Stav. 116. (Posamezna itevllka 8 vinarjev.) V Trsta, t Pitali. 27. aprila 1f17 Letnik XIII. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj- Lredniitvo: Ulica Sv. Frančiška Asiskega st. 20. I n.iiKtr. - Vsi dopM naj se pošiljajo urednišf. .i list i. Ncirankir^iu pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane /ndruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša : /a celo leto.......K 31 20 Za pol leta.................15 60 za tri mesece...................... 7 80 za nedeljsko izdajo za celo leto....... 620 za pol leta................. 3*60 Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone« Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin- Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta............. 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti" — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški AsiSkega št. 20. — PoStnohranilnični račun št. 841.652. Avstrijsko uradno poročilo. DUNAJ, 26. (Kor.) Uradno se razglaša: 26. aprila 1917. Vzhodnobojišče. — Ruska artiljerija »e na već točkah izzvala povračilni ogenj naših topov. Nobenih posebnih bojnih dogodkov. Italijansko in jugovzhodno b o j š č e. Neizpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. nemško uradno poročilo. BEROLIN. 26. (Kor.) Veliki glavni stan, 26. aprila 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Včeraj se je sovražnik povspel pri Arrasu le še do delnih napadov. Južno Scarpe so njegove čete trikrat naskočile naše črte, a bile pognane vse trikrat nazaj. Topovski boj je bil v nekaterih odsekih znaten. Pri Gavrellu se nahaja naša postojanka na vzhodnem robu vasi. — Armada nemškega prestolonaslednika: Položaj je neizpremenjen. Le v posamičnih odsekih fronte topovski boj. Pri Hurtebise in vzhodno odtod smo s sunkom, pri katerem smo ujeli 3 oficirje in nad 100 mož, zboljšali lastne postojanke na grebenu Chemin des Dames. Zvečer je ucpadel sovražnik po srditem topovskem ognju na obeh straneh Braye v širini 3 krn: bil je krvavo zavrnjen. V Šampanji je prišlo do posamičnih bojev z ročnimi granatami. — Armada vojvode Albrehta Virt.: Nobenih posebnih dogodkov. Včeraj je izgubil sovražnik 6 letal. Vzhodno bojišče. — Južno Rige, pri Jakobovu, Smorgonu, zapadno Lučka, vzhodno Zločova, ob Zloti Lipi in ob Putni in Seretu je rusko topovsko delovanje naraščalo in teinu primerno tudi naš povračilni ogenj. MacedonSka fronta. — Po iz-povedbah ujetnikov iz bojev ob Doiran-skem jezeru dne 24. aorila je razvidno, d« so izvršili Angleži z močnimi silami na ozki fronti napad, ki je imel zelo dalekosežne cilje. Hrabre bolgarske čete so do-Migle leo uspeti; obdržale so vse postojanke in prizadejale sovražniku v zvezi z nemškimi in bolgarskimi strojnicami in baterijami težke izgube. Prv: generalni k vari i r mojster: pl. Ludendorfi. Bolgarsko uradno poročilo. SOFIJA, 25. (Kor.) Generalni štab poroča: Med Vardarjem in Dojranskim jezerom so napadli Angleži z znatnimi silami. V celem odseku se »e razvil silno srdit boj. Sovražnik je bil povsod odbit; le krog Gjevgjelije se boj še nadaljuje. Turtko uradno poročilo. CARIGRAD, 25. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Sinajska fronta: Dne 19. t. m sta izvršila letalca nadporočnika Phedm in Falke drzen čin. Potem ko Sta preletala sovražne črte, sta pristala daleč za sovražno fronto v puščavi in temeljito razrušila vodovod, ki so ga napravili Angleži za oskrbovanje svojih čet. Na ostalih frontah nobenih posebnih dogodkov. Dogodki na morju. BEROLIN. 26. (Kor.) WoHfov urad poroča: Torpedovke mornariškega zbora pod poveljstvom kapitana Assmanna so v noči od 24. na 25. t. m. napadle iz daljave KMMi m trdnjavo in ladjedelnico Diin-kirchna. Izstreljenih je bilo 350 granat na pristaniške naprave, ki so bile razSvetlje-\ane s svetilnimi krogljami. Odgovarjanje sovražnih baterij je bilo brez uspeha. Po obstreljevanju smo preiskali vodovje za sovražnimi ladjami. Pri tem je prišlo do kratkega boja z dvema, dozdevno francoskima torpedov kama. katerih ena je bila potopljena s torpednim strelom. Takoi nato prispela druga stražna ladja je bila uničena s topovskim ognjem. Poizkus, da bi se rešilo preostale obeh potopljenih sovražnih ladij, smo morali opustiti, ker se je pri. čel s kopnega močen topovski ogenj. Vse naše ladje so se vrnile brez poškodb ali izgub. Nač. adin. štaba mornarice. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 25. aprila. — Od Sarce do Brente je bila sovražna artiljerija tudi včeraj zelo delavna. Naša artiljerija je krepko odgovarjala in motila gibanje sovražnika v su-ganski dolini. Na julijski fronti topovski dvoboj in številne letalske akcije. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno, ranjena letalca ujeta. Na Krasu je sovražnik v zadnji noči podpirauje želj zaveznikov.____. Novi portugalski kabinet. LIZBONA, 25. (Kor.) Alfonz Gosta je sestavil sledeči kabinet: Predsedstvo in finance — Alfonz Gosta; vojno — Mendes Ribeiro Norton de Matos; mornarico — Rantes Pedreso; vnanje stvari — Avgust Soares. Rusiji, tega največjega sovražnika poljskega naroda in izraža nado. da bo temu dogodku kmalu sledila vest o skorajšnjem miru. P O D L I S TEK. Seja Češke zveze in hrvatsko - slovenskega kluba. DUNAJ. 26. (Kor.) »Slavische Korre-spondenz« poroča: Načelniki Češke in hrvatsko-slovenskega kluba so imeli danes popoldne v parlamentu skupno posvetovanje. Jutri dopoldne se sestanejo parlamentarne komisije obeh klubov k seji. Praznovanje 1. majntka v Avstriji. DUNAJ, 26. (Kor.) »Sozialdetnokrati-sche Korrespondenz« poroča: Na podlagi poročila v Berolin odposlanih delegatov načelništva socialistične stranke in v soglasju z ogrsko socijalno demokracijo so načelstvo m strokovne komisije soglasno sklenile: V svrho manifestacije mirovne pripravljenosti proletarijata Avstro - O-grske bo 1. maja počivalo delo. Delavstvo bo imeio popoldne zborovanje, v katerem bo naglašalo stremljenje po svetovnem miru. Da bo ta manifestacija čim večja, se bodo opustila vsa vprašanja notranje politike. Dne 2. maja bo delo zopet redno. Seja poljskega kluba. DUNAJ. 25. (Kor.) Poljski klub je vzel poročilo načelnika o političnem položaju na znanje. Poročilo vsebuje izjavo ministrskega predsednika o uresničenju cesarskega lastnoročnega pisma glede avtonomije GalicHe in o povračilu za škodo, ki jo je utrpela Galicija vsled vojne. Klub je sprejel resolucijo, v kateri poživlja kluhovo predsedstvo, da naj se tozadevno posvetuje z vlado. Sprejeta je bila dalje resolucija, ki pozdravlja padec carizma v Milijonar, ki le Izginil. Roman. Francoski spisal Evgen Chavette. — Dobro je. hčerka moja — je dejal nato nežni Hanibal. ti se poročiš z Bri-chetom in jaz ti ne prebodem tvojega ljubimca. Poleg tega pa tega tvojega ljubimca tudi ni tu ... . in odsotni imajo vedno krivo. Seveda bi mu bila Avrora lahko odgovorila. zakaj je oni mladi človek odsoten: I i'Hla potem bi bil njen oče našel tolikoj vzrokov. _ia bi izsilil njeno pokorščino, da se ie rajši vdala brez ora. Poročila se je torej z Brichetom. Toda pri tej izsiljeni poroki je kazala tako bo- i lestno resignacijo, da se kapitan že tekom j poroke ni mogel iznebiti grižnje vesti. — Avrora se je izkazala kot dobra hči. — je dejal sam pri sebi. — Samo če Bri-chet ljubi svoj kozarček, jo kmalu napravim za vdovo, da se more potem poročiti s svojim malim nagizdancem. In res je bil Hanibal zmožen za to, da spravi na tak način človeka s sveta, kajti prenesel je toliko množino vina, da se je začel nekoliko ogrevati šele pri dvanajsti steklenici. Izpočetka je bil Brichet osupel, ko je videl, kakšnega tasta ima. Pozneje pa se je pomiril, ker si je sdejal, da ga z dobro penzijo odpošlje prav daleč kam iz Pariza. Šele. ko je spoznal, koliko bi moral plačati. da bi se iznebil groznega Hanibala, je vzdihnil. spomni vsi se svojega prvega tasta, čevljarja Pigeota, ki je bil za skromno pokojnino 600 frankov tako uslužen. Potemtakem se bo tudi labko razumelo, kako malo je Čustveni Hanibal žaloval za svojim zetom, ki je izginil, in da se je ko- ! likor mogoče podvizal, da to dejstvo iz-! koristi v svojo korist! Pod pretvezo, da ; mora ščititi obe zapuščeni ženski, se je hitro nastanil v palači na Bethunskem nabrežju. V lepem stanovanju, ob hrani, kakršne si je le želel, in ker je mogel z raz-sežno kletjo bivšega odvetnika, svojega tasta, razpolagati po svoji mili volji, je živel kapitan Fouquier res rajsko življenje. Kot radodaren lahkoživec je tudi pridno vabil k sebi v gosti svoje prijatelje, ki so bili vsi stalni gostje igralnic in borilnic, vsi večji ali manjši pridaniči, ki so kmalu smatrali Brichetovo palačo za krčmo, v kateri je krčmaril Hanibal Fouquier. Po-gostoma je iz drugega nadstropja palače, kjer je stanoval Hanibal, udarjal hrup orgij in prepirov, ki jih je uprizarjala zloglasna kapitanova družba. (Dalje.) God cesarice Zite. Prvikrat, odkar je cesar Karel zasedel prestol s t ar osi a v ne habsburške dinastije, praznujemo danes god njegove zveste družice cesarice Zite. Iz src vseh narodov starodavne