Stav. 84 Posamezna Številka 20 stotink V Trstu, v nedeljo 10. aprila 1921 Posamezna številka 20 stotink Letnik XL¥I izhaja — tzvzemšl ponede'.Jek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Dopis! naj se poSiljajo ured-i!?tvu. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vrtajo. — izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorctj Usta Cdinostl. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.-—, pol leta (. 32.— in cen leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Ogtdsl se računj) v širokostl ene kolone (72 mm\. — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 4J • osmrtnice, zahvale, poslanice in vabib pj L 1.—, oglasi deua.nu zivjiJov ' mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. besela, najmanj pa L 2. — Omilil i naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu u'.i.m a/ Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave !l-5*. JUGOSLOVENI goriškega. Istrskega in tržaikega volilnega okrožja I Volitve v italijansko poslansko zbor* nico — za na3 razen bratov v videmski pokrajini, prve — so razpisane na bins kostno nedeljo, 15. maja tega leta. Narodno nasprostvo bi jim rado nas delo pomen plebiscita. To zanikavamo odločno, ker vkljub proporcionalnemu volilnemu sistemu nič ne jamči, da se pri teh volitvah izkaže resnično razme* rje obeh narodnosti: preveč se je in se bo Še storilo v nasprotno svrho. Ne gre za plebiscit, nego v prvi vrsti za to, da odpošljemo v Rim može svo* jega rodu in zaupanja, da bodo glasniki naših čustev in stremljenj, naših pritožb in zahtev, da se bo slišal iz njihovih ust pristni glas tistega dela našega nas roda, ki mu je sojeno živeti v mejah italijanske kraljevine. Naši zastopniki bodo morali zahtev vati, da se izpolni, kar se je v imenu Italije na najslovesnejši način obetalo vpričo vsega civiliziranega sveta takrat, ko sta se radi drugih ozirov zapostavila narodnostno načelo in pravica narodov do samodoločbe. Će se tiste obljube ne *zpolnijo, kako naj se jaša žrtev tudi le rszume, kako še*le opravičuje? Naše narodno življenje se mora v vseh ozirih zavarovati s popolnimi jam* st\i za neprikrajšan obstanek in neovi* ran daljnji razvoj, tako da bo tu na rod* nI naši grudi, ki na njej naš rod prebiva že najmanj trinajst stoletij, zagotovljen no za /edno. Jezikovne pravice, narodno šolstvo, gojitev narodne kulture, spoštos vanje narodnega značaja ljudstva in zemlje, nedotakljivost naše narodne enotnosti in skupnosti z vsem Jugoslo* venstvom: to moramo doseči. 'Z ravnoisto vnemo kakor za ohranitev in razvoj našega narodnega bistva se bodo naši zastopniki morali zavzemati za to, da se zacelijo strašne rane, ki jih je vsekala vojna tej nesrečni deželi, in da se popravijo tudi posledice slabega gospodarstva v okupacijski dobi in ško» de, ki jih je prizadejalo organizirano nas *ilje posameznikom in našim društvom In zavodom. V ^jne škode naj se končno plačajo, opustošeni kraji obnovijo, a kot predpogoj za vrnitev normalnih razmer in za zopetno prebujo ljudskih energij naj se končno oživijo občinske in deželne avtonomije spravljene v sklad z zahtevami nove dobe in s potrebami samosvojega našega narodnega življe* nja, da se javna uprava v kolikor mo» goče širokem obsegu izroči možem, ki poznajo ljudstvo in njegove potrebe, ki so izvoljeni iz ljudstva in ljudstvu od« govorni za to, kar delajo. Za kmeta in njegove koristi posebej bodo morali zastavljati naši zastopniki vse sile; saj je naše ljudstvo po veČini kmetsko in je v tej deželi potrebno po* sebne podpore. Četudi ne bodo mogli naši zastopniki, kakor sploh ne naša mala dežela upUvati na končno rešitev vpra* šanj, ki segajo daleč in globoko v življes nje celega kontinenta, bodo naši zastop* niki vendar morali biti zato in po svojih močeh sodelovati, da se človeška družba in z njo vred naš mali narod napotita proti pravičnejši uredbi socialnih in gospodarstvenih razmer. Kaj se vsakemu članu naroda zagotovi možnost eksistence, ki je člos veka dostojna. Kdor pošteno dela, ta ima pravico zahtevati vsaj toliko, kolikor potrebuje zase in za svojo družino. To bodi smernica našim zastopnikom. Stremljenje po socialni pravičnosti pa najde svojo aktualno spopolnitev in svoj sedaj veljavni izraz ravno v boju za nacionalno pravičnost, po kateri hoče-mo iskati pot do boljše bodočnosti k najs višjim ciljem človečanstva. Jugosloveni! Dvignite se na delo, zdru* žite se od Triglava do Jadrana v enotni organizaciji, zberite se vsi okoli Jugoslovenske narodne stran* ke! Ne obupujte, ne dajte se strašiti z nobeno grožnjo in z nobenim nasiljem Nc dajte se zapeljati s sladkimi oblju* bami tistih, kateri Vam skušajo, ko ne morejo več zatajiti Vašega obstanka, vzeti to, kar je najplemenitejše in naj pristne j še v vsakem civiliziranem na* rodu: Vaš narodni značaj, Vaš jezik in Vaše ime. Ostanite zvesti sebi in svojim narodnim idealom! V Trstu, 8. aprila 1921. Odbor Političnega društva »Edinost« kot Osrednji volilni odbor Jugosloven* ske narodne stranke. ne moremo vtikati v to vprašanje, kajti nekoliko miljonov naših državljanov je poljskega in nad dvajset miljonov nemškega pokolenja. Ako bi se mi vtikali v to zadevo, bi nastala -po vsej deželi ve* lika agitacija in naš notranji mir bi bil v nevarnosti Zato pa se moramo držati proč od evropskih zadev. Ko smo leta 1917. šli v vojno proti Nemčiji, smo tve= gali mnogo več kot naš denar In življes nje naših vojakov, tvegali smo držav* ljansko vojno pri nas doma. Fraitcifa Francija zvišala maksimalne carinske tarife PARIZ, 8. »Journal Officiel« je ob* »javil odlok, s katerim se maksimalne ca; rinske tarife znatno zvišujejo. Minimal* ne tarife, ki veljajo za blago iz zavez= niških držav, ostanejo ncizpremenjene. Harding bo povabil zaveznike na skupno konferenco — Harding pripravlja gospodarske konferenco evropskih držav in Amerike LONDON, 9. Listu »Times * poročajo iz New Yorka; Harding bo čimprej povabil zaveznike h konferenci, ki bi se imela vršiti v Washingtonu in ki ji bo cilj urediti vprašanja dolgov, ki jih imajo zavezniki pri Ameriki, vprašanje valute in odškodnin in vprašanje ovir, ki so na poti razvoju mednarodne trgovine. Na konferenco bi se pobile Anglija, Italija, Francija, Japonska in Nemčija. Konferenca se bo baje vršila prihodnje poletje. Švica Bivši cesar Karel zap; iti Prangins kon» cem aprila ŽENEVA, 9. »Tribune de Genevc« piše, da bo družina bivšega cesarja Kar* In koncem aprila končno zapustila vilo Prangins. GrSka Grki zapustili Karahisar PARIZ, 9. ^Journal des Debats« poroča iz Carigrada: Po zadnjih vesteh se Grki nahajajo v Balerkestelu, kjer je tudi 6000 ranjenih grških vojakov. Javljajo tudi, da so Grki zapustili polotok Imid. Turška vojska je baje začela ofenzivo. Grki se pritožujejo proti turškim grozo« vitostim ATENE, 8. Neka poluradna vest pravit Gr-glavni stan je izvedel, da so Turki začetkom marca uničili grško vas Kontze. En stotnik je na čelu 30 vojakom, katerim se je pridružilo 250 nerednih borcev, vdrl dne 5. marca v vas in jo je dal popolnoma razdejati. Od 100 grških družin, ki so živele v vasi. so o-stale samo tri osebe. Ženske vseh starosti so bile posiljene. Prej zelo bogata vas je sedaj le kup razvalin. Vaško cerkev in zelo bogati samostan so popolnoma oputošili. Bolne varane so prepeljali v notranjost. Na poti iz Kontze v Kvarkusal se pri vsakem koraku vidijo kosi pohištva, kosi ..raztrgane obleke in madeži krvi. Rok za odgovor zaveznikom je potekel LONDON, 9. Rok 30 dni, ki ga je londonska konferenca bila dala Grkom in Turkom, da odgovorijo na predloge zaveznikov, je potekel. Drugače ni v političnem položaju nič no—ega in razvoj stvari je sedaj odvisen od vojaških dajanj. Pogajanja o zameni vojnih u-jetnikc* med Anglijo in Turško se nadaljujejo. Vecizelos ni odpotoval na Grško PARIZ, 9. Agencija Havas poroča iz Niče: \*se vesti o odhodu bivšega grškega ministrskega predsednika so neresnične, Venizelos se nahaja v nekem kraju med Nico in Monte-carlom. Ne sprejema nobenih političnih oseb ter je izjavil, da se namerava za trajno umek-niii iz n^litičnega življenja. Nova grška vlada ATENE, 9. Vsled poraza, ki ga je gr* ška vojska pretrpela v Mali Aziji, je dosedanja vlada odstopila. Nova vlada je sestavljena tako*le: predsednik in pra* vosodni minister Baltazzi, zunanje z ade* ve Protoiapatakis, finance in prehrana Kartaris, socialna skrb Tcrtipis, poljedelstvo Rhallvs, narodno gospodarstvo Stais, mornarica Mavroniehelis. notra* nje zadeve Tsaldaris, občila Theotokis, vojna Zaimis. Turčija Velika Grki zapustili Karahisar. turška ofenziva PARIZ. 9. xOeuvre« piše: Grški glav* ni stan priznava, da ni mogel obdržati obrambne črte pri Velonitzi. Iz Carigra» da prihajajo vesti, ki kažejo, kaj to pri* znanje pravzaprav pomeni, Grki so za* pustili Afrum Karahisar in zapuščajo tudi že Bruso. Turške čete pod povelj nI« štvom Aluredin paše in Ismet paše in pod osebnim vodstvom Mustafa Kema paše se naglo bližajo obali Mramornega morja in grozijo Grkom, da jih vržejo v morje. Iz turike narodne skupščine CARIGRAD, 8. Po vesteh iz Angore je tur ška narodna skupščina dovolila kredit 6 miljonov turških funtov za vojaške potrebe. Verjetno je. da bo skupščina odobrila sporazume ki jih je Beldr beg sklenil z Italijo in Francijo, dočim bo sporazum o Smirni in Trakiji odklonila. Rusko - turško pogodbo je skupščina baje že odobrila. Vsled napredovanja turških čet so Grki že zapustili Afium - Karahisar. Nemčija Carinska meja ob Renu postavljena PARIZ, 8. Carinska meja ob Renu bo jutri zaćela poslovati. »Petit Parisien« opisuje način poslovanja na omenjeni carinski meji in pravi, da bodo zaveznl* ki Franciji, ki noče nič drugega kot da ji Nemčija plača, pomagali, da napravi še en korak dalje, ako bi ta odredba ne imela zadostnega uspeha. V tem slučaju se bodo nadomestili vsi pruski urađniki z domačimi iz renskih pokrajin, da sc tako zlomi pasivni odpor, na katerega se Nemčija pripravlja. Amerikanci — pravi list dalje — nam prepuščajo po* polno svobodo v uveljavljanju kazen* skih odredeb. Carinska meja se bo na nekaterih točkah oddaljila od mo nov, n. pr. pri Kolnu in Diisseldorfu, ki ostaneta testran meje. Nemčija protestira proti prepovedi rabe mask proti plinom v nemški armadi BERLIN, 9. Neka vest Wolffove agencije pravi, da je nemški minister za zunanje zadeve poslal medzavezniški nadzorovalnt komisiji noto, v kateri protestira proti temu, da so zavezniki nemški vojski prepovedali rabo priprav proti zadušljivim plinom. Ta prepoved da ni utemeljena, ker je versailleska mirovna pogodba ne predvideva. Sicer pa — pravi nota dalje — nemška vlada ne more uvideti razlogov, vsled katerih bi Nemčija ne smela ooremiti svojih čet s pripravami, ki služijo izključno le za obrambo. Amerika Zakaj se Amerika noče vtikati v čisto evropske zadeve PARIZ, 9. »Matinu« poročajo iz \Va* shingtona: Senator Mac Cormich je na pojedini, ki je bila prirejena v čast fran» coski misiji in katere so se udeležili naj* vplivnejši senatorji, obrazložil vzroke, vsled katerih sc Zedinjene države ne smejo mešati v evropske zadeve. Zedi* njene države so --je rekel — mešanica raznih plemen in r^di tega mora Ameri* ka paziti, da se ne vmešati v narodne spore. Vzemimo n. pr. vprašanje Gornje Šlezije, kjer je en del prebivalstva glaso* val za Poljsko, drugi za Nemčijo. Mi se Ansliia Stavka rudarjev 6e nadaljuje. — Delav* ska trozveza sklenila splošno stavko. — Vlada izjavlja« da ne odneha LONDON, 9. Po skupni seji zastop* nikov delavske trozveze je bilo nazna> njeno, da je splošna stavka delavske trozveze sklenjena in da jo bodo vodili sporazumno izvršilni odbori železnica* rjev, pomorščakov in rudarjev, kateri bodo imeli danes popoldne skupno po> svetovanje. Na tem posvetovanju se bo ukrenilo vse potrebno za to stavko. Dasi je stavka sklenjena, se pa bo proglasila le v slučaju, ako bi se medtem ne dose gel sporazum med rudarji in lastniki rudnikov: LONDON, 8. Zveza delovodij pri pumpah je sklenila, da izstopi iz zveze rudarjev in da bo sodelovala z lastniki, v kolikor gre za rešitev rudnikov. LONDON, 8. Sotrudnik »Daily Mai* !a« za delavska vprsSanja piše: Ako dr« žava dovoli premogarski obrti začasno posojilo kot pomoč, dokler se kupčija ne popravi, se bodo rudarji in delavci pri pumpah takoj povrnili na delo. Vo* ditelji delavcev so namenjeni storiti vse, da se stavka ne