kot Slovan pravim popolnoma odkrito: i^e bi bili pri nas izpreme-nill svojo Čuvajsko vlado, bi bila tudi Srbija težko našla za svoje nadaljnje aspiracije simpatije narodov in Evrope. S tem bi bila odpravljena tudi ruska nevarnost. Ne morem se postaviti na stališče, da |e treba v Albaniji ustvariti trdno oporo proti Slovanstvu. Proti Slovanstvu in slovanski nevarnosti Je samo eno sredstvo In to je: prava avstri|ska politika! Nemci pravdo, da so oni edini, U so podpirali državno politiko in da jih je zato treba poplačati v notranji politiki. In v to politiko smo se preveč zagovorili. Mnogo krivde na tem ima državni kancelar nemške države, ki je seveda nedosegljiv za našo kritiko, v katerem pa mislim, da Je popolnoma po nepotrebnem oficijelno govoril o velikem vprašanju zadnjega obračuna med germanstvom in slovanstvom. Avstrijska politika se abso lutao ne sme voditi po teh načelih. Slovani pač v resnici ne moremo tvoriti „Kanonenfutter" za končni cilj Germanije. Vzlic svoji zvestobi do države, ki so jo stoletja izkazovali slovanski narodi državi in dinastiji, so vendar tako samozavestni, da ne bodo žrtvovali svoje lasti In svoje krvi za to, da bi jih lažje raznarodevall in tlačili. Če svarimo pred tako politiko, ne delamo to kot nasprotniki monarhije, temveč kot ljudje, ki pošteno hočemo imeti monarhijo, seveda nekoliko drugačno, kakor |e sedaj, ne monarhije z nemško-madjarska nadvlado, temveč monarhijo, ki res daje varstva vsem svojim narodom. — Po slovanski zmagi na Balkanu se mora politika monarhije predrugačiti. mora postati Slovanom prijazna. Nato |e govornik govoril Še obširno o Češko nemškem spravnem vprašan|u in zaključil: .Naj dobra sreča obvaruje Avstrijo politike, ki bi pospeševala Bethmann-Holhvegov odločilni boj med germanstvom in slovanstvom ali ki bi ga povzročila. Avstrija ni poklicana, da bi tvorila pred-stražo nemštva v Albanijo ali kje drugje. Ne bo|imo se katastrof, ne želimo si Jih pa tudi ne, mi hočemo mir. Zato pa imamo le eno prošnjo in eno željo: Naj bi Avstrija dobila vlade, ki ne bi vodile le dnevne politike, ki bi ne skrbele za to, da dobe proračun, vojaške novince in vojaške kredite, temveč vlade, ki bodo vendar končno skrbele za to, da se zasigura bodočnost Avstrije. To pa je mogoče le na en način: Če zgrade bodočnost monarhije na zadovolj-nost narodov. _ Kako vlada skrbi za naše primorske kraje! Nova korespondenca, ki je začela izhajati na Dunaju pod naslovom „Siidslavische Rundschau" porablja priliko Jadranske razstave na Dunaju, ki naj je nekaka jubilejna razstava — stoletnica, odkar je Dalmacija utelovljena Avstriji —, da predoča vladnim krogom, kako grozno so zanemarjali te naše kraje v gospodarskem pogledu. Štirideset let je že minulo, odkar |e bil objavljen zakon o gradnji železnice Iz Splita preko Knina do dalmatinsko hrvatske meje. Kdo bi bil mislil tedaj, da je to le aprilska šala, ko so tako vlada kakor vse stranke tedaj naglašale, da je gradnja te železnice nujna, neodložljiva stvar v živinskem interesu monarhije, kakor „logična konsekvenca državne misli41 ? 1 Od vse veličine tega železniškega zakona Je prišla le drobtina lokalne proge Split Knln, oziroma Perković Šibenik. Več, nego 25 let je minulo potem, da je izšel zakon o gradnji proge Spllt-Aržan-bosanska meja. Nu, tudi proga preko Ar-žana v Bugojno Je ostala neizvedena. Po nadaljaih 10 letih je izšel novi dalmatinski železniški zakon. Kabinet Beck je dobil pooblastilo za gradnjo Želenice Noto-m e s to-hrvatsko-kranjska meja In Knln-dalmatinsko-hrvatska meja. Po konvenciji z ogrsko vlado glede gradnje zvezne prege aa hrvatskem teritoriju Je bila zagotovljena gradnja zveze