Poštnina plačana v gotovini. Leto XV., štev. 244 LJubljana, torek 23. oktobra 19)4 Cena 2.-* Din Upravništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica o. — Teieton št. 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul 3. — Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11 842 Praga čislo 78.180. VVien št. 105.241. Po štirinajstih dneh Štirinajsti dan poteka danes, odkar nas je marsejski zločin oropal našega Velikega kralja in pahnil v nesrečo ves naš narod. Še vedno skoro ne moremo doumeti, da je resnica, kar se je zgodilo, in da kralja Aleksandra res ni veo med nami. Kakor težka mora, ki nas je v sanjah tlačila, se zdita ta dva tedna. Toda življenje gre dalje in zahteva tudi od nas vseh, da mu sledimo, ako nočemo propasti. In slediti mu moramo, drugače ne bi bili vredni najvišje žrtve, ki jo je za svoj narod in svojo domovino doprinesel Viteški kralj. Cerkvena vrata na Oplencu so se zaprla. Na svoje domove so se razšle brezštevilne množice, ki jih je bila bolesti polna ljubezen privedla v prestolnico, da še enkrat, poslednjič, pozdravijo svojega ljubljenega vladarja. Padel je zastor za zadnjim dejanjem tragedije velikega kralja in plemenitega človeka. Med nami in nad nami pa je ostal njegov duh, ki nam kaže pravo pot in nas kliče k izvrševanju dolžnosti do domovine. Oh grozodejstvu v Marseilleu je narodu zastal dih; življenje se je ustavilo in vse misli so bile posvečene samo njemu, ki je ležal na mrtvaškem odru in čakal, da nastopi zadnjo pot k svojim prednikom. Sedaj pa je treba dvigniti glave in strniti vrste, vse sposobnosti in vso voljo osredotočiti na izvrševanje poslednjega kraljevega naročila. Sedaj je tuai čas, misliti na kruto žalitev, ki je bila narodu prizadejana z roarsejskim zločinom. Žaljen ni bil samo narod v svojih najsvetejših občutjih, žaljena je bila pravica, ranjena je bila velika ideja miru in sprave med narodi, katere plemeniti glasnik je bil kralj Aleksander. Pravica gre svojo neizprosno pot. Ved. no višje se dviga zavesa izpred zločinske zarote in kmalu ne bo več nobene tajnosti, nobene nejasnosti o morilcih, ki so hladnokrvno in premišljeno pripravljali svoje krvavo hudodelstvo. Toda to je le kriminalna stran marsejskega grozodejstva. Zaslužena kazen bo zadela tiste, ki so neposredno dvignili roke k zavrženemu dejanju. Vsi ti atentatorji, kakorkoli se že imenujejo, ki čakajo v ječi pravična sodbe, pa so vendarle majhni, brezpomembni hlapci, katerim bi se izkazalo preveč časti, če bi se v njih iskalo resnične krivce dejanja, ki naj bi pretreslo zgodovino, če bi se videlo v njih več kakor manjvredne subjekte, ki se morajo iztrebiti iz človeške družbe, kakor se pohodi strupen mrčec. Pravica, ki bo nad njimi izpolnila svojo dolžnost, ne more pomeniti zadoščenja za v srce zadete moralne in etične vrednote civiliziranega sveta. Zločin v Marseilleu je kakor z žarometom posvetil v brezdna političnega podzemlja in razkril spačeno sliko kulture in civilizacije izvestnega dela Evrope. Prezgodaj bi bilo govoriti že zdaj o rezultatih, ki jih je in jih še bo spravila na beli dan že uvedena preiskava. Kadar bo končana, bo s prstom pokazala na prave krivce zločina, ki je zahteval tako dragoceno žrtev. Pokazala bo pa tudi, kje se skrivajo sovražniki miru in mednarodne solidarnosti. Kajti ideji miru so v resnici veljali marsejski streli. Jugoslovenski narod je pokazal v tej neizmerni nesreči vso svojo resnobo in dostojanstvo, ki ne kričita po maščevanju. Navdaja ga pa neomajna volja, v zvezi z vsemi mednarodnimi činitelji, ki jih družijo plemenita načela, katerih glasnik je bil blagopokojni kralj Aleksander, storiti vse, da se za bodočnost onemogočijo katastrofalna dejanja, kakor je bil marsejski zločin. Komunike, ki so ga skupno izdali zunanji ministri Male antante in Balkanske zveze o svojih sejah v Beogradu, vsebuje aktualen program. Ta izjava dobiva tem večji pomen, ker je bila izdana v soglasju drugih v prestolnici zbranih mednarodnih činite-ljev. V tem je dovolj jamstva, da se bodo v resnici dosegli potrebni mednarodni ukrepi, s katerimi bo iz evropske skupnost: odpravljena sramota zločinskega konspirantstva; še več, da se bodo ti ukrepi tudi z neizprosno doslednostjo izpolnjevali. Solidarnost odličnih predstavnikov ev. ropske mirovne politike, ki se je pod vtisom tragične smrti kralja Aleksandra le še poglobila, je visok aktivnrn, ki živo priča, da atentat ni dosegel svojega namena, če je bil zasnovan zato, da se prekine veliko delo evropske