naše očetnjave bodo kipele danes vroče molitve k Vsevišnjemu za življenje in zdravje mlade cesarice — vzorne žene, vzorne matere in vzorne vladarice. Je to prvi god, ki ga obhaja v krogu vdanih ji narodov kot cesarica in kraljica. Obhaja ga ob grmenju topov, obhaja ga v času, ko še noben smrtnik ne more dozreti konca neizmerne tragedije, ki se odigrava po vesoljnem svetu — nemila usoda je hotela tako in premehko srce blage Zite ne krvavi nič manj nad tem kot srca narodov, ki v gigantski borbi branijo ne samo pravice prestola, ampak tudi lastno ekzistenco. Ne moremo še reči, da bo vse to gorje že za nami, ko bomo v drugič praznovali god Njenega Veličanstva — še se niso vsi oni, ki hočejo zlo staro-slavni monarhiji Habsburžanov, odpovedali svojim naklepom, še jim podžiga pogum zmotna vera, da uničijo .'domovino avstrijskih narodov; ali to moremo reči, da nas bo materinska ljubezen, s katero mlada cesarica objema vse svoje narode, tešila tudi za naprej, nam vlivala novega poguma, da se prebijemo tudi preko najhujšega. Strašno je danes trpljenje narodov. neizmerne so žrtve, ki jih doprina-šajo, m treba je največjega napora vseh naših moralnih rezerv, da ne omagamo pod bremenom, ki nas pritiska k tlom. Ali če nam kaj lajša vsakdanje nase tegobe in trpljenje, je to zavest, da čuti z nami Ona, ki je, časi danes na najvišjem mestu, po svoji skromnosti vzor vseh žena. V nesreči spoznaš človeka. Ta pregovor danes lahko apliciramo na našo cesarico. Baš v tem vseobčem trpljenju morejo avstrijski narodi spoznavati, kaj jim je cesarica Žita, ki je po svoji ljudo-milosti in dobrotljivosti vredna naslednica velike pokojnice cesarice Elizabete. V vzhičenju bodo trepetala danes tudi srca vseh onih nesrečnih bitij, ki jim je kruta vojna odvzela skrbne reditelje; saj se v rokah cesarice Zite združuje danes, lahko rečemo, vsa sirotinska oskrba. »Za otroka«, to je geslo njenemu delovanju. Z enako hvaležnostjo se je bodo spominjali vsi oni, ki so žrtvovali domovini svoje zdravje; saj je cesarica prava mati ranjencev in bolnikov. Ni treba še posebej naglašati, da je god cesarice svečan praznik vsega slovenskega naroda, ki ga je zmerom odlikovala tipična zvestoba do prestola in ki je zmerom ljubezen vračal za ljubezen. Vsa ona tniloba srca, ki diči našo mlado cesarico in ki se odraža v vseh njenih delih, nahaja najtoplejšega odziva ravno v mehkem srcu našega naroda. Naj bi dobrotni Bog izpolnil želje, ki danes prevevajo srca milijonov, da se nam povrneta mir in tiha sreča. V tej želji, ki je, to vemo, tudi najiskrenejša želja Njenega Veličanstva cesarice, se združujejo danes vdana voščila avstrijskih narodov povodom njenega godu. Naj bi njen bodoči god obhajali v srečnejših časih! Bog živi našo cesarsko družino! Živela naša cesarica Žita! Državni zbor — sklican! Predsinočnjim nam je korespondenčna pisarna doposlala uradno sporočilo, ki smo je pozdravili z zadovoljstvom in zadoščenjem in je bodo z istimi čutstvi pozdravljali išrom vse države: državni zbor je sklican in se snide dne 30. maja! Zahteva po vzpostavi ustave in povratku parlamentarnega dela je bila med državljani. med vsemi narodi brez razlike vseobčna. Tej zahtevi je nasprotovaJa le družba nemških skrajnežev in pa tistih, ki se boje krika teh poslednjih. Tej splošno-sti hrepenenja po funkcijoniranju parlamenta je poslanec Zenker — glej članek v včerajšnjem izdanju »Edinosti« — dal primernega izraza z apostrofo na adreso Vsenetncev: ko bi le hoteli prisluškovati, kaj pravi ljudstvo (o njihovem brezobzirnem obstruiranju parlamentarizma)! In Zenker je naglasil: nemško ljudstvo!. Torej tudi široki sloji nemškega naroda v Avstriji — tisti sloji, ki delajo, producirajo, izvršujejo splošno-koristnno delo in nosijo sedaj težka bremena nadlog vojnih časov — so v polnem soglasju s splošnostjo ne-nemških državljanov v želji in zahtevi, da pridejo zopet enkrat, tudi oni do glasu po-tou — parlamenta, do besede s par-lamentarične tribune doli, da pridejo zopet do svoje najviše politične pravice v konstitucijonelni državi. Vlada se je končno odločila za izpolnitev te splošne želje javnosti, pri čemer je seveda računati z vprašanjem, ali in v koliko so pri tej Odločitvi vlade součinko-vali tudi dogodki na polju vnanje politike?! Pa, bilo kakor bilo! Naj so bili že glavni vzroki tu ali tam, ali pa tu in tam: zadoščenje naše velja dejstvu, da je državni zbor sklican, da se je izpolnila želja javnosti, da prihaja volja ljudstva do veljave. Daleč preko meje je šla sicer