Pofttnina platna v potortnl. Leto Xn., štev. 223 Ljubljana, nedelja 27. septembra 1931 Cena 2 Din Lpravu atvo. Liuouaua Kuafljeva ulica 5 - Teietoo št 3122 3123, 3124 3125 51 26 Inserarn' oddelek L)ubl)ana Selen« buraova Ui 3. - Tel 3492 m 2492. Podru/^ica v. Aleksandrova cesta št 13 - Telefon št 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica it l - Telefon št 190 Račun o r pošt tek zavodih: Ljubljana Št 11 842 Praha čislo iftS 241 bredmšn o: Ljubljana: Knatlicva ulica 5 Telefon št 3122 3123 312-4 3125 m 3126. Maribor Aleksandrova cesta 13 Te- ivfon št 2440 (por.oč 2582) CeJie Korenov« ■»'■ * Telet it |0Q. Rokopisi se oe vrača to — Oelasi po t-ar-fu ržavliani! Volilci! T manifestom Nj. Vel. kralja z dne 6. januarja 1929 so bile določene smernice nove državne in narodne politike. Vlada ki ji je Nj. Vel. kralj poveril izvršitev nalog svojega manifesta, je našla polno razumevanje m podporo celokupnega naroda v vseh krajih naše domovine. Tako je mogel šesto januarski režim uspešno dovršiti svojo misijo. Ta misija je bila, da vrne našemu narodu slogo in notranji mir da odpravi najtežje pogreške in nedostatke v nasi upravi, da združi vse, ki hočejo delati in ki verujejo v napredek, in da učvrsti naše novo državno in narodno življenje na ideji našega popolnega edinstva. Z zakonom dne 3. oktobra 1930 je Nj. Vel. kralj kronal novo nacionalno politiko, ko je dal naši Jugoslaviji njeno pravo ime in definitivno organizacijo po banovinah. Navdušenje, s katerim je sprejel narod ta zgodovinski čin Njegovega Veličanstva, je dokaz njegove visoke nacionalne zavesti in njegovega globokega političnega razumevanja. ^ Zvest globokemu nacionalnemu čustvovanju in tradicijam svoiega doma, ki smatra skladnost med kraljem in narodom za najjačje jamstvo naše svobode in našega napredKa, je Nj. Vel. kralj dne 3. septembra t. 1. proglasil ustavo. S tem činom, ki nadvse drugo postavlja državno celoto kot najboli dragoceno svetinjo, posvečeno s krvjo in žrtvami naših najboljših sinov, ter narodno edinstvo kot glavni vir sile in napredka, so bili položeni stalni in neizpremenljivi temelji naše notranje ureditve in našega splošnega razvoja. Ustava z dne 3. septembra predstavlja dovršeno skladnost med interesi posameznih delov naroda in države ter zgodovinsko nujnostjo državne celote in narodnega edinstva. Ona daje državljanom vse bistvene svoboščine, vse osnovne pravice, popolno enakost in ravnopravnost, svobodno izvoljeno Narodno predstavništvo; ona odreja parlamentu najširši delokrog, uvaja široke samouprave, loči oblast upravnih in sodnih organov, jamči svobodo vesti in vere, ravnopravnost posameznih veroizpovedi in spoštovanje verskih čustev, ureja pouk na osnovi svobodne znanosti, določa prav-ce zdravega socialnega in gospodarskega napredka, obnavlja svobodno izražanje misli ter pravico združevanja in zborovanja. V naši ustavi, prepojeni po jugosiovenski misli, je v glavnih potezah obeležen program nacionalne in državne politike. Na temelju tega programa naj se združijo k sodelovanju vsi, ki ljubijo svojo državo in žele dobro domovini. S svojim ukazom o razpisu volitev nudi Nj. Vel. kralj celokupnemu našemu narodu priliko za to sodelovanje. V nedeljo, dne 8. novembra se bodo vršile volitve za Narodno skupščino, ki bo skupno s senatom nadaljevala delo na oži-votvorjenju načel nove jugoslovenske politike. Kot člani kraljevske vlade se globoko zavedamo pomena zgodovinske misije, ki nam je poverjena, ter svoje velike odgovornosti pred kraljem in narodom. Razbremenjen problema, ki je tako dolgo in tako usodno rušil