DunaJ-Split. Tudi ta zakon — kakor prejšnji — je ostal le kos popisanega papirja. Monarhija Je zgradila v dobi 40 let 35.000 klm železnic, ali dohoda k Ad-jrij i nI m o g la dogo t o vi t i NaJodda-; Ijeneji okraji Galicije so prepleteni z železniškimi mrežami, v Dalmacijo pa treba pluti po morju kakor v kako daljno kolonijo. V Času, ko bomo skoro čitali v voznih redih o odhodu albanskih ekspresnih vlakov, nudijo najlepše in na|važaejše naše krajine ob Adriji sliko nažalostneje zapuščenosti! In to notri sredi civilizirane Evrope in vzlic sijajnemu videzu, Id ga hoče vzbujati jadranska razstava! Nadomestna deželnozDorsko volitev v Poli. Pula, 21. maja 1913. Kakor smo že priobčili, se bo vršila v nedeljo 25. ma|a 1913 ožja volitev med drom. Devescovi, kandidatom kamore, in Lirussijem, kandidatom socijalne demokracije. Da se ni hrvatska ljudska stranka udeležila te volitve, bil bi kamoraš že na prvi volitvi dne 18. t. m. izvoljen, kar bi bilo za kamoro velikanskega pomena, ker se je dr. Devescovi že poprej zavezal, da vstopi v klub italijanske večiae v dež. zboru. Kamora Je računala i vso gotovostjo, da prodre že v prvem skrutiniju, toda bil je račun brez krčmarja, akoravno Je spravila na volišče vse do zadajfga, celo obnemogle starce Iz biralalce. Radi te ožje volitve Je sklicala hrvatska ljudska stranka snoči javen shod v dv; rani tukajšnjega »Sokola", da se odloči o daljnih korakih v tej borbi. — Ob 8 Je bila dvoia-na nabito polna. Shod |e otvoril dr. Zuccon, ki je v kras-aem govoru orisal naše stališče nasproti kamori in socijalistom. Niti mu ni trebalo priporočati, koga naj gredo naši volit v nedeljo, kajti enoglasno Je zagrraelo po dvorani „Vsi za Lirussija, doli kamora!" Za drom. Zucconom govoril Je naš dr. La-glnja, ki ga Je občinstvo pozdravilo z živio-klici in ploskanjem. Tudi on je šlbal karaoru in sploh Istrsko slgnorijo ter Je v svojem govoru posebne omenjal, da mi v nedeljo ne pojdemo v boj za socijaliste, ampak gremo proti karaori. Apeliral |e na vo-lilce, da oddajo vsi svoj glas za Lirussija. Socijalistom pa Je pokladal na srce, da si naj zapišejo leto 1913 v svo| album, da se prihodn|o leto ne vrne zopet ono 1907. Slednjič sta še govorila dr. Pederin, kakor predsednik nar. del. organizacije, in dr. Scalier. Tudi ta dva nista štediia izrazov proti kamori, oni tatinski brezobrazni kamori, ki ima toliko naših žuljev na svoji kosmati vesti. S tem sklepom hrvatske pjčke stranke smo zadovoljnji tembolj, ker smo itak že izrazili svoje mnenje, naj se na vsak način prepreči izvolitev kamoraša. Zdaj pa na delo naši! Pri okrajnem glavarstvu 'eži še kakih 1700 legitimacij, ki jih je poŠta vrnila kakor nevročljive. Za občinske volitve. Italijanska kratkovidnost. V včerajšnji številki smo se obširno bavili s sklepom tržaških Nemcev, v smislu katerega oddajo tržaški Nemci pri letošnjih občinskih volitvah svoje glasove italijansko-liberalnim kandidatom. Pripomnili smo tudi, kakšni so bili motivi, ki so dovedli Nemce do tega sklepa, namreč : nemški pohlep po Trstu, da si tu ob obali Adrl|e čim bolj utrdijo svojo postojanko, da si čim bolj utrdijo svoj zadnji steber mosta od Belta do Adrije. V včera|šnji graški „Tagesposti" pa smo zopet čitali članek, baje spisan na Duna|u — „Verschiebungen an der Adria" — ki Je nekako popolniio onega poročila o .volilnem sklepu" tržaških Nemcev in ki bi tudi rojenemu slepcu odprl oči, če bi ta slepec ne bil — italijanski liberalec. Čiankar poje čast in slavo nekemu Bat-tari, ki je napisal knjižico o trijaiizmu — mož Je namreč prestavil ali si dal prestaviti nekaj tozadevnih člankov v Jugoslovanskem časopisju in Je to prlobčii potem