pacifikacije in da se poruši, kar se je ob plemenitem vodilnem sodelovanju kralja - mučenika doslej zgradilo. Politika sporazumevanja in zbližanja se bo nadaljevala in ni dvoma, da bo končno triumfirala nad sovraštvom in negacijo. še mam pa se je posrečil namen zločinskih spletk, če so njih avtorji morda hoteli vreči baklo razdora v zedinieni jugoslovenski narod. Morda nikdar ni jugoslovensko edinstvo bolj slovesno in prepričevalno manifestiralo svoje realnosti kakor ob odprtem grobu kralja Uediniteija. Jugoslovenstvo ni ^ikciia. kakor so njegovi sovražniki skušali dopovedati svetu Jugoslavija ni tvorba diplomatov. marveč trdno dejstvo, s katerim mora svet računati. To jugoslovenstvo. ki se je preko vseh plemenskih in verskih razlik združilo Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126 Maribor Gosposka ulica 11 Telefon št. 2440. Celje, Strossmaverjeva ulica št. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Obnovljena Uzunovičeva vlada ojačena z vsemi tremi ministrskimi predsedniki šestojanuarskega režima gg. živko- vičem, dr .Marinkovičem in dr. Srškičem Beograd, 22. oktobra p. Po celodnevnih posvetovanjih s političnimi voditelji je mandatar krone g. Nikola Uzunovič nocoj kasno zvečer odšel na Dedinje in predložil kraljevim namestnikom ukaz o imenovanju nove vlade. Namestniki so ukaz podpisali. V novi Uzunovičevi vladi so ostali prav vsi dosedanji ministri z edino izjemo ministra vojske in mornarice; vsi so obdržali svoje dosedanje resore. Poleg tega so vstopili v vlado vsi dosedanji ministrski predsedniki šestojanuarskega režima gg* Peter R. živkovič, dr. Voja Marinkovič in dr. Milan Srškič. Nova vlada je torei sestavljena tako-le: predsednik: Nikola Uzunovič minister vojske in mornarice: armijski general Peter Živkovič; ministra brez portfelja: dr. Voja Marinkovič in dr. Milan Srskič; kmetijstvo: dr. Dragutin Kojič; prosveta: dr. Ilija Šumenkovic; pravda: Božidar Maksimovič; telesna vzgoja: dr. Grga Andjelinovič; trgovina in industrija: Juraj Demetrovič; finance: dr. Milorad Djordjevič; gradnje: dr. Stjepan Srkulj; zunanje zadeve: Bogoljub Jevf?č; notranje zadeve: Zivojin Lazič; socialna politika: dr. Fran Novak; šume in rudniki: dr. Milan Ulmanski; promet: Ognjen Kuzmanovič. Na novo imenovana vlada je bila nocoj okrog pos-noči zaprisežena. TEŽAVE IN OVIRE PRI RAZKRIVANJU OZADJA ATENTATA V MARSEILLEU Francoske oblasti sicer z veliko vnemo na daljine jo preiskavo, vendar pa so zadele na velike težkoče — Ali bo Italija izročila Paveliča in Kvaternika ali ne ? Pariz. 22. oktobra, d. Francoska iavnost ie zelo presenečena, ker italijanska policija v Turinj ni dovolila francoskemu policijskemu inšpektor m Royeru. ki ie prišel iz Pariza, da bi videl dr. Paveliča in Kvaternika v zaporu. Francoski policijski inšpektor ie končno vendarle izposloval. da eo postavili Paveli-ču in Kvaterniku nekai vprašanj, ki ee tičejo njunega sodelovanja pri atentatu v Marseillu. vendar pa sta oba ponovno iz-tavila. da o stvari ničesar ne vesta m da nimata z atentatom nobene zveze. . V nasprotij e prvimi poročili 11 lunna ni točno, da sta Pavelič in Kvatemik uničila vse svoie dokumente Po namoveiSih izjavah italijanskih oblasti sta imela potne liste ki niso bili francoski, niti italnanski. kakšni oa eo bili. Italijani nočejo oovedati. Pavelič v Marseilleu Pariz, 22. oktobra, p. Dosedanja pre-skava je dokazala povsem neizpodbitno, da je bil Pavelič tik pred atentatom v Marseilleu. Policijski organi so točno dognali kje vse se je mudil in s kom je govoril na ozemlju marseilleske občine Nastanil se je v nekem hotelu blizu marseilleske železniške postaje V prijavno knj go se ie vpisal lastnoročno, vendar pa je navede! napačne podatke Marseilleska policija ima na razpolago njegov rokopis ter je s primerjanjem ugotovila njegovo pisavo vdo-tični prijavni'knjigi Prispel je v Marseille kakor je sam navedel v knj gi, 29. septembra ponoči V knjigo je vpisal da je prispel v Marseille iz Rumunije preko Italije. Z njim v družbi se je nastanila v hotelu tudi neka okrog 40 let stara ženska, ki se je prijavila kot njegova žena Policnski organi so osebju hotela pokazal fotografije dr Paveliča in vsi uslužbenci so potrdili. da je dotični človek stanoval v njihovem hotelu V hotelu je ostal do 3. oktobra Ko se je s hotelskim avtobusom^ v družbi svoje spremljevalke odpeljal na železniško postajo, je kupil vozni listek za pot do italijanske meje S postaje dalre se zgublja vsaka sled za njim. Francoski tisk o postopanju