razširi. LONDON, 8. Besedilo odgovorov, ki sta ju lastniki rudnikov in rudarji dal na Lloyd Georgeovo povabilo, naj sc začnejo pogajati, je bilo objavljeno. Lastniki rudnikov izjavljajo, da so pri* pravljeni se pogajati, vstrajajo pa pri tem, da se mora vprašanje varnosti rud nikov rešiti, preden se začne razpravljati o drugih vprašanjih. Rudarji pa iz* javljajo, da so tudiL oni pripravljeni sc pogajati, da pa tega pogoja ne morejo sprejeti, ker bi to škodilo njihovi stvari. LONDON, 9. Lloyd George je v doljni zbornici prečital pisma, ki jih je poslal lastnikom rudnikov in rudarjem ter njih odgovore. Edina želja vlade je, da bi odstranila, vse ovire, ki so na poti pogajanjem. Razdejanje rudnikov je ogromna nevarnost za državo in prva skrb vlade mora biti, da se rudniki rc šijo. Zveza rudarjev je sklonila, da ne bo storila nič, da bi se rudniki rešili, ter hoče s tem prisiliti vlado in parlament, da bi odnehala. Rudarji vedo prav do? bro, da sedanji dobiček v premogarski obrti ne dovoljuje, da bi se jim mogle dati plače, ki jih zahtevajo. Spričo tega položaja zahtevajo od države takojšnjo pomoč. Toda vlada ne bo odnehala. Po* rabila bo vsa sredstva, ki ji jih skupnost stavi na razpolago in se bo borila za obstanek države. Po teh izjavah je Llovd George prečital kraljevo poslani* co, s katero se rezerva kliče pod orožje. Zbornica bo razpravljala o tej poslanici v ponedeljek. LONDON, 8. Delavska trozveza bo proglasila stavko v torek opolnoči, ako se do tedaj ne začnejo nova pogajanja. Italija Delavska zbornica v Reggio Emilia sežgana. — Vse socialistovske ustanove uničene REGGIO EMILIA, 9. Včeraj je bilo mesto pozornica velikih izgredov, ki so jih zakrivili tukajšnji fašisti. Izgredi so bili naperjeni proti socialistovskim na> pravam v mestu, ki so bile skoraj vse uničene. Fašisti so sežgali delavsko zbor* nico in socialistično knjigarnlco. Nato so šli v prostore lista »La Giustizia«. Tu so našli poslanca Pampoliinija, katere* mu niso storili nič temveč so ga le pri* silili, da se je moral odstraniti. Ko je z*bežalo tudi drugo osobje, so zažgali sobo, v kateri so sc nahajali linotipi. Po teh dejanjih so šli v »Socialistični kro* žek« ter ga razdejali. Nekohko fašistov je bilo aretiranih. Fašisti so zvršili te izgrede pod pretvezo, da maščujejo ne* kega svoiega tovariša, ki so ga ranili so* ci al is ti Fašisti razdejali delavsko zbornico v Rossano V Rossanu blizu Cosenze so fašisti ho* teli uprizoriti demonstracijo proti tam> kajšnjemu občinskemu svetu, ki ima socialistično večino. Fašisti so bili skic* nili, da bodo šli demonstrativno v ob* činski dom in bodo preprečili sejo. Žu* pan je za te načrte izvedel ter sejo od* povedaL Ko so fašisti videli, da jih je oipan prehitel, so se obrnili proti delav* iki zbornici in jo sežgali. Nato so šli k županovemu stanovanju, kjer so župana oblegali, dokler niso na lice mesta prišli -rožniki. Fašisti izvršili hišne preiskave v Castel* nuovo delTAbate V Castelnuovo dell'Ab&tc blizu Sie* ne so delavci napadli in ranili nekega mladega fašista. Čim so bili fašisti v bližnji Sieni obveščeni o tem dogodku, se jih je kakih 50 odpeljalo v Castel* nuovo. Prišlo je do spopadov med njls mi in domačimi komunisti. Fašisti so biK zmagovalci. Stanovanja več komu* nistov so preiskali in zaplenili nekoliko slik Lenina in Trockega. Vojaštvo zasedlo premogovnike ob Raši LABIN. 9. PredvČeranjim predpoldne so vojaške čete iznenada napadle raške premogovnike in jih zavzele. Premogov-' niki so bili v rokah delavcev, kateri so jih bili povodom znanega spora z rav* nateljstvom podjetja zasedli že pred tedni. Čim se je vojaštvo pojavilo, so rudarji večinoma zbežali. Lc pri Strmcu je prišlo do spopada, pri katerem so čete streljale ter ubile dva rudarja in jih nekoliko ranile. Operacij proti premogovnikom sc je udeležila tudi vojna mornarica, ki ie iz raškega zaliva poma gala pehoti pri naskoku. t> * o Tuk ajšnjt generalni civilni komisaiiat je izdal o tem dogodku sledeče uradno poročilo z dne 8. t. m.: Kakor znsno so. labinski rudarji 4. preteklega meseca po noči zadržali 14 svojih tovarišev, ki so niso udeleževali stavke rudarjev v lybin* skem okraju. Vsled odločnega poziva 5 strani oblastev so teh 14 rudarjev izpustili. Da bi se slična nasilja za bodoče preprečila in da bi sc zakonu zagotovilo popolno spoštovanje, je bilo treba za* sesti najvažnejše točke ozemlja, na ka terem so premogovniki. 1) anes se je za> sedba tudi izvršila. V krajih Vines in Krapan se je zasedba zvršila brez resnih spopadov. V Strmcu pa so rudarji stro ljali proti voajštvu in metali bombe. Pri tem sta bila dva vojaka Tanjena in čete s o bile prisiljene odgovarjati na streljanje. Pet puntarjev jc bHo ranjenih, od katerih dva sta umrla. Doscdaj jc bilo aretiranih 40 oseb. Rudniki ni>o biii poškodovani. Na lice mesta so prišli kmalu nate orožniki, ki so tudi preiskali hi^e in zaplenili precej bomb in drugega orožja. Samooblastno nastopanje tržaških fašistov Oddelek tržaških fašistov, ki ga je bila tukajšnja zveza bojevnikov poslala v južno Istro, je na svojem povratku še; v istrsko vas Banji Brdaci ter vdrl v hišo občinskega načelnika Brgič-i. Razbili in uničili so mu vse pohištvo. Italija pred volitvami Politično življenje v Italiji v predvoj* ni dobi je bilo precej različno od seda* njega. Prvič je prejšnji volilni red, dasl zadosti liberalen, vendar kolikor toliko oviral razmah politične soudeležbe št* rokih slojev. Poleg tega ni vladalo mrt* vilo samo v širokih množicah, ampak tudi med meščanstvom. Množice se ni* so aktivno udeleževale političnega življenja. Tudi 'političnih strank v našem zmislu tedaj še ni bilo. Vse politično življenje se jc osredotočevalo po navadi okoh nekaterih pomembnih oseb. Te osebe so imele svoje Število pristašev in prijateljev, ki so z raznimi sredstvi skušaH spraviti volilec v politično valo* vanje s tem, da so se posluževali oseb* nega poveličevanja dotičnih odličnja* kov. Zatorej vidimo, da so se stranke nazivale po teh osebah. Imeli smo na pr. Giolittijevo stranko, Salandrovo, Sont* novo itd. Svetovna vojna je prinesla tudi v tem oziru precej izprememb. Socialistična in boljševiška agitacija je z velikim uspe* hom pričela svoje delo že tekom vojne. Ta propaganda se je prerila celo do fronte. Po mnenju mnogih italijanskih vojaških strokovnjakov in tudi politikov je bil poraz pri Kobaridu deloma posle* dica razdiralne propagande socialistov. Po končani vojni se je socialistična agi* taci j a tako uspešno obnesla, da so se velike množice udeleževale političnega življenja. Boljševiški duh iz Rusije je prežel italijanske množice, ki so sc zbi* rale okoli tistih mož, kateri so jim cbe> tali predrugačenje družabnega reda po ruskem sistemu. Podobnih sredstev so se deloma posluževali tudi pristaši cerkve> ne struje, ki si je nadela ime ljudske stranke. Pod pritiskom novih razmer je vlada izdelala novi volilni red, ki je so> razmeren. To je bil velikanski korak na> prej v političnem življenju Italije. Ne* pričakovani uspehi ljudske in socialistih ne stranke so oživili strankarsko gibanje v množicah in novo življenje je zaplalo po vsem polotoku. Le meščanske struje so bile razkropljene, brez pravega smo* tra in programa so tavale v tem v elikem valovanju, ki je grozilo (podreti tetare naprave državnega in družabnega ustro> j a. Voditelji obeh največjih strank 6o imeli tedaj v rokah usodo države. De* magoška ekstremna agitacija pa je so* cialistično stranko zavedla v zagato, iz katere se ni znala več izmotati. Socia* listi so pridigali revolucijo, dasi je niso hoteli. Toda kljub temu je bil to čas, v katerem bi bili mogli socialisti takore* koč zavladati v državi, seveda bi se bili morali prilagoditi obstoječemu družab* nemu redu ter s taktičnim umikom pred ekstremnimi dogmami pridobiti zase del meščanstva, ki je tedaj pričakovalo reši* tev iz skrajno težavnega položaja od novih mladih moči. Socialistična stranka bi bila mogla tedaj mnogo koristiti pro> letariatu a tudi vsemu narodu in državi sploh. Toda sranki je manjkal italijan* ski Noske ali Scheklemann. Ko je bila na vrhuncu svoje moči in vpliva, so nje> ni voditelji nadaljevali z brezmisclno boljševiško propagando in dalje brbljali ter s tem pokazali svojo nezmožnost, politično nezrelost in slabost. V očigled takim velikim političnim pogreškom je moralo priti do poloma stranke. Vsa socialistična slava se je prav hitro zrušila po zaslugi fašistovske reakcije in privoljenju oblastev, da je meSčanstvo -poseglo po samoobrambi. Gorostasni polom te stranke jc silno poučen in s politično * sociološkega vi dika zelo zanimiv. Ljudska stranka je šla v volilni boi * precej >'boIjševiškim moglo od strahu in zbudilo i/ brezbrižnosti. Polagoma so se tudi meščanske stranke začele zavedati svoje veljave a tudi svojih dložnosti napram sebi rn državi. Razmerje sil med obema na* sprotnima taboroma, t. j. proletarskirn in meščanskim, se je koreniio izpreme niio v dobro meščanstva. Ta premakni tev sil pa je od svoje strani zahtevali tudi novo zbornico, ki naj pokaže seda nje razmerje političnih struj v Italiji. Vendar pa je bilo politično življenje zadnjih dveh let kljub vsem nevarno* stim državi In narodu zelo koristno. Prvič se je pokazala moč države ravno v tem, da se je ognila grozečemu prevratu, drugič pa so politična vprašanja prežela vse sloje prebivalstva, ki se je začelo udeleževati v veliko večji meri nego kdaj poprej političnega življenja. V tej dobi so se izkristalizirale stranke, ki bodo zlasti sedaj ob volitvah nasto* piie kot take, lie pa kot struje trabaiv tov posameznih političnih oseb. Ta iz; prememba v političnem življenju Italije je brez dvoma napredek. In če nima so cialistična stranka nobene druge zaslu* ge, to mora vsakdo priznati, da je s svo* jo propagando zbudila za politične do* godke apatične sloje prebivalstva k sve; žemu strankarskemu življenju. Ekstrem* ni boljševizem jc rodil ekstremni faši zem, med obema pa imamo zmernejše stranke raznih stopenj, ki bodo sčasoma izravnale boje skrajnežev ter spra* vile politično borbo v bolj kulturno in civilizirano obliko. V splošnem bodo nastopile pri seda* njih volitvah tri velike skupine: Prvo skupino bodo tvorile narodne demokratske stranke, ki so se po nekod že združile v eoioten skupni blok, zlasti v večjih mestih. Namen te združitve je iztrgati socialistom čim največ sedežev v zbornici. Drugo skupino tvori socialistična stranka, ki pa je na znotraj razcepljena, kakor dokazujejo ostre polemike med Turatijem in Serratijem v »Avantiju«. Tretja skupina je ljudska stranka, ki pa ne bo mogla nastopiti s takim poudari kom kakor prej, ker se je skrajna stru* ja tudi tukaj ločila od zmerne večine. Poleg teh treh strank, ki tvorijo ta* korekoč osrednjo maso, pa imamo stran ke skrajnežev. Najprej je tu omeniti komunistično stranko. Po dosedanjih poročilih nastopijo komunisti samostoj no z blokiranimi listami povsod, kjer bo le mogoče, s skrajnim boljše viškim revolucionarnim programom. Nekakšno protiutež tvori bojevniška struja, ki sc ne more še imenovati stranka. Zdi se, da bodo vsaj ponekod nastopili bojevni* ki ali fašisti skupno z ostalimi narodni* mi strankami, vendar pa je njihovo sta^ lišče še nejasno. Vsekakor pa zahtevajo zase primerno število sedežev v parla^ men tu, kjer bodo hoteli igrati eno glav/ Stran II. »EDINOST« V Trstu, dne 10. aprila 1921. nih vlog. Težko je reči, koliko uspeha bodo imeli, ker narodne in meščanske stranke si ne bodo pustile kar tako iz> puliti parlamentarno orožje iz rok. Da* lje imamo še skrajno skupino, ki se je ločila od ljudske stranke. Ali se bo ta skupina udeležila samostojno volilnega boja in v kakšnem obsegu, to je Še ne> jasno. Pri zadnjih državnozborskih volitvah je bila udeležba zelo slaba. Posebno me* ščanski sloji, ki niso imeli niti vodstva niti pravega smotra, so bojkotirali vo* Jisča. Tudi pri teh volitvah moramo ra* čunati, da se bo del volilcev vzdržal vo» litev, samo da bodo tokrat proletarski sloji tisti, ki ne pojdejo na voliSče. Pro» letarske množice, ki so razočarane po Iaži*propagandi svojih voditeljev ne bo» do već verjele demagogom. Poleg tega je pričakovati da se bo vsled reakckv narne metode fašistov, dober del delav* stva> zlasti kmetskega, odtegnil volilnemu boju. Brezdvomno bodo izšle me> ščanske sranke zmagovite iz tega boja. Vendar pa bo po našem mnenju slika prihodnje zbornice zelo pestra in potre* ben bo na čelu vlade spreten politik, ki si bo znal ustvariti stalno in delavno ve> čin o. Giolitti In delavsko gibanje v Italiji Vse države trpijo na povojni krizi, tudi tiste, ki so zmagale. Mislim Italijo. Leta 1914 so znašali dolgovi 15 milijard 705 milijonov, 1921 pa 94 milijard 460 milijonov. — Leta 1914 je bila lira po vrednosti enaka franku, zdaj pa stane 100 frankov 170 lir. — Glasom objave trgovske zbornice za Trst je narastla cena klobukom za 522%, perilu za 480 do 900%, moški obleki za 400 in ženski za 577%. — Država je v stiskah. Zakladni minister Meda je podal poročilo: za po? slovno dobo 1919*1920 so znašali iz* datki 23 milijard 67 milijonov, od kate* rih je šlo za vojaške potrebščine 7795 milijonov, 7730 milijonov za plačevanje obresti, vojaške pokojnine, za kritje deficita pri železnicah itd. 2029 milijo* nov lir pa za v proračunu nepredvidne stroške. Dohodki pa so znašali 14 mili? jard 233 milijonov. Za poslovno leto 1920. ? 