v „ladl-pendentu" ter obenem izdal svoj spis v posebni knjižici — Češ da se Je vendar našel tržaški Italijan, ki je izpoznal nevariost — panslavizma. Vendar pa je v Battarovem spisu še nekaj, kar ne ugaja Nemcem, namreč, da Battara ne zaključuje iz te .pansla-vistične* nevarnosti nujne potrebe, da bi se morali Italijani povsem vreči v naročje Nemcem. Zato priporoča čiankar Battari, najnujno priporoči to „panslavistično nevarnost" tržaškim laškim liberalcem, češ, ne gre tu v prvi vrsti za Nemce, temveč za Italijane, ia pravi: „Slovani in Nemci prodirajo v vsem Primorju, Italijani zaostajajo bolj in bolj.« Nadalje opozarja čiankar Italijane na opis nekega dr. Wotawe o ljudskem štetju leta 1910, v katerem je konstatirano veliko nazadovan|e Itali|anov, poleg tega pa, .odgovarjajoče ojačenje Jugoslovanskega elementa In zelo razveseljiv pora - stek Nemcev.....Razmerje Nemcev se je napram celotnemu Številu le malo zboljšalo, vendar pa je njihovo število v zadnjem desetletja zrastlo od 19000 na 29000. V Trstu so Nemci mnogo močnejši, kakor kažejo uradne številke, ker se nahaja med približno 40.000 tujih državljanov tisoči Nemcev iz „rajha". de ena taka italijanska večina v Trstu je bila! Po vsej verjetnosti bodo potem Nemci odločevali na eno ali drugo stran. Pametna nemška politika bi se moralana tem položaju znati okoris titi.* Mislimo, da Človeku, ki Ima kaj razuma, ni treba povedati jasneje, kaf hočejo Nemci v Trstu, kakor so tu povedali sami; a če si naši Italijani nalašč maše ušesa, da ne bi slišali ničesar, In zavezujejo oči, da ne bi videli nevarnosti, ki jim preti od nemške, ne pa od naše strani: potem jim pač ni pomagati. Ml smo tu doma, kakor Italijani, vsa na|bližja okolica tržaška je bila vedno v mestu samem, ko je bil Nemec v Trstu edino le kak sem premeščen uradnik; a sedaj ? .Nemcev od 19000 do 2900G" Itd.! In ti tujci, ki tako izpodjedajo turodno italijansko prebivalstvo, to so današnji zavezniki Italijanov. Pač res niso bili zastonj taki metetarji za to na|novejie prijateljstvo ježa in lisice, ni lastonj — mešetari! — Žid na Ooldooi-jevem trgu! Volilni* shod v Bazovici. Včeraj popoldne ae je vršil shod pri g. Urbančičn v Basovid. Udeležba res o« MU 7 Tista, dne 23. maja iS*IS. „ JEDINOST" at. 141 e^tratn III tolika, kakor smo |e vajeni v tako zavedni vasi, ker ni bil sestanek pravočasno objavljen in se fe večina domačinov razšla po svojem opravilu, za to pa Je bil omenjen shod toliko bolj prijateljski pomenek mej navzočimi kandidati in volilcl. V oficijelnem delu Je opozarjal predsednik polit, društva „Edinost" svet. dr. Wilfan na važnost prihodnjih občinskih volitev iz narodnega in gospodarskega stališča ter predstavil odvet. dr. Černeta in g. Ivana Renčelja kot moža, ki sta kandidature že sprejela. Zaključil je s toplim pozivom na zborovalce, da izvrše sami mej seboj potrebno vspodbu je valno delo za to, da Bazovica z Oropado in Padričami vred kakor doslej pokažejo zopet ono vzorno složnost in disciplino, kakor so to storili vselej doslej. In burno pritrjevanje navzočih Je pričalo, kako ljudstvo tudi sedaj popolnoma soglaša z svojim polit, vodstvom. V drugem prostoru pa, kjer se Je mej tem zbralo večje Število pevcev, je povzel svet. dr. Wilfan zopet besedo, da se v nazdravici zahvali predvsem dosedanjemu g. dež. odborniku dr. S a v i k u in pok. Al. Oorjupu za silno breme, ki sta je vršila v prid občine, okolice in slov. naroda v težavnem poslu mestnega in deželnega odborništva. Te tople h sede so našle primernega odmeva tudi v irazih zborovalcev, v imenu katerih je govoril jako navdušeno g. Vinko Škerjanc, Izrazuje slovenskim zastopnikom posebno