Posamezna
siev. 170.
30 vinarje*.
T Limilail 1 sohoio, iu 27. lilija n
Lelfl ILVI,
b Velja po poBtt: s
■a oelo leto naprsj.. K 50-— ia en mesec „ .. „ 4.50 ia Nom6l)o oeloletno. „ 55'— »a ostalo Inozemstvo. „ 80-
V Ljubljani aa dom Sa oelo leto napre).. K 48— ia en mosoo „ K 4-— ! opravi prsleman meseSno „ 3-50
b Sobotna Izdaja: s
Za oelo leto.....K 10 —
sa Nemčijo oeloletno, „ la-— ta ostalo Inosematvo. _ 15-—
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (59 mm široka In 3 mm visoka ali n|o
prostor) ia enkrat . . . . po 50 v sa dva- ln večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primeren popnat po dogovorn.
Ob sobotah dvofnl tarIL
Enostolpna petltvrsta K 1-Izhaja vsak dan tsvsemšl nedelje In praznike, ob 3. nri pop, Redna letna priloga voinl red
HT Uredništvo lo v Kopitarjevi nllot Stev. 6/111. Bokopiii so ne vračajo; nefranktrana pisma se ne am sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 50. a
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopltarjavt ulici št 6. — Bačnn poštno hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 25.511, bosn.-haro. št. 7563. — Upravnlškega telefona št 50.
Pretekli teden.
Dr, pl. Seidler je 22. t. m. podal ostavko Celokupnega kabineta. Cesar je demisijo •prejel in poveril sestavo nove vlade bivšemu Stiirgkiiovemn naučnemu ministru dr. baronu pl. Hussareku. Razen obeh poljskih ministrov ostanejo dosedanji člani kabineta na «voiih mestih. Nova poljska ministra sta dr. vit. pl. Galecki in dr. vit. pl. Poray-Madeyski, naučni minister. Za Hussareka so se doslej izjavili samo Poljaki in zmernejši Nemci: Jugoslovani, Čehi, Ukrajinci in radikalni Nemci so napovedali opozicijo. Tudi nemški socialni demokratje niso zadovoljni z bivšim Sttirgkho-vim sotrudnikom. — Državni zbor dela po načrt«. Od 23. do 29. t. m. se je vršila tajna seja • dogodkih ob Piavi. Poslanec Stanek je v javni seli predlagal, naj se stenografični zapisnik lafete seje predloži cesarju. Češki predlog ra. obtožbo ministrov je bil z 213 proti 162 glaso: ran odklonjen. Finančni minister je predložil proračunski provizorij do konca I. 1918., ki ukazuje 24.320 milijonov kron izdatkov, od tega 6439 milijonov rednih; ostali so vojni stroški. Redni dohodki so proračunani na 4854 milijonov, za drugo naj se najamejo nova vojen posojila v znesku 21 miljard kron. Poleg drugih manjših predlog je poslanska zbornica rešila zakon o ženskem in otroškem delu. — $ivSega ruskega carja so v Jekaterinoslavu na povelje boljševikov ustrelili in zaplenili vse njegovo premoženje. Angleško-francoske čete •o ob murmanski železnici prodrle do Petrosa-vovskega, 200 km nad Petrogradom, ter zasedle tudi železniško progo Arhangelsk-Volo-gda, tako da je notranja Rusija odrezana od severa. Poveljnik ententine armade je bivši generalissimus ruske vojske general Gurkov. Začasna vlada v Vladivostoku je naprosila entento za vojaški nastop. Kakor poročajo, so se Američani in Japonci končno sporazumeli glede japonske vojaške pomoči ter bo Japonska v kratkem nastopila v Sibiriji. Ekspedicije se udeleži tudi Kitajska. — Na zapadnem bojišču so zavezniki ob Marni zlomili nemški napad in uvedli mogočno ofenzivo. Nemci so se umaknili na desni breg Marne in napoveduje-|o še nadaljnje umikanje. — Na italijanskem bojišču nič posebnega. — V Albaniji so naše čete odbile sovražne napade v dolini Devoli-ja, nato si pa pri Cuciju priborile prehod čez jiemeni. — Ob Jordanu so Turki vzeli Angležem mostišče, a ga naslednji dan zopet izgubili.
PfO¥
U.
D un a j, 26. julija 1918.
Danes se je zbornici predstavil novi Hussarekov kabinet. Ministrski predsednik je obrazložil vl&dni program, ki se da reasumirati z eno besedo: provizorij. Baron dr. Hussarek ni proglasil nemškega kurza kot smernico vladne politike, zato bo ga Teufel, Hummer in Pantz besno napadali. Toda nemškega kurza, katerega je proglasil Seidler in katerega so podpisali skoraj vsi člani sedanjega kabineta, tudi ni preklical.
Ministrski predsednik je naglašal, da bomo v neomajni zvezi z Nemčijo mir izsilili. O sporazumnem miru, o miru
brez aneksij in kontribucij ni vedel ničesar povedati. Razvijal je obširen gospodarski program, izjavil je, da stoji popolnoma na načelu parlamentarizma in izrekel je tudi stavek, da je smer sedanje vlade popolna pravičnost nasproti vsem, nasproti vsem narodnostim, nasproti vsem socialnim slojem. Toda istočasno, ko je izrekel ta svoj stavek, je že obljubljal nemškim radikalcem koncesije, da je dobil njihove glasove za provizorij. Obljubil jim je takojšnjo ustanovitev okrožnega sodišča v Trutnovem, takošnjo ustanovitev okrožnega sodišča v Kralikih, ustanovitev okrožnega glavarstva v Litomeficah in v Pragi že s 1. septembrom ter ustanovitev ostalih okrožnih glavarstev najkasneje 1. januarja 1919. Dalje razdelitev deželne upravne komisije na Češkem, odstranitev grofa Schonborna iz te komisije, razdelitev okrožij za davčne kazni in kdo ve kaj še.
Stališče opozicionalnih slovanskih strank so označili v imenu Čehov poslanec Stanek, v imenu Vsepoljakov poslanec Glombinski in v imenu Jugoslovanov poslanec dr. Korošec. Poslanec dr. Korošec je naglašal, da vztrajamo Jugoslovani na zahtevi svobodne in ujedinjene jugoslovanske države Slovencev, Hrvatov in Srbov, hočemo sporazumen, trajen mir in kruha. Vladi, ki nima tega v svojem programu, ne moremo zaupati. Zato glasujejo Jugoslovani proti proračunu. A vsem lepim besedam o pravičnosti in parlamentarizmu ne moremo po dosedanjih skuš-niah verjeti.
Ob šesti uri zvečer se je vršilo glasovanje. Sprejet je bil šestmesečni proračunski provizorij z večino 19 glasov. In sicer je glasovalo za proračun 215 poslancev, proti proračunu pa 196 poslancev. Do zadnjega trenutka ni vedela vlada, ali bo spravila skupaj večino in zato tudi tc žalostne večine glasov nikakor ne more biti vesela. Glasovanje je najboljši dokaz, kako potrebna je popolna preosnova notranjega ustroja države. Za proračun so glasovali Poljsko kolo, nemški kršanski socialci in radikalci, izvzemši poslancev Teufla, Hummerja in skupine Pantza. Proti proračunu pa Čehi, Jugoslovani, Ukrajinci, Vscpoljaki, poljski socialisti, nemški socialni demokrati in 8 italijanskih poslancev s poslancem dr. Concijem na čelu. Nemški radikalci so šele danes sklenili, da glasujejo za proračun. Sploh pa vlada med strankami bivšega nemškega nacio-nalverbanda tak kaos, da se že sami Nemci več ne spoznajo. Na dnevnem redu so najpodlejše intrige in najumazanejše osebnosti. In ti ljudje hočejo vladati Avstrijo z nemškim kurzom.
Ex lex stanje, ki je trajalo od 1. julija dalje, je torej danes končano. Vlada ima
proračun. Zbornica je končala svoje poletno zasedanje in je odgodena. Hussarekov kabinet in njegov program pa sta le provizorij, provizorij na najšibkejših nogah, s katerim ne bo mogoče vladati, posebno ne po izvoženem tiru našega zastarelega, dosedaj prakticiranega birokratskega sistema.
PROGRAM NOVE VLADE.
Dunaj, 26. julija 1916,
Začetkom današnje seje poslanske zbornice se prečita dopis o izpremembi vlade.
Nato povzame besedo ministrski predsednik dr. baron pl. Hussarek in izvaja:
Visoka zbornica! Njegovo Veličanstvo me je najmilostliveje pozvalo v službo ministrskega predsednika in čast mi je, visoki zbornici predstaviti novo vlado.
V resnem času se lotimo naše naloge. Silna vojna daje vsemu javnemu teku svoj pečat in stavi političnemu delovanju zapo-vedovalno njegove cilje. Treba je, da v trdni skupnosti, s starozavezniško nemško državo, s katero nas A'ežejo vsikdar viso-kočislane, v ognju boja utrjene in le še ožje sklenjene vezi, ki nas bodo tudi v bodočem času miru nepretrgljivo združevale v prijateljstvu in zvestobi (živahno pritrjevanje na levi), kakor tudi s hrabrimi sobojevniki, ki smo jih pridobili v tej vojni, izsilimo uspešen konec te strašne borbe; treba je, da po letih trpke preizkušnje pridemo vsled neprimerljivih junaštev naših armad do
častnega miru,
glede katerega so poklicani državniki osrednjih velesil svoje namere, ki nikogar ne ogrožajo in stremijo za splošno spravo narodov (pritrjevanje), večkrat in na nedvoumen način ugotovili. Vlada bo.zastavila vso svojo moč v to, da v kolikor jc v njeni moči, pripomore v dosego tega vroče zaželjenega cilja, za katerega ni dovolj, da razvijamo svojo moč samo na zunaj, marveč zahteva v enaki meri tudi našo notranjo moč in strnjenost.
Da se pa more to doseči, bi bilo trajno ustavno skupno delovanje s postavno poklicanimi zastopstvi brezpogojni predpogoj, katerega se bo vlada neomahljivo držala.
Za svojo prvo in neposredno nalogo smatramo, da se
odstrani ex-lex stanje
in prosimo visoko zbornico, da glasuje za proračunski provizorij. Tega ne zahtevamo
kot dokaz zaupanja, ki si ga hočemo za« služiti šele s svojim delom; menimo, parlament naj ga dovoli sebi, prebivalstvu, ki želi skupnega delovanja svojih zastopnikov! s predstavitelji izvrševalne oblasti, in dtM žavi, ki prav posebno zahteva, da se ^ času, kakršen je sedanji, rednim potom za« gotovi njeno gospodarstvo.
Po tej trenutni parlamentarni zahtevi bo šlo v bližnji bodočnosti za to, da ustvarimo predpripravo za jasnost in red oniH velikih vprašanj, ki že dolgo nasprotujejo mirni in dobro urejeni kontinuiteti našega ustavnega življenja, tekom vojne pa se j* kar najjasneje pokazalo, da se njih rešitei? ne da več odlašati: mislim na
velike upravne probleme nacijonalnega življenja v državi,
ki se morejo odločiti le v notranjosti monarhije in po njenih poklicanih poslancih«
Vlada predvsem smatra za svojo dolžnost, neprestano delovati na to, da ustvari zaupljivo ozračje, v katerem se morejo potem pod njenim vodstvom s trajnim poroštvom stopnjema zmagati številne in zamotane tozadevne naloge.
V tesnem vzajemnem delu s temi ia vprašanje času primerne
upravne reforme,
ki si jo mislimo potom obširne pritegnitve interesentov k nalogam prave, samoumevno, da se varuje njena trdnost in strnjenost. Na ta način bi se po našem mnenju ob enem ustvaril predpogoj, da nastopi tudi na marsikaterem polju jasnost, s katero bi se dala prej omenjena vprašanja brez predsodkov in mirno obravnavati ter končno rešiti.
Nič manj mora ostati zagotovljeno
stalno sodelovanje državnega zbora v zadevah prehrane,
ki se je pod naravnim ovirajočim vplivom dolge vojne na gospodarstvo radi prometnih zaprek na stalnem preskrbovalnem ozemlju, posebno pa pod pritiskom po so-vražniku zasnovane izstradalne blokada razvila naravnost v vprašanje obstanka vsega prebivalstva. Ravno taka pozornost se bo morala posvetiti preskrbi prebivalstva in industriji za kuriva.
Prav posebnega in neodložljivega pomena pa bo
ureditev linanc.
Ta problem, ki je bil začetkom, pred trenutnimi zahtevami vojnega časa v očeh javnega mnenja stopil v ozadje, je počasi zavzel take dimenzije, da je od njega pravilne, energične in hitre rešitve odvisna usoda vseh slojev družbe, usoda vsakega posameznika.
Ravnotako se zahteva končno sode
Pismo z Hiš.
'Joosiovaoo', v slovo.
Na Dunaju, 22. julija 1918.
Pred dvema dnema sem napravil v manjši družbi izlet na Golovec in Leopol-dovo goro. V ranem jutru nas jc peljala zobotirna železnica iz Nussdorfa v lahnem ovinku na goro, kjer stoji spominska cerkev, sezidana v hvaležen spomin na rešitev Dunaja po pomožni armadi Poljakov in zaveznikov 1, 1683, Gori sta se kralj in armada obhajala, preden sta udarila po zložnem bregu nad Turka, ki pa seveda ni Imel svojih šotorov na današnji mestni periferiji, ampak globoko doli sredi sedanjega Dunaja. V 7, okraju je vzidana spominska plošča na mestu, kjer jc imel Kara Hustafa svoj šotor.