njegove sile in ki so ga drugi narodi ze davno rešili na edino mogoč način, s str-nitvijo vseh razlik v veliko nacionalno celoto, si naš narod ne želi ničesar bolj iskreno in bolj toplo, kakor to, da se more posvetiti plodnemu delu za svoje gospodarsko, socialno in kulturno blagostanje. Ustvarjajoče delo naj združi vse državljane, ki hočejo splošnemu blagru posvetiti žive in zdrave meči, ki jih nosijo v sebi. Samo na ta način bo naša draga Jugoslavija v današnjih težkih časih gospodarskih in socialnih pretresljajev lahko zagotovila sebi v svetu mesto, ki fi gre po sijajnih sposobnostih našega naroda, po njegovih silnih žrtvah in po prirodnem bogastvu naše zemlje. Samo ustvarjajoče delo more našemu narodu zagotoviti oni notranji mir in ono zadovoljstvo, ki sta najjačje varstvo naše svobode in našega obstoja. Delovni program, ki čaka Narodno predstavništvo, je velik in obsega gospodarski in kulturni napredek najširših narodnih slojev. Tem je treba posvetiti glavno skrb našega bodočega zakonodajstva. Naša gospodarska politika naj poišče pravično izravnavo med interesi kmečkega stanu, ki tvori ogromno večino našega naroda, in med potrebami zdravega razvoja ostalih gospodarskih panog, brez katerih ne moremo ohraniti svoje gospodarske neodvisnosti. Revizija celokupnega davčnega sistema bo omogočila pravičnejšo razdelitev obremenitve narodne celote in uki-njenje onih davščin, ki so bile uvedene ali povišane le zaradi prehodne potrebe. Varčevanje, izvedeno v državnem in samoupravnem gospodarstvu do kraja, bo dalo prosta sredstva za pospeševanje kmetijstva, obrtništva, trgovine in industrije, tako da se bo moglo naše gospodarstvo solidarno razvijati in se izpopolniti za konkurenco. Doslednja izvedba štednje nam bo omogočila tudi izpopolnitev našega socialnega zakonodajstva, ki pa bo moralo poleg delavca obsegati tudi kmeta in obrtnika. 2e doslej se je posrečilo urediti našo upravo in jo očistiti krutega birokratizma. Naloga vlade in zakonodajstva bo, da se uprava čim bolj približa ljudstvu ter njegovim potrebam in interesom. Treba bo podvojiti napore in delati z vsemi silami, da naš narod kulturno dvignemo. Nacionalna in državna misel, poznavanje in razumevanje razmer in potreb vseh delov naroda ter zavest nerazrušljive narodne solidarnosti morajo prešiniti kri in življenje vseh jugoslo- venskih pokolenj. V smislu obeleženih smernic bo pripravljen za Narodno predstavništvo konkreten delovni program. Izvedba tega programa zavisi od pozitivnega sodelovanja vsega naroda. Narod je že dosedaj vedno iznova izražal svojo odločno željo, da stori konec starim nadlogam in starim potom. Nove volitve mu prožijo možnost, da to svojo željo uresniči. Apeliramo na vse državljane, ki so dobre volje, da aktivno pomagajo pri končni ureditvi naših razmer in popol- nem uresničenju velike ideje, vsebovane v jugoslovenskem državnem in nacionalnem programu. Ta ideja ne pozna nikakih plemenskih, verskih in niti nekdanjih političnih razlik. Kličemo na sodelovanje vse Jugoslovene, ki u videvajo, da se more naš narod končno konsolidirati, da se more zagotoviti naš pravilen razvoj v bodočnosti in da se more naše narodno in državno edinstvo očuvati in učvrstiti samo s složnim in požrtvovalnim delom na osnovi polne ravnoprav-nosti vseh plemen in vseh ver. Vsi Jugosloveni, prežeti tega prepričanja in navdahnjeni takega duha, so dolžni brez ozira na razdvojenosti prošlosti, z globokim spoštovanjem vsega onega, kar je v tej prošlosti lepega in velikega, združiti svoje sile za dosego glavnega cilja: veličine naroda in moči države. Volitve