italijanskih oblasti Pariz, 22. oktobra, p. Glede na to. ker italijanske oblasti niso dovolile francoskemu policijskemu inšpektorju Royeru. da bi videl in zaslišal Paveliča in Kvaternika, piše »Populaire«. da izkorišča italijanska policija vse možnosti za izigravanje preiskovalnega postopka z namenom. da bi preprečila končni uspeh preiskave v Annemassu in Marseilleu Listi tudi z obžalovanjem navajajo, da je pričel italijanski tisk zagovarjati Madžarsko, kar je povzročilo, da je legla pred vsem svetom na italijanski fašizem temna senca. Listi so mnenja, da bo Italija sedaj tembolj gotovo izročila Paveliča in Kvaternika F:anciji. ker je nedvomno opazila, kako mučen vtis je napravil na vse francoske kroge incident, ki se je pripetil včeraj v Turinu, ko francoskemu policijskemu inšpektorju niso dovoliM. da bi prisostvoval ponovnemu zaslišanju obeh zločincev. Vsekakor ni v interesu •Italije da se njena policija osumi neob-jektivnost5 v preiskavi glede marseilleske tragedije. Preiskava je dejansko že zaključena in ničesar več ne preostaja, kakor da se krivci postavijo pred sodišče Značilno je po mnenju francoskih listov tudi to, da je prav te dni prispel v Rim madžarski zunanji minister Kanya, ki naj bi bil posetil Mussolinija le zaradi tega. ■ ■ okrog krste mrtvega voditelja v žalosti in ogorčenju kakor ena sama velika družina je jamstvo, da živlienisko delo kralja Aleksandra ni bilo brezDlodno. da so globoko pognale korenine niesrove vodilne ideje in da poideta življenie in raz- j voj naroda in države za vso bodočnost v smeri, ki jo je začrtal On. da bi ga pregovoril, naj ne dopusti, da bi prišlo madžarsko podpiranje teroristov pred vso evropsko javnost Kanya, pravijo listi, je pričel igrati v Evropi strašno vlogo, ki so jo že sedaj točno prepoznali na Quaiu d' Orsay Njegova politika ne bo mogla nikoli koristiti niti Madžarski niti komu drugemu. Pavelič in Kvaternik tajita Odločno odklanjata sumničenje, da bi bila kakorkoli zapletena v marseilleski atentat Rim, 22. oktobra. w Uradna agencija Štefani je objavila danetf reid prvih zaslišanj dr. Ante Paveliča in Evgena Kvaternika v Turinu, ki so bila izvedena v zvezi z marseilleskim atentatom. Dr Pavelič je izjavil pred policijo, da z marseilleskim atentatom absolutno ni v nobeni zvezi. Sum tolmači s trditvijo, da pozna metode, s katerimi se ga skuša zaolesti v to afero. »Jaz nisem nikomur dal nobenega mandata, če kdorkoli izmed aretiranih v Franciji trdi, da je dobil takšen nalog od mene, laže.« Pri drugem zaslišanju v sodnih zaporih v Turinu je dr. Pavelič odgovarjal na vprašanja po vprašalni poli francoskih varnostnih oblasti. Izjavil je med drugim: »Ni res, da sem bil 30 septembra v Marseilleu V resnici še nisem bil nikoli v svojem življenju v tem mestu, v Franciji sploh na samo enkrat in sicer meseca junija 1. 1927 v Parizu, kjer sem bival 4 do 5 dni kot zastopnik mesta Zagreba na nekem mednarodnem kongresu Dne 30 septembra sem bil v Turinu. Dopoldne sem bil pri maši, popoldne pa na spreho-, du V petek dne 28 septembra sem prejel iz Karlovih varov brzojavno vest. da je tamkaj opoldne istega dneva umrl moj prijatelj polkovnik Štefan Dujič Potoval sem v Milan in telefoniral na Dunaj, da bi dobil ^drobnejše vesti še istega večera sem se vrnil v Turin Tudi v soboto dne 29 septembra sem bil ves dan v Turinu Dne 1 oktobra sem odšel z ženo v neko šolo. da bi vpisal svojega otroka Nadalje sem bil do 10 oktobra ves čas v Turinu, razen 5. oktobra, ko sem šel v Brescijo in 6 oktobra, ko sem potoval v Milan, da ti prisostvoval velikemu fašističnemu zborovanju na trgu pred stolnico.« Evgen Kvaternik, ki je rojen 1. 1910 v Zagrebu, je Izjavil v prvem zaslišanju pred policijo, da obtožbe proti njegovi osebi nikakor ne držijo in jih odločno zavrača Že aprila so me obtožili, je izjavil, da sem izročil zagrebškemu policijskemu agentu dva peklenska stroja, ki sta po zneje eksplodirala na policijskem ravnateljstvu in povzročila precej stvarne škode To je bil samo povod da so opravičili zasledovanja za mojimi sorodniki Očeta so zaradi tega aretirali in konfinirali Proti meni je bila pred državnim sodiščem za zaščito države v Beogradu vložena obtožba, ki pa jo je moral državni tožilec nazadnje umakniti. Na vprašanje glede osebe, s katero se je sestal in Izvedel od nje za bivališče Paveliča. je izjavil Kvaternik, da imena te osebe kakor tudi kraja, kjer se je sestal z njo, noče navesti »V pregnanstvu živim deset mesecev in vso to dobo sem preživel skoraj