svet. dr. Wilfanu častečo zahvalo za nJega vspešne nastope, ki so Številno neznatni manjšini v tržaškem mestnem svetu priborili dokaj ugledne pozicije. V daljšem govoru je izvajal nato g. odv. dr. Č e r n e, kako ga Je rodoljubno čuvstvo in narodna dolžnost privela do zaključka, da brez obotavljanja vsprejme od političnega društva mu ponujano kandidaturo za mestni svet in deželni zbor. Posebnega programa mu ni treba raz viti, ker Je Že preko 25 let našemu narodnemu življu v tržaški občini jasno začrtana pot, uveljaviti pravice ravnopravnosti in domaćinstva slovenskega naroda ob jadranski obali. G. kandidat se vzdržu|e vsakih obljub izvzemši potrjenju, da ga vodi najboljša volja pokazati se koristnim svojim volllcem, ki mu poverjajo mandat mestnega svetovalca. Po živahni pohvali govoril Je še g. Ivan ReHčelj naglašujoč v istem smislu, da hoče ob vzgledu in izkušenem vodstvu dosedanjih poslancev z veseljem sodelovati v blagor ljubljenih rojakov. Zaveda se dolžnosti in naloge, ki jih prevzema s kandidaturo ter Izraža upanje, da po poteku 4 let ne bo žal ne volilcem niti njemu, ako ga Izrolijo občinskim zastopnikom. Bile so to vse prisrčne besede, ki so segale prisotnim Tes do srca, ter so vstvarile ono razmerje mejsebojnega soglasja in naklonjenosti, kakor vlada mej našim dobrim ljudstvom in njegovimi izvoljenimi zastopniki. Pred zaključnim govorom svet. dr. Pertota in g. Andreja Grgiča so zapeli zbrani pevci več narodnih pesmi in s tem vzdržali najprijaznejše razpoloženje tega lepega sestanka do večernih ur. Domače vesti. Odborova seja političnega društva «Edinosti" se bo vršila jutri, dne 24. t. m., točno ob 3 popoldne v „Slovanski čitalnici«. Vabljeni so vsi gg. odborniki, namestniki ia deželni poslanci, da se seje gotovo udeleže. Odbor in nadzorstvo zadruge „Ti skarna Edinost" imata jutri zvečer ob 7 važno sejo v pisani odvetnikov d.ra Gregorina in d.ra Slavika. Uradna — lumparija. Pišejo nam: J ust Hrovatln (in ne Hrovat), poljski čuvaj Iz v Banov, ima popolnoma prav, ko izjavlja, da Je Banah on edini poljski čuvaj — dopisnik one notice je pomotoma zapisal Vi-dau. Tudi ima prav, ko trdi, da ni bil v Isoictti. Škoda pa, dani povedal, kak slučaj ga je peljal v ul. Chiozza oni večer, ko so tam imeli maglstratni sluge — bilo Jih |e kakih 30 — med 9. in 10. uro sestanek?! Tudi naj bi povedal (ker se že ne vtika v politiko), kedo je oni Hrovatln, ki je bil svojedobno napaden v „Edinosti", ker Je šel okolo povpraševat za svet in kateremu se Je svetovalo, naj da popravek, ki pa ga nI daf, in pa oni Hrovatin just iz Ban št. 59, ki je podpisal prošnjo za laško šolo na Opčinah ? 1 Ako g. Just naj pojasni in opravičite politične slučaje, ki so ob enem protinarodni — se pogovorimo bolj natacjko o nJega nepolitičnem delovanju. Altro che: očitajo 1 Italijanski duhovniki za kamoro! Na glasovan|u minole nedelje povodom nadomestne volitve za istrski deželni zbor v Puli sta glasovala za kandidata kamore tudi italijanska duhovnika Nieder in Dante Mo-gorovich. Pa ne morda zato, ker fe Italijan ska kamora velika zaščftnica — katolište vere In krščanskih načel, pravičnosti In ljubezni ? AH pa ugaja tem duhovnikom morda tako posebno — italijanska občinska uprava, kl Je bila tako divno proslavljena pred rovinjsko poroto?! Izpit za meSČanske Sole le napravil pred dunajsko izpraševalno komisijo dne 19. t. m. g. Albin M i ki a vi č, učitelj na Vrs nem-Krnu. Rešnja procesija. Včeraj predpoldne se Je vršila slovesna rešnfa procesija, kateri je prisostvovalo mnogo občinstva. Udeležila se |e vsa duhovščina iz mesta in okolice s škofom dr. Karlinom na čelu. Videti je bilo tudi cesarskega namestnika z