Današnja slika dunajske okolice jc pač daleč različna od razdejanja v letu 683. Železnica nas je vozila med bujnimi nogradi in vrtovi; blizu in daleč so se kale med zelenjem lične vile, bodisi še ne-nr-edno v zvezi z ostalimi hišami in zve-ic z njimi po električni železnici, bodisi v samem. Ne gleda iz vsake vile razkoš-
nost, niti iz večine vil ne; pač pa lagodna udobnost, okus za ličnost in smisel za olep-šanje življenja. Kdo jih je zidal? Odkar nas je prevzela misel na lastno državo, presojamo vse, kar vidimo v tujini, v prvi vrsti s stališča ozirov na bodočo Jugoslavijo. In rekli smo: To so zidali dunajski trgovci, industrijalci, obrtniki, višji uradniki in pa častniki. Tudi našega denarja je mnogo v teh stavbah. Saj ima Dunaj nebroj visokih uradnikov, plačanih od cele države, pripadajočih pa v večini nemškemu narodu. Koliko jc tu dvornih svetnikov in generalov, koliko vpokojenih ministrov in sekcij-skih načelnikov, koliko bančnih ravnateljev in drugih zasebnih ter javnih uradnikov, ki jim večinoma lepo življenje omogoča h dejstvo, da je Dunaj središče velike države, vodene še vedno precaj centralistično. A ti uradniki so zidali le relativno malo število teh vil. Lepše, ponosnejše so last trgovcev in industrijcev. In pričeli smo razgovor o trgovini, nositeljici bogastva. Koliko je na Dunaju velikih trgovin, gro-sistov, ki prodajajo blago tudi n. pr, v našo Ljubljano! Tovariš jc omenil, da ve iz zanesljivega vira, da nemški industrijci gotove^ panoge blaga predajajo vedno samo nemškim veletrgovinam, ki morajo zato plačevati gotove procente v tia-rodnoob-rambne namene. Šele od nemških veletrž-cev prejemajo blago Slovani in torej sami mi prispevajo v nemške narodnoobrambne
namene. Avstrijska vlada ima sredstev na razpolago v obilici, da pospešuje nemško obrt in trgovino s šolami, z oddajo državnih dobav i. t. d. Dejstvo, da je Dunaj središče velike države, privabi v mesto dan na dan množico tujcev: zastopnikov drugih držav, trgovcev, dijakov, uradnikov
i. t. d., i. t. d., ki po večini na Dunaj ne prihajajo štedit, ampak puste v mestu milijone, »Da ni Dunaj središče Avstrije, bi bil kmalu podoben Benetkam in Genovi«, jc rekel dr. Zahradnik v zbornici. Tega se Nemci dobro zavedajo, in radi tega tako silen odpor proti osamosvojitvi drugih narodov. Nič si ne prikrivajmo, da jc gospodarsko vprašanje tista točka, ki ne pusti Nemcem, da bi se pogodili z drugimi narodi!
In govorili smo dalje o potih, ki nas pripeljejo do gospodarskega ojačenja, Naše strokovno šolstvo poljedelstvo, obrt, trgovino i. t. d. gotovo ne bo stalo ob prvem začetku na isti višini kot najboljši zavodi te vrste med N<?mci, a začeti moramo z vsem! Potem uči delo samo človeka. Primerjali smo ljubljanske in druge kranjske trgovce z dunajskimi in prišli do zaključka, da pozna vsakdo med nami trgovce, ki glede postrežljivosti in uljud-nosti nc zaostajajo za dunajskimi, po solid-nosti pa tudi nc ali jih cclo prekašajo. Prikrivali si pa nismo, da ima glede postrež-lnvosti Dunajčan posebno spretnost in da
se pri njem navadno kupuje zelo prijetno. Slov encem nadarjenosti za trgovino gotovo ne manjka in čaka nas lepa prihodnost v tem oziru, ko padejo državne ovire. Enako je z obrtmi — koliko imamo med ljudstvom ljudi, ki so kmetje in rokodelci vseh vrst v eni osebi! Kmet, ki je zraven kovač, kolar in mizar, med starejšim rodom ni nič redkega. Dobiš ga skoro v vsaki manjši vasi. škoda, da med mlajšim redom to znanje malo peša, ker je pač število obrtnikov po poklicu zrastlo.
Pri tem smo se spomnili hvaležno člankov v »Jugoslovanu«, ki so in bodo dokaz, da naša težnja po samostojnosti nc temelji v narodni ošabnosti, tudi nc v precenjevanju in kratkovidnosti naše moči kot ve to poročati nemško časopisje, ampak v treznem preudarku, da je to naravno stremljenje, položeno v srce vsakega naroda, ki sc hoče uvrstiti na gospodarskem in duševnem polju med evropske narode. »Jugoslovan« je prinašal gospodarske članke in obdelaval vprašanje naše samostojnosti s tega stališča. Ni kričal nad nasprotniki in krčil pesti, ampak hodil tiho svojo pot v zavesti, da so delo, poštenost in vera temelji bodočnosti poedincev in narodov in da je to, kar on z<da, trajne vrednosti. Imeli smo političen list, napol revijo, a vendar tedensko izhajajočo, ki jc baš radi tega lahko sledila dogodkom ta-korekoč ob njihovam rojstvu. Delal je na.
'.ovanje državnega zbora pri velikem delu zopetne
povzdige gospodarstva.
To si mislim na najširši podlagi in upoštevam pri tem ravnotako ustvaritev zanesljivih, gospodarsko zdravih predpogojev za celokupno produkcijo, za industrijsko kot za zelo omejeno in otesnjeno poljedelstvo ,kakor tudi, da zopet pridemo do zadovoljivih življenjskih pogojev za vse prebivalstvo, osobito pa za srednji stan, ki je najbolj prizadet vsled materijelnih posledic vojne — in za nadaljnji, v okvir splo-fcne zopetne povzdige spadajoč razvoj posebnega skrbstva, kakršno po pravici zahteva etična zavest kot protiuslugo države za požrtvovalnost širokih slojev na bojišču in doma. — Imamo preobilico dela, ki mu moramo biti kos.
Politični program.
Visoka zbornica 1 Neomahljivo verujemo v slavno bodočnost našega državnega ustroja in prihajamo s trdno voljo, zbrati njegove bogate moči v službo teh najple-menitejših ciljev bodočnosti. Stremiti moramo za tem, da ustvarimo podlago skupnega zaupljivega dela z visoko zbornico, ki se ne more izvesti brez medsebojne odkritosrčnosti in iskrenosti. V tej smeri se obračamo predvsem do onih skupin, ki so »hranile svoje načelno stališče od prej na strani v najtežjem boju se vojskujoče države, in se zavedamo tudi z naše strani dolžnosti teh preizkušenih odnošajev. Radi bi »i pa tudi pri onih, ki zavzemajo odklonilno stališče, pridobili vsaj ono merico taupanja, ki so si ga dolžni lojalni nasprotniki.
Pravičnost nasproti vsem, nasproti (rsakemu narodu in vsaki družabni skupini >— pa mora biti in ostati prvo vodilno načelo. (Poslanec baron pl. Panz: Kje je pa »nemški kurz«? — Poslanec Teufel: Kje je »nemški kurz«, ki ga je tu napovedal Seidler? — 2ivahni protiklici pri Čehih. Medklici poslancev Pantza in Teufla se nada-Jjujejo. — Nemir. — Predsednik zvoni in Zahteva mir.) Ne stremimo za veličino osebnega uspeha, toda šteli bi se srečnim, Že bi nam bilo usojeno, dovršiti en kos velikanskega dela, ki ga zahteva čas od naše domovine in mu dati življenjsko moč. (Živahno pritrjevanje. Ministrskemu predsed- | Uiku čestitajo.)
Predsednik prekine sejo, ker se vrši
eato posvetovanje načelnikov strank. « * *
Ko se seja zopet otvori, se prečita in-lerpelacija poslanca Petrušjeviča in tovarišev, tičoča se vprašanja, zakaj se mirovna pogodba z Ukrajino ni ratificirala; interpelaciji se nujnost ne prizna.
Nato preide zbornica na dnevni red.
Predsednik dr, Gross opozarja, da proračunski odsek v stavljenem roku ni podal poročila.
Poročevalec dr. Steinwender pravi med drugim, da vojaštvo gospodari tako, kakor bi do vratu tičali v obilnosti. Na stotisoče mož, ki niso sposobni za bojno službo, pridržuje in odteguje gospodarskemu delu. Predlaga, naj veljajo predložene davčne predloge tudi za nazaj, in si-5er najmanj od 1. avgusta 1918. dalje. Gre ca 600 milijonov kron davkov na sladkor, Vino in premog.
Načelnik Češkega svaza František Stanek
ie pričel svojo izjavo v češkem jeziku ter zvajal, da je nastopni govor novega ministrskega predsednika vseboval samo Opolzke besede avstrijskega birokratizma, ki se izkazujejo potem navadno kot direktni nemški kurz. Glede mirovnega 6tremljcnja smo slišali samo dve besedi, in sicer besede »časten in primeren«. Mini-
strski predsednik je pozabil dostaviti še besede »brez aneksij in z zadovoljitvijo vseh narodov«.
V nemškem delu svojega govora-je poslanec Stanek izvajal: Narod, čigar življenje ne izvira iz lastne korenine, narod, ki ne živi ob lastnem proizvajanju, narod, ki jc navezan na vladno pomoč in na vladne priklade, ki je gostač, kateremu dajemo danes hrano in ga vržemo jutri pred vrata, kakor se je to ravnokar zgodilo, narod, ki dobiva svojo eksistenco iz tujih sokov, ni vreden, da živi. Češki narod je postal velik in močan iz sebe samega, češki narod je vzrasel kljub neugodnim razmeram, kljub protivnosti in sovražnosti dunajske viadc. Ta vlada naj ne misli, da bo omehčala češki narod s pcrsekucijami, z ustavljanjem čeških časopisov, s prepovedmi zborovanj, z razpusti društev in z rijastim orožjem zastarelega arzenala davno minulih časov in metod.
Češko-slovaški država jc dejstvo, ki se ne da zadržati. O tem naj si ne delajo niti tu, niti v Budimpešti nobenih napačnih misli. Obžalujemo, da trati mažarska država, namesto da bi konsolidirala svoje socialne in politične moči, te svoje moči v boju proti samo ob sebi umevni zgodovinski in naravni, edino možni evoluciji narodnostnega principa. Noben Slovan ne bo ogrožal suverene in neodvisne mažar-ske države, ki bo omejena na mažarski narod sam. Na našem etničnem ozemlju ne bomo nikdar v češko-slovaški državi kompromitirali fvoje države s tlačenjem nemških in mažarskih manjšin, kakor se to vrši napram češko-slovaškim manjšinam po mažarski raznarodovalni politiki.
Za mirovno vprašanje je imel ministrski predsednik samo kratke besede, ki smo jih že že prej in dostikrat bolj jasno slišali z ministrskih sedežev.
Mi korakamo ne oziraje se na desno in na levo skozi personalne izpremembe v kabinetu brez bojazni svojo pot naprej. Vse nas navdaja sveti ogenj navdušenja za svoj narod, zavest zmage, ki mora priti, želja po solncu svobode in samostojnosti, ki že pošilja svoje žarke. (Pritrjevanje in ploskanje.)
Kljub temu vlada danes nemški kurz, klub temu mislijo Nemci, da se bo aritmetika njim na ljubo spremenila tako, da bo 35 ' odstotkov prebivalstva vladalo nad ostalimi 75 odstotki, ker teh 75 odstotkov ne tvori enote. Nemci naj bi brali izjave z dne 30. maja 1917. Zastopniki strank drugih narodov so si v tem edini v misli, da morajo doseči svobodo in samostojnost. To samostojnost bodo vsekakor dosegli tako Čeho-Slovaki, kakor Jugoslovani . ip Poljaki.
Poslanec Okunievski: Kje so ostali Ukrajinci?
Poslanec Stanek nadaljuje: Računali so na naklonjenost vlade.
(Ugovori in medklici s strani Oku-nievskega.)
Poslanec Stanek nadaljuje: Sedaj so Ukrajinci izgubili naklonjenost vlade.
Končno opozarja govornik na dogodke v Nemčiji, ki jasno dokazujejo, da je dobila stranka aneksijonistov v Nemčiji premoč ter da je stranka aneksijonistov pritisnila že brest - litovskemu miru svoj pečat. Zato zahteva, da naj poslanska zbornica izreče, da odklanja Avstrija-Ogr-ska to aneksijonistično in imperijalistično politiko, da se ji protivi in da hoče iti svoja pota, ki bodo dovedla do hitrega konca vojne in do sklepa demokratičnega miru. (Živahno odobravanje; govorniku čestitajo.)
Poslanec Hauser izjavi, da bodo krščanski socialci glasovali za proračun. Pravičnost zahtevajo za Nemce, priznati jo pa hočejo tudi drugim narodom. — Izrastki
militarizma so postali neznosni. Obžaluje, da se z gotove vojaške strani ne izpolni cesarjeva beseda o odpustu starejših letnikov.
Poslanec baron pl. P a n t z polemizira s Hauserjem in Steinvvenderjem. Z ozirom na stališče Poljakov, ki so kot državna stranka Seidlerju odrekli proračun, »e bo enakega orožja poslužil sedaj tudi nemški centrum. Ministrski predsednik je s svojimi izjavami opravičil prvotno nezaupanje dela nemških ljudskih zastopnikov nasproti njemu. Besede »nemški« si baron pl, Hussarek ni upal niti izgovoriti. Tudi v gospodarskem oziru ni z nobeno besedo označil pota, po katerih namerava rešiti mnoga težka vprašanja. Nemški centrum v politiki ne bo mogel iti za njim.
Poslanec T e r t i 1 izjavi, da bodo Poljaki glasovali za šestmesečni proračunski provizorij in državne potrebščine v prepričanju, da si bo vlada s pravičnostjo in vpo-števanjem narodnih, političnih in gospodarskih potreb pridobila zaupanje Poljskega kola.
Poslancc dr. O f n e r izjavi, da bo njegova stranka glasovala za proračun do konca oktobra ter stavi predlog v tem smislu.
GOVOR NAČELNIKA JUGOSLOVANSKEGA KLUBA.
Dunaj, 26. julija 1918.
Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec je v današnji zbornični seji imel govor, v katerem je izvajal:
Slovenski: »Visoka zbornica! Govor ministrskega predsednika moramo soditi predvsem po tem, kako se je on postavil nasproti našemu vprašanju. Konstatiram, da baron dr. Hussarek ni preklical stališča nemškega kurza, čeravno ima še vse ministre, ki so ta kurz podpirali. Dalje moramo konstatirati, da je v mirovnem vprašanju zavzel čisto napačno stališče, ko pravi, da hočemo mir izsiliti. Celo zunaj naše države so se našli politiki, ki smatrajo tak mir za nemogoč. Zato vidimo v našem ministrskem predsedniku enega izmed onih mož, ki ne vidijo gorja, ki ne vidijo bede, ne vidijo solza in krvi, ki teče med našim narodom. S tega stališča bomo tudi izjavo ministrskega predsednika presojali. (Odobravanje pri Jugoslovanih.)