izključno v Berlinu, kjer sem se skrival pri nekem prijatelju Nemcu V tej dobi sem parkrat potoval v Avstrijo Dolžijo me da sem bil Paveli-čev delegat, kar pa je brez podlage in ima edino namen, da bi kf aromitiralo Paveliča Imel nisem nobenesa mandata od nikogar in trdim kategorično da od leta 1930 nisem bil več v Franciji Ne poznam nikogar izmed aretiranih v Franciji in si nisem nikdar nadel ime Kramer Pravna stran izročitve Neuspela misija francoskega policijskega inšpektorja v Turinu — Francosko-italijanska pogodba glede izročitve zločincev Pariz, 22. oktobra, č. Misija inšpektorja francoske javne varnosti Rovera ni uspela. Davi se je vrnil v Pariz in je obširno poročal o neuspehih svoje misije federalnemu kontrolorju francoske javne varnost; v Parizu. Mondanellu. Poudarial ie. da Pavelič in Kvaternik ne bosta v Italiji ničesar priznala. Šele. če bosta ekstradirana. bosta priznala, da sta glavna krivca marseilleskega atentata. Čim bo^ta konfrotirana s Pospiši-lom, Rajičem in Kraliem, bosta morala priznati svoie intelektualno sodelovanje v zaroti in bosta morala navesti tudi vse po-* drobnosti o njeni organizaciji. Kakor ugotavljajo parišk' listi, je vprašanje izroč tve Paveliča in Kvatenrka sredi zan;mania vse Francije m vsega sveta. Pariške oblasti upaio. da jim bo Italija izročila oba zarotnika. To ie tudi dolžna že na osnovi mednarodnih pravnih določil Vprašanje o ekstradievii ie urejeno s francosko-italiiansko konvencMo. ki ie bila sklenjena pred 64 leti. Po tsi konvenciji sta Francija in Italija obvezan? izročiti si medsebojno vse zločince. ndeleženca pri marseillpckpm atentatu računati le s prihrankom nekaj dni aH tedni 'n nato z njuno neizbežno izročitvijo francoskemu sodišču v Marseilleu. Pra- vica zahteva naglo ln brezpogojno zadoščenje Ves francoski narod se silno čudi, da se morejo formalnosti zaradi eks-tradicije zavlačevati tako dolgo, kakor da bi zločin nad velikim kraljem, ki mu je izkazal največjo čast baš te dni ves civilizirani svet. ne bil vreden takeea zadoščenja Pri atentatu je sodelovalo mnogo zločincev. Poles šefa zavezniške države je bil ubit tudi francoski zunanji minister Ali je mogoče, da more civilizirani svet dopustiti, da se razbojniki in banditi s pomočjo raznih službenih žanre s izogibajo kazni ter se njihovo kaznovanje vsaj zavlačuje? Izročitve ne bi* Milan, 22. oktobra, č. »Corriere della Sera« je o vprašanju ekstradiciie Paveliča jn Kvaternika francoskim oblastem objavil naslednjo razpravico: Vprašan.ie političnih krivcev Je mnogo bolj kočljivo kakor menijo nekateri evropski listi. Mednarodni običaj je in tudi večina mednarodnih pogodb določa v posebni klavzuli, da se atentati protj šefom držav ne smatrajo kot politični, temveč kot običajni zločini. Toda v pogodbi, ki je bila sklenjena med Francijo in Italijo 1. 1870. glede ekstradicije ni te klavzule in je v njej celo rečeno, da se tudi kriminalni politični deliktj izključujejo iz te konveneje. V takem primeru mora priti vprašanje o ekstradiciii dr. Paveliča in Kvaternika še pred apelacijsko sodišče, ki ima razsoditi. aH naj se inkriminirana dr. Pavelič >n Kvaternik izročita francoskim oblastem in ali se ima umor kralia Aleksandra v Marseilleu smatrat? kot političen alf običajen zločin. Že glede na to, da pogodba iz I. 1870. nima klavzule o tak? ekstradiciii, nI verjetno, da bo zahteva francoskih oblasti sprejeta. Ne glede na vse to pa ekstraciciia francoskim oblastem ni odvisna le od razsodišč? J«pe-laciiskega sodšča, marveč ima o" njej sklepati še Italijanska vlada, ker vprašanje o ektradiciji ni le podrejeno sodn? administraciji. nego ie odvisno tudi od sklepov vlade. Zato zaključuje list, da ie Ital jj praktično popolnoma na prosto dana odločitev. aH sprejme ali zavrne francosko zahtevo po ekstradicijj dr. Pavel?ča in Kvaternika. Ce bi se ekstradiciia obeh obtožencev zavrnila, se bosta sodila v Italiji« na podlagi dokazanega gladiva, ki ga bodo zbrale francosko oblasti. Tujfi v Londonu so pripravljali atentat Pariz. 