1921. bo znašal deficit 10 milijard 370 mliijonov. Vojna jc silovito stala; največ je žr? tvovala Italija; sorazmerno polovico več kakor Angleška. In kaj je dobila zato? Deželo, pokrajino, za katero je po po> ročilu Marka Sama j a v »Eri nuovi« od 25. svečana, izdala v dveh letih nad ti* soč milijonov. Čemu torej vse žrtve, čemu 3/2 milijona mrtvecev, čemu % mi* lijona ranjencev? Vse to so številke, ki so jih nevtralci in socialisti v Italiji do-bro poznali, za ta dejstva je \redelo tu*, di neuko ljudstvo in to ni moglo osta* ti brez posledic. Komunisti so jeli kazati na bogatine, ki so sesali v vojnih letih narodu kri, na ■ erižnike, ki so si nakopičili milijone, ločim so mase stradale in umirale. Pro* pagando proti vladi in proti vladajoče* mu redu so vršile stotine in stotine ko» muni6tičnih predavateljev, nešteto čas? nikov in časopisov je v živih barvah sli* kalo bogastvo enih in uboštvo drugih. Ta propaganda je rodila pvre učinke: stavke. Stavkali so od Trsta do Sicilije. Ob največjem štrajku je počivalo samo v Turinu in Milanu nad 300.000 delav* cev. Dva meseca je trajal ta sloviti pimt. Štrajkali so tramvaji, nato železničarji, slednjič kovinarji. V najhujši krizi je Nitti odstopil (julija 1920). Nastopil je Giolitti. Vse oči so van' uprte. Nacionalci upajo, da reši domo* vino, komunisti pravijo: to je zadnji meščanski minister. Ne le v mestih vre, ampak tudi na kmetih. Kmetje, ki so prišli iz jarkov, zahtevajo grofovsko zemljo zase; na re> volueiio jih šuntajo komunisti, celo Miglioli, poslanec ljudske stranke, stoj? zvesto z revolucionarnimi kmeti. Ne= varnost je tu. Giolitti ni v zadregi. V zbornici slovesno proglasi: »Vlada ir parlament morata drzno in čimprej na viti sicer delavske svete, a treba, obenem varovati »potrebno disciplino«. Govori o »etapi«, a ta etapa jc lahko zelo, zelc dolga. In zares jc bila dolga., in še vedno traja. Draginja raste, nezadovoljstvo ie pre--kipclo do konca. Zopet štrajki. Na sho^ dih nosijo rdeče zastave, ustanavljajo revolucionarne tribunale. Kaj bo iz te? ga? Ves svet pričakuje revolucijo. Tu= rin, Bolonja, Trst, Neapelj, Milan so pred revolucijo. Vse se trese, Giolitti je miren... .slu je za krušno vprašanje. To jc Nit? tišja pokopalo. Zakaj je skušal dvigniti ceno kruhu? Ali ni vedel, da bo prole- tariat vstal proti njemu.....? Bogatini naj plačajo! Pride Giolitti. On zahteva ostre mere proti vojnim bogatinom. Vpelje dajat* ve, ki zadenejo bogatine. Giolitti nastopi proti bogatinom, bo? lje: proti vojnim bogatinom. S tem je dvignil bandero popularne vojske. »ZU vio Giolitti.« Kako neki ne bi šel proti bogatašem, ki so bili za vojno, ko je bil Giolitti Z'% proti njej? Vse utihne. Dra-inja raste, nezadovoljstvo še bolj. Tramvaj ne vozi v Rimu, najhujša vročina v juliju. Kn teden traja štrajk. Kazsodiščna komisija jc obsodila tranv vajce. Splošna želja jc, da Giolitti kazni puntarje. A Giolitti je milostljiv, vse odpusti... Toda kdo ve, če ne bo dru* ga če poskrbljeno za kazen? Tramvajski vozovi zapuste vozarnc, kajpada v rdečih zastavah. Ljudstvo skoči na vozove in i-Tvtepi prav ob* čutno tra r.vfiis1:« vsbjzhev.e. Nastane boj, po i.yM Piten rt tepejo. Ogorčenost proti !žt;i>:ov~ v -e prišla ne vis še k. Po m *: i J »*aj o v:: o rdeče zastave in ves Rim je ode* v tnko!oro. Nacionali sti so zmagah. Toda zmago treba dovr* karna »Avantijeva« že gori. Pol milijo* na lir škode. Avanti Savoiaf Uničimo še nekaj rdečih listov. Uspehi so krasni I In vse govori: »Giolitti vladal Ta pa zna!« Drugi dan se začne bitka v glasiKh. Nacionalizem kriči proti anarhiji, Nitti vpije, da Italija nima vlade. Giolittijevo časopisje dolži finančnike, da so pocb kupili razbojnike ... »II Tempo« objav* lja imena vseh »pescicanov« in »Gazet? ta del Popolo« vidi tuje vlpive. Angleš* ka ruje proti Italiji. Istega dne sta bila ranjena dva socialistična poslanca. Tretji dan vstane Giolitti v zbornici in govori: »Vlada se obveže, da bo po* iskala zločince in da bo iztaknila tudi vse krivce, voditelje, ki morajo nekje bivati. Vlada se ne bo ustavila pred ni* komur in če mislijo tisti, ki so si med vojsko ustvarili milijarde, vplivati na javno življenje v deželi, se silno motiš jo.« In zopet zašumi po časopisju. »Stampa«, »Tempo« in »Tribuna« držijo red v državi, a »Corriere della Sera« pi? ta Giolitti j a z demagogom. Prišel je čas, ko je bilo treba razprav? I jati o vprašanju kovinarskih delavcev, ki so se zopet začeli puntati. Zastopni? ki industrialcev in delavcev so se imeli zbrati 29. julija. Odnesli so sestanek na 11. avgusta. Zastopniki se snidejo. Za? stopnik delodajalcev čita spomenico. Čitanje traja osem ur. Ali hočejo de* lavce uspavati? Delodajalci odklanjajo vse zahteve delavcev. Ne moremo, vse je drago. Premog stane na Angleškem 270 fran? kov, na, Francoskem 616, v Belgiji 479, a Italiji 1160 frankov. Giolitti nastopi. Vi delavci hočete imeti kontrolo nad industrijskimi pod* ietji. Dobro. A kakšno kontrolo? Eno zahtevo imajo socialisti, drugo zastop* niki ljudske stranke, tretjo ekstremisti. Položaj še ni razjašnjen, počakajmo še malo. Giolitti počiva ... Zopet je začelo vreti po deželi. De? lavci obstruirajo, delajo malo, le toliko, da jih delodajalec ne more odsloviti. T Jrc so itak plačane! Delodajalci trpijo škodo, vendar upajo, da bo obstrukeija 'e kratka. Toda obstrukeija traja in traia... Kaj bo iz tega? Delavci so začeli sabotirati... Ta in •ni delodajalec je že zatvoril tovarno. Tega delavci ne pripustijo. Oni bodo sa* mi delali, tudi brez gospodarjev. Oni bodo zasedli rudokope, premogokope in vse tovarne. Mi nočemo biti več suž* nji... Živela diktatura proletariata!... živela revolucija! Brzojavke pravijo: »Delavci zasedli tovarne v Luguriji... Iz Genove ni od* plul noben parnik ... Delavci so zavzeli tovarne v Turinu ... Ladjedelnice so že po vsej Italiji zasedne...«. Tpko pravi brzoiav dan na dan; skoz ves mesec. 580 tovarn so delavci zasedli. Gibanje ie že seglo na Primorsko. So« ?iaiisti skličejo zborovanje v Delavsko zbornico. Laški in slovenski sodrugi zbo? "ujeio ločeno. Dvorana Slovencev je pol? na. Dr. Turna ima revolucionaren govor. Vse pričakuje, revolucija v dveh, treh tednih. Dr. Turna je pripravljen organi? zirati revolucijo v okolišu tržaškem... Regent je že v Milanu ... V Italiji jc vse pripravljeno... De* ^avei sploh nič ne delajo... Čemu, zdaj, na predvečer preobrata? Vse je razbur* leno, življenje se živi na ulici... Kaj dela Giolitti? Zakaj ne nastopi? Zakaj ne reagira? Saj ima oboroženo moč za sabo! Morda se hoče maščevati nad industrialci, ki ga sovražiio? Morda hoče ponižati nacionalce? Kaj misli Giolitti? Ali ne vidi revolucije? O ne, Giolitti je miren, popolnoma miren. Delavstvo se je oprijelo dela. Za? vedlo se je. Rusija nas gleda, ves svet je uprt v nas! Delajmo! In zares delajo. Rdeče garde varujejo tovarne, ponoči in podnevi. Delo gre od rok. Toda koliko časa poj de tako? Denar? ja. ni. Kdo ga bo dal? Nihče. Surovin manjka, zlasti premoga. Koliko ga je še? Se za dva tedna. Angleška je pre» klicala ves Italiji dovoljeni uvoz. Kaj bo? Ižnenirji se punta jo ... Kaj bo? Tako ne gre. Mislili smo, da pojde lažje! Mi smo menili, da bomo odslej gospodarji... Naši voditelji so pa upali, da bo Gio? HtIr nastopil z vojaško si7o in da pride? mo do krvave revoluc ^ f\ Giolitti je star lisjak in si je irtf.'.ov* u.c zavzemite tovarne! Dva tedna jO -.OoTc držali.« Kako pridemo iz zasute, iz sramote? Gre za našo čast! Giolitti. je milostljiv in odpustljiv — Giolitti se poniža. Ča? sti ta delavcem, ki so brez odpora zav> zeli 600 tovarn in obenem se ponudi za posredovalca med delodajalci in deloje* malci. Giolitti je miren. On ve, kaj dela ... Giolitti se dvigne raz predsedniški stol v senatu in pravi približno: »V sporu med kapitalom tn delom mora biti vla* miruje stranki. Jaz sem odsvetoval to* vamarjem zatvori te v tovarn in sem jim napovedal, naj ne pričakujejo javne pomoči. Ce bi hoteli ovirati zasedbo tovarn, bi moral razpolagati za vsako od 600 zasedenih tvornic z eno garnizijo vojakov...« Giolitti je zopet varen za nekaj časa. Pa on je previden. 20. septembra skliče delodajalce na sestanek. On pravi: »Ni več dopustno, da bi v delavnici en sam človek gospodaril nad tisoč drugimi. Delavcerfl treba dati priložnost, da so? delujejo pri podjetju.« Nato prečita slo? viti odlok o paritetni komisiji, ki naj iz? dela. predloge, na podlagi katerih bo vla? da predložila zbornici zakonski načrt za udeležbo delavstva pri tehnični in finan> čni kontroli in pri upravi podjetja-. Na? dalje je Giolitti naročil delodajalcem, da zvišajo delavcem mezde, da odško? dujejo po krivici odpuščene delavce. Delodajalci so se ponižali in so ubo? g3li... Delavci so siccr prejeli nekaj vinar? jev, a čutili so, da so jih bili voditelji varali, bridko varali... Zato je bilo po? trebno, da je socialistično časopisje vzklikalo: »To je bila velikanska zmaga delavcev, triumf proletariata«. Vsa zgo* vornost voditeljev ni mogla delavcev prepričati. Toda Giolitti je znal, da je tudi ta »mir« le začasen. Delavci, ki so jih vo* ditelji nehotoma varali, so začeli delati na lastno pest. Delavci so hoteli zares revolucijo. Toda voditelji, ki so se bili •nkrat uračunali, se niso hoteli v drugič, zato so sedaj ponavljali: »Revolucija ni sad enega dneva«. Toda zahteva delav? cev je šla preko voditeljev. Giolitti je to videl in vedel. Nevarnost se je bližala, naraščala jc neznanski. Delavske organizacije šteje? jo 2'5 milijona članov, proletarsko časo» pisje je strahovito razširjeno in Rusija dela tudi v Italiji... Kaj in kako priti v okom preteči nevarnosti, ki utegne za* res pokončati Italijo? Kar nenadoma so jeli poročati easo» pisi o požigih Delavskih domov. Vsi ti zločini so se zgodili kajpada proti volji vlade. Vlada je pošiljala vsepovsod oborožene vojake in orožnike, kjer so se pokazali pcžigalci, a ti 60 bili spretni in so vselej opravili pravočasno svoj posel. Danes smo 8. aprila 1921. Nad 25 de? lavskih domov je do tal porušenih, tis^ karn komunističnih listov ni več. Na? sprotno pa rastejo kot gobe po dežju »Camere del lavoro italiane« in 24 čas> *ikov je že, o katerih pravijo, da jih iz? dajajo fašisti. In še več! 156 poslancev so šteli komunisti v Rimu. V tri stranke so se razšli in vsi molijo svoj »Conii? teor«. Strah pred komunisti in pred revolu? cijo pa je izginil... Giolitti zna in ve, kako je treba vla- dati. Virgilij Šček. Fillppo Turati o nas Filipo Turati je umerjen socialist, vse^svek? Zakaj moramo še le opominjati, kakor ena naj bis tre j ših glav v socialni j da ni začela civilizacija še le z raz? demokraciji Italije. Turati je tudi si* i kritjem Amerike in z iznajdbo tiska? jajen govornik, njegova beseda najde vsikdar živ in širok odmev tako pri pri? jatlejih kakor pri na-sprofnikih, bodisi da govori s parlamentarne tribine bo? disi z govorniškega odra na kakem javnem zborovanju. Te dni je Fiiipo Turati v ljudskem gledališču v Milanu imel znamenit go? vor, znamenit ne le radi naziranj, ki jih je razvijal, ampak tudi z s to, ker je iz? Civilizacija med ljudmi je začela v rc> snici onega dne, ko se je človek odrekel pretvezni pravici, da je sodnik in stranka v lastni stvari, da- si sme sam krojiti pravo! Vem in ne bil bi socialist, če ne bi vedel — je vzkliknil govornik, — da nobena