Govornik nadaljuje nemški: Visoka zbornica! Imam nalogo izjaviti se o stališču, ki ga zavzema Jugoslovanski klub nasproti novemu ministrskemu predsedniku in to stališče kratko utemeljiti. Ta naloga mi ni težka. Novo ministrstvo je sestavljeno iz novega ministrskega predsednika in iz starih resortnih ministrov, izvzemši oba poljska ministra. Oba dela tega ministrstva sta nam dobro znana. Novega ministrskega predsednika poznamo že iz ministrstva Stiirgkh, ki je prineslo narodom države vojsko in je potem tem narodom potom § 14. zamašilo usta. (Tako je.) In če smo iz njegovih ust slišali priznanje k parlamentarizmu, potem pravimo k temu: »Slišim blagovest, a nimam vanjo vere.« — Ravno-isto smo slišali v začetku tudi od ministrskega predsednika Seidlerja, a smo pozneje izvedeli, da zna tudi drugače.
Mi Jugoslovani pa pomnimo novega ministrskega predsednika posebno še radi tega, ker je s tedanjimi kolegi pod Stiirgk-hovim ministrstvom dobro vedel za vsa preganjanja, katera je moral naš narod v začetku vojne pretrpeti. A kolikor nam je znano, ni imel niti poguma niti srca, preskrbeti po nedolžnem preganjanim žrtvam od strani države zadoščenja.
Ti dogodki v začetku vojne na našem jugu nas nepozabno pečejo v dušo. Db danes niso še izdatno preiskani, a še manj popravljeni. , „	k
semu stremljenju, čigar izraz je nosil v naslovu, čast, bodisi glede pozitivnega dela, bodisi glede boja z nasprotniki. Pripraviti nas je hotel na samostojnost, ker se je zavedal resnice v Krekovih besedah: »Dati ljudem pravice, ne pa zraven tudi izobrazbe, ki jih uči, kako se je treba teh pravic posluževati v svoj blagor, je prav tako mo-3ro kot če bi kdo podaril davškemu beraču skioptikon!« Zato ga tudi ni zadela uso-3a političnih listov, ki se berejo in vržejo proč, ampak so ga mnogi naročniki shra-»jevali.
Dotaknili smo se tudi vprašanja, ali Smo Slovani državotvoren narod, ali so upravičena očitanja Nemcev, da nismo. Edini smo bili v prepričanju, da je umetnost, tvoriti državo, najtežja, in da zahteva od voditeljev in naroda veliko mero ne ^amo znanja, ampak še več moralnih kva-jitet: poštenosti, nesebičnosti, pri voditeljih dovolj smisla za odgovornost svojega Stališča, pri državljanih voljo, ukloniti sc jdredbam v korist celoti. Globoko ute-ncljeno je stališče Cerkve, ki moli v svo-ih molitvah za vladarje. Kot vsi darovi »ožji je tudi dobra država sad molitve. Jamo discipliniran, zrel narod more biti lamostojen, narod, ki se zaveda, da je pra-dca temelj državam. Pri tem nastane sa-noposebi vprašanje, kako je v tem oziru z "Jemci in kako z nami. Ali umno Nemci
glavno lastnost vladarjevo: skrb za blagor podložnikov, vseh podložnikov, najsi tudi niso Nemci? Skušali smo na vprašanje odgovoriti strogo stvarno, ker ima fraza in udrihalica to slabo lastnost, da jo rabelj, čas in dejstva umore kmalu po rojstvu. Ali govori iz nastopa Nemcev proti Jugoslovanom ob izbruhu vojne skrb za njihov blagor? Ali govori ta skrb iz govorov glasnikov nemškega naroda po parlamentih in volkstagih? Ali govori ta skrb iz piscev brošur, kako se bo preuredila Evropa na podlagi nemške zmage, kako se bo preuredila Avstrija po odcepitvi Galicije v nemškem smislu? Čim od bliže opazujemo vodstvo Avstrije, tem bolj se nam utrjuje mnenje, da je nemštvo doigralo svojo zgodovinsko vlogo v Avstriji in da nima več onih moralnih kvalitet, ki jih po naravnem redu mora imeti tisti, ki se mu naj zaupajo množice in ljudstva. Preglejmo zgodovino zadnjih let: sama vrsta dogodkov, ki so odbijali Ncnemce od Dunaja in rahljali vez med narodi v Avstriji, Ali se motimo, če vidimo v tem prst božji, migljaj, kako se bodo razvile razmere v prihodnosti?
Ali imamo mi lastnosti, ki jih odrekamo Nemcem sedanjega časa? Čc človek govori o sebi, naj bo skromen, in če narod govori o sebi, naj se tudi varuje tiste bahatosti, ki nas jezi in izziva na sosedu. Napuh je prvi naglavni tfreli in on razbija
najbolj človeško družbo v malem — po družinah — in v velikem — po državah. Brez pretiravanja pa smemo reči: Naše gospodarske in izobraževalne organizacije so dokaz, da sc dobe med nami ljudje, ki imajo smisel za blagor rojakov, ki imajo torej v sebi podlago za razvoj yladarskih lastnosti; veliko število članov kaže smisel za disciplino. Kot malokateri naroc stavimo Slovenci svoje upanje v Boga. iščemo v krščanstvu vodilnih smeri za naše javno življenje. Bog je obudil med nami može, ki bi nas lahko zavidali zanje močnejši narodi, može, ki so nas dvignili v verskem, gospodarskem in nravnem ozi ru. Ali naj se torej bojimo samostojnega koraka, ali naj iščemo voditeljev v tujcih?
Danes sem bral novico, da je oblast ustavila »Jugoslovana«. Pri nas oblast ni imela do tega dne prilike, ustaviti list, k bi bil šel tako stvarno in mirno za veliki mi, a vendar tako naravnimi cilji. Misl , ki smo jih razvijali gori, jc gojil v naših dušah »Jugoslovan«. Težko se ločim oc njega, ker bil nam jc več kot drugi listi več po vsebini in več po zgodovini svojega postanka. A kolo zgodovine se suče hitreje kot kdaj. Divja vihar, predhodnik novega dne, ki podira, kar je trhlo, a kar je čilega, to obveljal
tft a, gospoda moja, tudi resortne ministre, ki so se predstavili skupno s predsednikom v zbornici, dobro poznamo. Z izjemo dveh so vsi vzeti iz mfaistrstva, ki je proglasilo nemški kurz kot vodilno zvezdo za vsako avstrij-sko vlado in ki je označilo edino le nemški narod kot hrbtenico te države. Nobeden teh ministrov ni niti najmanje skušal protestirati proti takemu vladnemu prin cipu, nobeden izmed njih se ni odstranil iz kabineta, ki je postavil za vse narode tako žaljiv program. Vsi skupaj so bili tf sporazumu z kabinetom Seidler in so tudi pošteno v tem smislu sodelovali. Kajti gavor ministrskega predsednika in njegovih pomagačev niso bile prazne besede in raze. Dejanja so v tem slučaju šla še pred >esedami. (Medklici: Res je.) Mi Jugoslovani to hudo občutimo. Poslancem je pri nas zabranjeno, da se v volilci svobodna pogovore o najaktualnejših vprašanjih, Žandarji in vojaštvo jim to branijo. Časopisje in cenzura nam ne dovoljujeta, da razpravljamo o najnujnejših in najaktualnejših narodnih in gospodarskih vprašanjih. Kadri slovenskih polkov se premei ščajo v tujino, kjer naši fantje stradajo. Po nedolžnem in protizakonito so bili kaznovani pri nekem kadru naši ljudje. Našim antom na fronti in sploh vojakom je za-Dranjeno naročevanje in čitanje narodno pisanih listov, V istem času, ko se izganjajo slovenski uradniki iz domovine, raste cšabnost tujih uradnikov in njihov? sovražnost proti jugoslovanskemu ljudstvu do neznostnosti. Nositeb'i tega nam sov. ražnega na zatiranje in tlačenje jugoslovanskega naroda naperjenega kurza še vedno sede na vladnih klopeh. To nam je dokaz, da kurz preganjanja in zatiranje Jugoslovanov ostane še nadalje. Toda, gospoda moja, čim bolj je narod zatiran, tem bolj hrepeni po svobodi.
S ponosom, radostjo in zahvalo moramo izreči našemu jugoslovanskemu narodu vse priznanje. Taka zasledovanja niso klonila našemu narodu duha, marveč mu utrdila odpornost, mu dvignila pogum in poglobila njegovo hrepenenje. (Živatina odobravanje.) Sploh moramo vsem morebitnim zlobnim govoricam nasproti ugotoviti, da je misel ujedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov na temelju samoodločbe v svobodni državi objela vse plasti našega naroda. Ob tej priliki in v tej izjavi pozdravljam izjavo naših kolegov v hrvatskem saboru, ki so tudi iz svoje strani povedali odkrito mnenje Hrvatov in Srbov, v kraljevini Hrvatski. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Zahvaljujem se tudi Srbom, Hrvatom in muslimanom v Eceg-bosni, ki so kljub izločenju ustave v izrecnem trpljenju vsled od oblasti hudo zanemarjene in pomanjkljive ljudske pre^ hrane, vkljub hudemu pritisku, s katerim so jih snubili iz Budimpešte, zvesto vztrajali na ideji, da mora dobiti ujedinjeni narod Slovencev, Srbov in Hrvatov lastno državno življenje. (Živahno odobravanje in ploskanje.) In kar tiče Slovencev, se niti po započetih preganjanjih niti po intrigah, insceniranih od vlade s pomočjo protina-rodnih elementov, ne bodo dali odvrniti od edino prave smeri in bodo delali naprej v popolnem sporazumu s svojimi hrvatskimi in srbskimi rojaki, dokler ne dosežemo popolnega državnega zedinjenja jugoslovanskega naroda. (Živahno odobravanje.)
Vsako vlado bomo presojali po tem, kako stališče zavzema napram osvoboje-nju jugoslovanskega nareda od vsake tuje nadvlade. Podpirali bomo samo tisto vlado, ki nam prinese mir, kruh in popolno svobodo. Glasovali bomo proti predloženemu proračunskemu provizoriju. (Živahno odobravanje pri slovanskih strankah. Govorniku častitajo Jugoslovani, Čehi in mnogi Poljaki.)
Poslanec L e v i c k i j izjavi, da bodo Ukrajinci z ozirom na novo orientacijo vlade v pravcu vsepoljskih teženj glasovali proti proračunu in vsem državnim potrebščinam.
Poslanec Simionovici izjavi, da bodo Rumuni glasovali za državne potrebščine.
Vsepoljak dr. G 1 a b i n s k i pravi, da ostane njegova stranka v odločni opoziciji proti sedanji vladi in da ne bo dovolil? proračuna.
Poslanec dr. S y 1 v e s t e r izjavi, da bo nemško-nacionalna stranka glasovala za proračunski provizorij in vojne kredite ne da bi hotela s tem izreči zaupanje nc vemu ministrskemu predsedniku.
Poslancc H u m m e r (nemško-radikal-ni divjak) poziva Nemce, naj skrajšajo Iiussarekov intermezzo. Glasoval bo proti proračunu ,pač pa za vojne kredite.
Poslane«; S e i t z izjavi, da morajo socialni demokratje že vsled načelnega stališča glasovati proli vojnim kreditom; proračun so dovolili lc v enem samem posebnem slučaju, do sedanje vlade pa nimajr zaupanja.
Poslanec dr. W a 1 d n e r izjavi v imenu nemške agrarno stranke, da hodo
kot državna stranka glasovali za državne potrebščine, da si pa pridrže stališče nasproti novi vladi nedotaknjeno.
S tem je bila vrsta govornikov izčrpana. Ker ura še ni bila 6., so na predsednikov predlog vzeli v pretres druge
predmete.	,
Posl. Friedmann je poročal o predlogih vojnogospodarskega odseka glede preskrbe s premogom.
Minister za javna dela vitez pl. Ho-mann naznani, da se mu je potom primernih odredb posrečilo, zvišati produkcijo premoga dnevno za 17.000 ton, tako da je potrebščina za bližnji čas zagotovljena.
Nato sprejme zbornica predloge o dokladah državnim uslužbencem, o odškodnini protizakonito preganjanim civilnim osebam in o odškodnini za preiskovalni zapor, končno predlogo o izključitvi prekupčevalcev pri dražbeni prodaji vojaških predmetov, ki so porabni v kmetijstvu.	.	, . . , Seja se za kratek čas prekine in ob
6. uri zopet otvori. Začne se
glasovanje o proračunskem provizoriju in vojnih kreditih.
Na predlog češkega agrarca Svelicha glasuje zbornica po imenih najprej o § 1., v katerem naj bi se v zmislu dr. Ofner-jevega predloga, da se dovoli le štirime-sečni provizorij, izpustile besede »do 31.
decembra 1918.«
§ 1, se sprejme z 215 proti 196 glasovom.
Nato jc zbornica v navadnem glasovanju sprejela šestmesečni proračunski provizorij, kakor tudi ostale člene predloga, med drugim vojne kredite in nato celo predlogo v tretjem branju.
Predsednik naznani, da bo sklical prihodnjo sejo pismenim potom ter je nadaljeval: Za seboj imamo kratko pa naporno poletno zasedanje. Naj so tudi nasprotja močno udarjala drugo ob drugo smo storili vendar to dobro, da sc moremo zopet <-'■ bati na postavnih tleh, ki jih, tako upam, nikdar več ne zapustimo. Gotovo vam govorim vsem iz srca, če sporočam našim hrabrim vojakom na bojišču naše najsrčnejše pozdrave in želje. (Živahno odobravanje in ploskanje.)
INTERPELACIJE NAŠIH POSLANCEV.
Dunaj, 26. julija. V današnji seji državnega zbora je vložil Jugoslovanski klub večje število interpelacij in predlogov.
Poslanec H 1 a d n i k in tovariši so interpelirali trgovskega ministra barona Wieserja radi dobave usnja za poljske delavce in radi oddaje cementa;
poljedcljskega ministra grofa Sylva-Tarouco radi oddaje medu iz čebelnjakov, hranjenih s sladkorjem.
Poslancc Vrstovšek in tovariši so vložili interpelacijo na domobranskega ministra radi sramotno nizkih plač v tovarni za usnje Woschnag v Šoštanju. Zahtevajo, naj se. plače tovamarjevemu dobičku in vladajoči draginji primerno povišajo, oziroma nai vlada razlasti tovarno po zakonu o vojnih dajatvah, da bo prišel ogromni dobiček v prid državi.