trditev v dunajski »Reichsposti«, češ, da bomo mi najdemokratičneja država v Evropi. S takimi pretiravanji ne koristimo prav nič. Toliko pa lahko rečemo: sklicanje parlamenta je signal na svetilniku velike javnosti, da prihajata na svoje zmagodo-bitni poti velika demokratična ideja in princip enakosti tudi pri nas v deželo. V tem znaku vidimo mi pomembnost političnega prevrata v Avstriji. Ta pomembnost vzbuja naše zadoščenje. Pri tem pa se dobro zavedamo, da se je šele začelo daniti in da nam bo še čakati, še delati, še boriti se in morda tudi še doživljati kako razočaranje, predno nam sine polen dan naše narodne svobode, popolne varnosti za naš narodni obstanek, našo veljavo in pozicijo v tej državi. Izrazujoč to svoje zadoščenječne sledimo varanju neopravičenega optimizma, ne pišemo — tirad. O ne. ne u da jamo se krivi misli, da bi se bila naziranja v drugo-rodnem taboru izpremenila. da bi tam hoteli odnehati od svojih zahtev. Še bodo prihajali žnjrmi in še nam jih bo oidbijati. Tudi glede dispozicij pri vladi se ne udajamo nikakim optimističnim nadam. Kakor si je hitro usvojila tiste »predpogoje«, tako jih bo — na to moramo biti pripravljeni še skušala uveljaviti prej ali slej. ako se jej bo zdelo, da bi se utegnilo posrečiti. Dokaz za to nam je ravno program »srednje stranke* v gosposki zbornici, ki se po tolikih lepih, tudi za narode vabljivih besedah končno vendar-le izteka k — glavni nemški zahtevi. A če se spominjamo, da se je šef sedanjega kabineta še pred nastopom vlade, vendar pa v trenotku, ko je že postajal »bodoči mož«, odmaknil od desnice v gosposki zbornici in s tem tudi od vodilnih načel in idej te skupine — enakosti in enakopravnosti narodov! — in če računamo opravičeno, da gospod grof ni mogel od k on se rvati vne ga krila prestopiti kar naravnost in preko vseh političnih in narodnih navskrižij v levo nemško krilo: potem si lahko izračunamo na prstih s precejšnjo gotovostjo, da se je zastavil na sredi, da je tu razvil šator za svoje namene in da je program »srednje stranke« v gosposki zbornici v najbližjem duševnem sorodstvu s programom — ministrskega predsednika grofa Clam-Martinica! A ta program smo že označili: noče sicer krstiti otroka z »državnim jezikom«, zahteva pa prakso, ki bi izogibno podelila nemščini praktično pomembnost — državnega jezika!! Ne udajamo se, torej nikakim utopijam glede dispozicij za sedanjost in za bodočnost na strani narodnih nasprotnikov, niti se ne udajamo nikakemu neopravičenemu optimizmu glede namenov sedanje vlade, kakor se ne varajo tudi — Cehi v tein pogledu! Vodstvo mladočeške stranke razpravlja v posebnem cirkularnem članku o preobratu v naši notranji politiki. In tam je rečeno: »Ta je (preobrat namreč) izključno delo vnanjega položaja. Ne ministrski predsednik grof Clam-Martinic. marveč grof Czernin je provzročil ta preobrat. On je izposloval sklicanje državnega zbora brez »predpogojev«! Grofu Gzerninu gre zasluga, da je v zadnjem času večkrat energično posegel v beseUo in da je situvaciji pritisnil označje. Tudi sedanji notranjepolitični preobrat je njemu šteti v zaslugo, kajti on je pogodil, da se močnemu od Vzhoda prihajajočemu demokratičnemu valu ni zoperstavljati, ter da mora biti država tudi v notranjem pripravljena za mirovna pogajanja!« Končno naglasa članek, da v preobratu ne vidijo Cehi nikakega svojega uspeha! Tako smo sodili takoj tuiJi mi. Ce pa na drugi strani stoji dejstvo, da so vsi češki listi vendar z zadoščenjem pozdravljali ta notranje-politični preobrat, potem ne moremo imeti za to nikake druge razlage, nege/ v tem, da njihovo zadoščenje velja le dejstvu, da poznane, narodom nasprotujoče sile niso mogle preprečiti izpolnitve zahteve narodov, ljudske volje za vspo-stavitev parlamentarizma. Dejstvo, da so one nasprotne sile morale odnehati celo ob sedanjih najugodne-jih jim okolnostih. da se vendar odpirajo vrata parlamenta vkljub temu, da so z onih strani z vso vehemenco zagrajali poti do njih — opravičuje naše zadoščenje v polni meri! Kajti v dejstvu, da bo parlament deloval in da je v včeraj razglašenemu vladnemu programu rečeno, da bo vlada — v smislu cesarjevega manifesta — dogovorno s parlamentom reševala različne probleme — dobiva opore naše uverjenje, da prihodnji časi ne bodo več tako ugodni za pretenzije nasprotnikov! Nimamo razloga, da bi se radovali na kaki svoji zmagi. Opravičenega razloga za zadoščenje pa imamo vendar v tem, da je zmaga nasprotnikov preprečena, da so nasprotne sile naletele na ovire, pred