justiea še ni popolna na tem svetu, da je !e prepogostoma organ ene stranke, kake vlade, kakega razrednega nadvladja, da stoji v službi interesov rekel strogo sodbo o dogodkih, ki raz? posameznih oseb, strank in razredov. burjajo sedaj duhove po vsem kralje? stvu in zastrupljajo javno življenje. Govoril je o nasilju ter ga obsodil s plamtečo zgovornostjo, pa naj ga izvr* šuje ta ali ona stran. Ker je to zlo, ki je prava nesreča za mir v deželi in za javno blaginjo, zadobila velik raizniah tudi v teh naših pokrajinah in ker trpi vsled tega ravno naše ljudstvo, bo za? nimalo gotovo tudi naše čitatelje, kako sodi ta mož o nasilju in o njega pogub? nih posledicah. Že nekaj časa sem — tako je začel — se grozi, strahuje, ubija. Razbojniki, sc=> veda, sami ne tvorijo stranke in druge jih odklanjajo. Ne marajo jih sicer, ni* so pa vedno tako modre, da bi jih ne dražile in izzivale. In tudi žrtve, ki pa» dejch, ne spadajo k nobeni stranki, ni* majo svoje barve. Zato Turati ne obto^ žuje nasprotnih strank, obsoja pa pred vsem zaroto, ki je razširjena na vseh straneh: da je nasilje opravičeno in ko* ristno, če ga: izvajamo mi sami, oziro? ma če se izvršuje od naše strani, da pa je zločin, če ee izvaja proti nam! Zmota je tudi, oe se misli, da je to znak straho« petstva, če se na nasilje ne odgovarja z nasiljem, češ da se s tem spodbuja na* silneže. Govornik ie potem pojasnil z vzgledi, koliko nedolžnih je sedaj zadetih od nasilja. Načelniki poljedelskih zvez n. kr., morajo trpeti preganjanja, če ob ponoćnih napadih branijo svojo ženo, svojega otroka, ko se jim zažigajo in ru> šijo hiše do tal. Ali niso ti — nedolžni? Je?li to zločin, če pripadaš k vojski —• izkoriščanih?! Tudi tisti mladici niso zločinci, ki trpe kako škodo, kar menijo, da z nasiljem branijo domovino ali kak ideal. Turati je mislil tu takozvane »kcmbatente« in vpraša: čemu so še tu ti bojevniki, ko ni več vojne?! Proti komu, proti kaki stvari se bore?! Če je kaka stvar, proti kateri se moramo danes res boriti, je to vojna, ki zopet grozil Te zmote ne morejo izbrisati so> mokresi, ampak prepričevanje. Vse žrtve so enako nedolžne in vsi ubijalci so — ubijalci! Ali smo padli z viška mo» derne civilizacije v najtemnejši srednji Ve, da bo naloga bodočnosti in organi? zacije proletariata doseči, da bo justiea služila edino Ie splošnim koristim, brez protekcij in pristranosti. Daleč za nam? so časi, ko ni bilo justice. Ali naj zapus _.........w stimo sedaj vso dedščino civilizacije in j novno ztfražaf? se povrnemo v čase Longobardov in legendarne korziške ali italske OvSvcte?! In naj sledi nasilje nasilju v večnem in strupenem krogu, kakor, kača, ki sama sebi grize rep? Kdor se zateka k nasi 4 — četudi z naj zmernejšim i nameni — ne ve nikoli, kdaj se mora nasilje neha* ti, ne more preračunati, kak odpor ga čaka. Ce priznavamo pravico osebe aH sku^ pine, da sama odh>ca>, ali naj reagira z nasiljem ali ne, potem opravičujemo tudi preventivno nasilje, to je: da rabi nasilje, kdor se boji, da mu grozi nasf* lje. S tem se opravičuje tudi vojna, Pre* dno je izbruhnila vojna, so bili vsi obo? roženi, ker se je vsak bal, da ga drugi napadejo. Logika nasilja je takale: če ste mu dali prst, vas pograbi za roko, vam jemlje dušo, pamet in srce! Turati je zaključil: Vedno sem trdi!, da nasilje ni moč, marveč zanikanje moči, da je nasilje slabost in da ustva* rja slabost; da sramoti Marxa, kdor iz? vaja iz njegovih spisov kako teorijo na> silja. Vsak poskus nasilja mora dona» šati le škodo. Nasilje utegne sicer do? vesti do kake zmage, škodljivo pa je za stvari, ki naj bi se pospešile! ska šola v Rojanu, šola v BarfcovlJahtv šola v sv. Križu, šola na Opčaiah in šola v Gropadi. Za vsako teh volišč v okolici je treba takoj določiti za volilno komisijo po enega zastopnika naše narodne stranke in po enega namestnika. Poživljamo torej, da nam javijo naši volilni odbori v okolici že tekom pri* hodnjih dni primerne osebe v zadostnem številu izmed svojih sovaščanov. __Narodni volilni odbor. fi3ema€e vesli Kako g. Salata pripravlja volitre! (Dopi« z dežele). Nekam skrivnostno se je izrazil prekanjeni g. Salata, ko je pojasnil vzroke, ki so bili zanj odločilni, da razdeli Julijsko Benečijo v tri volilna okrožja. S početka 50 I.»Sf 1 nacionalistični krogi ogorčeno nastopili proti Salati, češ da je s tem ugodil edinole Slovanom. Nekateri naivneži pa so menili celo, (U jc g. Salata to ukrenil iz razlogov pravit'« nosti in prijateljstva. Slovanom da je trebi: dati priliko, da dobe svojega zastopnika, ke»»' tako velevata visoki princip pravičnosti in prijateljsko razmerje do sosednje jugosloven-ske države. — Prosimo g. Salato, naj nam ne šteje v zlo, če nekoliko posvetimo v liste skrivnostne posebne razloge, ki naj — kakor računa g. Salata — dokažejo vnovič, kako da-lekoviden politik je g. Salata in kako spreten je v svojem poslu, v katerem se vežba od začetka svoje politične kariere. — Jugoslo-veni tožijo po svojih Ustih, da so zatirani- In tu vidimo, kak rezultat pričakujejo g. Salata in družba od prestoječih volitev. Kakor jim je razobešenje zastav povodom aneksijskih slavnosti zadostovalo kot dokaz, da je ljudstvo navdušeno za njihovo upravo in da so Ic zlobni slovenski voditelji in agitatorji, ki si izmišljajo razne napade itd.: istotakega dokaza se nadejajo Salata in družba od volitev. - — Računajo, da slovensko ljudstvo ne porabi (o prilike, da bi dokazalo svoj obstanek, marveč da bo dokazalo, tla goji popolno zaupanj« v g. Salato, čigar kandidatje naj zmagajo --če 2e ne vsi, pa vsaj večina. In kako? Poglejte volilne liste in dobili bodete odgovor. Uprav »vzorno* so organizirane vse občine, oziroma naši slavni občinski gerentje in njihovi predstojniki, okrajni civilni komisarji. Sestavili so liste tako, da gotovo ni izpuščen niti en laški volilec. In gotovo je tudi, da so v listah tudi taki, ki niti si;wi ne bi vedeli po-I vedati, kako so prišli vanje. Naši volilci pa so ponekod sploh izpuščeni do neznatnega odstotka; tisti pa, kolikor jih je vpisanih, so vpisani tako, da bi se dali zavrniti pod najrazličnejšimi pretvezami. Na tak način nuj bj tudi te volitve dokazale, da je Salata res dober računar in dalekovidni inož! In vendar flvimo v dobi civilizacije!! Prejeli smo: 7. vso opravičenostjo se je »Edinost« po-a nsd neverjetno breztaktnostjo, je dogodila povodom aneksijske slavno-Ogteju, kjer so nadškofa Sedeja žalili na Molilnim odborom u tržušK! oksllci Kakor že javljeno uradno in cbjavlje* no v »Edinosti« dne 20. m. m., jc doIo= čenih za okolico 22 volišč in ^icer so to: šola v ulici Istria, mestni vrtce v ulici Istria štev-. 386, it al. šola v Skednju, r U kreatorij v Skednju, šola na Katinarl, villa Sartorio 2 volišča, rikreatorij v uli* ci Settefontane 2 volišča, rikreatorij v . uhci Sette Fontane 2 volišča, rikreatorij; ^V0, v Kjadinu, rikreatorij ul. Scoglio, slo* venska šola pri Sv. Ivanu 2 volišča, ita^ lijanska šola pri Sv. Ivanu, ženski licej v ulici Commerciale, otroški vrtec v Ro? janu, slovenska šola v Rojanu, italijan* ki se sti v nezaslišan način. Laški listi bi hoteli predstavljati ta dogodek na eni strani kot malenkosten, na drugi strani pa kot čisto slučajno stvar. Da pa ni bila stvar ne malenkostna in ne slučajna, mora priznati vsakdo. Najprvof-nejše pravilo olike zahteva, da se povabljeni gost spoštuje. Ail mi smo jim menda le mal in barbaričen narod, a veliki svet in nova civilizacija imata menda drugačna praviirt olike, ki se jih bomo mi morali Šele učiti. Da pa dogodek v Ogleju res ni bil le »slučajen«, to nam dokazuje neki drugi stični slučaj. V spomenici, ki je bila svoj Čas izročena tudi tržaškemu škofu, je naveden sledeči dogodek; V Volosl cem se je (Teta t919) otvoril »Asilo Savoias otroško zavetišče. In na otvoritveno slavnost je bilo povabljenih tudi neknj naših ljudi, ki zavzemajo kaka uradna m^sta. Župnik g. Defar je bil še posebno povabljen in na-prošen, da obišče zavetišče. Z ozirom na človekoljubne namene so naši ljudje smatrali za umestno, da so odzovejo povabilu. Ali, drago so plačali svojo zaupljivost. Sredi med slav-nostjo, ki sc je vriila pod pokroviteljst\ oni najvišjih tedanjih vojaških dostojanstvenikov, j je nastopil govornik, ki je ostro napadal na§ narod, a iz srede drugih povabljencev so doneli našim ljudem v obraz klici: Morte ai Šča-vi itd.! Neprevidni naši gostje so prebledeli na smrt in so, z župnikom na čelu, zanusiill slavnost. Med tem pa, ko je g. ^rnrralni civ. komisar eksce!enca Mosconf skušal baje pomiriti knezonadškofa Sedeja, ni bito v Voh>-skem niti enaga človeka, ki bi se bil zavedal grdobe dogodka in ki bi bil vsaj skuša! oc-a-vičiti neoznačljivo breztaknost. — Pa, k: kor že rečeno: mi — barbari morda ne razumemo tega in j« vse to v popolnem redu, ker odgovarja današnjemu stanju civilizacij^! — Mimogrede omenjamo še, da je g. župnik Dtfar zapustil Volosko, kajti deležen je bil še "mnogih drugih takih slučajev, ki jih siccr njegovo sib-j ko zdravje ni moglo prenašati, ki pa vendar da živimo v svitli dobi civilizacije!! Sv. M. Magdalena. V Ljubljano jo dajmo , veseloigro v treh dejanjih, je vprizoril prete-Čeno nedeljo pri Sv. M. Magdaleni dramatični odsek druživa »Slava*. Dvorana je bila nabilo polna doirač'r»ov in gostov iz bližnje okolice. Občinstvo je s tem pokazalo ne-le, da hrepeni PODLISTEK V. F. B, V malem svetu (17) žiti in izkoristiti«.. Hitro 11» delof rjeviralna. JVlade naloga jet da po« Tako se je tudi Tvanka najživejše zavedala tistega dražestnega čustva, ki jo je spreletalo, dočim je poleg sebe obč'utila bližino Klinar-jevo in poslušala, kako prodira vanjo topli zvok njegovih besed. To opominjanje je izvajalo v nji — ki je bila sicer brbljava — povsem drugačen učinek, nego v molčljivi Mili. Dočim je Ivanka san javo gledala pred-se, nasmehnivŽi se tu pa tam in pripomnivši, kako besedo, se je Mila razbr-bljala in ni mogla dati dovolj odduška svojemu zanosu. S svojimi petnajstimi leti je bila Se pravo dete, ki je naletelo ca lepo pisano igračko: nadporočnika Roderja. Ljubila je svojo starejšo sestro bolj, nego koga drugega v družini, razun morda še očeta, ki mu je ljubljenka. S spoštovanjem mlajše je Mila gledala na Ivanko, oboževala njeno lepoto, prenaSajoč nanjo vso tisto nežno&t, ki jo imajo sicer mlada dekleta napram materi. Radi tega je občutila napranf nji popolno zaupanje in ji je vedno izpovedovala vse svoje male skrbi in radosti, pa seda} ni potajevala pred njo svojega vzhita. Videla je pri svojih tovarišicab, kako velika stvar {e to, imeti častnika za oboževatelja. Kako so bile one ponosne, ko Jih je kateri pogledal, ali celo pospremil na ulici I S kakim prezirom so gledale na svoje tovarišice, ki jim ni prišla v delež taka srečal Nje sicer ni spremljal ta lepi Roder, čegar pristojna, parfimirana ufanka se ic je t^ko globoko vsekala v mladi spomin, ali posvetil ji je neko pozornost, a vse drugo bi moglo biti s časom! Tudi ona se je že videla v Ilici ali na Zrinjevcu z ulan-ko in sabljo poleg sebe, kako bodo Dora in Pavla in druge z zavistjo gledale nanjo! A kaj £e le Zora, ki se je dosle} ponašala s svojim ulanom! Sedaj ni samo njen! In v tej otroški radosti, v tem fantastičnem navdušenju, je skočila sestri okolo vratu in jo poljubila, vsklikajoč skoro preglasno: — Ah, kako je krasen, Ivanka! . .. Ali, kako ga ljubim! Ivanka se ni mogla vzdržati smeha, ali, potem je — premagana od svojih lastnih Čustev, vračala živo sestrine poljube, šepetaje: -— Tiho, ti malo, neumno dete ., . moglo bi se čuti .... Ali v spalnici roditeljev, ki je bila ločena od njune po jedilnici, se ni nič čulo o njuni vnemi in šepetanju. Krivošić in žena sta se pripravljala v posteljo in sta molčala. Že dva dni ne govorita med seboj, razun*kar je najpotrebnejše. Dobri Janko je poizkušal tu pa tam, da bi razpredeJ razgovor, ali gospa Sol-zika ne mara zanj. Je res resfio jezna. In čujte, zakaj. Od onega dne, ko jo je mož iznenadil s tako lepim darom, kakor da je nekaj zašlo vanjo besnilo —.je govoril Krivošić pri sebi). Vest, , da fe gospodarica folikc£a denarja ji jc zavr-tla glavo. Najprej je začela namigavati Janku, kaj vse bi se dalo napraviti 9 tem denarjem, prod. ti to kolibo, pak s tistimi dvajsetimi tisoči in še toliko izposojenih zgraditi palačo in živeti od njenega dohodka — po gosposki. Krivošić ji je to komaj izbrl iz