Poslanec Gostinčar je vložil sledeče interpelacije:
1.	Na domobranskega ministra, da se puste v zaledje vsi vojaki, ki so rojeni v letih 1870—73, ter da se jih vpokliče iz tujih krajev (Albanije, Srbije in drugih krajev) domov.
2.	Na notranjega ministra zaradi ustavljenja •->Jugoslovana«.
Poleg tega je vložil peticijo prebivalcev Grahovega in drugih vasi na notranjega ministra za priznanje podpor.
Posl. Vrstovšek in tovariši so interpelirali železniškega ministra radi nasilnosti nemškonacijonalnih železniških službencev o priliki jugoslovanskega shoda v Št. Janžu pri Sp. Dravogradu;
ministra za javna dela pl. Homanna Tadi nasilnih uradnikov v državnem pre-mogokopu v Skalah pri Velenju;
domobranskega ministra radi nepravičnih oprostitev in radi odvzema ruskih vojnih ujetnikov;
trgovskega ministra radi nastopanja poštnih nastavljenccv ob shodu v Št. Janžu, Posl. H 1 a d n i k in tovariši so vložili nujni predlog za podporo onim dolenjskim krajem, ki so bili v nedeljo, dne 21. t. m. poškodovani po toči.
Posl. dr. Korošec je vložil novo interpelacijo na minstrskega predsednika radi prepovedi slovenskih listov za fronto in interpelacijo radi preganjanja Petra Farčiča iz Vele Luke v Dalmaciji.
Posl. R y b a f in tovariši so interpelirali železniškega ministra v zadevi krivičnega in žaljivega postopanja z železniškim mojstrom Ivanom Škrjanccm iz Trsta.
Posl. dr. B c n k o v i č in tovariši na domobranskega ministra zaradi skrčenja prcskrbovalninc v Hrastniku in Trbovljah.
Poslancc dr. K o r o š e c in tovariši na ministrskega predsednika zaradi nc-izplačil rckonvnlcscentom b. b nc^nolka št. 4. v Czorni na Odrskem.
Posl. dr, K o r o š e c in tovariši do notranjega in domobranskega ministra zaradi denunciranja deželnosodnega svetnika Viktorja Parme po deželnosodnem svetniku Baculi in županu v Ptuju Or-nigu.
Poslanci dr. Korošec, Stanek in tovariši do ministrskega predsednika zaradi grozodejstev Bolgarov nad Srbi v okupiranem ozemlju. Ta interpelacija tvori nadaljevanje pred kratkim vložene interpelacije.
Poslanec dr. K o r o š e c do ministrskega predsednika zaradi preganjanja slovenskega slikarja Ferda Vesela.
Poslanci dr. Vrstovšek, dr. B e n-k o v i č in tovariši do justičnega ministra glede uvedbe slovenskih imen v zemljiško knjigo za Spodnjem Štajerskem,
Poslanec B r e n č i č je stavil predlog glede podpore iz državnih sredstev za vas Pleterje v ptujskem okraju na Štajerskem.
ZAKON O VOJNI ŠKODI.
Dunaj, 26. julija 1918.
V današnji seji odseka za zopetno vpostavitev po vojni poškodovanih dežel je poslanec dr. Loewenstein (Poljsko kolo) predložil načrt zakona o vojni škodi. Vladni zastopnik je izjavil, da je vlada za enkrat samo za postavo o poizvedovanju vojne škode. K Loewensteinovem predlogu je vložil poslanec Bugatto celo vrsto izpreminjevalnih predlogov. — Posl. Fon (Jug. klub) je izjavil, da je predloga splošno nezadostna.
POSLANEC GOSTINČAR ZA IDRIJSKE RUDAR,IE. — LOGATEC.
Dunaj, 26. julija 1918.
Poslanec Gostinčar je v današnji seji stavil naslednjo interpelacijo:
1.	Poljedelsko ministrstvo naj poskrbi, da bodo rudarji v Idriji pravočasno preskrbljeni z lesom. V ta namen naj se jim dovoli sekati drva iz eraričnih gozdov.
2.	Ministrstvo naj oprosti rudarje v Idriji od plačevanja dohodninskega davka, ali pa naj plača ta davek država sama, kot se to prakticira pri rudnikih.
3.	Pri eksploziciji municije v Logatcu dne 1. avgusta 1917 je bilo več poslopij poškodovanih, toda poškodovanci niso dobili do danes še nobene odškodnine.
ZA GORIŠKO.
Dunaj, 26. julija 1918.
Poslanec Fon je interpeliral poljedelskega ministra, naj dovoli nakup živine za Goriško v drugih deželah. Pomanjkanje veliko. Vlada sicer pospešuje tihotapstvo in plačuje nagrade, kar je velika nedoslednost. — Minister je obljubil, da bo storil tozadevno vse, kar je v njegovi moči.
PREMESTITEV DAVČNEGA REFERATA IZ LJUTOMERA V RADGONO.
Dunaj, 26. julija 1918,
Jugoslovanski klub je protestiral potom poslanca Roškarja proti premestitvi davčnega referata iz Ljutomera v Radgono.
JUGOSLOVANI PRI PRORAČUNSKEM GLASOVANJU.
Dunaj, 26. julija 1918.
Jugoslovanski klub je bil razen petih obolelih članov pri današnjem glasovanju o proračunu polnoštevilno zastopan. Dr. Šušteršič ni bil navzoč in ni glasoval.
Česky svaz.
Dunaj, 26. julija 1918.
Česky svaz je imel včeraj plenarno sejo, v kateri se je med drugim sklenilo, da se bo prihodnja seja Češkega svaza vršila v Brnu.
Tajna seja gosposke zbornice.
Dunaj, 26. julija 1918.
Kakor se poroča, namerava tudi gosposka zbornica razmotrivati dogodke ob Piavi v tajni seji.
INTERPELACIJE JUGOSLOVANSKEGA KLUBA.
Dunaj, 25. julija 1918.
Danes je izšel v tisku stenografični zapisnik krve seje poslanske zbornice v poletnem zasedanju (dne 16. julija). Iz njega razvidimo, da je bilo v tej seji vloženih 136 interpelacij, med njimi 36 po poslancih Jugoslovanskega kluba. Nanašajo se na politična preganjanja, na ravnanje z vojaštvom, na poslovanje cenzure, razmere v municijski tvornici v Wollersdorfu, dogodke pri porotnih razpravah v Mariboru, oškodovanje rezervnih častnikov pri vožnji po železnici nasproti aktivnim častnikom, delovanje nemške armade na italijanskem bojišču itd. Vlada, ki ji je na tem ležeče, da se v državi nc gode nerednosti, mora biti prav posebno hvaležna Jugoslovanskemu klubu, ker ji ta najpridneje kaže polja dela, kjer jc potreba metle. Po številu članov (30) tvori Jugoslov. klub dobro petnajstino vseh poslanccv (466), po številu interpelacij pa bi morali dostikrat sklepati, da je to najmočnejša skupina v zbornici. V poslanski zbornici jc namreč nezasedenih sedaj — po smrti Dobcrnigovi — baš 50 mandatov, med njimi trije slovenski (dr. Grcgorinov, Povšetov in dr. Krekovi
Zakon o deBu otrok.
Dunaj, 25. julija 1918.
Danes je prišel po končani tajni seji v zbornici na glasovanje zakon o delu otrok, nad katerim bo pač •ogromna večina prebivalstva zmajala z glavo in se naša zbornica ne bo posebno izka> zala z njim. Zakon namreč določa, da otrokom do 10. leta ni dovoljeno nikako pridobitno delo, n. pr. na polju, na paši, kot raznašalcem listov itd. Od 10. do 14. leta jim je dovoljeno delati po 6 ur na. dan, ako je dotični dan prost šolskega pouka.
Zakon so povzročili socialni demokrati, ki so opazovali, da po mestih mnogo otrok gre žo okoli 10. leta za zaslužkom, tako da ne ostane nič časa za šolo in da se tudi telesno ne razvijejo vsled prenapora. Enako delajo otroci v velikem številu po veleposestvih ob času sezonskih del. Zakon so raztegnili tudi na kmetske otroke in dokazali* s tem, da ne jroznajo ne kmetskega življenja, ne otroške duše in ne pravil vzgoje. Zdrav in nadarjen otrok na kmetih kmalu začuti potrebo, nasloniti se na družbo odrasllih. Po naših hribih, kjer je stile med posameznimi hišami ob delavnikih enak ničli, se še posebno dolgočasijo otroci. S kakim ponosom poskuša malo dekletcc materi pomagati, kako jo veseli zavest, da je pri hiši še kaj drugega kot za napot-je, da je tudi ona aktiven ud družine! Mladega fantka, zanima vse, želi biti v družbi odrastlih, da od njih kaj novega sliši. Najlaže pa si pridobi vstop v njihovo družbo, če opravlja dela, ki so njegovim močem primerna. Otrok torej ne bo smel ne sadja pobirali, ne ovac pasti, ne pobirati krompirja na njivi. Stvar je tako brezmiselna — ne more-mp drugače reči — da jo res more predlagati le kdo, ki ne pozna nič razmer na kmetih. Dostikrat odvrni; otrok pri delu prav toliko kot odrastli, zliasti je v poletnih mesecih, ko je dela čez glavo. Ali mislite, da bo otrok boljši, čc se bo takrat le potepal okrog? Mari utegne kdo na kmetih paziti na otroke? Otrok, ki ga nc veseli delo že v mladih letih, bo težko kdaj poraben delavec. Umetnost staršev obstoji nasprotno v tem, da otroka privadijo pri malih, lahnih opravilih, zanimati se za delo in pridobiti si čut, da je dolžan, pomagati pri boju za vsakdanji kruh. Seveda so tu gotove meje, ki jih ni prestopati. A te meje pokaže staršem najbolje ljubezen do otrok. Kjer pa te ni, kjer je v starših le teženje, otroke izrabljati, pa tudi ta zakon ne bo pomagal. Otrok takih staršev bo revež, dokler si ne bo znal sam služiti kruh. Kdor pozna, kako malo se navadno otrok nauči v ljudski šoli. ko enkrat zna brati in pisati, ve, da ima po šoli in pred šolo časa dovolj za delo.
Te in podobne stvari je razlagal poslanec Hladnik tovarišem že v odseku in je tudi dosegel, da so se nekatere določbe izpremenile. V plenum zbornice so predlog vrinili tako, da ni stal nič na zjutraj objavljenem dnevnem redu in da ga proti govorni k i niso utegnili organizirati za debato in glasovanje. Praktičnih posledic bo ta zakon imel pač prav malo; ljudje ga deloma niti poznali ne bodo, deloma se ne bodo zanj brigali. Čez leta ga bomo našli samo še v vojnem muzeju med množico tistih predpisov, proti katerim je moral vsakdo grešiti, če ni hotel lepo po postavi — umreti.
0 depataciii Mrliškega delavstva
zahteve idrijskega delavstva in ministra sta obljubila, da bosta vse želje po možnosti upoštevala. SploSno so dobili delavski zastopniki utis, da bi se gg. Billek, Pohl in drugi, ki so v Idriji vodili obravnave z delavstvom, od gg. mlS nistrov zelo veliko naučili, kako se ob« čuje z delavci, kako sc tudi v njih priznava človeka in ne samo slahejše vr» ste stroj.*
Iz Istre.
na Dunaju.
smo dobili sledeče opročilo: Predsednik idrijske skupine Jugoslov. strok, zveze tov. Peter Rupnik je s poslancem Gostinčarjem in zastopnikom soc.-dem. delavstva J. D. S. iz Idrije z g. Kristanom obrazložil stališče idrijskega delavstva ministru za javna dela Ho-mannu in poljedelskemu ministru Sil-va-Tarouci. Obljubljeno je 30 % povijanje draginjske doklade, tako, da bo znašala sedaj 85 %. Tudi glede aprovizacije je minister obljubil, da bo zastavil ves vpliv, da bo delavstvo kolikor le mogoče preskrbljeno. Delavski zastopniki so ministrom razložili tudi vse druge zahteve in potrel>e delavstva, tako: zahtevali so službeno napredovanje strogo po služebnih letih, odpravo I. sheme plačilnih kategorij. Zahtevali so, da morajo delavci postati po enoletni službi definitivni in da morajo dobiti vsako leto 14 dni dopusta. Pritožili so se, da po končanem štrajku razmere niso postale milejše, ampak da se je proti delavstvu nastopalo z naj-brezobzirnejšimi sredstvi. Posl. Gostinčar je pri poljedelskem ministru interveniral glede plač gozdnih delavcev, g. j Kristan glede njih aprovizacije. Tudi gb>de preskrbe z losom so obrazložili
,, ,... ., , R e k a , 22. juliji
V političnih krogih v Istri (a tudi n<* Hrvatskem) je zbudilo pozornost, ker soi nekateri Hrvati vzhodne Istre delali s Hrvati v hrvatskem Primorju na to, da se ustanovi skupna narm-na organizacija. \4 tem smislu sc jc vršil zadnji zaupni sestanek na Sušaku, kjer so sprejeli resoku cijo podobno oni iz Dalmacije. Z ene strai ni smatrajo to za vesel pojav pa pravijo* naj nas ne ovirajo nobene dual-stične meje! monarhije. Naši interesi so sktiDni; kdor je pripravljen za delo, za žilavo" in hitro delo, naj se pridruži ustanovitvi narodne organizacije. Naša kopališča in zdravilišča na eni in drugi, strani Kvarnera morajo skupno delovati v političnem in gospodarskem življenju. Mažarski kapital prodin* počasi tudi na istrsko stran Kvarnera. —< »Politično društvo zz Hrvate in Slovence^ ne pokazuje v zadnjem času nobenih znamenj življenja m; krt društvo ne potom posameznikov; najbolj'*- delovne sile tega društva zadržane vJ.cd nekih posebnih služb, drugi so se zopet preselili "iz Istre, žive v tujih krajih in malokdaj prihajajo > našo sredo. Zato je — pravijo — bila iz-redno potrebna koncentracija delovnih sil na Kvarneru. Bodimo nagli, tle'ovni itf lokavi kot Čehi.