22. oktobra p. Policijske oblasti so sedaj ugotovile, da ie poleg obeh skup n atentatoriev, ki bi morale izvršiti atentat v Marseilleu odnosno v Parizu, obstoiala še tretja skupina, kj bi morala izvršiti atentat na kralja v Londonu, če bi prišel tja na obisk k svojemu sinu. sedanjemu kralju Petru II. Demarša v Budimpešti Budimpešta 22 oktobra w Kakor poročajo uradno, je danes jugoslovenski poslanik Vukčevič Izročil namestniku zuna-"jf3a ministra Horyju verbalno noto, v kateri naproša jugoslovenska vlada za Poizvedovanja in aretacijo nekega emigranta ki je po izjavi enega izmed v Franciji aretiranih teroristov sumljiv da je Poma gal pripravljati zaroto za umor kralja Aleksandra Ime sumliive osebe v uradnem Poročilu ni navedeno. Kakor nadalie *atr|ujejo je madžarska vlada ugodila želji jugoslovenske vlade ter naročila madžarskim oblastem, naj ta koj uvedejo poizvedovanja. Dr. Perič ni Perčec V Liegu aretirani dr. Stjepan Perič priznava, da je bil član Paveličeve teroristične organizacije Pariz, 22. oktobra, d. Listi so včeraj objavili vest da v Liegu aretirana oseba ni nihče drugi kakor Gustav Perčec. kar pa Je pomotno Domneva, da so aretirali Perčeca. je nastala na podlagi imena dr. Stje-pana Perica, odvetnika iz Dubrovnika. Na madžarskem potnem listu št. A 4768 — 83.730. ki je bil izdan v Budimpešti dne 23. junija m ki so ga našli pri njem. stoji ime Perič, ki »e je zdelo belgijskim oblastem slično s Perčecem. Zato se je tud raznesla vest da so Perčeca aretirali v Belgiji- Pri zaslišan ju. ki st« mu tudi prisostvovala zastopnik francoske policije ter jugoslovenski delegat Mitičevid. je dr. Stjepan Perič izjav:l, da je odvetnik iz Dubrovnika, rojen v Stonu v Dalmaciji 12. oktobra 1896. Prijeli so ga v Liegu 17. oktobra zvečer. ko se je sestal s člani vodstva Paveličeve organizacije iz Serainga. pol ure daleč od Liega. Perič je nadalje izpovedal, da je bil Pa-veličev delegat za organ iz ran je delavcev in rekrutiranje »ustašev« v delavskih kolonijah v Belgiji, kamor je večkrat prišel v to svrho. Stalno je prebival v Berlinu, kier je bil sotrudnik glasila Paveličevih teroristov. Večkrat je potoval tud v Italijo k Pavel;ou, zlasti pa v Milan, kjer se je sestajal z njim v hiši na Via Bombay št. 4 m 6. ki jo ima sedaj neki Pavle Gjurič Perič je bil v Parizu lani prve dni aprila skupno z Jeličem ki je sedaj glavni Pave-ličev delegat v Severni Ameriki. V Berlinu je bil šef celokupne teroristične organizacije. Ko je bil v Parizu, je bil vedno v družbi Vladimirja Radiča. Iz Pa-rza se je Perič vrnil v Berlin pTeko Metza. kjer se je sestal z Belicarčem. Pavelidevim delegatom za Metz in okolico, ki je umrl nedavno v Zadru. V svojih nadaljnjih iz-povedbah je izjavil, da je ostal v Berlinu dalje časa in da so se tu nato zbrali dr. Mile Budak, Ante Bubalo. ki je bil Buda-kov telesni stražnik dr Branimir Jel č. tajnik organizacije Josip Milkovič in neki Marko, ki je nadomeščal Jelida, ko je odpotoval v Ameriko. . Perič je v nadaljnjih izjavah identificiral tega Marka, ki je bil doslej policiji neznan. Ta Marko je steklarski pomočnik Mi o Bzik. ki je v Pavelidevem imenu odredil, naj atentatorji odidejo iz Madžarske v Francijo, v Marseille, da izvršijo atentat na kralja Aleksandra. Razen tega je izpovedal, da je večkrat prišel v Aachen na sestanke z zastopniki Paveličeve organizacije delavcev v Belgiji, kjer jim je dajal navodila. Ko je b 1 namenjen v London, je bil v Liegu aretiran. Podrobnosti iz Peričevih izpovedi Liege, 22. oktobra. AA Nadzornik francoske javne varnosti je skupaj z zastopniki belgijske policije preteklo soboto v&o noč zasliševal Stjepana Perica, ki so ga v sredo aretirali v Liegu. Perič trdi. da je 16. oktobra odpotoval iz Berlina, namenjen v London, kjer se je hotel naučiti angleščine V Liege je prišel, da bi mu dal teroristični odbor potrebne denarje za potovanje na Angleško in za organiz ranje terorističnega gibanja Perič je nadalje priznal, da je eden izmed glavnih pomočnikov dr. Paveliča in da je od voditeljev teroristov že večkrat dobil različne zneske, k* jih ie porabil za organiziranje terorističnega pokreta v raz n h evropskih mestih, kjer se ie mudil v posebnih misijah. Meseca julija se je sestal z enim Izmed teroristov, ki so jih aretirali, ker so osumljeni soudeležbe pri marseilleskem aterv-tatu. Ulede potnega lista, ki so ga na&li pn njem, so ugotovili, da je ponarejen in da ga je po vsej priliki izdelala ista »tovarna« potnih listov, ki jih je dobavljala tudi drugim aretiranim teroristom na Franoo sscem. Peric še vedno trdovratno in energično taji. da bi bil sokrivec marseilleskega atentata Belgijske preiskovalne oblasti so ga obtožile uporabe ponarejenih dokumentov m uvedle proti njemu nadaljnjo preiskavo. Pariz, 32. oktobra AA. Iz Liega poročajo. da je aretirani terorist Perič pri zaslišanju izjavil, da se je sestal s Kvater-nikom. ko je bil meseca julija na Francoskem. Belgijski list »Meuse« trdi v snočnji številki. da je Peric 17. t m. dvignil pri podružnici neke bruseljske banke v Liegu ček za 4800 frankov, ki ga je na Peričev račun izdal neki Zubalo. ki ž vi v Berlinu. List pravi na koncu, da se je Peric 17 oktobra sestal na železniški postaji v Lregu s svojima rojakoma Aničem in Beldža-nom, ki živita stalno v Seraingu. Po najnovejših vesteh iz Brušlja Aniča in Beid-.ana še niso aretirali Prejšnje vesti, da sta Perič in Perčec ista oseba, zdaj kategorično demantirajo Navzlic temu pa vsa poročila iz Liega soglašajo. da je Peric eden izmed glavnih po-magačev Anta Paveliča, ki je aktivno delal za izvedbo terorističnih načrtov svoje organizacije. Dubrovnik. 