raznimi visokimi uradniki in zastopane so bile razne bratovščine, šolska mladež In Štiri godbe. Pri procesiji so bili vojaki bosensko-herce-govskega polka. Procesija se |e vršila v najlepšem redu. Sneg koncem maja. S gor. Krasa 20. t. m.: V noči od ponedeljka na torek je zapadel še precej nizko sneg pod Nanosom, po Cavnu in po gorah okolu. Vsled tega je tudi temperatura precej padla. Po Krasu fe de žilo in |e bila močna buija, U je napravila na trtah in sadnem drevju prece| škode.; Tudi v Trstu smo imeli te dni občutno! hladno vrame. Sosebno noči so bile skoraf mrzle. Nevročljive poštne poSiljatve. C. kr.; poštno In brzojavno ravnateljstvo nam je doposlalo seznam priporočenih in navadnih i pisem, ki so bila v mesecu aprilu v oddelku; za nevročljive poštne pošiljat ve v Trstu od- ! prte in ki so jim odpošllfatelji neznani. Se-' znam |e priobčen v polnem obsegu v tukajšnjem uradnem Ustu „Osservatore tri- j estino". __! Tržaška mala kronika. Trst, 22. maja. Težka nesreča. Ko fe 37letni železniškij magaziaer Ivan Godnik, stanujoči v ul. Glo-vanni Bocaccio štev. 19, sinoči ob 8*30 v! ulici Stadion stopal s tramvajskega voza, je; zadel ob mimo vozečo kočijo in odletel ob i tla, kamor je udaril z glavo s tako sflo, da j si |e razbil črepinjo. Ponesrečenca so odveli na zdravniško postajo, kfer so mu podelil prvo pomoč. Potem so ga odvedli v bolnišnico. Njegovo stanje Je nevarno. Ljubezen In sovraStvo. V krčmi „al due Američani*1 v Crosadi sta se saoči spoprijela oglaija Amadeo Dardis in Evgen Ba-rić iz Pazina. Prostitutka Marifa Velikonja od Sv. Lucije na Tolminskem, ki je bila tudi navzoča, |e pa Dardisova ljubica in mu fe dala nož, s katerim |e on na roki ranil svojega protivnika. Barića so spravili v bolnišnico, lepi parček pa v zapor." Dve tatvini. Na krovu Lloydovega parnika „Uranio" so ukradli precej volne v vrednosti 130 K. Tatovi so pomorščaki Rok Fanfara, Vinko Zuberko, Simon Sforzina in Ivan Dejan, vsi Dalmatinci. — V salonu patefona na borznem trgu so včeraj prijeli trgovinskega agenta Hum-berta Jerana iz Benetk in ga zaprli, ker |e ukradel dlafragmo vredao 25 K. Po strmih potih. Preteklo noč ob eni je videl stražnik nekega človeka v ulici med vilami (vlcolo delle vlile), ki se ]e dokaj sumljivo obnašal. Nekaf časa ga |e mirno opazoval, nato pa ga Je vprašal, kaj dela tam ob tej pozni uri. Ker se Je tujec s svojim odgovorom izognil vprašanju, ga |e stražnik pozval na pollciio. A oni se fe z vso silo uprl in fe začel stražnika celo pestiti, da fe ta pognil sabljo. Še le tako ga je mogel ukrotiti. Ponočnjak je 29 let stari mizar Guglielmo Chlaruttini. Junaki noža. V soboto ponoči se Je spri 28 let stari Vittorio Stfnco, ki stanuje v ulici Battaglla št. 5, z dvema človekoma, ki sta ga nato ranila z nekim britvi podobnim predmetom. Urezala sta ga po obrazu, po hrbtu pa sta ga samo oprasnlla In mu raz-vezala jopič. Potem pa sta ušla v gluho aoč. Pri policiji Stinco, ki fe že bil večkrat kaznovan, ni hotel povedati imen svojih nasprotnikov. Društvene vesti. Tržaška sokolska župa. V nedeljo dne 25. L m. točno: ob 8 dopoldne se vrši v telovad-niči Sokola v Trstu se|a župnega odbora. Ker Je dnevni red zelo nujen in važen, poživljam k polnoštevilnl udeležbi. Na zdar! Starosta. Akadem. tehn. društvo „Tabor" v Gradcu Ima v soboto 24. t. m. ob 8 zvečer SOLIDNO: ia : ELEGANTNO ■v ZMaRNlM ClNAN "M RAFAELE (TALIA TMT - VIA MALCANTON - TftSV v J JKnenje gosp. dr. }(. jffppel-na na Maju. Gosp. J. SBRRAVALLO Trst. V zvezi z vašim pismom ml je čast vam poročati, da sem rabil doposlane ml poskusne botlljke vašega železnatega kina vino Serravallo z velikim vspehom pri slabokrvnih