dne 8. novembra bodo zgodovinskega pomena. Te volitve bodo manifestacija narodne volje za življenje in za napredek, manifestacija vsega zavednega jugoslovenskega življa za veliko nacionalno državno politiko, ki naj za vedno preseka naše stare nadloge in prepire in povede ves naš narod k miru, blagostanju, sreči in napredku. V Beogradu, 26. septembra 1931. Peter R. Živkovič, predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev. Nikola P. Uzunovid, minister brez portfelja. Kosta L. Timotijevič, minister brez portfelja. Andrija M. Stanič, minister brez portfelja. Dr. V. Marinkovič, zunanji minister. Dr. Albert Kramer, minister za gradnje. Dr. Ivo Paleček, minister brez portfelja. Dr. Kosta Kumanudi, minister za trgovino in industrijo. Ivan Pucelj, minister brez portfelja. Dr. Milan Srškič, minister pri predsedništvu ministr. sveta. B. Z. Maksimovič, prosvetni minister. Dr. Stanko Šibenik, minister za šume in rudnike. Dr. Stanko Švrljuga, minister brez portfelja. Laza Radivojevič, prometni minister. Nikola Preka, minister brez portfelja. Mirko Neudorfer, poljedelski minister. Dj. Djurič, finančni minister. Dr. Marko Kostrenčič, minister za soc. pol. in nar. zdravje. Pavel Matica, minister brez portfelja. Dr. Avdo Hasanbegovič, minister brez portfelja. Dr. Drag. S. Kojič, minister pravde. Okova finančne kontrole nad Avstrijo Društvo narodov je odobrilo avstrijske finančne reforme in odpošlje za kontrolo na Dunaj svoje strokovnjake Ženeva, 26. septembra, d. Svet Društva narodov je včeraj popoldne odobril poročilo finančnega odbora o finančnem in go* spodarskem položaju v Avstriji in o sredstvih za odpomoč med katerimi oe označuje dovolitev kreditov v višini 250 milijonov šilingov kot bistvena zahteva za uspešno obnovo avstrijskih financ. Poročevalec, norveški zunanji minister Braacllang je poročal o reformnem načrtu, ki ga je predložil avstrijski zvezni kance[ar dr=Buresch v odobritev, kakor tudi o želji avstrijske vlade glede uvedbe sodelovanja s finančnim odborom in imenovanja enega ali več zastopnikov finančnega od» bora, ki naj bi odpotovali na_ Dunaj, da prouče avstrijski finančni položaj. Končno je predlagal naslednjo resolucijo: Svet odobrava na podlagi prošnje avstrijske vlade od 7 avgusta 1931 podano poročilo finančnega odbora. Izjave zveznega kan-celarja in reformni načrt, ki jih vsebujejo, sprejema svet Društva narodov na znanje ter čestita avstrijski vladi tc izkazani od- ločnosti, da obvlada položaj Svet poobla« šča finančni odbor, naj sodeluje z avstrij* sko vlado v svrho izvedbe reformnega načrta ter odpošlje enega ali več zastopnikov na Dunaj, da bi v skupnem delu določili izvedbo reformnega načrta ter dovolili av= s-trij.ski vladi vso pomoč, ki je v njegovi moči. Po debati je bil ta predlog ©oglasno sprejet. Kakor se zatrjuje, bo Društvo narodov po-s'alo kot svoje zastoonnke na Dunaj Arbhurja Salterja, Avenola, Lovedava. Pospešila in kot zastopnika Nemčije Kemp> terja. Ženeva, 26. septembra, d. Svet Društva narodov je odobril včeraj poročilo finančnega odbora o splošnem finančnem položaju. iz katerega je razvidno, da se izreka za takojšnjo splošno akcijo v interesu vseh držav in v katerem izraža mnenje, da je usneh v več državah nameravanih finančnih reform v tesni zvezi s hitro r<»-šitvijo vprašanja cen na svetovnem trgu. Borba za ustavo v Španiji Dva predloea o obliki republike — Enakopravnost kastPščine — Sprava burbonskega pretendenta na prestol s kraljem Alfonzom Madrid. 