glave. Ta stara hiša je vknjiŽena na ime otrok in nikoli — nikoli ne bi on prodal tega doma, kfer so se njegovi otroci rodili in kjer si je on pridobil vse, kar ima, pak tudi to hišo samo. Ko je videla, da iz tega ne bo je govorila, da naj bi prodaii trgovino, pak naili mesto v kakem denarnem zavodu, ali mesto ravnatelja pri kaki zavarovalni družbi in tako zavzeli Časten položaj med zagrebško gospodo. Ta nesrečna ni a mi; a po -gosposkem« položaju ji ni dala mirti, posebno pa ko je imela mnogo denarja, svoto, ki si jo je zaželela in je bila že mislila. c?a r.r pride nikdar do nje. AH, Krt-vošiću se je zopet posrečilo, dokazali ji s težkimi stvarnimi razlogi, da je ta njen načrt, in , kako da ravno zato, ker ona želi vzgojiti o-i troke gosposki, treba ostati na starem mestu, ki donaia več, nego katero-koli direktorsko mesto v Zagrebu, ki ga tudi on nikoli ne more dobili, ker nima toliko poznanstva in protekcije. Videč slednjič, da s tem nikakor ne moro vspeti, je izigrala še tretjo karto. Nji je dovolj tega kramarskega življenja, je rekla odločno; hoče na vsak način ven iz tc koće. t tDaljeJ. V Trstu, dne 10. aprila m*. »EDINOST« Stran III. po razvedrilu in užitku, ki ga nudijo dramatične vprizoritve, ampak tudi, da se živo zanima za na novo oživljeno in prebujeno drti-ttvo -Slava-. To društvo smo občutno pogrešali. Kako bi ga ne, ko »i je priborilo za narodno delo toliko velikih zaslug. Tako pogrešamo danes Že marsikatero društvo v naši o-kolici, med mnogimi zlasti ^Velesilo-* v Skednju. Pričakujemo, da bo tudi »Velesila < sledila »Slavil in se zbudila iz dolgega spanja ter začela delovati na narodno - kulturnem polju. — Vprizoritev rSlave < je bila povsem zadovoljiva. To je občinstvo pokazalo v odmorih s splošnim odobravanjem. Hibe opažamo tudi na večjih odrih in pri popolnih igralcih, nič čudnega ni tedaj, ako smo imeli tudi v tej igri nekaj vlog, ki niso bile v srefeo izbranih rokah. Kritika je pač potrebna in služi temu, da se hibe in nedostatki v bodoče odstranijo in popravijo. Tako je bila n. pr. vloga Rotije, gospodarjeve žene ne baš v dobrih rokah. Glas igralke je bil pretih, tako, da se je do srede avorane jedva razumela polovica besed. Poleg tega je bila tudi njena mimika dokaj slaba. Prav dobro, naravnost vzorno, pa je nastopil gospodar Srebinc v osebi g. S. Pregarca in i-menitno jo je pogodil hlapec Pavle v osebi tf. Stepančiča. Ta dva sta jo res »pihnila«. — Želeti bi bilo, da bi nas >■ Slava- razveselila čim prej tudi s svojim mogočnim pevskim zborom. Toliko o prireditvi. Mislim pa opozoriti še na nek nedostatek. Že v sobotnem povabilu je društvo »Slava < prosilo matere, naj ne prinašajo seboj majhnih otrok. Verujem prav rad, da si tudi matere žele razvedrila in veselja, nimajo pa mogoče oseb, katerim bi izročile v varstvo otroke in jih zato jemljejo s seboj. Prctečeno nedeljo pa ste se matere lahko same prepričale, da dojenčki ne spadajo v gledališko dvorano, kajti večni krik in vik moti igralca in poslušalca. V prihodnje naj se napravi red tudi glede razsvetljave. — Nastop »Slave < iskreno pozdravljamo in kličemo: neustrašeno naprej! Poročilo o občnem zborti Telovadnega društva »Sokol« v Vrdell. Dre 19. februarja 1921 se je vršil občni zbor, ki je bil za društvo in njega razvoj velikega pomena. Odbor je, kakor običajno, poročal o delovanju v preteklem letu, ki ni bilo ravno najugodnejše. Sicer pa so bili pogoji za delovanje taki, da fe vsak še tako mal uspeli ne samo dobrodošel, ampak naravnost velika pridobitev. Razen tega se je govorilo zlasti o nadaljnem delu. Omenjeno bodi, da se je telovadba naraščaja obojega spola vršila precej redno; naraščaj je številno in redno zahajal k telovadbi. Ne tako člani, kar je jasen dokaz, da naša mladina ne razume, kakšen pomen ima Sokol, članice pa sploh niso zahajale k telovadbi, vsled tesar se jc njihova telovadba opustila. V nastopnem so podani statistični podatki o obisku, o katerem pripomnimo, da se je po znanih fašistov-skih napadih v juliju I. leta znatno skrčil: Članice: negativno. — Člani: Vpisanih 15, telovadnih ur 37; skupaj je telovadilo 238 članov. — Največji obisk 12, najmanjši 3, povprečni 6 5. — Deški naraščaj: Vpisanih 42, telovadnih ur 27; skupaj je telovadilo 579 dečkov. — Največji obisk 42, najmanjši 7, povprečni 20. — Dekliški naraščaj: Vpisanih 44, telovadnih ur 27: skupaj je telovadilo 565 deklic. —- Največji obisk 38, najmanjši 7, povprečni 22. V gmotnem oziru je društvo precej napredovalo, čeprav mu je vsahnil glavni vir dosedanjih dohodkov, izfcr pječih iz prireditev. Oblastva so prepovedala vsako prireditev. Prepoved so utemeljevala s čudnimi razlogi, kot so javna varnost in red. Tako naivni pa že zdavnaj več nismo, da bi verjeli tako niče-vim razlogom, ki so vse drugo kot tehtni. Namen oblastev jc dokaj prozoren: na ta način hočejo preprečiti razvoj društva in s tem polagoma tudi njega obstoj. Kljub tem kočljivim razmeram pa je letni račun precej ugoden: Prejemki so sledeči: Gotovina 1. januarja 1920 312'16 lir, članarina 410 20 lir, naložen denar v T. O. Z. 291*80 lir, povišek na izmenjavo gotovine 14104 lir, odškodnina za klavir "125 lir, fond za klavir 450 lir, obresti pri T. O. Z. 25 39 lir, razno 428'iO lir. Skupni prejemki znašajo tedaj 2*>54"19 lir. — Izdatki: Razno 106 lir, upr. stroški 39'90 lir, orodje 328 55 lir, razsvetljava 132 lir, klavir (poprave) 450 lir, na-l~>be v T. O. Z. 601 39 lir, inventar 21'50 lir, davčne pristojbine in koleki 37 80 lir, davek na vstopnice (neraznečane) 68 lir. — Skupaj znašajo izdatki 1785'14 Hr. Stanje gotovine 56905 lir. Ako prištejemo k tej naložbe, ki znašajo <10i 40 lir in fond za pianino 350 lir,' z.r. ajo likvidirana društvena sredstva 31. dec. 1920 1320 45 lir. Le [os je bilo prenešeuo tudi vse telovadno orodje Tržaškega Sokola« v našo telovadnico. Tako je orodje napopolneiše, le žal, da ni temu primere a tudi obisk. Izvoljen je bi! nato odbor, ki se je v prvi svoji seji sledeče konstituiral: Dr. Ljudevit Vadnal, starosta; Josip Karis, podstarosta; Jakob Perfcavec načelnik; Dra^otin Kovačič tajnik, Majda Sclimidtova blagajničarka, Boris Grmek gospodar; Miroslav Cekada zepisniker; Ladislav Po/ctr, Justina Petelin odborniki; Ivan Klun, Zorka Ž^eznik, Zoran Hvala namestniki; Fr. Strgar in Ivan Sabadin pregledovale* računov; Ladislav Požar zastopnik v Župi. — Pri točki o odsekih se je razvila zel" "ivuhna da-bala, v katero je posegla večina navzočih. Odloč'tf je bilo, ali naj se pevski zbor •— cd- sek Sokolov — osamosvoji ter postane društvo, ali pa naj še nadalje obstoja kot odsek Sokola. Razlogi, ki so se navedli osamosvojitvi v prilog, so sledeči; število pevcev bi se povečalo, stvoril bi se zbor, ki bi lahko z mnogimi zobri tekmoval, a Sokol kot tak bi mogel posvetiti vso skrb svojemu prvotnemu namenu, telovadbi. Br. Anton Grmek predlaga, naj se občni zbor izjavi za to, da obstojaj zbor še nadalje kot odsek Sokolov, ter naj se napravi vse mogoče, da se število pevcev pomnoži. Zaključi omenjajoč, da nismo nikoli zavračali nikogar, ki se je čutil Slovenca ter skušal doseči iste cilje kot mi Sokoli. VeČina navzočih zborovalcev se na\'dušeno izjavi za predlog br. Grmcka. Članski prispevek za redne in podporne člane je bil določen na I liro mesečno. Ker se ni nihče več oglasil k besedi, je za ključil starosta občni zbor s pozivom na navzoče, naj vsak brat in sestra stremi vedno za tem, da bo društvo procvitalo. — Tajnik. Razpisana učiteljska mesta ▼ Istri. Pulski okrajni šolski svet je razpisal sledeča mesta na ljudskih šolah s hrvatskim učnim jezikom: V pulski občini: na mešani ljudski šoli v Montiču mesto voditelja 3. kategorije; na mešani ljudski šoli v Peroju mesto voditelja 3. kat.; na mešani ljudski šoli v štinjanu mesto nadučitelja 2. kat.; na isti šoli mesto učiteljice 3. kat. — V vodnjanski občini: na mešani ljudski šoli v Krnici mesto voditelja 3. kat.; na mešani ljudski šoli v Marčani mesto nadučitelja 2. Rat.; na isti šoli mesto učiteljice 3. kat.; na mešani ljudski Šoli v Šegotičih mesto voditelja 3. kat. — V kanfanarski občini: na mešani ljudski šoli v Baratu mesto voditelja 3. kat. — V svetvičenatski občini: na mešani ljudski šoli v Bakordičih mesto vodi telja 3, kat.; na mešani ljudski šoli v Smolja-nih mesto voditelja 3. kat.; na mešani ljudski šoli v Štokovcih mesto voditelja 3. kat. — V barbanski občini: na mešani ljudski šoli v Bar-banu mesto nadučitelja 2. kat.; na isti šoli mesto učiteljice 3. kat.; na mešani ljudski šoli v Sv. Mariji od Zdravlja mesto voditelja 3. kat.; na mešani ljudski šoli v Rakiju mesto nadučitelja 2. kat.; na isti šoli mesto učiteljice 3. kat.; na mešani ljudski šoli v Gročani (Petehih) mesto voditelja 3. kal.; na mešani ljudski šoli v Pomjanu mesto vodiielja 3. kat. Obenem se razpiiejo vsa mesta, ki bi se u teknila izprazniti vsled imenovanja odnosnih učnih moči na kako izmed zgoraj naštetih mest. Prošnje se morajo vložiti pri pulskem okrajnem šolskem svetu, in sicer do 30. aprila 1921. Priložiti se morajo: krstni list, domovnica, spričevalo o brezhibnem nravnem in političnem obnašanju, zdravniško spričevalo o telesni sposobnosti, kvalifikacijsko spričevalo (ta-bella di qualifica) v dveh izvodih, šolska spričevala ter dekreti prejšnjih imenovanj. Ako prosi kdo za več mest hkratu, mora vložiti za vsako mesto posebno prošnjo. Imenovanja računajo od 1. januarja 1921. Pozivamo jugosiovenske učitelje in učiteljice v anektiranem ozemlju kakor tudi one, ki se še nahajajo v Jugoslaviji, naj nemudoma storijo svojo narodno dolžnost in vložijo prošnje za navedena mesta. Z "usodo ljudske šole je tesno združena usoda naroda, zakaj »kakor hitro začne beseda materina umirati, peša tudi že narodna slava in moč.« Kolkovne pristojbine za listine. Generalni civilni komisariat naznanja, da se z 8. apri-'-m ukinejo ugodnosti, kf jih predvideva za Julijsko Benečijo drugi odstavek 10. člena kr. odloka od 1. septembra 1920 št. 1296. Od 8. aprila dalje veljajo torej, kar se tiče kolkov-nih pristojbin za listine, določbe imenovanega odloka. Prestopki se kaznujejo po zakonu št, 135 z dne 6. januarja 1919. Telovadno društvo »Sokol« v Hojami. Odbor vabi vse brate in sestre k rednemu občnemu zboru, ki se vrši dne 16. t. m. ob 20. Obenem se poživljajo bratje in sestre, kateri niso poravnali zaostalo članarino, da jo poravnajo do tega dne. — Zaključna seja dosedanjega odbora se vrši v četrtek 14. t. m. ob 21. Redna telovadba članov vsako sredo in soboto od 20 do 22, za članice vsaki ponde-ljek in četrtek od 20 do 21.30. — Odbor. Šolsko prireditev vprizori Proseško - Konto-veijska ljudsko - šolska mladina danes, dne 10. aprila 1921 ob 16. uri v dvorani Gospodarskega društva na Kontovelju s sledečim vsporedom: 1. Iv. Kiferlc: :;Rija - raja«, dvo-glasni mešani zbor. 2. M. Gregorič: »Snegulj-čica igrica v 2 dejanjih. 3. O. Župančič: ^Pripovedka o nosku*, šaljiv prizorček. 4. J. MIhelčič: Ver,ček narodnih pesmi«, troglasni mešani zbor, 5. M. Gregorič: ^Čista vest«, igrica v 1 dejanju s petjem. 6. c " " aRajanje«, — rajalni nastop deklic s petjem. — Namen: Izpopolnitev mladinske šolske knjižnice. — Stariši in prijatelji mladine omogočite z rado-voljnimi prispevki dosego lepega namena! — Proseš!-:o - Kontoveljsko učiteljstvo. 82 fivfj&StftM lavilasiia Ponesreči se ^""'tstrelil v samokresom na predvečer poro<^\ Včeraj zjutraj okoli 7. ure se je odpravljal 33Jetni delavec Albert Man-zoni, stanujoč v Škorklji št. 408, na delo v ladjedelnico pri Lloydu. Manzoni je imel pri sebi samokres. Ni naredil par korakov od hiše, ko se nenadoma sproži samokres. Zgrudil se je na tla, kajti kroglja ga je zadela v trebuh. Na nfetfovo vpitje je prifaHelo već sosedov, ki so ga nesli na posteljo. Zdravnik rešilne postaje ni mogel drugega ugotovili nego smrt. Žalostno pri tem pa je zlasti, da se je hotel Manzoni danes poročiti. Slabo mu je pritto. Ko je šel včeraj zjutraj 40Ietni Viktor Gmeeubaek, stanujoč v ulici Zovenzoni št. 5, po isti ulici proti domu, mu je prišlo slabo. Zgrudil se je na tla ter obležal kot mrtev. Na lice mesta je bil pozvan zdravnik rešilne postaje, ki je dal možu prvo pomoč. Zdravnik je ugotovil, da je dobil med padcem rano na glavi, vsled katere bo moral ostati v postelji 15 dni. Nerodni kolesar je podrl včeraj v ulici Laz-zaretto Vecchio Valerijo Padovanovo, stanu-jočo v ulici dell'Annunziata št. 6. Kolesar jo je popihal. Padovanova je Šla na rešilno postajo, kjer ji je dal zdravnik prvo pomoč. Angela. ISlctna Angela Pinčijut je bila u-službena pri posestniku Andreju Zeronat v Sv. Petru na Krasu št. 469 kot služkinja. Ko je nastopila Angela službo, je bila pošteno dekle. Zato je imel Andrej v njo mnogo zaupanja. Angela se je pa kmalu obrnila na — slabo. Pred nedavnim časom si je dobila »ljubčka«, s katerim se je sklenila poročiti. Ker sta pa bila ljubček in ljubica oba revna, je kradla ona perilo za balo pri posestniku. Toda ne dolgo, kajti zasačili so jo, ravno ko je uvrstila nekaj čednih gat s špicami v svojo balo. Sram je bilo Angelo, ko so jo peljali orožniki po vasi in ko so kričali vaški fantalini za nju: -Angela, kdaj se pa boš poročila?« , ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA r TRSTU OHcs loma viml ol. lazziaL — lastna palača. Delniška glavnic« fn rezcrvntzaklad K C. S». Mi,Fortuna« pri sv, Jakobu, ul. Industria 8. Vabi se k obilni udeležbi, 586 ZA NARODNI OBRAMBNI SKLAD Darovali so v Trst« gA: Dvojica 1000 L, Dal-maticus 1000 L, I. pl. N. 130 L, J. Kontovel-čan 50 L, Ema Bartel 100 L, Iv. Umek 50 L, Pozabljena stranka 1000 L, Za prodane zaboje 20 L, Naša domovina 20 L. Na Konioveln nabrali 103 L. V Podgradu nabrali občani 1000 L!! Iz Trnovega in Bistrice IH. izkaz: V poravnavo radi klofute 200 L, Podgrajčanka 225 L, Likvidirani odbor 33 L. Ob pečenju janca mej Bistričani in Trnovci 305 L, Da bo okroglo dodal g. Z. 12 L. Iz Postojne: V počeščenje spomina gospe Albine Kraigher poslal V. V. 50 L. Volk iz-kupil za Žirovnikove »Nar. pesmi« 40 L. Po-stojnčani dopeslali z željo, da se v vsaki družbi pridno nabira za N. O. S. 60 L. Mej bratenjem Vel. OtoČanov in Postojnčanov nabrali pri otoški jami 153 L. V Sežani zložila ITrenovska banda 10 L. Iz Goriške; 1. Na ženitovanju g. Feršiča iz Šempasa darovali svatje 46 L. 2. Na ženitovanju Rožič in Štef. Marinčič 133 L. 3. Nabrano v gostilni pri Justu v Biljah po g. F. 324 L. 4. Dol, Braniča po g. učitelju B. 130 L. 5. Na pustni veselici v Desklah 7. II. 1921. 101 L. 6. Vesela družba v Gor. Desklah v gostilni pri Medveščku 37 L. 7. Mladeniči v Vedrijr.nu nabrali v gostilni Jos. Zorzut 135 L. 8. V Medani in Biljani nabrali brez blokov L 618 50. 9. Lovci na Vrbpolju 42 L. 10. M. K. ker se ni mogel udeležiti pogreba Marice Kočir 10 L. Nadalje se je nabralo v razdejani Goriški: — V Solkanu L 927(!1). V Kojskem 50 L, v Št. Petru 95 L, na Vogerskem 384 L, v Kanalu L 805(1!J, v Vedrijanu L 200(!!). — Dodali so še Anton Kodrič v Brju pri Ri-hemberku 10 L. Nekdo iz Brd 1 L. Martin Lo-kavčan v Gorici 20 L, Kemperle Leopold 10 L, Roje Peter iz Cerkna 1 L. Skupni znesek z današnjim Izkazom vred Lir. 30.518. POSTELJA za dve osebi, z vzmetjo, nova, moderna, predvojno delo, se proda. Via Solitario št. 2, I. 478 KREPAK TRGOVSKI POMOČNIK se sprejme v trgovino mešanega blatfa. Zahteva se primerna šolska izobrazba. Nastop s 1. majem. Lud. Ditrich & Co., Postojna. 583 SVEŽE MASLO kupim vsako množino po tržnih cenah. Via Rossetti 37, Eliza Bassi. 582 OSI za vozove in vzmeti prodam. Mihevčič, Via S. Francesco 10. 587 POZOR! Srebrne krone po aajvtijnt cenah plač rj« edini grosist BeielH Vilo, via Madoimma 10, I. JM KUHINJSKO in sobno pohištvo prodaja miznt Via Torquato Tasso, vogal Via Udine 28. Izvršuje vsa v te stroko spadajoča dela in poprave. 33 LEKARNA IN KEMIČNI LABORATORIJ V SEŽANI, Ribje olje prve vrste, kemično preizkušeno. — Sirup R. za Šibke in malokrvne otroke. — Kroglice B. za malokrvne ženske, — Svedsks kapljico, — Mazilo za garje, (specijaliteta). — Praška mast. — Tinktura ir obliž za kurja očtsa. — Fluid za živino. — Sestavljen mlečnokisli Kreosotov sirup, pripravljen po posebnem receptu, preizkušeno zdravilo za pljučne bolezni in katar dihala. — Vsakovrstna zdravila in specijaliteta za ljudi in živino vedno v zalogi. — Poštne pošiljatve. 466 KNJIGOVODJA zmožen slovenskega, nemškega in italijanskega jezika .dče službe. Ponudbe pod ^Agilen* na upravništvo, (476) KUPUJEJO se čiste bele in barvane cunje od 1-4, ter lana. Solitario 1. 531 SOBNO SLIKARSKI in pleskarski pomočnik se sprejme v trajno delo. Miro Vičič, Postojna. 545 HISA z vinogradom in precej obdelanega zemljišča, se proda. Scala Santa 314. 554 PRODAJALKA, starejša, spretna, dobro »z-vežbana v manufakturni stroki in učenka poštenih starišev s primerno šolsko izobrazbo se sprejmeta pri Vinko Sket, manufakturna trgovina v II. Bistrici. 555 DOLGL MIZE za deželo, 35 komadov, in 41 stolov, vse v dobrem stanju, prodam po u-godni ceni en bloc ali pa posamezne kose. Virgil Bajt, sodar, Via di Campo Marzio št. 14. 556 PRODA SE v Senožečah veliko posestvo, pripravno za trgovino in poljedelstvo, obstoječe iz več poslopij, travnikov, njiv in gozdov. Natančnejša pojasnila daje Ivan Može, pošta Senožeče. 581 KOLESA »Puch Apoto Bianchi« prodaja A 600 L trgovina dvokoles in šivalnih strojev na Opčinah. 551 NAZNANJAM cenj. občinstvu, da sem prevzel gostilno »Lavoratore« v ulici Settefontane št. 1. Točijo se prvovrstna istrska in vipavska vina. Za obilen obisk se priporoča udani Alojzij Vouk. 580 BREJO KOZO prodam. Villa Dreher, Bochetto. 578 ČEVLJARSKI VAJENEC se išče. Ulica Areala št. 8. 579 FOTOGRAF ANTON JERKIC, TRST, ulica Roma (poštna ulica) 24, Gorica« Corco Verdi (vrtna ulica] št. 36 priporoča 8e svojim sorofakom. (35 KROJAčNJCA Avgust Stular, ul. S. Francesco D'Assisi St. 34. III. nad. j« edina dobro znana krojačnica v Trstu. 23 Vesti Iz Goriške Porotna iisia bo sestavljena v Gorici in sicer bodo prišli, kot se sliši, v poštev sami Italijani, češ da naše ljudstvo ni izobraženo. Če pomislimo, da tudi izmed Italijanov ne izbirajo juristov, se moramo samo čuditi taki izjavi; zakaj znano je že vsakemu, da je naše ljudstvo zelo inteligentno in ima nekaj, kar ga predvsem odlikuje, namreč srčno kulturo. Ne verjamemo sicer, da se bo to zgodilo, a če se zg£>di, bi bil to grd udarec v obraz našega ljudstva. Na ta način bi naše ljudstvo ne imelo svojih zastopnikov na tako važnem mestu, kakor je porotno sodišče, dasi tvorijo Slovenci v deželi večino prebivalstva. Iz Ijcbezni se je hotela zastrupiti neka Marija Zdravlje iz Pule v finančni kasarni v Bovcu in sicer dne I. aprila. Po poklicu je bila lahkeživka. Vendar so jo še pravočasno rešili finančni stražniki. Br-je je hotela umreti v bližini svojih srčnih idealov. Ljudje mislijo, da bi bilo dobro, Če bi se orožniki malo pobrigali za to, da se pravočasno spravijo v kraj taka bitja, ki nimajo nobenega pravega dela m samo z ljubeznijo preganjajo čas, poleg tega pa kradejo srečo sebi in drugim. Prodajalne se bodo odslej odpirale v Gorici zjutraj ob pol osmih, a zapirale se bodo" ob 19. uri, to sc pravi ob 7. uri zvečer. Opoldne bodo prodajalne zaprte dve uri in sicer do dveh in pol. NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da sem poleg delavnice odprla tudi salon za izgotovljeno zimske obleke in letne plašče ter raznovrstne obleke. Priporočam se za obilen obisk, A. Mer-molja Rieger, ulica Commerciale 3. 386 ZLATO in srebrne krono plačani več kot drugi kupci. Albert Povb, urar, Mazzini 46 (v bližini drvenega trga). 25 KONOPLJO, solnčnice in bučne peške prodaja v vsaki množini Sever & Komp. V. N. Machiavelli št. 13. 5o0 OTROŠKI voziček se proda v via del Don;*-tello 529, III., vrata 16. 56d VREČA Z RAZLIČNIM BLAGOM v vrednosti L 700'— se je izgubila od Postojne do Trsta. Prosi se poštenega najditelja, da jo vrne proti primerni nagradi Vekjet Frančiški, Sv, M. Magd. zg. 744, Montebcllo inf. (507 HARMONIJ ali pa stare orgije za cerkev kupi kuratni urad na Ustju, p. Ajdovščina. (S69 NJIVA s trtami in sadnim drevjem, zemljišča, kamnolom, 4000 ma, nad proseško cesto v Barkovljah, radi odhoda na prodaj. Pojasnila v Barkovljah, Šalita Contovcllo 776. 543 Podpisani naznanjam, dn sem na novo odor! MIROOILHICO U HflgfŠi 291 (na trgu) ter da imam veliko zalogo oljnatih barv, larv v prahu, čopiče v, barvnega oIJe cementa, žvepla, pralnega mila n sode, oetove kisline, mineralne vcde,toalttnili potrebščin itd. Priporočam se R Ferlnga, lastnik ŽGANJARNO v ulici Mcdia št 22, kjer se dobi vsakovrstno pristno žganje ic razni likerji po zmernih cenah, priporoča lastnica Marija Szolik. ŽGANJE na drebno in debelo, posebno pristen slivovec, dobite v iganjarni, ulica Trento 18. Fran Szolik, lastnik. 33 ŠTEDILNIKE za. vzidanje, vsake velikosti, sciidno domače delo. Izdeluje in po dogovoru tudi po-etavlja. Izdelovalniea Štedilnikov, JCranJec Lu-dovik, Trnovo pri U. Bistrici. 381 POUK: Angleškega, francoskega, italijanskega, jugoslovenskega, nemškega jezika, slovnica, konverzacija, korespondenca, stenografija; trimesečni tečaji za odrastle; posebni tečaji in ponavljanje za deco. Prestavljanje. Via Boccaccio 3, vrata 14. 45t BKiNJEvEC jamčeno naraven, v poljubni množini, se dobi po zmerni ceni pri Fr. De-kleva. Slavina p. Prestranek. 34 psr* voz za prevažanje vina z zavoro spredaj 520 kg težak, popolnoma nov se proda. Cena po dogovoru. — Kogovšek Ivan, kovač, Trata štev. 12, p. Št. Vid nad Ljubljano. 29c* prodaje. 281 Prihodnjo soboto 16. aprila, ob 9. uri se bo prodajalo naivnim ponudnikom v Sins-dolski gosli nI (ob državni cesfi na Gnbrku) od nekdanjega Možetovcga po e va v Dolenji vasi nad Divačo nekaj gozdov, iijiv, travnikov, 2 sadna vrta, ca 1400 m - velik bajer za dobivsnje ledu z ledenico. Gozdi so radt gioboVe črne emlje In mno" zine lesa posebno ugodne za napravo o; lja-Natanćneja pojasnila v pisarni Dr. M' Pretnerja v Trstu, ul. Machiavelli 15, I, S S 1» S 7B&ZS8 S B B C S8CS?* rili obsojenci zaprti, so izobesili rude* čo za^tivvo. \a bolj vzvišenem prostoru ob ccmi v Spodnjo Idrijo onkraj Idrijce, k'!xlcr so navadno hodili po svojem ne* častnem opravilu, so postavili vislicc. V petek, 26. novembra 1449, se jc obsojen* ceni na grajskem dvorišču zjutraj ob 6. ur; še enkrat prebrala obsotlba. Nato so vsakega v posebnem vozu v sprem» >tyi! večjega oddelka idrijske rudarske milice peljali k vešalom. Goriški krvnik je vse izvršil. Po končane m žalostnem oprav rlu sc je na grajskem dvorišču zbranim še enkrat opisal žalosten do» ^odek ter svarili dlje pred tatvino, ki ima. že na zemlji take posledice, a tež* ki odgovor in kazen že na onem svetu. . IJ ki ii.f i iti bilo rJvu^ip.nih in. 0 drucf Jb na 10, 6 ali manj let, in sicer za javna sramotilna dela v Idriji, 11 je bilo opro» ščenih, nekaj so jih pa iz Idrije i'zgnali. Rudniško vodstvo se je zoper to ob-tož* bo pritožilo. Reklo jc, da nc kaze, da bi tatovi s poštenimi rudarji skupaj delali; vrhu tega je potrebna za te ljudi še po* sebna straža, kar pa stane di oni ravnokar obsojeni Ambrožič je bil L 1961. radi kupčije s srebrom obso* jen na 5 let, katerih je vsled pritožbe rudniškega vodstva ni prestal v Idriji, temveč v karlovški trdnjavi. Kamora je pritožbi ugodila. V letih 1783*84 je bilo 52 ljudi rad* tatvine v zaporu. Nastale so pa med nji* mi takozvane in nevarne bolezni, da so imeli zdravniki in stražniki veliko opra> vila. 16. julija 1801 se toži, da je toliko be* račev v Idriji iz okolice, da ljudje nc morejo vee dajati milodarov vpušico za domače reveže. Sodniku se naroča, take sumljive ljudi takoj odstraniti iz mesta. Oni kar silijo v ,sobe in ec ni nobenega doma, pokradejo kar jim pride pred ocl. Dva policaja imamo, zakaj ne pazijo na tuje obraze! I - to- da na vseh vernih duš dan dohajajo kar cele procesije tuj* cev, celo premožnih, iz okolice, ki silno nadlegjujejo Idrijčane. Domačini radi njih nadležnosti veliko trpe. Policaja na) jim odvzameta nebrane milodare ter jih neseta v župnjišče, da se razdelijo med domače reveže. Oni pa naj se iztirajo iz mesta ter naj se jim zabiča, da bodo telesno kaznovani, in sicer po »obilnosti svojega telesa«-, ako se še vrnejo po ta^ kem poslu. Ob eneme se zaukaže, naj se ljudem, ki so drugod opešali, ne dovoli da se v Idriji naselijo. Kjer so svoje moči' izra* bili, tam naj ostanejo tudi v starosti in onemoglosti. Idrijčan jc premehkega sr» ca, zato silijo le v Idrijo, da bi složno živeli, pa so lc na škodo in veliko breme domačinom. 8. marca 1803. se pritožujejo, da nosijo iz Spodnje Idrije, iz Veharšc in drugih krajev sumljive osebe vino v »lempah« na škorito?iiic nrerl* stojnik Aimon idrijskemu župniku ba* ronu Ravberju čez tatvine. 