otrocih, ki so trpeli na slabem pre-bavljanju. DUNA/, dne 22. junija 1911. Dr. APPEL. Paroplovna družba D. Tripcovich & Ci-, Trst Bbjrm vožnja Trst - IMg in nazaj. — Prevoz v treh urah. ODHOD iz TRSTA vsak dan ob 8 zjutraj. ODHOD iz BENETEK ob delavnikih ob 2 popoldne — in tudi: ODHOD iz TRSTA vsako soboto ob 2 pop. in. vsako nedeljo ob 4 popoldne. ODHOD iz BENETEK vsako nedeljo ob 8 zj. in ob 8 zv. in vsak ponedeljek ob 8 zj. NB. Povratek je možen tudi z nočnimi Llovdovimi parniki. NDfblkkfl IfiDtnn llfrfllf ffl Vsako nedeljo se izdajajo posebni vožnji listki 1ICUC1JMIU IUCI1IU VU4IIJJ za izlet Tr8t-Benetke in nazaj po znižanih cenah za sledeče vožnje: iz Trsta v nedeljo ob 8 zj. in povratek iz Benetak v nedeljo ob 8 zv., v ponedeljek ob 8 zj., ob 2 pop. in opolnoči. — Povratek opolnoči z Lloydovim parnikom. = IZ TRSTA V JflKIN-RIM-NEflPELJ — ODHOD iz TKSTA vsako sredo ob 7.15 zjutraj ; iz JAKINA vsako sredo ob 9 zv. Prevoz čez morje iz Trsta v Jakin ali obratno v 9 urah. Poleg tega: Iz TRSTA v JAKIN: vsako soboto ob 4 popoldne. Iz JAKINA v TRST vsak ponedeljek ob 4 popoldne. Pojasnila, prospekti, vožnji listki pri družbi v Trstu, Piazza della Borsa 1J in njenih raznih zastopstvih v Trstu in zunaj. _Dražba «1 pridržuje li;r«n»ab» t »nliln prometnega opravllnlka Žganjarna F. Pečenko se je zopet odprla v ul. Scala Belvedere št. I prihod iz ulice Miramar). Priporoča se svojim starim obiskovalcem obenem cenjenemu občinstvu. in Nova dalmatinska gostilna - buffet Trst, ul. Pasquale Revoltella 479. Toči se dalmatinsko prvovrstno vino ln Dreherjeyo pivo. Mrzla in gorka jedila. CENE JAKO ZMEKNE. Vino za družine po znižani ceni. Priporoča »e c« obilen obisk udani JURAJ PERIŠIĆ, lastnik. Za birmo! Dolžnost vsakega zavednega botra in botre je, da se posluži v edini slov. urarni in zlatarni ALOJZIJA POVHA Trst, ul. del Rivo 26 (Sv. Jakob). Cene nizke. Bogata izber. XX ALOJZU Tfll/ČflR-DUTOUUE autorizirano stavbno in kamnoseško podjetje zapriseženi sodni izvedenec izvršuje vse potrebne načrte, proračune, cenitve za stavbe, vodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga monumentalna dela. Cene zmerne. II I I t I I I M I I I I I M I I TT IT J_L m is gumijeve specijalitete. — 16 vzorcev K 2 80, __3-50, 5 —. Tucat 4 — 5, 6, 8, 10, 14 — 20. ,Zum Gummibaum* ,,ALL' ALBERO D! GOMMA" (vodja Gustav G&l) sedaj le ulica Ponterosso 5. Pasovi za kilo, elastične nogavice, iri^atorji itd. — Predmeti za bolnISko postrežbo. PlaS£i za dež. Cevi iz gumija. Slovenska postrežba. Osen: sospodliUtno toplo priporočamo KOLINSKO CIKORIJO Ir* - edino pristni, po kakovosti oadoaaclpri slovenski izdelek. Cirila in Metoda I m friMllfi nolli I Drože 12 wffl*wane slovenske tovarne drot so dosegle naseda] vsepovsod noinolift sloves, narodnjaki. ViyuVU| jJCMl S oamtalte pd domaU tvrdu, u vam postreže po konkurentan cenak- Tzzr l J. SOBAH Trst & vašari 11 Stran IV. EDINOST" St. 141. V Trstu, dne 23. maja 1913. svoj I. redni občni zbor letnega teča'a v gostilni „Zur Uaiversitai* z običajnim sporedom. Slovanska Čitalnica opozarja vse svoje p. n. člane, da priredi svoj letoSnjl prvi skupni popoldanski Izlet dne 1. junija in sicer v Branlco. Podrobnosti se pravočasno objavijo. Na sobotnem občnem zboru »Slov. Čitalnice*1 je bil izvoljen g. dr. Egon Stare, za predsednika; v odbor pa sledeči gg : F. L. Turna, podpredsegnik, Fr. Šemrov, tajnik, M. Porenta, blagajnik, Anton Cigoj, knjižničar, jos. Kugler, gospodar, Rud. Lisec, Fr. Zupančič in Milan Stubelj, za namestnike gg. inž. Guatlnčič, Ciril Kraigher in Fr. Rus, za preglednike pa gg. Iv. Furlani, Miha KraŠovec in Iv. Kokalj. Trgovsko Izobraž. društvo priredi