26. septembra. AA. Ustavni odbor je predlasal dve besedili čl. 1. Po prvem besedilu ie šnanija demokratična republika, drugo besedilo pravi, da je Španija republika delavcev. Zdi se. da bo zmagalo prvo besedilo. Cl. 4. ustavnega načrta odreja, da je ka-stilfko narečje ' dopuščeno v vseh javnih uradih. Pariz, 20. septembra. AA. Burbonski princ Don Jaime je izjavil poročevalcu Ha-vasove agencije to - le: Alfonz XI1L me je obiskal 23. septembra Angleški ukrepi proti špekulaciji Terminske kupčije na borzah prepovedane - Borzni nakupi dovoljeni le proti gotovini London. 26. septembra. AA. Ministrski svet ood nredsedstvom Macdonalda ie dovolil samo borzne nosle za tekoče notrebe. Terminski nosli so nreoovedani. S tem ukrenom hoče vlada vnlivati na tržišče z britskimi Danirii. Svet londonske borze ie odredil, da se sme nakunovati le nroti eotovini. Ta odredba ie zelo omeiila šnekulaciio. Tečaii efektov so nekoliko nadli. dočim so se državni oanirii oonravili. Na inozemskih borzah stoii funt nekoliko bolie. London. 26. sentembra. AA. Na manehe-sterski borzi ie bil zadnie dni zelo živahen promet. Gospodarski kroci so trmenia da se obetaio bombažni industriii v Lancashiru boliši časi. Tudi iz drusrih industriiskih središč orihaiaio vesti o boli optimističnem razooloženiu. Ta središča imaio velike za-loee blaea in so v veliki meri odvisna od izvoza. Seziisko izbolišanie. ki ie v ten času običaino. ie bilo zelo maihno. vendar uoaio. da se bo izvoz v bodoče hitreie dvieal. . . .i Pariz. 26. sentembra. AA. Treovinsk minister Rollin se ie danes vrnil iz Ženeve Novinariem ie iziavil. da ne veriame v po-višanie carinskih tarif v Aneliii. niso oa izkliučene neoovoline posledice funtoveea O31103' . . ., w . Brusell. 26. sentembra. AA. Novčanict belsriiske Narodne banke so krite z zlatorr do 67 odstotkov. Kodanl. 26. sentembra. AA. Kritie nov-čanic znaša 59.9 odstotkov. t 1.. danes pa sem mu vrnil obisk. Pozabili smo na naše politične borbe ter smatramo odslej, da zahteva bodočnost SpanMe od nas. da vnovič združimo vse svoje sile za j enotno politično fronto proti komunizmu in anarhizmu v Španiji. Ne Alfonz ne jaz se nisva odrekla svoiim pravicam. Uradni konvinike. ki je bil izdan od tajništva Dona Jalmeja. navaja med drugim, da sta se oba princa združila v skupni ljubezni do Španije in da sta sklenila vzpostaviti med seboi odnošaje bratskega prijateljstva za skupno delo v korist Španije. Predzadnja seja Društva narodov Zasedanje plenuma bo zaključeno v ponedeljek — Briand ponovno izvoljen za predsednika evropskega odbora ženeva, 26. septembra, s. Skupščina Dru- število držav ki niso pl-ačale prispevkov štva narodov, ki bo končala svoje zaseda* od lam zvišalo j6 10 na 14. Med njimi H nje v ponedeljek, je dopoldne sprejela ce« lo vrsto sklepov svojih odborov. Resolucija o načrtu glede državljanske pripadnosti poročenih žensk, ki odreja nova vprašanja na vlade, je dovedla do debate, v kateri je angleška delegacija zavzela nap bolj ekstremno stališče Za njo so sovo rile zastopniki Nemčije. Span;je. Avstralije in Nizozemske V debati ie bilo spre jeto poročilo gospodarskega odbora o finančnem delovanju Društva narodov. le določa v smislu nemškega predloga Čim prejšnjo proučitev tako zvanega F^anc qui 7. V ponedeljek bo odigrano zadnje kolo. Stanje po predzadnjem kolu je: Aljehin 20, Bogoljubov 15, Niemcovič 13 in pol, Vidmar 13 (1) Kashdan, Stcltz 13, Flohr 12 in po! (1), Kostič. Spielmann, Tartakovver 12. Maroczy 11 In pol, Colle 10, Astaloš 9 in pol, Pire 8. Mednarodna preiskava v Mandžuriji Ostra debata v svetu DN - , valno komisijo - Ženeva, 26. septembra, d. Razprave 6ve« ta Društva narodov o