Z clruge strani presojajo stvar sledeče^, Fatalno jc, da se ravno z delom za koncentracijo narodnih dclavcev morda tudi nehote cepijo delovne sile. Na sestanku v Zagrebu so o tem govorili in sklenili, naj se koncentrirajo obstoječe stranke in kulturne skupine, na noben način naj se pa ne ustanavlja kake nove organizacije. Na istem sestanku se jc pozvalo istrsko »Politično društvo«, da naj kot političen predstavitelj Istre izvoli iz svoje srede člane za vrhovni narodni svet. Vsako delo, ki ni v skladu s tem sklepom zaupnega narodnega predstavništva v Za-, grebu, je težka kršitev discipline. S stotinami sklepov, odborov, pododborov, organizacij ne bomo nikoli prišli z naše mrtve točke. V skladu s časom in okoliščinami, v katerih živimo, moramo delati vztrajno, trezno in oprezno. Teh načel se morajo držati v prvi vrsti tisti, ki so aktivno angažirani v istrskem »Političnem društvu«. Istra spada še vedno ožjemu vojnemu ozemlju, delovanje društev, posebno političnih, je prepovedano, zato naj se od »Političnega društva« ne zahtevajo nemogočnosti. Končno naj se nikoli ne pozabi, da ima Istra kot most med hrvatskim in slovenskim plemenom posebno misijo v jugoslovanskem gibanju. Ona je že davno v dobi miru izvajala praktično in realno edinstvo med Slovenci in Hrvati. V, tem delu naj tudi sedaj prednači — tem bolj, ker ima v svojem okrilju Slovence in Hrvate ter je tudi državni ustroj nc mor? v tem oziru ovirati.
Povedal sem mišljenje ene in druge strani, da javnost sama presodi to taktično vprašanje. Poudarjam posebno to, da ni v tem nobenih načelnih nasprotij. Na eni in drugi strani so pristaši enega in drugega svetovnega nazora. Da pa ne bi zaradi tega trpela splošna narodna jugoslovanska akcija, je potrebno, da povedo glede tega svoje mišljenje in da odločijo listi, ki so poklicani za to, katere bo vsa Istra rada poslušala. To so poslanci dr. Laginja, prof. Spinčič in župnik Grašič. Njihove besede potrebujemo v tem — dovolite izraz — sporu, da se pravočasno odstranijo nepotrebna osebna nasprotstva, ki izhajajo navadno iz sporov taktičnega značaja, a morejo splošni narodni akciji le škodovati.	—s—
TMa pismo.
Z novim šolskim letom se otvori v šentvidskem okraju, kjer je posebno mnogo slovenskih železničarjev, nova slovenska ljudska šola. Pred letom je padla beseda, naj sc v tem delu mesla ustanovi slovenska šola in v tetn kratkem času je zbrala požrtvovalnost tržaških Slovencev toliko denarja, da se prihodnjo jesen, kot omenjeno, že otvori prvi razred. — Največja skrb tržaških Slovcnccv mora biti preprečiti raznarodovanje naše dece. Ta se pa potujčuje v italijanskih šolah. Zato je za nas šolsko vprašanje najvažnejše na-rodno-politično vprašanje. Res jc, da se poitalijančevanje nc vrši več v tako obilni meri kakor še pred nedavnim časom; za sluga je to zasebnih slovenskih šol. a vendar ponehalo s»; ni in razne italijanske ljudske šole, posebno one ob mestni neriferii. kakor v ulici Kandler, Donadcni. ni Bel
vederu in drugod nam počro še vedno letno mnogo naših otrok. Mi sicer zahtevamo od mesta in od vlade, da nam dajo potrebnih šol, a dosedaj brez uspeha. Dokler pa teh šol od oblasti ne dosežemo, ne smemo čakati, ampak si moramo sami pomagati. Nujno potrebno jc, da sc otvorijo nemudoma vsaj v teh okrajih (Skorkola, Kolonja, Rocol) slovenske ljudske šole. Otroški vrtci sicer nekoliko pomagajo, ampak to je premalo. Pri prihodnjih splošnih mirovnih pogajanjih bo igralo tržaško vprašanje zelo važno vlogo. Trst pa mora pripasti naši bodoči jugoslovanski državi. To pripadnost pa dokazuje med drugim tudi narodnost in mišljenje prebivalstva. In kdo ne uvidi, koliko lahko stori v tem oziru šola? Komaj so zasedli Italijani naše goriške kraje, so takoj v popolnoma slovenskih vaseh ustanovili laške šole, da bi tako poitalijančili naše kraje in s tem dokazali pripadnost Goriške k skupni laški državi. Nam pa sc nc gre za poslovenjenje, ampak samo za ohranitev naše krvi in za preprečenje nadaljnjega raznarodovanja. Vsled tega ni tržaško šolsko vprašanje le lokalnega pomena, ampak je v skupnem interesu, da se Slovenci za to stvar zanimajo in nas podpirajo.
les liMMses.
(Pismo »Slovcnčevega« poročevalca.)
Reka, 25. julija 1918.
Kdor je tako srečen, da dobi po dolgem čakanju potrebno potno dovoljenje za Reko in se srečno pripelje semkaj, opazi na prvi pogled, cla je zunanji značaj mestnega življenja približno tak, kakršen je bil pred vojsko. Tujec, ki pride z poznim večernim vlakom iz Avstrije, se naravnost čudi živahnemu življenju na cesti in v kavarnah. Dočim je n. pr. v Ljubljani v mraku skoraj vse zapuščeno, jc tu vse oživljeno do pozne nočne ure. Koncert pri koncertu, kinoinatografi, malo variete-gledališče in redne večerne predstavfe v gledališču »Fenicc«, kjer gostuje tržaška gledališka družba »Dangeli«, ki je sicer sestavljena iz diletantov, vendar so njene predstave umetniške, katere posečejo v polnem številu ne samo Italijani,. ampak tudi Hrvati in Slovenci. In vendar jc Reka v ožjem vojnem ozemlju!
Mažarska vlada sporazumno z ma-žarofilskim mestnim zastopom skrbi, da prebivalstvo ne opazi preveč jasnih ma-žarskih intencij, ki se pod krinko prostosti na podlagi »lojalnega in patriotičnega« obnašanja reških Italijanov vedno bolj vrivajo v javnem in zasebnem življenju. Mažari in njihovi uradni laški pristaši, predvsem seveda municipij, nečejo priznati velikega števila Hrvatov, ki so v njihovih očeh le tujci. Kvečjemu govorijo o hrvatskem, pa tudi jugoslovanskem vprašanju, o preteči nevarnosti »jugoslovanske propagande«, ki sc jim zdi posebno nevarna. Kar je pri nas naravno in logično, to je pri njih prisiljeno in nezmi-selno. Zato se prav nič ne čudimo, če so zaprosili tudi vojaško oblast, raj strogo zasleduje potom svojih političnih poročevalcev vsako gibanje reških Hrvatov. Naj-nedolžnejši ljudje so na indeksu in njihova korespondenca silno nevarna za obstoj mažarske države! Marsikdo se pritožuje, da rabijo njegova pisma po cele tedne, predno pridejo do naslovljenca. Vojaška m policijska oblast omejujeti osebno svobodo tudi v zasebnem življenju.
Vkljub temu pa naša stvar dobro napreduje. Medtem ko skušajo lokalni ma-žarofilski laški lističi tudi med vojsko netiti narodno sovraštvo, so naši denarni zavodi na smotrenem delu. V delu je moč in ta moč jc kakor ogledalo notranje vrednosti jugoslovanske ideje, ki se uresničuje pred našimi očmi v vedno večjo bojazen sovražnikov naše narodne države. Teorija in praksa jugoslovanske deklaracije ste v najlepšem skladu med reškimi in primorskimi Hrvati.
Eno najbolj žalostnih dejstev kot posledica vojske je persekucija avstrijskih državljanov s strani mažarske državne policije. Koliko potov, truda in skrbi so imeli naši ljudje, predno so dosegli pravico do mestne aprovizacije! Begunci še danes ne dobivajo nobene podpore! In koliko jih je izgnala policija! Ta persekucija pa se posebno prakticira ob avstrijski meji na kolodvoru in pri parnikih, ki odhajajo v Istro. Niti vojaštvo ne sme več vzeti s seboj potrebnega živeža! Obmejna kontrola jc strožja nego je bila med Avstrijo in Italiio tik pred avstrijsko-laško vojsko. Uboge matere iz Istre in Kvar-nerskih otokov si preskrbijo na težaven in nevaren način z najdražjim denarjem kako malenkost za svojo gladno deco, pa pride policaj, jim konfiscira vse in jih vleče na policijo, kjer morajo plačati še globo! Na kolodvoru pred odhodom vlaka v Avstrijo je vse polno policajev, unifor-miranih, civilnih in ženskih, ki preiskujejo prtljago, da ne bi kdo odnesel košček kruha v »inozemstvo«. Avstrija že davno ni za Mažare niti zavezniška in še manj pa skupna država. V praksi gotovo ne! Neznosne so te razmere. Take reči se godijo
v času, ko sc jugoslovanski vojaki borijo tudi za obstoj mažarske države
\ - : « ,	l '"k f.	- .k	4. k
Glede živeža jc mesto razmeroma dobro preskrbljeno. Mestna aprovizacija je sicer pomanjkljiva, vendar se dobi vsaj nekaj za par dni! Na mesec par kg koruzne moke, četrt kg bele, tričetrt kg sladkorja, en četrt kg testenin, 20 dkg slanine ali kaj podobnega, en zavitek ka-vinega surogata, to je vse, s čimer naj se živi ena oseba ves mesec! Ljudstvo si mora torej drugod poiskati živeža. Kdor ima dovolj denarja na razpolago, lahko kupi, kolikor hoče sladkorja, moke, testenin in celo kave, seveda po groznih cenah. Tako stane kilogram sladkorja 15—20 K, koruzna moka ravnotako itd. Seveda le skrivaj! Ubogi sloji pa trpijo pomanjkanje in umirajo gladu. Z ribami pa je velik križ, zlasti odkar so uvedli karte, ki sc niso obnesle.
Ni čudno, da sc množijo dan za dnevom najoriginalnejše in prebrisane tatvine. Med tatovi jc največ dezerterjev in preoblečenih vojnih ujetnikov katere podpirajo »lojalni in patriotični« reški Lahi! Neki laški vojni ujetnik, ki jc preživel več mesecev v raznih laških družinah, se je spri radi nekega dekleta, se maščeval in naznanil oblasti vse tiste, ki so mu dajali potuho, živež in prenočišče. V afero je bilo zapletenih tudi nekaj odličnih meščanov in moral bi re vršiti proces z obtožbo proti oboroženi sili. Naenkrat pa je cela afera zaspala in sicer na ljubo »ma-žarofilskim« Lahom, ki bi bili na ta način kompromitirani do kosti! Podobne reči so na Mažarskem na dnevnem redu.
Slovensko časopisje je precej razširjeno. Slovenci iz mesta in iz Istre pridno čitajo naše časopise. Priprosti ljudje z zanimanjem sledijo razvitku naše ideje. Tudi »Novice« prihajajo na Reko, toda njihovi prodajalci pridno režejo »Noviči-ne« glave in jih pošiljajo brez telesa nazaj, odkoder so prišlel Zgodilo se je, da je moral ta ali oni trafikant odstraniti naois, da prodaja »Novice«.
Razen »Novic« se je oglasila tudi španska bolezen in zahtevala precej žrtev za svojo »internacijonalo«. Vročina je naravnost neznosna in je povzročila že par slučajev solnčne bolezni.
Boji z Italijani.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Italijansko bojišče,
Dunaj, 26. julija. Pri Canovi v Sedmerih občinah se je sovražen sunek ponesrečil. Sicer nobenih posebnih dogodkov.
Albansko bojišče.
Med Cucijem in morjem smo na več mestih dospeli do Semenija. Naše napredovanje izziva močne sovražne protisunke.
Načelnik generalnega štaba.
Smrt laškega letalca.
Chiasso, 26. julija. V zračnem boju v Albaniji je padel odlični italijanski letalec stotnik Sabonioh.
Bilka na FrascosKeiB.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Bojna skupina kraljeviča R u p e r t a.
Berlin, 26. julija. Veliki glavni stan:
Južno od Alberta smo odbili delen napad sovražnika in smo, pritiskaje nato za njim, ujeli ujetnikov. Uspešni sunki naših poizvedovalnih oddelkov na mnogih mestih fronte.
Bojna skupina nemškega cesarjeviča.
Na bojišču med Aisno in Marno smo odbili silne delne napade sovražnika deloma pred našim bojnim ozemljem, deloma v njem. Na obeh straneh Ourcqa so trajali boji do večera. Tu smo severno od Oulchy le. Chateau-a vrgli sovražnika iz njegovih sprednjih črt. Vzhodno od tega kraja in južno od Ourcqa smo sovražne napade s protisunkom odbili.
Tudi zahodno od Vincellcsa (ob Mar-ni) smo sovražnika v gozdu Ris po silnih bojih pred našimi črtami odbili.
Jugozahodno od Reimsa smo očistili gozdno pokrajino zahodno od Vrignya in smo odbili silne protinapade belih in črnih Francozov.
V	Champagni jc sovražnik zgodaj zjutraj napadel med dolino Siuppe in Souai-nom. Odbili smo ga s protisunkom.
V	zračnih bojih jc zgubil sovražnik včeraj 28 letal in 1 pritrjen balon. Poročnik vitez pl. Richthofen jc priboril svojo 30., lovska skupinn Richthofen s tem svojo 500. zračno zmago. Poročnik Loevvenhardt jc sestrelil svojega 34., poročnik Billik svojega 27., poročnik Bolle svojega 26. in pod-narednik Cohn svojega 25. nasprotnika.
pl. Ludendorff.
Nemška ironta se ne skrajša.
Dunaj, 26. julija Tukajšnji politični krogi so prejeli iz Berlina vest, da ni v
nobeni zvezi z nameni najvišjega vojnega vodstva od tamošnjih vojaških kritikov razpravljano vprašanje o skrajšanju nemške fronte na francoskem bojišču med Soissonsom in Reimsem.
Mm V HllSip.
Razpust Rdeče narde.
Moskva, 26. julija. Na temelju poročila Trockega jo sklenil generalni komite ljudskih komisarjov popolno razpustitev Rdeče garde in ustanovitev redne vojske.
Pojjovor z generalom KorniJovom.