22. decem> bra 1810. piše: »Ni ga dneva, da ne bi razni pazniki poročali o tatvinah pri radniku. Kradejo se les, železo in druge koristne snovi, ki ljudem ne prinesejo posebnega dobička; rudniku pa povzro* čajo te tatvine veliko škodo. Kako mo» rejo ti ljudje pohajati božjo službo in cerkev ter tam prositi Boga odpuščanja, ko so sami tako brezsrčni. Vaša dolž* nos t je, g. župnik, poučiti ljudi, da je tako ravnanje velika krivica. Kako morete dati takim ljudem pri spovedi' od* vezo, če nc kažejo nič kesanja, ne ob* ljubijo poboljšanja in ne povrnejo ško* de? Vi jim morate dokazati, da je njih početje velik zločin, kiJ se tu ostro ka* znuje; a naj tudi na tem svetu ostanejo brez kazni, bodo pa enkrat pred Vsega* vednim dajali odgovor. Povejte to tudi Vašima kapelanoma. Hočem se v cerkvi osebno prepričati, kako Vi in Vaši du* hovni sobratje raz lečo poučujete božje postave o brezbožnosti takih dejanj. Če ljudje tako delajo naravnost zanemar* jajo božje postave in zaničujejo naše naredbe.« V francoščini se prav lepo či* ta, ko stopnjevaje štirikrat kliče: »C' est a Voiis mnnsifnr r.urrc« — V a da dolž* nost je, gospod župnik, to in to storiti. L. 1H4>*. se poroča, da se tatvine xive> ga srebra prenehale. Idrijski delavec jc zelo pobožen in pošten. Ako še katere*-ga skušnjava premoti, da kaj ukrade, se skesa ter prinese ukradeno nazaj. N\u vodno postavi grešno breme pred vra» ta žgalniške ali na kak drug primeren kraj. Če je srebro že prodal, povrne skupilo v spovednici. 18. novembra 1853. je sedelo nekaj mož v gostilni Frančeškovi, po domače pri Pepctu Terbcu v Štur j ah pri Ajdov* ščini. Pogovarjali so se o kupčiji z idrij* skim srebrom. Neki Bezjak je baje rekel: vrag vzemi sedanjo kupčijo! Od* kar so Vončino, lirovata in Petriča pri tatvini zasačili, jc težje prislužiti 100 gld. kakor prej tisočak. Ah. to so bili čaši! Zakaj" so se vendar vdali? Sedaj pa v Idriji tako pazijo, da je prav ne* varao nadaljevati ta posel. Tisočakov si sicer nobeden ne bo zaslužil, a prej i o ena sama pot nesla 100 gld ali še več. — Ta pogovor je nekdo izdal in takoj so poslali rz Idrije v Šturje žgalniškega eu* vaja Ivana Uršiča, da na licu mesta stvar preišče. Kaj je opravil, listina nc pove. (Daiie prihod Stran IV. »EDINOST« V Trstu, dne 10. aprilu 1921. Voioe obnovitve. Pred kratkim se je bil po-| obleganje nadaljevalo do polnoči, ko je dodal dr. Pcttarin v Rim, kjer je posredoval gle- !de vojnih obnovitev. Baje so dovoljene za naSo deželo večje svote v ta namen. Kakor govorijo. 60 miljonov za vzpostavitev hiš ter 40 miljonov za obnovitev zemljiSč in za premičnine. — Čas je, da se zganemo nekoliko hitre}:? ludi pri obnovljanju naših okoliških vasi, ki so neznansko trpele vsled vojne. Kar se je do danes storilo, je pa malo več kot kapljica v morje. In še to so napravili ljudje skoraj vse sami. Zdaj se pa bliža poletje in ljudje rao rajo na delo. Ko pride zopet zima, se je bati, da bodo na istem kot so danes, če se oblastvo. ne zganejo in znatneje ne pomagajo. Pačenjc imen v šoli. Pogosto slišimo, da pu čijo imena tudi onim učencem goriške ljudske šole, ki pohajajo slovenske razrede. V tem oziru smo izvedeli z merodajne strani, da temu ni krivo učiteljstvo v toliki meri kot stariši, ki so pustili, da so se otroci napačno vpisali Že na magistratu in vsled tega potem tudi > šoli. Ce je pa kdo videl, da je v šolskem spričevalu, ki je seveda italijansko, pisano otrokovo ime napačno, in se je šel radi tega pritožit, se je otrokovo ime zapisalo na zahtevo tako, kakor je kdo hotel. To moramo priznati. Evo, goriški stariši, tu vam je dana prilika, da zabranite pačenje imen s tem, da opozorite dotičnega učitelja na to. če bomo pustili vedno vse v nemar, nastane nevarnost, da ne bomo spoznali več svojih lastnih imen. Sploh le dolžnost vsakega, da pazi vedno in povsod, kako pišejo njegovo ime. Ime je del človeka, lep kos njegove časti visi na imenu. Naša ira« na so naša celokupna narodna last, so tisti markantni z~ak vsakega plemena, ki ga niti poturicam ni mogoče zatajiti. Izdajalec je, kdoi proda svoje ime. To bi si moral vsak izmed nas zapomniti. Dopis iz Prvačine. Ko so bili odšli Sokoli iz našega > Sokolskega doma in se je 1 alija u-maknila iz svojega hrama, so gledala slepa okna v svet: bali smo se, da ostane naš »Doni« zapuščen. Toda lani so prišli naši pevci iz Trsta. Igrali smo >-Domna«. Letos pa je prifrčala na naš oder »Španska muha . Petje trospeva ie bilo lepo, samo nekoliko zadrege so kazala dekleta. — Med igralci so kazali nekateri težke kretnje. Povsem domače se jc vedel na pdru mladi Zajec. Mladi odvetnik je razvijal tekom igre prijetno živahnost. Ženske so igrale prav dobro. Vsakdo izmed igralcev je razumel bistvo svoje vloge. Naše malo gledališče je naša univerza. Opaziti je resnično napredovanje. Naši ljudje ljubijo dramo. Morda bi bilo boljše, da se ne spravijajo na oder dolgovezne igre niti tragična dela, ker zahtevajo veliko literarno šolanje in ne prodrejo do srca. Ljudstvo jih na splošno ne razume. Le tako po začrtani poti do lepega ciljat Iz NabreŽine. Dramatični odsek Javne ljudske knjižnice v Nabrežini ponovi v nedeljo. dne 10. aprila t. i.* v dvorani g. F. Grudna v Nabrežini i8ramo v treh dejanjih f-V niža vi«. — Začetek točno ob 19. url Vesti Iz Istre Krniški dogodki. (Dopis iz Pule). Te dni je bilo v naših krajih veliko razburjenje, morda več nego ga je bilo treba, radi takozvane \'S -je kmetov na Vodnjanščini. Tudi v »Edinosti smo že čitali nekaj vesti o teh žalostnih dogodkih, ki so dali vsem laškim listom egodn priliko, da so z lažmi in pretiravanji oosuli naše ubogo istrsko ljudstvo. Naj vam poročam, kar smo tu mogli resničnega zve deti. Da so kakor drugje tudi v južni Istri po stali fašisti grozna nadloga, to je najžalostnejše dejstvo! — rfaše ljudstvo jih primerja s Tur ki! Posebno vodnjanski fašisti so na slabem glasu, odkar so izvršili po okolici več napadov na neljube jim osebe. Tako je pridrvelo 3. marca ponoči prvikrat 26 vodnjanskih oboroženih fašistov na avtomobilu v Krnico in kratkoraalo vdrlo v hiše uglednejših vaščanov t namenom, da jih odpeljejo in izženejo. Z revolverji in bombami v roki so preiskali vse faožne prostore, a na srečo niso našli nobeno svojih žrt-.v doma. Tudi takrat so zasledovali vseučiliščnika Antona Ciligo, mu prebrskali pohištvo in streljali za nekim bežečim sosedom. Dali so tedaj njemu in drugim dnevni rok, du se jim sam izroči ali pa za vselej odide z doma! Ta nape d, ki se je izvršil pred »esecem, sicer ni imel hujSih posledic, a je strašno vznemiril to nesrečno ljudstvo, ko ai našlo nikake zaščite niti od strani orož-aištva, h kateremu so se nekateri zatekli. > Non possiamo fare nulla« — je bil kratki odgovor poveljnika postaje, dasi je bilo več ljudi zasramovanih, ogroženih in pretepenih. Um-Ijivo je tedaj za vsakogar, da se ljudstvo v fevojem obupu spozabi in seže po samopomoči. In te dr.i je prišlo res do groznega izbruha, ko so se zopet vodnjanski fašisti minulega ponedeljka podali v Krniško okolico. To pot so prišli zopet z očitnim namenom, da odvedejo hrvatskega dijaka Ciligo. Zvedeli so namreč, da je bil Ciliga pozvan v ponedeljek na sodnijo v Vodnjan in odpeljalo se je njemu nasproti 14 fašistov. Prišli so na velikem vozu z dvema konjema in ga čakali na potu. Ustavili so kmete in vpraševali po visokošolcu. Ko ga le ni bilo mogoče najii po poteh, ki vodijo v Vodnjan, so se ustavili slednjič popoludne na Križišču na Prošti ni v krčmi, kjer so se kmalu sprli z domačini, ki jim niso hoteli odgovarjati in se iso hoteli dati preiskati. Ko je pa prepir postal hujši, so pritekli iz bližnjih vasi kmetje. Ne spela nakrat po kopnem in po morju nova r vojaška pomoč. S tem se je pa položaj namah spremenil in kmetje so kmalu spoznali svojo nepremišljenost ter pobegli. Ali -rešeni fašisti so drveli takoj za njimi do bližnjih vodij na Proštini in Še predno je zasvetila jutranja zora, gorelo je v Segotičih, Cvekih in Mutvoranu. A žal, tudi mej potoma so kmetje streljali iz zasede na dohajajoče vojaštvo, tako da je bilo še v torek celi dan slišati streljanje daleč na okrog. Ali čim je vojaštvo zasedlo posamezne vasi križišča in prehode, bil je kmetom onemogočen vsak nadaljni odpor in morali so se predati kar trumoma v kolikor niso po noči drugam pobegli. Doslej ni znano še, koliko je mrtvih in težko ranjenih; vsak čas pa dovajajo vklenjene osumljence v vod-njanske in puljske -zapore. — Pogorelo je v celem okoli 25 htš; popolnoma je zgorela le vasica Segotići, kjer je dijak Ciliga doma, ▼ ostalih vaseh so zažgali le posamezne hiše, od katerih so nekatere zgorele do tal. To je grozna nesreča za tukajšnje ljudstvo. Vr5e se sedaj preiskave in poizvedbe, do u-gotovijo glavne krivce, katerih pa morda ne vdobe; gotovo je pa, da mora sedaj neznansko trpeti v teh nesrečnih krajih marsikdo, ki je nedolžen. Ix Doline. Društvo^ Vodnik- in »Marijina družbam, sta priredili na belo nedeljo domačo zabavo v dvorani g. Pangerca. Na sporedu so bili trije moški zbori, tridejanska igra dr. Kreka > Tri sestre'-, prizor iz planinskega življenja Silvina Sardenka »Placšarica« in kratek govor, v katerem je govornik, domači g. župnik, orisal pomen družine na kmetih za bodočnost naroda. Vse točke sporeda so se izvršile kar najbolje. Igra »Tri sestre« je žela splošno pohvalo; kritika velja samo >Orlu«, ki je bil pretih, tako, da se je v nekaterih prizorih le težko razumeli Antonu, ki je bil pre-pohleven in prekrotek, ko je čul tako krivična in neutemeljena očitanja svoji ženi; v prvem v Socerbu v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku. Vesti iz Notranjske Idrija. 2e zopet je zamahnila kruta smrt s svojo neusmiljeno roko v sokolsko vrsto in pobrala enega najboljših, delavnega in požrtvovalnega brat« Frana Deželo. Prvo pomladansko solnee fe sipalo svoje življenjapolne žarke na nas, klicalo je nas in celo naravo k novemu življenju, ko smo izgubili dragega nam brata. Njega, ki je toliko ljubil mlado življenje, Njega, ki nam je hotel dati večno pomlad, ni več med nami. Neizprosna, brezsrčna doslednost si je to pot izbrala za plen mlado, še toliko obetajoče življenje. — Naš dobri in vrli Fran se je od nas poslovil za vedno.. Ob odprtem njegovem grobu plače njegova mati in ostala rodbina, z njimi pa si brišemo trpke solze tudi mi krvni brati in sestre, ki nam je bil brat Fran duševni in sokolski brat. — Poslavljamo se od mnogoletnega marljivega odbornika, ki si je stekel toliko zaslug za našega Sokola in ostala društva. Ne bomo naštevali podrobnosti, vsi smo ga dobro poznali. Udeleževal se je redno telovadbe in bil duša in gonilna sila pri pevskem zboru bralnega društva. — Že v zgodnji mladosti je kazal dve duševnis meri: narodno in umetniško. V smislu prve je deloval pri narodnih društvih, v smislu druge je živel za pevsko in godbeno umetnost. Društvom in umetnosti je posvečal vse svoji moči do vojne, ko je bil vpoklican začetkom leta 1915. v vojakom. Na ruskem bojišču je bil ranjen na nogi. Rana nt bila smrtna, a uničili so njegovo nadebudno življenje nemški zdravniki, ki so se zanimali za vse drugo prej kakor za ranjence. 