japonsko-kitajskem sporu so dovedle včeraj do zelo dramatičnega incidenta. Kitajski delegat dr. Se je izrazil dvom nad obljubami japonskega delegata Jošisave ter je vztrajal na zahte* vi, naj se odpošlje v Mandžurijo nevtralna preiskovalna komisja. Dr. Sc je od* klonil direktna pogajanja z Japonsko ter se je skliceval na čl. 15 pakta Društva narodov. Japonski delegat je protestiral proti tem obdolžit vam ter je izjavil, da bi bila po njegovem mnenju naloga sveta Društva narodov nuditi obema strankama najprej možnost za mirno poravnavo spora. Svet Društva narodov se mora izogmti prezgod= nji intervenciji, ker bi morda poslabšala položaj, ki je že na poti zboljšanja. Lord Robert Cecil je izjavil, da obstoja postopanje sveta v okviru predlogov, ki jih je predlagal na seji 22. septembra namreč, da se naj izogibata prizadeti vladi vsakršnih dejanj, ki bi mogla pos abšati položaj, in da se jima priporoma odpoklic čet. V japonskem ekspozeju se izrecno pri. staja na odpoklic čet. o katerem že jav lja. da je v teku. Ni nobenega dvoma, da se morajo po želji sveta Društva narodov čete tako hitro odookli-cati. kakor je mn-a oče. Ce bi nastal dvom v tem pogledu So treba proučiti. kaj )e treba storiti Predvsem oa je dolžnost sveta Drušrv narodov, da ohrani mir, kar je tudi storil Predsednik Lerroux ie iziavil. da spre iema napovedan odprklic japoiv:k;h čet v železniško področje na znanje, ter je iz- Japonci ožkknjaio preisko-Nove sovražnosti razil mnenje, da more 6vet računati z zadovoljivo ureditvijo spora, če bodo na obeh straneh storjeni energični koraki za dosego pom-rjenja Nato je Lerroux sejo sveta Društva narodov odgodil. London, 26. septembra g. Iz Sanghaja javljajo, da je osebni vlak, ki je prihajal iz Mukdena, trčil v bližini postaje Jaha-go v tovorni voz. Več oseb je bilo ubitih, mnogo pa hudo ali manj ranjenih. Letalo, čigar narodnost se ni mogla ugotoviti, ie s strolnicami obstreljevalo osebni vlak, ki je vozil iz Mukdena v Tiensin. Dve osebi sta bili ubiti, več pa ranjenih. VTashington, 26. septembra č. Na nekem zborovanju je senator Borah zelo ostro nastopil proti temu. da velesile širijo male države k spoštovanju mednarodnega reda in miru. dočim ga same neprestano kršiio. To je pokazal tudi primer Taponske. "ki je zasedla Mandžurijo in s tem kršila- mirovne pogodbe, Kellogsrov oakt in pakt Društva narodov. Velesile ?ame bi bile v prvi vrsti dolžne sooštovaCti '->ogcc!be. Vrpm^nelri) nanmred Zagrebška vremenska napoved za danes: >okai stalno, spremenljiva oblačnost, zmerno toplo — Dunajska vremenska napoved ta nedeljo: ■Ta zapadu Avstriie nadalinie izbolišanie. na ugu in na jugovzhodu toplo in milo, na se-verozapadu še malo spremembe. i krap in ljudje Božidar Jakac in njegova Amerika Iz razgovora s slovenskim umetnikom, ki je prepotoval Zedinjene države - Ob otvoritvi njegove razstave Ljubljana, 26. septembra. Po kratkem prosieOKu med dvema razstavama. je JaaiuipiAieiv paviljon zm^tci. o*.. -\aaj se je preselil svojevrstni umetnostni svet: stotine slik z ameriškimi motivi č^ka jutrišnje otvoritve umetnostne razstave Božidarja Jake a. V najrazličnejših barvnih odtenkih, zdaj fantastično vijoličastih, kakor so pokrajine v Arizoni, zdaj bledosivih kot je neizmerno vodovje Atlantika, s čudnimi, skoraj abstraktnimi pokrajinskimi liki, ki se vidijo kakor bi bili posneti iz sanjskega sveta, se vrstijo številne slike pred zavzetim pogledom. Naš nadarjeni slikar in grafik Božidar Jakac, ki je pred leti lepo uspel s svojimi afriškimi motivi, je bil prinesel iz dolarske dežele obilo žetev _ žal ne v