Amsterdam, 26. jul. General Kor-nilov, vodja ruskih protirevolucijskih čet, jc izjavil v nekem pogovoru: Rusko vprašanje je vojaško vprašanje. Mi hočemo v Rusiji ustavno monarhijo in sicer naj vladarja izvofli ruska konstituanta. C.arja, ki bi ga nam dala Nemčija, ne bomo priznali. Ker sc hočemo trdno držati sporazuma, sem sklenil, se pridružiti Čeho-Slovakom.
Ententa v Sibiriji.
London, 26. julija. Reuter jc prejel uradno vest, da je sprejela Japonska predlog Združenih držav, po katerem naj podpira češko-slovaško armado v Sibiriji.
Pariz, 26. julija, »Petit Parisicn« poroča, da doslej še niso prejeli v Parizu nobenega sporočila o namenih Japonske glede intervencije v Sibiriji; pričakujejo ga v začetku prihodnjega tedna.
Stockholm, 26. julija. \z Kijeva poročajo, da se je ententa j :cle nastopa v vzhodni Sibiriji sporazumela. Združene države nameravajo prevzeti vodstvo zunanje in notranje politike, Japonr a pa vojaško vodstvo.
Politične novice.
-f Krajevni odbor S. L, S. se jc ustanovil v Dolu pod Ljubljano,
Železnica Brežice-Novo mesto. Dc-
..i za prepotrebno železnico Brežice-Novo mesto že dolgo počivajo. Priprave so bile žc v teku, a železniško ministrstvo je od deželnega odbora kranjskega zastonj pričakovalo odgovora. Ko je podrezalo deželni odbor, je ministrstvo dobilo odgovor, da se deželni odbor ne more izjaviti, ker predloge še ni preštudiral. Deželni odbor sedaj študira, kako bi občinam vrat zavil in kako bi rešil g. deželnega glavarja, važna gospodarska vprašanja pa počivajo.
-f Občinski odbor občine Tržišče jemlje okrožnico vis. deželnega odbora z dne 21. junija 1918, Št. 7078, in njej priloženo resolucijo od dne 19. junija t. 1. na znanje. Sklene soglasno sledečo izjavo: Prebivalci naše občine so in ostanejo do zadnjega občana, brez poziva deželnega odbora, zvesti cesarju in državi. Čutimo se užaljene, ker dvomi deželni odbor o naši zvestobi. Trumbiča in njegovih nazorov ne pozna tukaj noben občan, zatorej tudi o njih ničesar sklepati ne moremo. .Sveto in zvesto sc držimo naše majniške dokla-racije za združenje Jugoslovanov pod habsburškim žezlom, kakor smo že sklenili v seji dne 2. decembra 1917.
+ Občinski odbor v Horjulju jc v svoji seji dne 21. julija 1918 V7,el okrožnice deželnega odbora z dne 21. junija 1918, št. 7078, z dne 3. julija 1918, štev. 7579, in okrožnico z dne 3. julija 1918, št. 7580, poslano resolucijo deželnega odbora z dne 19. junija 1918 na znanje, ter izjavil, da vztraja na stališču dr-žavnopravne deklaracije Jugoslovanskega kluba z dne 30. ma ja 1917 ter odklonil vsako drugo stališče. Občinski odbor hkrati želi in prosi, da se tudi deželni odbor kot najvišja avtonomna oblast v deželi pridruži majniški deklaraciji.
-f Trda srca. Ko je g. deželni glavar odložil častno občanstvo vseh kranjskih občin, smo povedali, da hoče s tem izzvati zaupnice tistih občin, ki se ga boje. Povedali smo, da pričakuje novih imenovanj za častnega občana in da bi rad ta imenovanja objavljal v svojih listih, kar bi dalo njegovemu bankerotnemu imenu doma in v tujini zopet nekaj kredita. Čas jc potrdil, kar smo napovedali. List g. deželnega glavarja objavlja pisma »visoko-rodnemu« in »preblagorodnemu«, v katerih se mu častno občanstvo znova podeljuje, kakor jc želel. A zgodilo se jc tudi, česar nismo napovedali in česar g. deželni glavar ni pričakoval — teh pisem jc tako malo, nasprotno pa trdosrčnih občin, ki so vzele odpoved častnega občanstva brez usmiljenja na znanje, toliko, da jc g. deželni glavar le nehote izzval ljudsko sodbo o svojem delu. .Sedaj lahko tudi to napovemo, da se ne bo v prihodnje lotil nobenega podobnega poskusa več,
-]- Deželni odbor nima sreče s svojimi okrožnicami. Zoper njegovo voljo sc je velikanska večina občin znova izjavila za majniško deklaracijo, in celo tisti občinski odbori, kjer gospodarijo zaupniki de-
želnega dvorca, sc niso mogli ustaviti javnemu mnenju. Deželni odbor sc je moral pritisku ljudske volje vdati. Prvotno jo stal na stališču, da naj občinski odbori samo povedo, ali se s poslano Trumbičcvo resolucijo strinjajo, ali nc; to je bila gro' nja. Ko se jc občine niso ustrašile, je m< • ral izjaviti, da so tudi tiste rcsolucijc v »redu«, kjer sc občine izjavljajo za deklaracijo. Ni se mu pa zdelo v »redu«, če so občine želele in prosile, naj sc tudi deželni odbor izjavi za narodni program. Ta zob deželne odbornike boli in ne vidijo rarli, če jih kdo po njem polipa. Štajerskega deželnega odbora, koroškega deželnega odbora, dunajskega mestnega sveta ni nihče prosil, nihče ni želel, naj se izjavi o jugoslovanskem vprašanju in so to vendar storili. Deželni odbor kranjski, ki je v srcu Slovenije, pa odklanja take želje občin, češ, da niso v redu. Prišel bo čas, ko bodo občine napravile red v deželnem odboru.
-f- KonfcrR7T.ce brvaMcoa bana o Iu-vatskem vprašanju. Budimpešta, 24. julija. Hrvatski ban pit. Mihalovich in podban dr. Kriškovič sta prišla v Budimpešto. Hrvatski ban jn imel dopoldne konferenco s hrvatskim ministrom dr. lTnkclhauscrjcm, nato pa z ogrskim ministrskim predsednikom dr. Wcker-lcjcm o hrvatskem vprašanju.
+' Sa nesposobne generale — ječo. Francoski ministrski svet je sprejel zakonski načrt, ki določa za generale, ki so zakrivili precl sovražnikom težke poraze, ječo od 2 do 5 let.
-f Kongrua. Na svojo interpelacijo o izplačilu zvišane kongrue jc prejel poslanec dr. Stojan naslednji odgovor: »Nared-ba na učnega in finančnega ministrstva z dne 19. junija 1918, tičoča se izvršitve novega zakona o kongrui, sc je razglasila v drž. zak. št. 228 z dne 25. junija. 1918. Obenem sc je naredba naznanila političnim deželnim uradom, katerim so se dali tud: potrebni napotki v interesu pospešene izvršitve.
+ Nov kurz v Nemčiji. Iz Berlina po ročajo: V mnogih političnih krogih sklepajo iz prve izjave novega državnega tajnika pl. Hintzeja, da sc bo pričel nov kurz. >Inte rnationalc Korresponclcnz« piše: Gospod pl. Hintzc se jc izjavil za osvoboditev od Angleške zatiranih narodov Irske, Egipta in Indije, Mogoče je nov politični program, s katerim hoče Hintze otvoriti politično ofenzivo, kar od mnogih strani že dolgo časa zahtevajo, to se pravi, frazam zaveznikov o svobodi in samoodlo-čevalni pravici se naj stopi nasproti s tem, da se jim stavijo pred oči lastni grehi. V par besedah sočutja do Indije in Egipta ne vidimo niti velikega dejanja niti zločina. Vsa drugačna bi bila stvar, če bi Nemčija osvoboditev Egipta in Indije hotela sprejeti v vrsto tistih zahtev, katere smatra kot predpogoje za konec vojske. Proti takemu razširjanju nemškega mirovnega načrta morajo nemški socijalni dc-mokratje odločno ugovarjati, in kakor vsak nemški državnik ve, še ni nihče pokazal voljo, da bi usodo Nemčijo vezal na tak načrt osrečevanja narodov.
+ Ameriški senat in mirovna podajanja. Washington, 25. julija. (K. u.) Senat je v svoji zadnji seji razpravljal o najnovejšem mirovnem načrtu Nemčije. Senatorji so ostali pri naziranju, da je uničujoč poraz osrednjih velesil poireben, preden se prično razmotri-vati. o mirovnih pogajanjih.
-f Združene države - Japonska-Kitaj-ska. Rotterdam, 26. (K. u.) »Times« poročajo iz Tokia: List »Kokumin« je izvedel, da namerava Terauchi odstopiti, kakor hitro se bo gladko razvila skupna akcija z Združenimi državami. — Pekinški dopisnik lista »Iii poroča, cla je kitajska vlada po temeljitem razmotrivanju o sredstvih za izvedbo intervencije na podlagi kitajsko-ja-ponskega dogovora stopila v stik z vojaškimi oblastmi Mukdena, ki so sedaj v Peki-lista »Iji« poroča, da je kitajska vlada po svoje čete prepeljati čez kiLa.jsko ozemlje in da imajo obiski generala Saito in barona Hajasi očividno namen, da se doseže popolno sporazumljenjc, preden preidejo k dejstvom.
Dnevne novice-
—	Cesar in cesarica na Odrskem.
»Magyar Tudosito« poroča iz Nagy Vara-da: Cesar in cesarica bosta jeseni obiskala več ogrskih provincijalnih mest, med njimi Nagy Varad. Tam bodo tem povodom priredili veliko slavnost v korist vojnodo-brodclnih namenov.
—	Tržišče. Občinski odbor je soglasno imenoval presv. knezoškofa dr. A. B. Jegliča za častnega občana.
—	Osebne vesti. C. kr. evidenčna geo-metra II. razreda Karel Kavšek v Ljubljani in Janko Hočevar v Kamniku sta imenovana za c. kr, evidenčna geometra 1. razreda j/ X. činovnem razredu. C. kr. evidenčnemu geometru Avguštin Sedleckyju je podeljen od c. kr. ministrstva za iavn.n dela stanovski naslov inženir.
—	Velik narodni dar. Zagrebški kanonik msgr. Štefan Korenič je daroval v narodne namene 100.000 K.
—	Pogorela je v Novi Gradiški na Hrvatskem Lobetova pivovartia in sicer do tal. Škode je okoli 7 milijonov kron. Skupno s tovarno je pogorela tudi zaloga — 40 železniških voz ječmena.
—	Za protincijala frančiškanske province sv. Cirila in Metoda je bil izvoljen o. Mihael Troha, dosedanji provincijal o. Rafael Rodič pa za kustosa.
—	Kap je zadela g. .Mihaela Horvata, župnika s Studenca, Ohromela mu je leva stran, a se mu je stanje že znatno zbolj-šalo. Leži v deželni bolnišnici v Ljubljani.
—	Vojaška odlikovanja. Vojaški zaslužni križ 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči je dobil pred sovražnikom padli nadporočnik 36. strel. p. Maks Piber. — Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil poročnik 87. pp. Alojz Germek. — Zlat zaslužni križ na traku hrabrostne svetinje so dobili: črnovoj. sodni prakti-kant dr. jur, Ivo Česnik, črnovoj. namestnik rač, vodje pri črnovoj. baonu IV./23 Franc Virnik in črnovoj. sodni praktikant dr. jur. Emil Jenko. — Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil četovodja 5. strel. p. Alojz Furlan.
—	Vojaška imenovanja. Za stotnika sta imenovana nadporočnika Rudolf Uk-mar, 3. strel, p, in Emil Šešerko, 2. gor, strel. p. — Za nadporočnika sta imenovana poročnika Miroslav Miklavč;č, 5. str. p. in Ivan Ravhekar, 26. strel. p. — Za poročnika je imenovan praporščak 2. gor. strel. p. Lucijan Orel.
—	Koncert v dobrodelni namen priredi v nedeljo, dne 28. julija 1918 slov, kat. izobraževalno društvo v Cirknici ob devetih zvečer v društveni dvorani s sledečim vzporedom: 1, Vinko Vodopivec: a) Naročilo (Gestrin); b) Bele cvetice (Jenko); c) Tone solnce (Gregorčič); d) Svarilo (Gregorčič). Poje ženski zbor s sprem-ljevanjem klavirja. 2. Vinko Vodopivec: a) O večerni uri (Jenko); b) Ptičica (Kette); c) Na poljani (Aleksandrov); d) Jaz bi rad rudečih rož (Lovrenčič). Poje moški tercet. 3, Vinko Vodopivec: a) Dekle in ptica (Krilan); b) Po slovesu (Jenko); c) Po bitvi (Gregorčič), Poje ženski zbor s spremljevanjem klavirja. 4. Vinko Vodopivec: a) Pogled v nedolžno oko (Gregorčič); b) Slovenka sem (Vida); c) Naša zvezda (Gregorčič); d) Biser (Gregorčič), Poje ženski zbor s spremljevanjem klavirja.
—	Strašna toča je padala v nedeljo, dne 21, julija, tudi po Polhovem gradcu. Napravila je na polju in na sadnem drevju velikansko škodo. Pogled na polje ie žalosten. Ljudje so se veselili žetve, ker je žito lepo kazalo, sedaj so mesto žanjic morali priti kosci.