22. oktobra, č. V zvezi z aretacijo Stjepana Perica v Lieeu. eo 6e tu iz krosov, ki poznajo dr. Periča. razširile vesti. da je bil nekoč eden izmed slavnih članov federalistične stranke. Prvotno te bil v vrstah frankovcev. ko pa so nehali delovati. je pričel j siti r a ti za bivšo federalistično stranko- Iz inozemstva je že večkrat pisal svojim pri iateliem v Dubrovnik i. naj mu pošljejo kakšno denarno pomoč, ker po se njesove življenjske razmere 6ilno poslabšale Sam ie prenehal vzdrževati tudi ženo in deco. Zato se je žena tudi od nj-j-sa ločila Centrale teroristov Beograd. 22 oktobra, p. Po vesteh iz Bruslia ie dal snoči v Liesu aretirani dr-Stjepan Perič zanimive iziave o delovanju teroristične organizacije. Povedal je. da m-i ie Mijo Krali v Bruslju oravil. da ima organizacija tri centrale v Evropi in eno v Južni Ameriki, in sicer v Araetriiii, na Madžarskem. v Belgiji ter v ^ao Paoln v Braziliji Krali mn »e tudi priznal, da fe Perčec te-tos Dotoval v Brazilijo in Argentino in s«1 tam «*»tal s tamkafiniimi teroristi Kakor vee kaže je skiSal Perčec tam najti dobro izurjene atentatorje, dobre strelce, ker )ib v Evropi ni imel. Perič je podal nekaj izpovedi - tudi o Mariji Vondračkovi, ki jo te dobro poznal. Bila je poročena, pa se je kmalu po poroka zopet ločila Perič meni. da je niso mogli videti v Mareeilleu z njenim možem, nego gotovo z Mijom Kraliem. e katerim ie ime-la že prej intimnejše od noša ie. Vloga dr. Artukoviča Pariz, 22. oktobra, d. Kakor znano. Je francoska policija aretirala v Dieppu, ▼ obmorskem pristanišču, kamor prihajajo ladje iz Anglije, dr. Andreja Artukoviča. Prijela ga je najprej angleška policija, ki pa ga je vrnila v Francijo, ker je francoska polic j a koncentrirala vso preiskavo » svojih rokah. Pri Artukoviču so našli madžarski potni list. izdan v Budimoršti tos 5 februarja pod št. A 404309/314 546. Artukovič je priznal francoskim oblastem, da je jx> svojem begu iz Jugoslavije leta 1932., po ponesrečeni vstaii banditov v L ki. odšel v Italijo, kjer se je mudil v Pavelidevem taborišču. Kasneje je bil na Reki, v Bresciji in Milanu, odkoder je odšel v Budimpešto, nato pa na Dunaj, kjer ie bil aretiran sfcun-no z organizatorji Orehovega atentata na kralja Aleksandra. Aretiran je bil skupaj z Vladimirjem Singerjem in Evgenom Kvatern kom. Vsi trije so imeli madžarske potne liste in sicer Artukovič na ime dr Pavič Arnaut, madžarski rezervni oficir z Reke. Tedaj so v preiskav' našli pri njem več strihnina, bombe, peklenski stroj, revolverje in velik del arhiva teroristov. Vse te stvari imajo še sedaj v zunanjem ministrstvu na Dunaju. Po tei aretaciji «o ga avstrijske oblasti izgnale na Madžarsko, odkoder je odšel z dvema madžarskima potnima listoma v Italijo. Prvi potni list je bil zdan na ime Miklas Nemetti trgovec iz Budimpešte, drugi pa na njegovo pravo ime Andreja Artukoviča. Dne 3- septembra se je Artukovič sestal v Milanu z dr Pavelidem, s katerim te imel tri ure dolg razgovor Od tu je odšel v London, kamor je prispel 15. septembra Njegovo misijo v Londonu bo razsvetlila angleška polic;ja s Scottland Yarda, ki ga je izročila francoskim oblastem. Kakor se je zvedelo, so se angleške oblasti odločile, da bodo izročile vse sumljive ljudi, ki jih pri delu ln razvedri BOXBEKGEk KI55INGEN TABLET ZA H UJ SANJE Dobijo se vvsakilekarnh^r9}.priMP-k, N-ipod ^■■■■■■■HMHfb'm-ods julija nu • bodo te dni aretirale, takoj francoskim oblastem v svrho nadaljnje preiskav* Pariz, 22 okt g. Policijsko zasliševanje včeraj aret;ranega dr. Andreia Artukoviča je ugotovilo, da je bil član organizacije »Uskoka« in dober znanec Paveliča. Dokazov za kakršnokoli sokrivdo pri pripravah za marseilleski atentat ni bilo mogo-fce dobiti. Dr. Artukovid se bo moral zaradi tega zaenkrat zagovarjati samo zaradi uporabe ponarejenega potnega 1 sta Kdo je skrivnostna zarotnica Pariz, 