dolarjih, marveč v slikah. Jakac je po-leg Peruška prvi slovenski slikar, ki se je inspiriral ob ameriški pokrajini in ameriških velemestih. Njegova razstava v Jakopičevem paviljonu, ki se bo otvorila jutri ob enajstih, obsega 210 številk, pretežno pokrajin iz Amerike — majhna zbirka motivo-v iz Novega mesta je samo prijeten kontrast tujim pokrajinam —, vmes pa je tudi nekoliko portretov in grafik. Našli smo g. Jakca v paviljonu med slikami: malo uvoda in že smo bili sredi razgovora o njegovih ameriških vtis tih. — Kakšen nemir Vas je prav za prav gnal v Ameriko? — je bilo prvo vprašanje. G. Jakac se je nekam zagonetno nasmehnil in ne po kratkem premisleku iapovedal: — Nekega dne sem se kar spomnil, da je njen s stroji: nisem čutil ljudi, ne pravega človeškega ozračja. Prvi vtisi iz New Yor-ka samega pa so bili silni. Prišel sem na Broadway v večernem mraku in bil kar prevzet od* nezaslišme simfonije optičnih in akustičnih efektov. Nikjer na svetu ni mc podobnega. Toda Amerike se hitro naveh-čaš; Evropca ne more preslepiti, če je količkaj kritičen. Bistvo amerikanizacije je: vlada stroja. Mehanizacija. Človek izgublja vrednost kot človek. Občutil sem, da celo ameriška pokrajina nima tega, kar ima vsaka pokrajina v Evropi. Ameriško pokrajino najbolj označuje nekak demonizem in ta vpliv te nekaj časa priklepa na njo, a ne dolgo. Sloveči Grand Canvon, s katerim se Američani radi ponašajo, imenujejo Indijanci »dolino smrtnih duhov«. Je to nekako do ekstrema pretirana podoba ameriške pokrajine. Prepotoval sem Zedinjene države od severa do juga, od vzhoda na zahod, iščoč umetniških doživetij, toda iz-prva mi je ameriška pokrajina vzlic svoji mnogovrstnosti bila nezanimiva, skoraj že zoprna; šele v zadnjih mesecih sem jo pričel umetniško doživljati in podajati. Na slikah tu naokrog vidite priče tega ameriškega pejsaža.« — lin vtisi o Američanih? — Opazil sem precej očitno razliko med ameriškim vzhodom in zaipadom. Vzhod —■ ob Atlantiku — je docela zamerikaniziran, to se pravi: močno industrijski in trgovski. Ljudje so res da gostoljubni, vendar ne kažejo srčne toplote. Vse življenje ima poslovni nadih. Pokrajina je vsaj za moje ob- £k> venska tovarišija v Ameriki: slikarja Jakac (levo) in Perušek >h-ei>a fS nekam ven, v tujino; so trenutki, ko človek sam ne ve, kaj hoče, samo za-hrepom in se brez obotavljanja vrže na novi tir. Prav za prav sem že v Afriki razmišljal o tem, da bi bil šel še v Ameriko, etasi mi po bistvu nikdar ni bila simpatična. Ko me je potem še vzpodbudil sorodnik iz Clevelanda, da naj pridem čez veliko lužo, sem se odločil in 16. aprila L 1929. odrinil na pot. Prvi Američan, ki sem ga bil spoznal, je bil ameriški pisatelj Louis B a Is en. s katerim sva se seznanila na par-niku. Bil je sila radoveden, kako bo New York vplival na me kot tujega umetnika; no. ameriške oblasti so mi prej dale okusiti ameriški birokratizem. ki ga ves svet graja: zaradi velikih pustih formalnosti so me bili postavili za rešetke na Ellis Islandu. Odtod me je čez dva dni rešil jugoslovenski komisar Etbim Kristan. Tako sem torej prijadral na obal Novega sveta. — Kakšen vtis je napravila Amerika na 'Vas kot človeka in posebej še kot umetnika? — Ko sem gleda! z ladje New Tork, se tn! je zdelo, da to ogromno mesto nima življenja v sebi, da je en sam prostor, izpol- AJiT ONDRA GEORG ALEXANDER OSKAR KARLWEIS HANS JUNKERMANN Jutri premiera! čut je pusta, nebo zakajeno od neštetih dimnikov, ki so jih ponekod cele goščave. Nasproti temu je zapad precej drugačen: namestu industrije prevladuje poljedelstvo, na/mestu tovarn