—	Cesarja in kralja Karla vojnopo-možni zaklad. (Dunaj IX., Berggasse 22.) Namen tega zaklada je, hipno pomagati revnim invalidom, ki so zmožni in voljni lotiti se kakega dela in si ustvariti novo življenje. Dajale se bodo enkratne podpore, največ do 1000 K, in invalidi, ki so tega vredni, potrebni in tudi zmožni, da to podporo prav porabijo, se imajo s posebno prošnjo obrniti na ta zaklad, čigar naslov je zgoraj razviden. Podpore so lahko najrazličnejše vrste, n. pr. obrtno orodje, neobhodno potrebna obleka, gotovo stanovanje, potreben voz, vprežna žival, kos polja, kak stroj, oprava, plačanje kake kavcije i, t. d. Prošnja mora imeti naslednje podatke: 1. Krstno in rodbinsko ime, šaržo, vojaško krdelo, vojna odlikovanja. 2. Rojstno leto, stan (samec, oženjen, vdovec, ločen), število, starost in spol otrok, če in kako so otroci preskrbljeni. 3. Rojstni kraj in domovinsko občino, sedanje bivališče (natančen naslov). 4. Sedanji poklic, potem če, kdaj in kje je bil invalid še po prvem zdravljenju dodatno zdravljen in v invalidski šoli; prejšnji poklic (pred uvo-jačenjem), 5. Stopnja pridobitne nezmožnosti ( v odstotkih), na$m pohabljenosti oziroma bolezni, letna invalidščina (s pri-kladami), 6, Vojaška evidenčna oblast in številka plačilnega naloga, oziroma navedba, kdaj se je izvršila superarbitracija. 1. Uboštvo prosilčevo, premoženjske razmere staršev ali drugih svojcev in ali ga kaj podpirajo. 8. Način, kako si misli novo življenje ali trajno možnost za zaslužek ustvariti, in višina zneska, ki je za to neobhodno potreben, 9. Navedba podpor, ki jih je že dobil. Prošnje je vlagati pri deželni kpmisiji za skrbstvo vračajo-čim se bojevnikom (pri c. kr. deželni vladi), pa tudi pri magistratu, kjer se je oglasiti v pisarni komisarja dr. Vrančiča radi Izpolnitve posebne vprašalne pole. Tudi naravnost na Dunaj (IX., Berggasse št. 22) se more vlagati prošnje. Najbolje je, če vloži prosilec, ki je v Ljubljani, prošnjo pri magistratu in prinese v ta namen vse dokaze za posamezna vprašanja seboj, ker tnora biti vse dokazano.
— Odvetniška zbornica kranjska je imela zadnji četrtek popoldne svoj redni občni zbor. Predsednik g. dr. Majaron je otvoril zborovanje jn se s toplimi besedami
spominjal pred kratkim umrlega zborničnega člana g. dr. Fr, Pavletiča, ki jc užival splošno spoštovanje. Nato je podal odbor poročila za preteklo upravno leto o poslovanju svojem in disciplinarnega sveta, o računih zbornice in podporne zaloge. Iz statistike je posneti, da je zbornica koncem majnika štela 57 odvetnikov, izmed njih 16 v vojaški službi, in 59 kandidatov, katerih se 36 nahaja v vojaški službi oziroma ujetništvu. Brezplačnih zastopstev pri sodnih dvorih so opravili odvetniki 68 in sicer 26 v kazenskih, 32 pa v civilnopravnih slučajih; poleg tega so odvetniki zastopali brezplačno mnogo vpoklicanih in njih svojcev, zlasti zaradi državnega prispevka za preživljanje. Vsa odborova poročila je vzel občni zbor na znanje ter sklenil, da se iz blagajniškega preostanka dodeli 500 K podporni zalogi in da se zbornični prispevek za leto 1917 določi, Jjfakor doslej z zneskom 20 kron. — Pri dopolnilnih volitvah so bili vnovič izvoljeni in sicer v odbor gg. dr, Pire in dr. Tekavčič kot člana, g. dr. Ravnihar kot namestnik, v disciplinarni svet pa gg. dr. Tavčar in dr. To-minšek kot člana, gg. dr, Žirovnik in dr. Kraut kot namestnika. — Na podlagi posebnega poročila g. dr. Pirca in po daljšem razgovoru se je sklenil avtonomni tarif, katerega se bodo odvetniki držali pri računanju zastopniških stroškov za sodne razprave napram strankam in sodiščem. Sklenila se je tudi resolucija, delati na to, da se lansko leto od ministrstva izdani tarif za kurencije zviša čim preje in sicer primerno izredno narastli občni draginji, Z ozirom na peticijo Društva zasebnih uradnikov in uradnic je občni zbor sklenil z večino glasov, da se priporoča ljubljanskim zborničnim članom, uvesti za čas sodnih počitnic nepretrgano uradovanie do 2, ure popoldne, — Konečno se je naročilo odboru, naj ustanovi poseben stanovski aprovizacijski odsek.
—	Prešič z dvema glavama in dvema nogama. Iz Freudenthala poročajo, da je skotila v svinjaku tamošnje poljedelske srednje šole svinja prešička, ki ima na sredi telesa dve nogi na srednji in zadnji strani pa po eno glavo. Žival je živela le par ur.
—	Avstrijske otroke pošljejo na Ogrsko. Na inicijativo cesarja Karla odpošljejo veliko število avstrijskih otrok na Ogrsko, za kar se posebno trudita generalni major pl. Landwehr in baron pl. Hussarek. Dne 25. julija zjutraj je odšel prvi vlak z 626 otroci v Bajo, uro pozneje so odpeljali z Dunaja 860 otrok iz severne Češke s parnikom v Zemun. V prihodnjih 14 dneh bo na razpolago tej dobrodelni akciji veliko posebnih vlakov in parnikov, tako da mislijo v teh dneh prepeljati na Ogrsko 80.000 otrok. Tega bodo deležne vse kronovine. — Mi smo v tem oziru že sami veliko preskrbeli, ker bi bil, če bi na to čakali, naš jug žs en sam velik grob nedolžnih otročičev.
—	Ujetnike, v.rmvše se iz Rusije, prosimo, da sporoče, čc jim je kaj znanega o Alojziju Saje, 17. pp., 9. stot., ki je zadnjikrat pisal 28. septembra 1914. Morebitna sporočila naj se blagovolijo poslati njegovi materi Ivani Saje, Giince pri Ljubljani, štev. 116.
—	Umorjeni carji. Od sedmih carjev vlad, rodbine Romanoviči - Holstein - Got-torp so bili umorjeni štirje. Prvi je bil umorjen Peter III. Feodorovič, vnuk Petra Velikega. Vladal je le nekaj mesecev. Umoriti ga jc dala njegova lastna žena Katarina, ki je zasedla za njim ruski prestol. Njegov sin Pavel I. jc bil tudi umorjen. Zaroto sta vodila grof Pahlen in general Bennigsen, ki je Pavla I. 23. marca 1801 zadavil. V Petrogradu so ubili nihilisti 13. marca 1884 carja Aleksandra II. z bombo. Njegov sin Aleksander III. je sicer umrl vsled bolezni na ledicah, a bolezen je dobil pri železniški nesreči leta 1888. Nikolaja II, so, kakor se poroča te dni, ustrelili v Jekaterinoslavu socialni revolucionarji.
—	Budimpeštanska domobranska godba brez glasbii. Iz Monakova poročajo: Kakor je znano, je gostovala pred kratkim v Monakovu in drugih mestih Bavarske budimpeštanska domobranska godba, Sedaj se izve, da je zginil brez sledu na povratku v Avstrijo cel železniški voz z glasbili, med katerimi se je nahajala tudi dragocena harfa, vredna 36.000 K, Doslej železniškega vozu kljub skrbnemu iskanju še niso našli.
lj Iz seje c. kr. mestnega šolskega sveta, 0 redni seji c. kr. mestnega šolskega sveta, ki se je vršila v torek, dne 16. julija, smo prejeli nastopno poročilo: Predsednik proglasi sklepčnost in otvori sejo. Poročilo o važnejših kurencijah in o načinu, kako so bile rešene, vzame se na znanje. Odobri se brez ugovora zapisnik o zadnji redni seji z dne 28. maja 1918. Na znanje se vzemo in odobre se poročila o nadzorovanju zasebne dekliške oscmrazrednice ljubljanskega šolskega kuratorija, notranje tri-razredne meščanske šole uršulinske, zasebne deške in dekliške trirazrednice in
pa deške štirirazrednice nemškega šolskega društva — vse za šolsko leto 1917/18 in vse z dostavkom, da se imajo predložiti c, kr. deželnemu šolskemu svetu. — Stavijo se terno-predlogi za razpisane službe: stalne učiteljice na mestni slovenski dekliški osemrazrednici, stalnega učitelja na I- mestni deški ljudski šoli in voditeljice extra statum na dnevnem zavetišču IV. mestne deške ljudske šole. — Pavlu Kunauerju, stalnemu čitelju na šišenski deški osemrazrednici, pripozna se I, petletnica, Sklene se več prošerij za dovolitev, oziroma za podaljšanje večjih dopustov priporočilno predložiti c. kr. dež. šolskemu svetu v ugodno rešitev. C. kr, dežglni šolski svet je naprositi, naj na pristojnem mestu posreduje, da bi se nared-benim potom primerno zvišale sedanjim razmeram neprimerne izpraševalne takse pri zasebnih izpitih. Potem ko se pojasni še nekaj vprašanj internega značaja pedagoške in administrativne vsebine, zaključi predsednik, ker se nihče več ne oglasi za besedo, sejo,
lj Poročil se je danes g. Anton Kova-čič, c. kr, profesor, z gdčno. Franjo Pe-terlinovo.
lj Umrli so v Ljubljani: Terezija smač, kečarjeva žena, 45 let. — Helena Ilnikar, mestna uboga, 75 let. — Josip Prosen, posestnik, 78 let, — Josip Škra-belj, monterjev sin, 7 let. — Vincenc Kavčič, rejenec, 7 tednov. — Fran Terček, posestnik, 75 let. — Ivana Naglič, žena stolarskega pomočnika, 30 let. — Karel Jaklič, delavec, 41 let. — Lavoslav Cvet-nič, poštni kontrolor v pok., 67 let. — Marija Žitnik, posestnikova žena, 62 let.
lj Patronaža sv. Filipa Nerija. Varovanke, ki so pustile svoje ročno delo v patronaži, naj pridejo ponj v nedeljo, dne 28. julija ob 11. uri dopoldne, in sicer h gospe Alešovec, Frančevo nabrežje št, 1, I. nadstropje (za vodo).
%lB
š Celjsko pevsko društvo naznanja, da otvori z dnem 6. avgusta 1918 pevsko šolo, ki se vrši vsak torek ocl pol 8. do pol 9. ure zvečer v »mali dvorani« Nar. doma v I. nadstropju. Prijave sprejema odbor Celjskega pevskega društva (predsednik g. Ivan Rebek) pismeno a-li pri pevskih vajah vsak torek in petek. Namen te prekoristne uredbo je pač vsakomur umljiv: razviti s teoretičnim poukom naravno pevske zaklade posebno pri mlajšem slovenskem rodu in odpomoči doseda^ njemu nedostatku na tem polju, da dobi naša narodna in umetna pesem trdna tla in so omogoči stvarna pevska izobrazba. Zato bo tudi pouk razdeljen v dve skupini: »A« za teorijo začetnikom, ki bodo pokazali dober posluh, »B« za starejše pevce, ki se hočejo še temeljiteje izobraziti v petju. Eventuelno šolnino bo določil odbor in bo malenkostna v primeri s pomenom nameravane šole. Zato pozivamo vse prizadete kroge na resno udeležbo, ker jc odbor odločen, uvesti strog red, da bo javnost zadovoljna z uspehi. Takoj k prvi vaji naj vsak učenec-začetnik prinese seboj priročen notni zvezek — in dobro pa trdno voljo, da se bo redno udeleževal vsake pevske vaje. — Tudi glede instrumentalne, dramatične in plesne šole bo pozneje podvzelo Celjsko pevsko društvo potrebne korake. Sedanjim in morebitnim novim pevcem in prijateljem društva pa polagamo na srce odborov sklep: — »da se sprejemajo pevske moči le v določenih rokih: od ene koncertne prireditve do
druge«---»in da se brez ozira na
malenkostne zadržke udeležujejo vsake pevske vaje, rla bo zbor dovršen.« O sprejemu odločuje odbor. Kakor znano, so pevske vaje za mešan zbor vsak torek in petek od pol 9. do 10. ure, z a moški zbor ob petkih od pol 8. do pol 9. ure zvečer v Nar. domu. — Prve dni avgusta priredi Celjsko pevsko društvo koncert v Šoštanju s sodelovanjem Čitalnice. Natančnejši spored se objavi kasneje. — Tako pridejo polagoma na vrsto vsi večji kraji lepe Savinjske doline, da povsod oživimo pesem, znanilko vese-'ejSih dni. Odbor.
novsee.
p Z Goriškega. V Vašem cenjenem listu od pretekle soboto piše nekdo v »pismu z Goriškega« med drugim sledeče: »V največje začudenje pa mi je, da se mnogi duhovniki še niso vrnili, dočim so se župljani v večjem ali manjšem številu.« Upam, da gospod dopisnik ni imel' namena obrekovati, torej ali ni pomislil kaj je zapisal, ali pa ne pozna razmer, drugače bi moral vedeti, da se je velika večina duhovnikov že vrnila. Izostali šo le tisti, katerim se ni mogoče vrniti. Kam pa naj so vrnejo? V domači duhovniji nI nikjer naj-skromnejšega stanovanja, kajti vse .je porušeno ali zas<?deno. Ali naj gredo v
barake? Barake ponujajo tisti, ki ba< rak niso še poskusili, ali pa tak, ki imajo pripraven kotiček v mestu. Iri tudi če bi bilo stanovanje, kje je oprava? Ni mize, ni stolice, ni postelje, sploh ničesar. V Gorici vidiš vsaki dan nakladati vozove pohištva, a če duhovi nik prosi nekoliko kosov pohištva oDla> sti, katere razpolagajo z njim, dobi odgovor: »Nimamo, rabimo zase.« Kako je z živežem? Na deželi dobiš v gostilni malo slabega vina, drugega nič. Kaj pa aprovizacija? V neki občini so dobili za en mesec štirideset dek koruzno moke na osebo in nič drugega. Vpra-i ša m: Ali je mogoče duhovniku so vr* niti v takih razmerah? Porečeš; Duhovniki iz goriške okolice bi lahko sta< novali v mestu in od tam oskrbovali svoje duhovnije. Poglejmo kaj je a tem? Skromno opravljena soba, čo ja sploh dobiš, stane v Gorici najmanj 60 kron na mesec t. j. 2 K na dan, bela kava 1 K 20 v., kosilo ti K 50 v., večerja 3 K 50 v., skupaj 13 K 20 v. na dan brez kruha in vina. Kje pa dobiš gostilničar* ja, ki ti bo dajal hrano, če nič ne piješ? Kakšni so pa dohodki duhovnika! Župnik, ki je dovršil 20 let službe, ima na dan: Kongrue 4 K 38 v., za mašo (če mašuje) 3 K, begunske podporo 1 K 19 vin, skupaj 8 K 57 v. Kje naj vzame ostalih -i K 63 v.? Kje je denar za oble< ko, obulev in knjige? Odgovoriš: Saj imate novo kongruo! Da, na paipirju žo od 28. marca t. 1., a nakazali jo bodd šele takrat, ko bodo cene živil tako po-< skočile, da ne bo mogoče z novo kon^ gruo več izhajati. Zares ginljiv je pri« zor na koncu omenjenega pisma!. »Las stni oče je kopal grob, kropil in moli* molitve, mati je nesla k pogrebu.« Raz* lika je ta, da je tak prizor sedaj nemo* goč, izvzemši ako stranka noče do bližnjega duhovnika, kajti knezonadškcN fijstvo je poskrbelo za> vsako duhovnic jo, kjer ni še lastnega duhovnika, za' naanestnika, ekskurendo provizorja* Toliko v pojasnilo cenjenim čitateljenj goriimenovanega pisma z Goriškega.
pr Osješko gledališče. Za prihodnjo sezono je izvoljen za ravnatelja drame v Osjeku M. D. Milovanovič, a za ravnatelja opere in operete kapelmk Polič.
a Kisla repa za Moste. Občani Most ki imajo rumene izkaznice ubožne ak-< cije, zaznamovane s črko B ali C prej-i mejo kislo repo v ponedeljek dno 29. t, m. popoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red; Od 2. d<? 3. uro vse stranke z rumenimi izkazni< cami B, od 3. do L ure strake z rumenimi izkaznicami C št. 1 do 240 od 4. da 5. uro št. 241 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg kisle repe, kilogram stane 80 vin.
a Kisla repa za Vič. Občani Viča, k\ imajo rumene izkaznice, zaznajnenova^ ne s črko B ali C prejmejo kislo repo v ponedeljek dne 29. t, m. dopoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: Stranke z rumenimi izkazn ni cami C št. 1 do 260 od 9. do 10. ure, št. 261 do konca od 10. do 11. ure dopoldne. Stranko dobe za vsako osebo 2 kg kisle repe, kilogram stane 80 vin.