22. oktobra, d. V preiskavi o marseilleskem atentatu se omenjata tudi skr v-nostna ženska in njen spremljevalec. Tako je bilo ugotovljeno, da se je terorist Mijo Kralj sestal z njima v Parizu, kjer sta se nastanila v nekem hotelu v ulici Saint Ana št 10. V hotelsko knjigo sta se vpisala kot Jean Vondraček, star 34 let, in ga. Marija Vondraček, stara 24 let, oba iz Trsta. Ženska je s svojim pojavom izzvala pravo senzacijo. Posebno pozornost so zbujal: njeni svetli plavi lasje. Hotelsko osobje jo je imenovalo »lepo Slovanko« in tako jo imenujejo tudi v francoskih listih. Njen spremljevalec je bil pravo nasprotje, priprost človek. Po gotovih podatkih sklepajo, da sta bila to Josip Metzger in njegova žena. Metzger je bil nižji avstrijski oficir ter je pobegnil iz Jugoslavije že pred 10 leti, nakar je živel na Madžarskem V zadnjem času je bil s svojo ženo na Janka puszti kot član Paveličeve teroristične organizacije. Oblasti iščejo sedaj tajinstvenega Clarka. ki se je neko noč mudil v družbi Marje VondraČkove v hotelu v ulici Saint Ana v Parizu. Pariz, 22. oktobra, p. V neki vasi blizj mesta Boulosne sur Mere so aretirali nekdanjega moža Marije VondraČkove. Pri njem eo našli mnogo korespondence z njegovo bivšo ženo. Vsa pisma so zaplenili Moralna odgovornost švicarski tisk o podpornikih in zaščitnikih političnih teroristov Ženeva, 22. oktobra, č. «La Tribune de Geneve« ie objavila zanimiv članek o preiskavi proti fizičnim in intelektualnim krivcem marseilleskega zločina. V članku pravi med drugim: Kakor preiskava vedno bolj napreduje, tako smo vedno bolj začudeni, kakšne olajšave in ugodnosti je ponekod uživata tajna organizacija, ki ie .izvršila zločin, in s kakšnimi sredstvi je razpolagala. Vse kaže, da si je znala ta organizacija dobiti povsem izredna pooblastila z nekih strani. Tu je neka koinc.denca, ki je v interesu miru nikakor ni mogoče zamolčati. Preiskava je dokazala, da so 'bili morilci kralia Aleksandra in ministra Barthouja fizično in moralno vzgojen v taborišču na Janka puszti. Stalni delegat Jugoslavije pri Društvu narodov ie govoril o tem že meseca junija v svetu Društva narodov, zastopnik madžarske vlade pa je izjavil, da ie bil ta tabor že meseca aprila razpuščen, dasi je dejansko obstoja' še nadalje. Zadušnica za Poincareja in Barthouja Beograd, 22. oktobra. AA. Ob 11. dopoldne ie bila v katoliški cerkvi zadušnoa za Raymonda Poincareja, bivšega predsednika francoske republike, tn Lousa Barthouja, bivšega predsednika vlade in francoskega zunanjega ministra. Cerkev je bila vsa pregrnjena s ornim. Sredi cerkve je stal katafalk. pokrit s francosko trikoloro in obdan s svežim cvetjem in svečami. Za-dušnice so se poleg drugih udeležili odposlanec dvora prvi adiutant Nj. Vel. kralja general Ječmenič, člani vlade z g. Nikolo Uzunovičem na čelu, člani diplomatskega zbora s papeškim nuncijem msgr. Pelle-gr nettijem na čelu. šefi in zastopniki vseh tujih vojaških in trgovinskih odposlanstev, predsednik senata dr. Tomašič in predsednik Narodne skupščine dr. Kumanudi z več člani obeh zbornic, pomočnika zunanjega n»n,stra Jurišič in Purič ravnatelj Centralnega presbiroja dr Kosta Lukovič, ravnatelji in načel, oddelkov posameznih ministrstev. lepo število najodličnejših zastopnikov francoske kolonije v Beogradu, med nj mi bivši ravnatelj »Batignotlesa« g. Du-rand in sedanji ravnatelj g Furie s soprogo. ki ie nečakinja pokojnega Poincarčia. zastopniki društva prijateljev Francije, rektor univerze z več vseučiliškimi profesorji, viceguverner Narodne banke^ g. Ra-dovič. v imenu društva »Poilus d' Orierot« profesor Lorant bivši zunanji minister Momčilo Ninčič. kipar Jovanovič. šef francoske otroške bolnice dr. Garn:e itd. Pa končani žalni slovesnosti ie francoski poslanik na našem dvoru g. Naggiar spre-iemal sožalne rzjave. &dna svečanost v nraškem diiaskem domu Praga, 22 oka se je njihovo število povečalo in jih je bilo več sto. Na Janka puszti so živeli povsem vojaško življenje. Dopoldne in popoldne so se na lastnem strelišču vežbali ▼ streljanju iz pušk 1« revolverjev, v metanju bomb ter montiranju in preizkušanju raznih peklenskih strojev. Imeli so tudi posebne inštruktorje, ki so jih učili, kako se najlažje razstreljujejo železniški mostovi, železniške proge, javne zgradbe in drugi objekti. Člani organizacije »Ustaša« so lani dobili tudi posebno uniformo sive barve. Nosili so posebne čepice, ukrojene tako, da se je mogel sprednji del potegniti preko obraza kot maska , Vrhovni poveljnik