katerimi so se morale umakniti, in da te ovire ne le ostanejo, marveč se bodo ja-čile. V tem je pomembnost notranjepolitičnega prevrata, ki opravičuje naše zadoščenje. Stran li. „EDINOST" štev. 116. V Trstu, dne 27. aprila 1917 Razne politične vesti. udele :uu Nemške franke in državni zbor. 24. t. je vršilo na Dunaju zborovanje nemega National verbanda, katerega se je tudi minister dr. Irban. Dr. Syl-■ v začetku zborovanja podal iz-nikakor ne more sprejeti več iz-rj predsednika poslanske zbomi-je izrekel dr. S\ Ivestru priznanje, in zalivalo. Nato se ie razvila Ce c- Prednji deli s prik a< 3 |X> K 7'44 kg. zadnji deli s prikl k'j im> K 8'NO kg. Dobivalo se bo t« r .eso v nasleKkijih mesnicah: Bol le, ul. Šalita di ureta 13, Dapretto, jasnila je objavil tudi včerajšnji »Lavora-tore«. Ugotavljamo torej sedaj, po preteku celega tedna, kar smo objavili prvo pojasnilo, da je to pojasnilo brez zadržka prešlo obojno, vojaško in politično cenzuro. da |e torei pravilno. kajti drugače bi K4 bila morala cenzura črtati najprej v ul. Giovanni Boccat :io 6, Trocca^ uL ^ ^ £ m ^ teko tudi v včerajšnjem »Lavoratoru«, kajti o tako L 7.h Lnrmnerciaie X Bene lettich. ul. vode Josipa, BeneJet icli, ul. Poste Gatznig. ul. S. Spiridi< ne 7, Borgnolo, ul. Laz žaret to vecchio 52, Perlatti, ul. Sanita politična debata, katere vsebina se j 9. Benedettich. ul. Seba tiano gasila /a strogo zaupno. Sprejela V a\ i ise soglasno naslednja resolucija: Nationalverband bo slejkoprej polnjeval svojo dolžnost nap rani narodu in zato tudi svoje naj->či zastavljal za vzpostavitev in ohranitev delazmožnosti poslanske zbornice. Verband vzdržuje uresničenje svojih narodno političnih zahtev, ki jih ie stavil v prvi vrsti v interesu države. Izjavlja, da je želeti, da oba ministra Baernreither ostaneta v vladi. Na d al in o stališče \ erbanda napram vladi bo od-lega postopanja. Državni zbor ; kar najhitreje. Nato se je z raznimi gospodarskimi stvar-soglasno se je potem sprejel si. Doberniga. ki pravi, da se itična cenzura slejkoprej brez aia na nespameten način. Zve- Vatto- vatz, ul. Oiustinelli 5. • -ov, ul. Donato Bramante 13, Bruna. ul. Beccherie 1, Ci-1 rilli. ul. Potite 6, Polacco, ul. S. Giacomo j 4 Fabbro, ul. Marije Tere ije 43, Kustan, delle Legna 8, Nicchett ul. lorrente u visno od njei naj se sklic zbor bavi I z mi. Skoraj < predlog ]>os notranjepolii potrebe iz^ Marše. ul. Farneto 7. Giulia 17, Rodella, ul. Oii. Acquedotto 13. Depace, uj. cliia 26. Cossicli. ul snig, ul. del Bosco r. Urban in dr. fontane 44, Polli, ul. Istituto 38, Coopera tive Operaic, ul. S. Marco 22. Pousche, ul. del Rivo (iatznig, Skedenj 50, Oo-dina, Skedenj 138, Sinigaglia, Barkov-lje 41. važnih stvareh, kot )e poklic v vojaško službo v vojnem času, ne smejo v javnost napačna pojasnila, ki bi zavajala ljudi, da ne bi morda storili svoje dolžnosti, in jim tako nakopavala težko odgovornost in lahko tudi občutno kazen. Ker doslej pristojne oblasti — celo tudi c. in kr. vojni nadzorstveni uiaa — niso objavile ničesar. -- Kar bi nasprotovalo našemu pojasnilu ali ga celo razveljavljalo, je jasno. dr. ie Barriera vec-i n a š e pojasnilo pravilno. Vse- D ARO VI. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Trstu je darovala za moško podružnico nje attovatz, ul. a 1, Polli, ul. 'stira prot: .ii mzuriranju političnih zameva takojšnjo in izrecno notranjepolitične cenzure, ki jo je ne samo za nevredno temveč Ijivo. Kakor se čuie. namerava erband posl. T>oberniga kandi-zborničnega predsednika. — Na ju krščanskih sociialcev. ki se ie i dan. se je skleniio. da naj se rbor skliče kar najhitreje in da L rban in dr. Baernreither osta-netu. — Na zborovanju nemških je sklenilo, da se naj z vso jo vztraja na znanih nemško-nacijonalnih zahtevah. Oster protest Ukrajincev proti osamo-osvojit\i (ialiciie. 24. t. m. je imela sejo parlamentarna komisija ukrajinske parla- Natio »koL na I v vršilci van i ist držav naj bi i dr. la v 1 kabi agrar cev (> J fOC nosi Ugo Foscolo 2, Kras- j kakor pa je nujno želeti, da pride tako po-7 Polacco ul ^ette- i jasmlo v najkrajšem času tudi od pris.ome "icnt„t„ 3K cimera-1 oblasti, n. pr. Od c. kr. domobranskega ministrstva. Kako ravnajo na zdravniški postaji s Slovenci. Prišla je v naše uredništvo Alojzija Petkovšek. ki stanuje v Rojanu št. 1. in je pripovedovala, da je zaradi poškodb, ki jih ji je prizadefa neka druga ženska, šla na policijski inspektorat v Boroevičevi ulici, odkoder so jo poslali na zdravniško postajo (guardia medica), da