v nedeljo, dne 22. Junija svoj drugi letošnji izlet in sicer v Oglej. Udeležnlkom se bo nudila prilika, da si cgledajo monumentalno baziliko in muzej. V ta namen se bo vršilo poučno predavanje v društveni dvorani v petek dne 20. junija, pri katerem se kolikor možno pojasne znamenitosti in zgodovina Ogleja. _ ■zmr* del. organizacija« Zaradi slov. obrtnega Šolstva, o katerem je vložila NDO in v njej združene strokovne organizacije že nešteto spomenic, ki pa jih vlada noče uvaževati, »kliče osrednji Izvrševalni odbor NDO v najkrajšem času velik protesten shod, na kar slovensko de lavstvo že sedaj opozarjamo. Skupina delavcev Skedenjskih plav- 2ev priredi jutri v soboto ob 7 zvečer društven shod v dvorani „Gosp. društva" v Skednju. Delavci plavžev so vabljeni, da se udeleže tega shoda v čimvečjem številu. Skupina lesnih težakov sklicuje za danes, v petek, ob 7 30 zvečer društveni dvorani NDO, ul. Sv. Frančiška št. 2. Dnevni red: »Poročilo o poteku pogajanj z delodajalci.* Posredovalnica dela NDO. Službe išče pekovski pomočnik, ki gre tudi aa deželo. Pripravljalni odbor »Zveze Jugoslovanskih pekovskih pomočnikov41 ima jutri v soboto, ob 6. zvečer sejo v društvenih prostorih. Dnevni red: »Določitev kandidatov za odbor Zveze". Shod zidarjev v Gabrovcu. V nedeljo dne 25. t. m. ob treh popoldne shod zidarjev, _ Vesti iz Goriške. la Štanjela. Za družbo sv. Cirila in Metoda v Štanjelu so darovali v družbi pri dobrih piščančih in kislem radlču po 1 K:' poslovodja g. Zavadil, g. Josip Zavadil, g.ca Marica Pukshcfer in g. Franjo Trampuž, in še po eno krono sta priložila g. Zavadil in g.ca Pukshofer. Želimo obilo posnemal-cev. Denar je izročen g.ci Švaglovi v Šta-BjthL lz Kanala. »Naredna čitalnica" Je uprizorila v nedel|o dne 18. t. m. veseloigro v treh dejanjih: »Svet brez mož" v korist Jos. Kocjančičevi spominski plošči. Igra je vspela nad vse pričakovanje, tako v gmotnem kakor tudi v moralnem oziru. ivorana je bila polna občinstva, čeravao Je bilo vreme skrajno neugodno in tudi čas prireditve za okoličane neprimeren. Čast-ništvo tukajšnje posadke je bilo navzroče v prav lepem številu in se Je z drugim občinstvom vred ves čas igre dobro zabavalo. Onim gospodom in gospem, ki so prepla-čali vstopnino, izreka odbor »N. C.": Srčna hvala 1 Glavno ulogo Gusti je Igrala g.ca Lizika Ivančlčeva s tako fineso mimike in gest, da se navzoče občinstvo kar ni moglo aačudlti, da imamo tu v Kanalu tako izborno igralko. Drugih vlog ne bodemo tu navajali. Omenimo le, da so bile^ vse dobro, nekatere prav dobro izvajane* in je vsak po svojih močeh pripomogel k lepemu celotnemu vspehu. Na občo Željo se Igra ponovi v nedeljo dne 25. t. m. ob 4*30 pop. pri znižanih eenah. Nabrežina. Za sodelovan|e pri CM veselici v Nabrežini dne 8. |unija t. I. sta se priglasili do sedaj pevski društvi »Danica", U Kontovelja in »Skala" iz Sv. Križa, dalje Ljudska knjižnica iz NabreŽlne in pevski zbor nabrežlnskih Cirll-Metodarjev. Ostala bratska pevska društva, ki mislijo tudi sodelovati pri tej prireditvi, prosimo, da nam' sporočijo čimprej, da se lahko pravočasno sestavi program. Veselica se bode vršila v bajnozelenem občinskem vrtu, k|er je že bila pred dvema letoma enaka prireditev, ki je ostala gotovo vsakemu udeležencu v živem spominu. Naše narodne dame bodo tudi ob te| priliki poskrbele, da bo lahko vsakdo, ki nas obišče, zadostil svojemu lačnemu in žejnemu želodčku. Ker obeta biti ta dan pravi narodni praznik za Nabrežino, smemo upati na mnogobro|en obisk s strani bližnjih sosedov, posebno pa tržaških Slo-veacev. Vesti iz Istre. Letošnja glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda za Istro se