Zgubil se je v četrtek zvečer nov otroški suknjič, sive barve, od Zalokarjeve ulice da nolzapflove ulice. Pošten najditelj se prosi, da ga takoj odda v Zalokarjevi ulici štev. 13.
Pogrešan. Albin Somrak, 17, pešpolka, je Pisal zadnjič novembra 1917 iz Moskve. Kdor bi kaj vedel o njem, naj blagovoli sporočiti njegovi ženi Ani Somrak, Moste pri Ljubljani * ' i, ' T7 Kriorrhi kaj vedel o četovodji 17, pešpolka Matiju Valenčiču, ki je bil ranjen ujet 3. septembra 1914 v Lvovu, naj blagovoli sporočiti occtu Ignaciju Valenčiču, Ribnica, pošta St. Peter ;:a Krasu.
darovi.
Za oslepele slovenske vojake je darovala podružnica Ciril-Mctodove družbe v Domžalah 500 kron ltot čisti dobiček igre »Divji lovec« dne 14 julija 1918.
Jugoslovanski strokovni zvezi sta poslali Elka in Sonja Kempcrle, Iludajužna, Primorsko, 56 K, Nabrali med vaščani za naše delavstvo.
za invalide,
Prejeli smo za vojne invalide znesek 533 K kot dar uradništva deželnega odbora in deželnih zavodov mesto venca na krsto prerano umrlega stud. med, Pavla Zamida, sina nadravnatclja deželnih uradov g. Matije Zamida v Ljubljani. Za ta velikodušni dar izreka podpisani odbor blagim da-rovatcljcm svojo najtoplejšo zahvalo, — Slovenski odbor za vojne invalide v Ljubljani,
darovi za begunce iz primorske,
Župni urad v Št. Ilju pri Mariboru na Štajer* skem je poslal posredovalnici za goriške begunca v Liubliani 250 kron za prodana živila, namenjena bcgunccm. — Gospod Martin Plut, trgovec v Črnomlju na Dolenjskem je poslal posredovalnici za goriške bcgunce 50 kron v korist beguncem. Posredovalnica izreka tem potum blagim darovaiccm najsrčnejšo zahvala,
Narofajie »Slovenca"!
Popotnikom in letooiščariem
na Bledu
naznanjam, da se radi pomanjkanja živil v moji gostilni »pri Zrimcu« ne more več postrezati s hrano.
Velespoštovanjem
IVAN ZRIMC, gostilničar in mesar na Bledu.
GARJE
srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in nc maže perilo. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po ptlšti 5 K poštnine prosto. — Prodaja in razpošilja lekarna Tmk6czy v Ljubliani, zraven rotovža.	1212
P
X 0
u re
H X
s
OS >
He zamettii tis
i raznimi milimi
Nudim Vam edino zajamčeno dobro, trpežno in blagu neškodljivo
Z
iz najstarejše in največje tovarne za barve. Na stotine priznalnih pisem vsakemu na razpolago.
Razpošiljam samo I. vrste
t sledečih barvah: črna, modra, temno zelena, rdeča, temno rdeča, vijolčasta, siva, rujava in rumena. — Da se napravi temno modra, se d£ polovico črne, polovico modre.
Na zahtevo slovensko navodilo. 100 zavojev 50 kron. 500 zavojev po 45 K za 100 zavojev. 1000 zavojev po 40 K za 100 zavojev.
Poštnine prosto pošilja	2207
Rudolf CotlC
tirhnika
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi
•«; oljnate portrete na platno ::
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji
Davorin Rouieh
prvi fotografski in povečevalni zavod
_... v LJUBLJANI :::-
KOLODVORSKA ULICA št. 34 a.
SE SPREJME takoj k večji družini na deželo. — Oglasi upravništvo »SLOVENCA« pod šifro: »Takoj 2604«.
PRODA SE dobro ohranjena
mlatilnica
I tresenjem, za na gepelj. — ALOJZIJ KUNAVER, Dravlje 13, poŠta Št. Vid nad Ljubljano.	2551
Slovenci, Kupujte
domačo grado!
PRODA SE
vila
a popolno opravo. — Več pove upravništvo »SLOVENCA« pod št. 2605.
Silil 21
za pisarno se llče. — Ponudbe na: poStni predal 151 v Ljubljani.
Tabarin
je priznan kot najboljši nadomestek tobaka. Vsled odloka c. kr. fin. min. se sme prosto prodajati. — 120 zavitkov po 50 vinarjev 34 Kj 600 zavitkov 160 K. Izborna zmes za cigarete, 120 zavitkov 32 kron. 500 najfinejših nadomestnih cigaret 20 kron. Vse franko po povzetju.
Tovarna »Tabarina« H. ZELINKA, PISEK, ČEŠKO.
i n arooij
Konst. PMfy,
Havličkovo nam. 32. 3396
(sirkove) po 8 kron, II. a po 7 kron za komad v zavojih po 5 kg proti povzetju kakor tudi riževe metle v vsaki množini
dobavlja tvrdka VACLAVA FILIPA vdova, Jablonnž n.
Orlici.
.Večja množina močnih
sodou
od piva od 15 do 20 hektolitrov se takoj proda. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 2568.
KOPELJ
v hotelu .,Slon".
naznanja vsem cen), obiskovalcem kopeljl, da Je otvorjena
KADNA KOPELJ:
v delavnikih od 8. do 12.	ure	dopoldne,
» » od 2. do 6.	ure	popoldne. V nedeljah in praznikih
od 8. do 12.	ure	dopoldne.
PARNA KOPELJ:
Torek od 8. do 12. ure dop. za gospode,
» od 2. do 6. ure pop. za dame. Petek od 8. do 12. ure dop. za dame,
» od 2. do 6. ure pop. za gospode. Nedelja od 8. do 12. ure dop. za gospode.
TUŠ:
Ponedeljek od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 6. pop. Sreda
od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 6. pop. Četrtek
od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 6. pop. Sobota
od 8. do 12. nre dop. in od 2. do 6. pop. Priporočava se najtopleje z velespošto-vanjem	2504
Hedžet & Koritnik.
Barue za blago
v zavitkih, v vseh barvah, z vporabnim navodilom, primerne za barvanje vseh vrst blaga, svile in tkanin, dobavlja tvrdka
HOLY & Ko.,
veletrgovina materialnega blaga PRAGA-KARLIN, KrdlovskA »Ida 11.
Vsakovrstne SLAMNIKE, slamnate torbice (cekarje), predpražnike, slamnate čevlje (šolne) priporočam gg. trgovcem za obila naročila. FRAN CERAR, tovarna slamnikov v Stobu, p. Domžal« p. Ljublj.
: GORICA i P Ratie>l ljubljana Stolna ul.2-4 1 1 »-»aij*1 Stari trg it. 28 trgovina in mehanična delavnica. MoSka in ženska DVOKOLESA Se s star« pneumatiko, ŠIVALNI in PISALNI STROji, GRAMOFONI, ELEKTRIČNE ŽEPNE
SVETILKE. Najboljše BATERIJE. : Posebno nizka cena za preprodajalce. :
kupujejo se -rmc
čreinje JzSL
BOFISMlCB množine in
ter leioinie gobe
JOSIPA VAL, LJUBLJANA.
Izurjene
2470
i»r liltarice
se takoj sprejmo v trajno delo pri
Carl Hamann, Lfnhlfana
Kupujte le domač izdelek, to je:
Dobiva se v vsaki prodajalni I
Tvrdka
Kontorista ali kontoristko
Iprejme takoj v službo strojilna tovarna
SAMSA & CO. V LJUBLJANI,
Metelkova ulica 4. Znanje strojepisja in stenografije pogoj. "3BC Prijave sprejmo te dnevno od 4, do 5. popoldne. 2595

dricarH iHefač
Prešernova ulica štev. 9
naznanja svojim cenjenim odjemalcem
da ostane trgovina od 5. do 26. avgusta t. 1.	zaprta.
Pravo
ogrsko	_
razpošilja slovenska tvrdka ANTON Z, FIN Ž G AR, VARAŽDIN, Hrvatsko. 2522
prodaialka
se sprejmeta v trgovino z mešanim bla-gom in zalogo tobaka pri OTONU HO-MANU V RADOVLJICI.
MrcoMa irjonsMa \m
išče primerne službe v mestu ali na deželi. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 2533.
KUPI SE dobro ohranjena železna
INteriheim-blagilm
Ponudbe sprejema uprava »Slovenca« pod Šifro; »Blagajna«,
Hlapec li tiija
deklica
za rsa hišna dela se sprejmeta v ljubljani. Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod It. 2565,
BeSo steklo
(drobce) od steklenic in kozarcev kupuje po najvišji ceni tvrdka V. PANHOLZER, LJUBLJANA, Pražakova ulica štev. 4.
Srbečica, lišaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvirno zakonito zajamčeno »Skabo-lorm« mazilo. Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček 2 K 30 v, veliki 4 K, porcija za rodbino 11 K. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana, Marijin trg. Pazite na varstveno znamko »Skaboform«!
OImui^Bb
EMalpla oddaja rezensnlh Itonjj.
samostojnim poljedelcem in gozdarjem pri c. in kr. topniški opremni postaji v Ljubljani se vrši dne 1. avgusta 1918 ob 8, uri dopoldne. Potrebna potrdila njorajo doposlaU prosilci do dne 31. julija poveljstvu te postaje (topničarska vojaSnlca).	2598
NA DUNAJSKI CESTI
ostane radi nakupa blaga od 29. julija do 24. avgusta :::: ZAPRTA. 2597^
Hiši
# sadnim vrtom, njivo, travnikom in goz-ličem v Velikih Laščah se proda. Polovica kupnine ostane lahko vknjižena. — Jaslov pove upravništvo »Slovenca« pod Stev. 2606.
n« prodaj je po nizki ceni
hočna, malo rabljena, na močnem vozu montirana, 12 konjskih sil, 5 atmosfer Kesselspannung). — Naslov se poizve v upravništvu »Slovenca« pod štev. 2608.
JJ
U
1
se
z
Pismene ponudbe naj se vlože do dne 15, avgusta 1918. — Pojasnila daje pisarna hotela »Union«,	2508
iirvovrstno, ie osla-eno blago, nekoliko kilogramov, SE ZAMENJA ZA ŽIVEŽ ALI SE PRODA. — „	Kje, pove: 2602
T. KRANJC, Sv. Petra cesta 28.
Hpno «i kosil*
izborne kakovosti, tudi v večjih množinah, pošilja IVAN OGRIN, LJUBLJANA, Gruberjevo nabrežje štev. 8.
obstoječe Iz najmanj 10 da IZ sob, eventualno o pritličju in 1. nadstr. ali B. in II. nadstr. se takoj sprejme.
VODSTVO USMILJENIH SESTER SV. VINCENCIJA PAVELSKEGA
naznanja, da bo H
>-.. i,-
ffltfj
Priporoča se
frioisina puhlSfu
prej I. Pogačnik
marljje Terezije cesta (Itollze))
glavna trgovina
Stari trg 4, podružnica
Velespoštovanjem BrafOUŽ viru j^	--------------------———
Odgovorni urednik: Josip Gostjjjčar, državni in deželni, poslap.ee .Ljubljani,
t • • Ioni „
Zaloška cesta štev. 11, ki je bil.Ropolnoma prenovljen,
zop&fi otoorjen
iu od 1. avgusta 1918 svojemu prvotnemu namenu izročen, namreč CIVILNIM BOLNIKOM r*c
in sicer bo na razpolago vsem p. n. gospodom zdravnikom, kamor poljubno pošljejo svoje oskrbovance.	2580
Kranjska deželna podružnica
n.ra.dež. življensko in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnico
v LJubljani, Marije Terezije cesta 12, II. n.,
sprejema zavarovanje na doživetje ln smrt, združeno tndi z vojnim rizikom, otroških dot, reutna ln ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja.
— Javen zavod. — Absolutna varnost. — Nizko premije. —
Prospekti zastonj in poštnine prosto. — Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji.
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva . n brez odbitka rentne-cesta itev. 6, za frančiškansko cerkvijo, J || Ul ga davka, katerega sprejema hranilne vloge vsak delavnik do- fl, Lj (] plačuje zavod sam poldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po * '	za svoje vložnike,
tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto.
Ljudska posojilnica« sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo cli brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice
se eskomptujejo najboljše. Rezervni zakladi znašajo nad en milijon kron. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1917 nad 34 milijonov kron.