jo preiščejo in ji napravijo izpričevalo o poškodbah. Na zdravniški postaji so jo vpisali v seznam, a ker doticnik ni znal pravilno pisati priimka Petkovšek, ga je stranka opozorila, kako naj zapiše, namreč s »pipo«. Tedaj se je vmešal tudi zdravnik 'dr. Mar-covich, ki se je začel zadirati, da je sedaj ći's. ko je konec »pip«, da je konec te slovenske gonje. Mož se je tako razvnel, da končno Petkovškove niti preiskal ni in ji seveda tudi ni napravil zdravniškega iz- ~ - p- tpr tir | pričevala. Petkovškova se je nato vrnila Zagovan in fran Cska. ter m. | ^ po|jc»ski lllspektorat, odkoder so jo tr„ i potem še enkrat odpravili na zdravniško ster; s sreonm zasiuzimn kf«™.. ..a tra- j Sedaj jf> je zdravnik pač preiskal, Domače vesti. Odlikovanja v finančni službi. Za zvesto službovanje pred sovražnikom so bili odlikovani s srebrnim križcem za zasluge na traku hrabrostne svetinje titularni respi-ciienti: Štefan Gruden. Jakob Holovka, Ferdo Kersnik. Josip Osina, Fran Schre-yer in Fran Wruss, nalpazniki Florijan Batistič. Anton Blasizza, Ludvik Bufolin. Viktor Damian. Oskar Detela. Fran Drob-nič, Alojz Oerbec, Rudolf Kocman. Jakob Košir, Anton MerkuS. Anton Moretti. Josip Pečcr, Fran Pečovnik. Rudolt Pollak, Fran Schumanrt, Josip Stastny. Iv. Wern-bacher. _ nadpaznika Anton Mauzoni in Josip s srebrim zaslužnim križcem na tra :: MALI OGLASI □□ □□ □□ m raiunajo po 4 stok. b«s*4o. ItutM tiskana b«»ed« m rat«-d njo enkrat — Maj«»ajša : pristojbina uuda 40 itotiak. , Pozor! štev. 42 Naznanjam Ulica Molino graade 38, Morosinovič. merita rne zveze, v kateri se ie sklenilo ^oglasno: Sklicujoč se na dosedanje proteste proti vsakemu razširjenju avtonomije Galicije, ki je nezdružljivo z najvi-talnejsimi koristmi ukrajinskega naroda in države, se izreka komisija proti vsakemu, k uresničenju osamosvojitve Galicije vodećemu koraku kot izzivanju ukrajinskemu naroda. Rusini smatrajo obveznost države \ prej označeni smeri za postopanje, k: brezpogojno moralo imeti za posledic-' prožite v nemotnega delovanja parlamenta in složnega skupnega delovanja Zijstopnikov vseh avstrijskih narodov. Iz-pre^einba avstrijske ustave se sme \z\r-MTi sam«j potom parlamenta s svobodnim šj^orazun lienjeni rt- naroda do naroda. Časi za oktroiranje so minuli! Iako kliče Nemcem tudi dr. Leo Lederer v Berliner Tagblattu . kar beležimo tu kot primeren prispevek k današnjemu članku sklicanju državnega zbora. Veter. ki ie v Avstriji — pravi Lederer — izbil iz roke £ 14. ie oni isti, ki je nemškemu narodu donesel cesarjevo velikonočno poslanico. (Kier obljublja cesar razširjenje političnih pravic, ker se je narod izkazal »vrednega popolnega zaupanja ). Časi za oktroira-i nja so minuli!! S hitrim opuščenjem § 14 ie groi Clam ,Martinic napravil prvi korak k demokratiziranju Avstrije. V avstrijski ustavi je mnogo demokratskih določb, ali vsi ti zakoni niso prišli M> izvajanja, ali pa le deloma, ali le tu pa tam. Mnogo-kateri poizkus za sporazum v Avstriji je izostal, ker so se oprli na to, da se državne potrebe v slučaju sile morejo rešiti s >; 14. Izvedba poznanih nemških zahtev z oktroajem bi bila pogreška. Nemci v Avstriji s<> prešibek element, da bi si mogli dovoliti ta luksus. da svoje zahteve na-takn-So pred druge narodnosti kot (iess-lerjev klobuk. Ha avstrijski Slovani nad-kriljujejo to ne pravimo mi, ampak po-uatiskuieino Nemce v žilavosti in živ-lienski energiji to je. na žalost povsem i jasno dokazala zgodovina zadnjih Mi let. Avstrijski Nemci so pokazali veliko mani- zavesti o političnih ciljih, nego Cehi iit Poljaki. Nemci niso že skozi desetletja i rjsli z nobenim zares važnim pojavom. Cehi i?i Poljaki so že leta združeni v močnih političnih organizacijah. Posebno ne-j varen bi bii oktroa strožjega poslovnika, l udi v ^-kičaju. da bi bili Poljaki izločeni / državnega zbora, bi imeli Nemci le j povsem neznatno večino in to satno s po- ' močjo sociialistov, pak bi se lahko nekega lepega dne njihova večina mogla izpre-meniti v manjšino, a strožji posk>vnik bi ve n-ogel porabljati proti — Nemcem!! Na to priporoča pisec rešitev narodnostnega problema v Avstriji po drugi poti, a ne z naredbaini. Možno ie — meni pisec da rešitev narodnostnega problema ne Jovede samo do dalekosežne iz-prememhe ustave, marveč more izpre-meniti tudi notranjo strukturo monarhije. Z rešitvijo narodnostnega problema bi bila dovršena tudi demokratizacija Avstrije. To bo koristilo tudi vnanji j>olitiki in avstrijski parlament bo moral reorganizirati tudi diplomatski /istem. AorovizacUske stvari. GOVEJE MESO. Jutri, v soboto, 28. t. m., se bo prodajalo prvovrstno goveje meso proti izkaznici za živila, ki se preščipne v notranjem delu ku hrabrostne svetinje je bil odlikovan ti nančni paznik Rudolt Maček. Zopet ukradene izkaznice za kruh. Z re- darstvenega ravnateljstva smo prejeli naslednje si.oročilo \ italijanskem jezmu: v noči iia 25. t. ni. je bilo v uradu krušne komisije v ul. San Oiorgio ukradenih 7 omotov krušnih izkaznic |k> 500 izkaznic v vsakem omotu, in sicer za 82. in 83. teden. potem 7 omotov krušnih izkaznic po 5(j() izkaznic v vsakem omotu, in sicer za M. in 85. teden, ter končno 3 zavoji sladkornih izkaznic za mesec majnik. Vse te izkaznice niso veljavne, ker niso opremljene z uradnim pečatom krušne komisije. Poklicni razglas za izbrisance. Prošli petek, 20. t. m., smo obenem z uradnim poklicnim razglasom »T« objavili tudi nekoliko pojasnil k temu razglasu, zaradi katerega vlada med črnovojniškimi zavezanci rojstvenih letnikov 1893. do vštetega 1S07. velika nejasnost, kako je razumeti določbo, da se »pozivljejo na posebno prebiranje vsi tisti, ki so bili zaradi tega izvzeti od dosedanjih prebiranj, ker so se na njih poprej našle hibe. ki delajo človeka za vsako službo nesposobnega in so bili zaradi tega ali izbrisani v nabornem seznam k u ali se jim je sicer podelila črno-vojna oprostilna izkaznica ali (črnovojna) doslužica ali so imeli pravico zahtevati tako listino, oziroma so bili kakor gažisti odpuščeni (izbrisani v razvidnosti)«. V imenovani številki našega lista smo pojasnili, da gre tu le za tiste,, ki so bili ali na p(»dlagi ugotovitve takih hib v času rednih naborov (ko so dosegli vojaško starost) izbrisani v nabornem seznamku, ali pa potem v aktivni službi superarbitrirani, odpuščeni kot nesposobni za vsako službo in so na pol^agi tega izvida dobili črnovoj-no oprostilno izkaznico ali navadno ali pa črnovojno doslužnico. Poudarjali smo pa. da to prebiranje ne zadene tistih črnovoj-niških zavezancev, ki so na podlagi mobi-lizacijskega razglasa ali na podtegi dose- | najske l^>d štev. 18. Potemtakem one osebe, ki dau*ih prebiranj odrinili v vojaško službo so si že pri razdeljevanju v sredo, 18. t. nu nabavile govedino ali jagnjetino tokrat ne morejo priti na vrsto. — Na vsak odmerek izkaznice za živila se bo moglo tJobiti 'L kg mesa. ali vsega skupaj ne več kot 1 kg. Prodaja se prične ob 6 zjutraj. in so bili potem tekom tega službovanja na podlagi sklepa kake snperarbkracttske ali popreizkuševalne komisije, da zaradi hib nikakor niso sposobni za izpolnjevanje črno vojne dolžnosti, oproščeni črno vojne dolžnosti ter so na tej podlagi sedaj v času vojne, prejeli doslnžnico. Ta naša po- li ne popolnoma in ji napravil izpričevalo samo o eni poškodbi, druge, resnejše, pa ni preiskal. Posebno za sedanje čase se nam zdi tako postopanje zdravnika na zdravniški postaji vse prej kot pa človekoljubno in želeti je, da se napravi nekoliko reda na zdravniški postaji, namreč tako, da ne bodo uganjali tamkaj protislovenske politike, temveč le vršili delo človekoljubja, ki je edini namen tega zavoda. Pomanjkanje sladkorja pri kraju. V Zagrebu namreč. Listi poročajo, da je došlo tjakaj 4 vagone sladkorja vseh vrst in je blago že izročeno trgovcem v razprodajo. Za to pa narašča tudi v Zagrebu stiska s premogom in je cena konjskemu mesu poskočila na 6 K. »Agramer Tagblattu vsklika pikro: »Tudi kupovanje tega so onemogočili ubogim ljtldem!« Doprsni kip Njeg. Veličanstva, cesarja Karla I. Tvrdka J. Stoke je založila — kakor smo se osebno prepričali — izborno pogojen in s skrbjo izdelan doprsen kip našega dosedanjega vladarja. Delo je to domačega mojstra Ferdo Gustinčiča pri Sv. Ivanu. Kip je iz mavca in je po svoji visočini — 50 cm, — kaj primeren okrasek toliko za razne urade, kolikor tudi za privatne sobane in razne javne lokale. — Kipi so razstavljeni v izložbi Stokove trgovine. Priporočamo to delo domačina mojstra in domač ina-založnika tem raje, ker je tudi cena 15 K zelo umerjena. — Pri agilni tvrdki Štokovi se dobiva tudi serija 6 krasnih umetniško izdelanih razglednic po originalih Maksim Gasparija, založenih po »Umetniški propagandi« v Ljubljani. Dobavna skupina 13, odd. c. in kr, vojnega ministrstva (voj. intend. Pietsch in Hanisch) se je 10. t. m. preselila iz ministrskega poslopja v hišo Dunaj II., Kaiser Josefstrasse 15. Odškodnina za oddane kovine. Anagra-fični urad (ul. Sanita št. 25. lil., vrata 58) bo danes od 3 ido 5 pop. izplačeval odškodnino