bo vršila v K r š a n u dne 8. junija. Upamo, da se bo moglo tudi letošnje tajnikovo poročilo —, kakor Je zna tako divno sestavljati družbin tajnik — ponašati z lepimi vspehl, kakor v prejšnjih letih, In da nam bo zopet govorilo tako navduševalnlh In vspodbuje-valnih besed k nadaljnjemu delovanju, oz. k podpiranju te za zapuščeno Istro teli važne kulturne institucije. Nov poštni urad. Dne 1. junija 1913. se otvori v Premanturi (politični okraj Pula) nov poštni urad, ki se bo pečal s pisemsko In vozno pošto ter ob enem služboval kakor nablralnlca poštno hranllničnega urada. Ta poštni urad bo imel zvezo s poštnim omrežjem po dnevno enkratni peš-pošti do poštnega urada Pula 1. Istočasno se opusti v Premanturi obstoječa poštna nabiralnica; v občino Pula spadajoča kraja Pomer in Vatle Ronzi se izločita iz dosta vi javnega okrožja poštnega urada Pula 1 ter prlklopita okrožju novega poštnega urada Premantura pri Puli. Osp. Pevsko-bralno društvo »Domovina" priredi i letos o sv. Petru svojo narodno veselico. Veselica se bo vršila, kakor druga leta, v »Gradu", ki je zanimiva, naravna posebnost. — Bratska društva so vabljena na prijazno sodelovanje. »Domovina" bo kakor doslej tudi v bodeče vedela napraviti svojo dolžnost ter se izkazati napram sodelujočim društvom hvaležno s svojim sodelovanjem pri njih prireditvah. — Bratski .Na zdar P OB PRILIKI BIRME! TVRDKA Vittorio Pisem*, Trst opozarja vse svoje cenjene odjemalce, da je sprejela vtliko pošiljate* narejenih oblek za moške in dečke v najnovejših barv »h in da jih bo prodajala ob tej priliki po tako nizkih cenah, kakor jih še ni bilo v Trstu. — Oglejte si veliko skladišče, ne da bi morali kaj kupiti. NB. Priporoča se, da trgovine ne zamenjate z drugimi, kar bi bilo v vašo Škodo. Aristide Grualco - Trst vta S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI. OdHKouona touaina csjI In cementnih plGft. teracou In umetnega kamne, SpreJ«nia mkomtno delo ▼ eenentn. • ■ • • Oks smerne, i »I« toPio. >■ t« DAROVI. —- Za padec Skadra je daroval neki tukaj bivajoči Turk za podružnico CMD Št. 5, K 5. - O priliki domače zabave, ki se |e vršila dne 4. t m. v Društveni krčmi v ul. Lazzaretto vecchlo št. 31 v prid ravno-isti podružnici, so darovali sledeči gg. po 1 krono: LevtČar Iv., Rustja Ant., Besednjak Iv., neimenovan, Koblar Fran, Macarol Iv., Novak Jer., Petelin Jos., Krapež jos., BaŠa Jos. 2 K in Koblar Jos., društveni krčmar 4 K. — Za srečolov: Gg.: Naranča Peter 2 steklenici rtfoška, Ercigoj Jak. steklenico likerja in zavoj testenin, KošmerIJ Jak. Škatljo sardin, Kocjan Fran škatl|o igrač, Besednjak Iv. 12 krožnikov, Braa Iv. steklenico tropino vca, Levičar Iv. torto, Cijak Jos. 2 potici, Berlan Fran vazo cvetlice, Lampe Skodelico, Lestan Fran denarnico, Turek Fran eno vazo za cvetlice, Kovač Fran zavoj užigalic, Prelc Fran bu-tlljko pive, Koblar Jos.v društveni krčmar, steklenico maršale in steklenico pelinkovca, ga. Levičarjeva 3 šatuije bonbonov, ga. Be-sednjakova 2 čaši za pivo. ■ Mali oglasi FOtOljrćifži Ant0D- naslov : Trst, ul. ulica 7. delle Poste 10; Gorica, Gospoika 4444 7nlim s6 seznaniti s poštenim dekletom ▼ sta-a.Dlllfl rosti od 20—25 let, ki bi bila spretna v kmetijskem delu. Star sem 28 let, vrednost mojega posestva znaša 20.000 K. Ponudbe s sliko na inser. oddelek Edinosti pod „Poroka St 1018". 1018 Ctonnuonin z 1 in 2 sobama z vodo v ku-OlallUValijo hinji; Btladi&de in delavnica ali garaga se odda, ul. Amerigo Vespucci št 8 (Sv. Jakob). 1098 flpH^inO brez otrok i?če pridno in poSteno Uril&llld deklo za vsa hišna dela. Naslov pove inseratni oddelek EdinoBtL 1117 No Ho¥all Marezige, Istra, odda Babič Anton n