je bil dr Ante Pavelič. ki si je postavil za namestnika Gustava Perčeca. Pavelid je pogosto prihajal na Janka puszto, kjer je izvrševal inšpekcije v družbi z bivšim podpolkovnikom Perčevicem. Ob takih prilikah sta oba nosila »ustaško« uniformo Discip! na je bila v taborišču zelo stroga m so za manjše pogreške »ustaše« kaznovali z zaporom ter batinanjem. za večje prestopke pa so jib obsojali tudi na smrt V javnosti je znan iz razprave pred državnim sodiščem za zaščito države v Beogradu primer nekega Bosanca, ki je bil la-n- osumljen, da je jugoslovenski vohun. V imenu »poglavnika« dr Paveliča ga je obsodil Gustav Perčec na smrt. dvema »ustašema« pa je bilo odrejeno, naj obsodbo izvršita. Justifikacija je bila izvršen* na zverinski način. V kopalni .-o. kjer ie obsojenec ležal zaprt, sta planila dva •ustaša« ter ga zaklala z noži Njegovo truplo so kasneje sežgali v peči »ustaške-ga« štaba. Na Janka puszti je bil eden izmed zelo agilnih inštruktorjev ves čas tudi morilec glavnega urednika zagrebških »Novosti« Tonija Schlegla. v Franciji aretirani Pf» spišil. Na Janka puszti so imeli poleg poslopja ln posestva, ki ga je Gustav Perčec najel. okoli 130 konj in približno 300 prašičev. kar je vse veljalo kot last Gustav? Perčeca. »L'staši« so se bavili tudi z gospodarstvom na račun »komandanta« Perčeca. Posebna zgradba ie bila določena izključno za shrambo orožja in razstrelivnih snovi V to poslopje je bil dovoljen vstop samo nekaterim, med nj m? tudi Pospišilu. Kot zanimivost navaiamo. da ie aprila 1. 1934 prejelo jugoslovensko poslaništvo v Budimpešti naslednjo noto: ».Kr. madžarsko ministrstvo ima čast obvestiti kr. jugoslovensko poslaništvo, daje že dolgo pred prejemom njegove verbalne note od 13. marca 1934 ukrenila madžarska vlada vse potrebno, da zapuste politični in jugoslovenski emigranti posestvo Janka puszto, ki so ga najeli pred nekaj časa. Jugoslovenski emigranti, ki so sedsj na Madžarskem, bodo ostali pod nadzorstvom oblasti.« Razen na Madžarskem so imeli PaveR-cevi teroristi svoja taborišča tud' v ItalHi in sicer v Borgotaru in Vischettu in v B-o-vegnu pri Lago d* Iseo. Borgotaro ie maih-no mesto v ligurskih Apeninih, jsfeo of Piacence. V eni izmed največjih hiš. v starem poslopju »II Palazzo« je stanovalo 61 »usta-šev«, ki so vedno javno nos-ili uniforme, sive barve in čepice z znakom »Uc Poveljnik je bil neki Jasinski, dočim je imel Pavelid svojo pisarno v Piacenci Živeli so povsem po vojaško in so vsak dan hodili na vaje na Monte lelpi Taborišče »o kasneje prenesli v Vischetto, majhno vas s kakimi 15 kmečkimi hišami pod goro Greco. »Ustaši« so se vežbali vsak dan ter so dobivali po 10 lir na dan plače, v prostih urah pa so hodili v mesece Bardi, kjer so veseljačili v kavarnah »Central« in »Trieste«. Iz teh taborišč je bil poslan meseca decembra leta 1033. v Zagrefe Pater Oreb. da bi izvršil atentat na kralja Aleksandra. Kakor znano, je bU Oreb pred državnim sod ščem z-a zaščito države v Beogradu obsoien na smrt m justiticiran. Janka puszta - prazna Budimpešta, 22. oktobra, g. Inozemski novinarji, ki so jih madžarske »blasti po^ vabile v Nagv Kaniszo, da bi si ogledali tabor hrvatskih teroristov na Janka puszti, so prišli tjakaj že prepozno, kajti med tem je nekaj francoskih novinarjev ugotovilo, da se je velika večina emigrantov z Janka puszte že pred nekaj dnevi preselila na drugo veleposestvo Buza puszto, ki je oddaljeno okoli 30 km od Janka puszte. O lastništvu Janka puszte je znano, da je posestvo, ki meri 240 oraiov, last dedičev vladnega svetn ka Szajhelyja in je tvorilo pred tem del fidejkomisa grofa Edmunda Zichyja. Ti dediči so oddali posestvo leta 1931. v najem hrvaškemu emigrantu Emilu Horvatu, ki so ga baje pozneje nekoč umorili v Berlinu. Današnji najemnik Janka puszte je špediter Schlosser iz Nagy Kanisze. Krediti delavskega zavarovanja za javna dela Beograd, 22. oktobra, p. Osrednji nrad za zavarovanje delavcev je sklen i staviti vsako leto po 120 milMonov dinarjev v Obliki dolgoročnih posojil na razpolago našim samoupravam v svrho oživlienia gospodarstva, predvsem za iavna dela, ki naj omililo brezposelnost. SUZOR je v ta namen določil 35 odstotkov prispevkov, ki j b dobiva na račun imvalidnostnega zavarovanja. Banovine ter mestne in kmečke občine bodo dobivali. Iz teh zneskov posojila za gradnje vodovodov, kanalov, bolnišnic in zdravlišč ter za izvedbo melioracijskih del in elektrifikacije Za posojila bodo jamčili vsi dohodki samouprav, zlasti davščine. SUZOR