7. večkratnimi operacijami so oslabili njegovo telo v toliko, da se ga je slednjič prijela sušica. — Iz venca njegovih sokolskih vrlin omenjamo samo eno: Za svoje trudapolno in požrtvovalno delo ni iskal — v soglasju z načeli t ......... ..... ^ velikega ustanovitelja Sokolstva — niti do- pa Igral ^dobroTSvojo viogo*je"dobro pogodil b.ička »»ti slave. — Velike 3o bile Njegove za dejanju pa je bil ob ločitvi premrzel. Sicer je ►bi tudi France; zdi se samo, da bi bil moral z večjo strogostjo nastopati proti trmoglavosti svoje žene. Ana in Spela sta se vživeli v svojo sluge za našega Sokola in s tem za sokolsko stvar v obče. Zato nam ostaneš, dragi Fran, vedno svetel uzor pravega sokolskega delav- rlh zlasti pomefc gibanja pljuč, oziroma prsnega koša. Sploh je delo pisano poljudno, z velikim ozirom na zdravstvene potrebe in bo v velik prid vsakomur, ki se s telovadbo peča. Gospodarstvo Žveplo superventilirano po L 140, galica po L 340 na debelo se razdeljuje pri Tržaški kmetijski družbi, Via Fabio Filzi 10. Maksimalne cene papirju za časopise RIM, 6. Minister za industrijo je s svojim današnjim odlokom določil maksimalno ceno papirja za časopise v svitkih na 260 lir in v listih na 265 lir. Ta cena velja za tekoči mesec april. Češkoslovaške trgovske pogodbe PRAGA, 8. Češkoslovaško - romunska trgovska pogodba se bo v najkrajšem Času podpisala. Podpisala se bo v Bukarešta. kamor odpotuje bržkone češkoslovaški minister za trgovino Hotovec. — Pogajanja s Poljsko se bodo najbrže odgodila, ker se smatra za potrebno, rešiti prej Še nekatera nujnejša vprašanja. — Avstrijski delegati se pričakujejo danes v Pragi, kjer se bodo nadaljevala češkoslovaško - avstrijska trgovska pogajanja, ki so se pričela pred veliko nočjo. U « V|V MVUVf 4 M. * * V* tal W J VM OV V 1 Vli « OVk/fV . j t . ■ vlogo in jo dobro pogodili. Majdin nastop bi fa- V naših srcih ti ohranimo, dragi r ran, tra- bil brezhiben, ako bi je ne bil posilil smeh v drugein dejanju, ko jo je Anton spodil iz sobe. Jera bi morala biti navzlic svojemu 20letnemu službovanju bolj živahna in gibčna dekla. Nastop »Planšarice* ni kazal onega razposajenega veselja, ki se ga človek navžije v gorskem svetu in zato tudi njen smeh ni prihajal iz srca. — Če se upošteva dejstvo, da so morali igralci in igralke po svojem napornem dnevnem delu žrtvovati pozne večerne ure za vaje, se jim mora priznati popolna pohvala. Pohvalno treba omeniti tudi pevski zbor pod vodstvom g. Pangerca; naj le še večkrat nastopi in budi zaspane Dolince. V ponedeljek se je veselica z istim sporedom ponovila in 3icer 5e z boljšim uspehom. — Graje vredno pa je bilo žalibog obnašanje nekaterih gledalcev. Ni zadosti, da se nahajajo med domačini neki elementi, kateri nimajo pojma o tem, kaj je lepo; prišli so Še iz sosednjih vasi ljudje, katerih vedenje je bilo naravnost žaljivo in izzivalno. Neka skupina fantov je na dvorišču med igro nalašč pela, da je na ta način motila Erireditev in dražila igralce oziroma gledalce, [vala lepa za tak poset! Boljše bi bilo, če bi v takih slučajih raje doma ostali. Nekateri so se norčevali, češ: kaj, ko ni ne godcev ne plesa, seveda *norcis niso zadovoljni če se ne vrtijo — saj drugega ne znajo. Toda pošteni in zavedni ljudje so spoznali, da se lahko tudi brez plesa prirejajo vesele in lepe zabave. Le tako naprej, igralci! Dajte nam mnogo veselega in zdravega humorja, saj s tem v prvi vrsti koristite sebi, potem društvu in kar jc naj-glavneje — narodu! Da bode pa vsem ustreženo, naj nam prihodnjič tudi tamburaši med posameznimi točkami kaj zagodejo! Torej v najkrajšem času na veselo svidenje! Gledalec. Dolina. Bela nedelja je bila letos res dan nesreč. Listi so poročali o ubojsivu v Žavljah, ki se je izvršil menda kar na dveh krajih. Nekaj sličnega se je dogodilo tudi v Socerbu, kjer sta se dva brata ranila. Jožef in Rudolf Bolčič sta se bila sprla zaradi premoženja. 2e v nedeljo podnevi se je nekaj kuhalo med njima, zvečer v gostilni pa je sovraštvo izbruhnilo na dan. Beseda je dala besedo, kar potegne Jož« oster nož in ga zabode bratu Rudolfu v trebuh. Ta je pa razbil par steklenic na glavi svojega brata in ga tudi močno ranil. Nato se je Jože šel javit na orožniško postajo v Dolino, kjer so ga za silo obvezali in ga potem peljal v Koper v zapor. K Rudolfu pa so poklicali zdravnika rešilne postaje, ki ga je dal z avtomobilom prepeljati v bolnišnico. Pohvalno treba omeniti zdravnika, ki je takoj prihitel na Uce mesta. Se prej bi bil lahko prišel, če bi ne bile potrgane telefonske žice orožniške postaje. Ljudje imajo to grdo raz vado, da režejo žice in si sami škodijo.... To so posledice pijančevanja, ker moSki ne znajo ob nedeljah drugega nego posedati po krčmah kvartati in se prepirati. Prokleti alkohol. — Fašisti so pokazali svojo omiko v nedeljo v Socerbu. Prihrumelo je kakih 70 fantalinov in kratkokrilih deklin iz Botača čez Kras v so-cerbsko Sv. Jamo, kjer so se neglede na sve tost kraja prav pobalinsko obnašali. Skakali so okolu oltarja, kakor da hočejo vse razbiti, sreljali so z revolverji in zahtevali od stare mežnarice, naj jim prepusti ključ, da se bodo jen spomin hvaležnosti. Spomin na Tvoje delo najlepše proslavimo s sveto obljubo, da naša srca ne prenehajo nikdar goreti za one sokolske ideale, ki so vedno plamteli v Tvoji duši. — Kakor si bil Ti zvest brat našemu Sokolu, tako ostanemo tudi mi zvesti in hvaležni bratje Tvojemu spominu. živila oprovlzacIJsKe komisije za teden od 10. do 15. aprila 1921. Na odmerek: Testenine: 30 dkg po 2'80 Hr kg: Koruzna moka: 40 dkg po 120 lir kg; Riž: 50 dkg po 2*20 lir kg; Sladkor: 30 dkg po 750 kg; Posestniki ubožniških izkaznic imajo pravico satno do nakupa sladkorja. Razdeljevanje belega kruha AproVizacijski konsorcij naznanja oh? činstvu, da bo spričo tehničnih težkoč, na katere je opozarjal že v svojih prej* šnjih oznanilih, mogel v tednu od 10.— 16. a-prila dajati na razpolago bel kruh le do četrtine odmerka vsake posamez^ ne osebe. To se torej pravi, da bodo ti* str, ki imajo pravic-o do 1 kg kruha, smeli dobžti le V4 kg belega kruha, dočim do* bijo za ostale % navadni kruh. Kdor bo hotel, pa bo lahko vzel navaden kruh za ves odmerek, ki mu gre. Peki se bodo morali strogo ravnati po tem predpisu in bodo smeli napraviti le toliko belega kruha, kolikor znaša ena četrtina koli* čine, ki jo vsak dan speče j o. Za tiskovni sklad „Edinosti" Badišani darujejo pod geslom iz naroda za narod« 35 L, Marija Kavčič 5 L, S. R. 20 L, Grmek Terezija 10 L, Hreščak I. 10 L, Vinko 10 L. Kastavci nabrali na dan Velike noči 85 L. V veseli družbi nabrano 28 L. — (Darovali so: po 5 L: Pavlin Fran in Goproga, Rudež Iv., Ilijaš, N. N. in Banora Josip; L 2 godec in 1 L. Krog kamenite mize pri gorečem rokavu v zelenem vrtu v Sežani nabrano 15 L. Ob priliki krsta v družini Grgič v Sežani nabrano 55 L. — Darovali so: po 5 L: Grgić Fran, boter Rydval, Tončka Rydval, Kocjan Josipina. Kocjan Ivan, Grgič Ivanka, Grgič Emilija, Škri-njar Kari, N. N.; L 2 Grgič Alojzij in še vsi drugi 3 L. ^— Dosedaj nabranih L 40.484'35; v današnjem izkazu 278'—. Skupno L 40.762*35. MU ALARICO LANTSCHNER Lastnik UGO do VIS1NTINI Vral VI31 Roma 28 (bJizu Poste Telefon 198) Delavnica za popravljanje koles. Zaloga mot. koles in potrebščin. — Pnevmatiki za kolesa, 31 motorna kolesa In avtomobile. — Zastopstvo koles „STUCCHC — KOŽE USNJE ter vsi v čevljarsko obrt spadajoči predmeti ulico Udine 11.49 (27) (prej Belvedere) Priooroča se f. CINK DAROVI Za siroti Udovič je daroval g. N. N, iz Sežane 25 L. vsakovrstnega stavbnega materijala, lesa In drv za kurjavo FONDA & PAHOR Škedenj pri pokopališču. Priporočata se cenjenemu občinstvu, posebno 275 pa onemu iz bi žnje Istre. ■■■mu ■ 1111111 m 111 m mirni 11 ■■ od 10 L naprej samo v FoioMnem zauodu DAGUER8E Corso Vitiorlo Emonuele št. 39 ^JOSIP ST8I3CKEL Trvt, wopl Via Nuova-S. Caterina. Vel.ka izbtTii vsakovrstnega, bla^u za m'»*ko in Seoske. — Bi ago /.u suknje, žamot, balia.ntf s- ile, etainin ter raznih predmetov za okra.; oblek. Vse po znižanih konkurenčnih cenah. I Snoj za Jircsje ia vazaajs pravi PamfVJ uzarci Seldel & Neumann hi »Slnger1 Gast & Oasser „ . . , . Tvidka ustanovljen l. 1*73 teata« FRflHCESCo BEOKAR Poravnanja. Tr3t> ul OampaaiLe ltt m m II« 3*1 Velika zaloga In A. JUG tovarna pohištva — Trst — TVRDKA — ! DEB1ASI0 & DOMEKIS i Trst, u!. Coroneo 13, tel. 12-34 se priporoča ceni. gg. odjemalcem, trgovcem In gostilničarjem za ugoden nakup ČEŠKE STEKLENIHE Porcelan, lončevlna, cilindri, raznovrstne steklenice, kozarci za vino, pivo iu žganje, ?lpe, raznovrstne svetiljke in drugo kuhinjsko posodo, vse po konkurenčnih cenah. o3 1 Tovarna ulica sv. Martlri štev. 21 Zaloga ul. sv. Lucija 5 :n ul. dei Fabbri 10 II« «91 II« «11 Velika zaloga spalnih in leditnih sob, kuhinjskega pohištva kakor tudi drugih predmetov. Delo solidno. Cene zmerne. VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV dežnikov, belili in pisanih, žepnih robcev, možklh nogavic itd. BIcck London - Giuseppe Camblech! Trst, Corso V. E. III. 5t. 24 kateri so bili oboroženi. Začela se je prava zaprli notri iu plesali. Torej pravcato akru- bitka. Streljanje je privabilo še druge« tako —— 1—U l---2— ------- da so bili fašisti obkoljeni od velike množice. Ko so faSisti opazili, da imajo nekaj ranjenih in da razjarjena in grozeča množica Ie narašča, so zbežali na vozu. Pri tem so vzeli s seboj krčmarja Mačuko. a pustili 2 težko ranjena tovariša na cesti. Potegnili so se na-zaj v bližnjo Krnico, a razjarjeni kmetje so udarili za njimi do orožniške postaje. Tu se je začelo pravilno obleganje fašistov, ki še vedno niso hoteli izpustiti vjetega Mačuka. Z nočjo pa je grožeča množica le naraščala, dokler niso po posredovanju finančnega poveljnika izpustili Mačuko; ali kmetje le niso hoteli odnehati še in so tedaj zahtevali, da se im tudi oblegani fašisti predajo. Tako se je njenje sv. kraja. Mežnarica je bila vsa prepla šena; k sreči je prišel njen sin, ki jo je rešil iz mučnega položaja. A ko je ta očital kul-turonoscem njihovo grdo obnašanje, bi ga bili kmalu natepli. — Najbolje bi bilo, ako bi takim pobalinom zabranili vstop v Sv. Jamo; a kaj, ko vrata ne držijo in lahko tudi brez ključa vderejo notrL Opozarjamo zato podružnice Slov. planinskega društva v Trsiu, ki je baje lastnica jame, da poskrbi popravo vrat. Morda tudi ni vsem znano, da ima cerkev v jami vknjiženo pravico, da se ne sme rabiti sv. jama v druge namene nego edinole v bo-goslužne nameue. Obiskovalcem jame se priporoča mala knjižica, ki jo je spisal g. profesor dr, Tul in ki se laliko dobi pri mežnarici plača vedno par c»nt. več nego vsak drugi — kupec, edinole — Alojzij P ovh, trgovina Piazza Ga-ribaldl 6t. 3, tel. 3-29 (prej trg Barriera) (I& Književnost In umetnost Notb knjiga in sicer furlanske novele od Dolfa Zorzuta, bodo izšle v Gorici v Pater-nollijevi založbi. Pravijo, da so te novele nekaj dobretfa; na vsak način bo zanimivo, kako je pisatelj orisal to ljudstvo. Telovadba. Razlaga telovadne teorije In navodilo za telesne vale po Tyr5evem sestavu. Spisala dr. Lj. Pivko in Ad. Schaup. Izdala »Slov. Šolska Matica«. Maribor 1920. — Dr. Pivko in Ad. Schaup sta nam razložila teorijo Tyrševega telovadnega ustava, in sta mu dodala ta. dr. kratko »Zgodovino telesnih vaj-, važen sestavek »Iz metodike telesnih vaj« ter »Navodila za oprostitev od telovadbe.« Med Erostimi vajami obsegajo poseben odstavek: 'ihalne vaje, s katerimi hočeta pisca pouda- ODLIKOVANI ZAVOD ZA VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO Vt« NUhilingtif &J MDI4 H fkJ^J Tv^fe Via Roma Itev. 3 Buon. S*. 718 ~ fla UEKPlMPlni; I I9i| Ttltfon it. 12-49 Nasadi v Redlpulj! pri Ronkih. — Semena za vrtove krmo, travo, deteljo in cvetlice vseh vrst. — Sadni čebulček. — Sadna drevesa, sadike jagod in špargljev. Maline, kresao grozdjiče (ribez). Trtne sadike za namizno grozdje. Ceniki zastonj. 292 Pošiljat ve V tu- in inozemstvo. v Trsi« re^Ištrt-vana zadr, z neomejenim jamstvom Ulica Pl2? La!yl da Palestrina it. 4, l. sprejema hranilne v\m od L 1 dalje. Navadne vloge obrestuje po — 4 1 O SI o večje po dogovoru Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. — Posoja hranilne pušice na dom. — Rentnl davek plačuje ic svojega. Da]e posojila po najugodnejših pog jih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na sastave vrednostnih listni. Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do t. FELBERBAUM & ROLICHI 287 (prej HED2BT ft K5R1THIK) Gorica — Corso Verdi Stev. 7, vogal šolske ulice Ve!ika zaloga mamifakturnega blaga za moške in ženske obleke, vsakovrstnega perila, nogavic itd., kakor tudi vseh potrebščin za krojače in šivilje. — Opreme za neveste! Ha debelo! Cene brez konkurence. Na drobno! ILluDliansKaMfnaMal 3 Podružnica v Trstu. « Centrala v Ljubljani. Podra£csiue: 1 Celje. Sororij*. Gorica. Saraj.. Split.fat. Mariircr Ptu), Delniška storiti K 50.000.030. Reserva K 45.003.000 Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 31,.0/ na žiro-račune proti 370 Za na odpoved vezane vloge plača obre-sil po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice. Tel. št. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13. HlMIlBHllBailBBIIBBliiiiBžillMili^ " ~ — —-------—------B I mmi Celje, DuUrouniK, Rotor, Kranj, L]uU-n ~ - _ Hm, HariUor, nmmt Opatija, Sarajevo, sprejema uloge na hranilne Knjižice, žiro In Krase vlose pod RduMMi pogoji.! Split, imenik Zadar, Zažrek Trst, ©len. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji f poslovne zuezezosemi oeaim! kfojlotu-in inozemstvu