za vse komisije na vsa potrdila do št. 2600. V zavodu sv, Nikolaja bo danes ob 4 pop. odborova seja. K polnoštevilni udeležbi vabimo vse odbornice. Prodaja kruha v Barkovljah. Aprovi-zacijska komisija nam piše: Z ozirom na članka, priobčena v Vašem cenj. listu dne 19. in 24. t. m., tičoča se razprodaje kruha v Barkovljah na proseški cesti, si dovoljuje podpisana aprovizacijska komisija opozarjati Vas, da Vaš informator ni v stvari popolnoma nič poučen. Pravica dovoljenja razprodaje kruha je bila vedno in je pridržana izključno izvrševalnemu odboru aprovizacijske komisije, vsled česar noben podrejeni nje organ ali uradnik ni mogel in ne more v tem oziru nič ukreniti. To velja tudi glede odvzetja pravice razprodaje kruha onim razprodajalcem, ki so se pregrešili proti naredbi o krušnih izkaznicah ali proti drugim naredbam. Prodajalki kruha na proseški cesti je bila odvzeta pravica kruha v smislu sejnega sklepa izvrševalnega odbora aproviza-cijske komisije, ker se je dognalo celo po priznanju same prodajalke, 'da je ona kriva prestopka proti naredbi o krušnih izkaznicah. Glede odpretja nove prodajalni-ce kruha na proseški cesti so v teku poizvedbe, ker je bilo vloženih več prošenj. — Z odličnim spoštovanjem. Za aprovi-zacijsko komisijo: predsednik Scarpa. Razlika med Dunajem in Trstom. Iz du-»Zeit« smo posneli te dni, da stane tam suho zelje K .V6. dočim stane pri nas v Trstu K S, kislo zelje na Dunaju 70 vinarjev, pri nas K 1; julienne tam gori K 9*30, pri nas K 10. Od kod ta razlika? Ali mora biti tako? Nismo nevoščljivi. Pri-voščaino Dunajčanom vsako olajšanje, ali želimo ga v isti meri tudi — našemu Trstu. Nočemo biti egoisti, ali pretirani ahruisti tudi ne! Želimo marveč razmerja, ob katerem se bosta lepo primerno razdeljevala solnce in senca. In mi v Trstu bi potrebovali nekoliko solnca, ker smo takojCMD. v blizu — viharjev. Mestna zastavljalnica. Danes, v petek, 27. t. m., se bodo od- 9Vz dop. do 1 pop. in od dop. do 6Mi pop. prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca majnika leta 1915. na svetlomodre listke serije 137 in sicer od št. 31.601 do št. 32.750. — V soboto. 28. t. m., se bodo od 912 dop. do 1 pop. prodajale na javni j slovenski jedilni listi, dražbi dragocenosti, zastavljene meseca; majnika leta 1915. na svetlomodre listke seriie 137 in sicer od št. 32.750 do št. j 33.250. Popoldne od 3V^ do 61 - se bodo j prodajali nedragoceni predmeti, zastav- i ljeni meseca majnika leta 1916. na rumene listke seriie 139 in sicer od št. 45.301 do j št. 46.000. Zaplenjeno imetje. Tržaško deželno sodišče je izreklo zaplembo imetja naslednjih oseb, ker obstoji proti njim utemeljen sum, da so zagrešile zločin proti vojni moči države in sicer: Cosolo Pirro, rojen leta 1S72. v Foglianu. oženjen, veleposestnik in rentnik, nazadnje bivajoč v Trstu: Viktor Donaggio, rojen leta 1S92. v Trstu, bivši občinski sluga, nazadnje pešec polka deželnih strelcev št.: Nikola Bernardelli, 30 let star. rojen v Krminu. veleposestnik, sedaj osoten; Cezar Toss, 48 let star. sta-j nujoč v Krminu, drogist: Vincenc Ponton, rojen leta 189. v Cervinjanu, trgovski pomočnik. sedai odsoten. — Nadalje je isto ; sodišče izreklo zaplembo imetja naslednjih oseb: dr. Gvidon Bernardelli, 47 let star. oženjen, občinski zdravnik v Krminu, ker j je utemeljeno osumljen, da je zagrešil zločin veleizdaje: Ivan Gnyp, roj. leta 1897. j v \Vasinczynu v Galiciji, dninar, pešec-čmovojnik pešpolka št. 41. Jakob Žic, rojen v Puntu na Krku, natakar, Herman ■ Mian, roj. leta 1888. v Krminu, kmetovalec, oba pešca domobranskega pp. št. 5: j vsi trije so utemeljeno osumljeni zločina ubega k sovražniku. Znano pripovedko o ženi Skrbi in o smrti je kaj spretno dramatiziral mladinski pisatelj Jurij Pangrac. Starka Skrb ima borno kočo in poleg nje- hruško, ka- j tero pa vsako leto oberejo vaški otroci in sosejije. To je starko zelo žalostilo. Neki večer se oglasita pri njenih durih božja j popotnika sv. Peter in Pavel ter jo prosita prenočišča. Starka jima ustreže in jih tudi pogosti. V zahvalo ji uslišita njeno; prošnjo, da hruška prime vsakega, ki obi- _ ____IM .m ili-ir! tnlil'n r»ocn roke nje predsednika dr. J. Abrama K 300 (kron tristo) kot podporo za 1. 1917.__ ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaia v ulici delle Poste štev. 14. vhod v ulici Giorgio Ualatti, zraven glavne pošte. — Slovenska postrežba ir. □□ Dobro kavo in čokolado dobite v mlekarni ulica Poste št. ('» 1M1 I\ImSii!aim danes in iutri raznovrstne cunje