so farme; ponekod so še pragozdovi — sploh svobodna narava. Prebivalci so bližje naturi, zato so pa tudi bližje srcu. Tu je tudi mnogo naših ljudi: razkropljeni so po farmah in gozdovih. V vsem se čuti priliv španske kulture; celo arhitektura je bolj prikupna. Na zapadu je zares veliko srčno dobrih, simpatičnih Američanov. — Pa umetnost? — Dandanašnji jo že goje na veliko. Ev-ropci gledajo Ameriko z višika: zdi se jim preveč p&rvenijska in snobistiona. V tem je precej resnice. Američani nimajo svojih tradicij in povsod posnemajo Evropo; imajo denarja, nedostaja pa jim duha. Dobro. Toda ob vsem tem se umetnost razvija m umetniki svoja dela prodajajo. Razstavišč je nešteto, kajpak na poslovni podlagi, galerije in muzeji pa se ustanavljajo šele v zadnjih 12 letih. V mnogih hotelih sem opazil v halih cele galerije slik in kipov, česar pri nas ni; bil sem v koncertnih dvoranah, ki so hkrati galerije likovne umetnosti. — Kako pa naši izseljenci? — Lz Newyorka sem odpotoval v središče ameriških Slovencev — v Cleveland. Tu so me o-ndotni naši veljaki kaj lepo sprejeli; prišli so celo reporterji velikih amerišiko-angI&skih listov, pa sem lahko štiri ure pozneie videl v listih svojo sliko in intervievv! (Ti vas posekajo, — si je na tihem mislil g. Jakac, a tega kajpak ni povedal, ker je gentleman.) No, hudo je človeku, če pride v deželo, katere jezika ne pozma. Popolno neznanje angleščine mi je izprva sik otežkočafc) stike z ameriškimi domačimi umetniki — Naših pa je v Cle-velandu čez 40.000, imajo svoj Narodni dom, svoje banke, številna društva, več listov. Opazil sem, da Ameriko doživljajo le vnanje, drugače pa so precej separirani, prav tako vse druge narodnostne skupine. Ameriško slovenstvo in jugoslovenstvo je čisto posebno, še precej kaotično. Ne verjamem, da bi se popolnoma stopili z Američani, ki gledajo priseljence z viška: vlada in javnost celo pospešujeta narodnostne posebnosti, kaT je izborna taktika, ker dejansko dosezajo to, da potomci naših Ame-rikancev ne znajo več dobro slovenski, čeprav se sicer štejejo k naši narodnosti. Ameriški Slovenci se sorazmerno živahno zanimajo za domačo kulturo, zlasti skupina, ki jo vodi Fran Suhadolnik, urednik naprednega, v angleščini in slovenščini tiskanega lista »Cleveland Journal«. Mojo razstavo v Clevelandu je posetil o 3000 oseb. skoraj samih Slovencev — koliko jih bo neki tu, v našem kulturnem središču?! G. Jaikac se je malce skeptično nasmehnil in nadaljeval: — Predstavite!} develandslkih Slovencev je pesnik, pianist m skladateli Ivan Zor-man, ki nastopa tudi kot narodni buditelj. Poleg njega delni e kulturno in organizato-rično vrsta drugih zaslužnih mož; celo mecene ima naša koloni i a, predvsem velikodušnega dr. Kerna. Zanimivo je, kako globoko se ameriški kolonisti oklepajo tradicij iz stare domovine. Med njimi še slišiš naše stare narodne pesmi, ki so jim morda rešilna bilka pred potopom. Žal da se je v zadnem času pričela tudi ta reč amerikanizirati: skupina naših pevk in pev- cev z g. Lovshetom na čelu potvarja slovenske narodne pesmi; g. Lovshe jih »modernizira« v jazz in take gredo v gramofonske plošče in po radiju! celo v Ljubljani že slišiš neokusno amerikanizirane slovenske popevke. Sedaj sta se pisec tega razgovora in g. Jakac obrnila k posameznim slikam, ki obsegajo motive od Atlantika do Pacifika. — Ta zbirka ne predstavlja tistega kar bi jaz hotel in kar bi utegnil dati, če bi bil potoval po Ameriki v boljših razmerah. Nikar ne mislite, da mi v dolarski deželi ni trda predla; na sam sveti večer sem imel borih 10 cent. v žepu. To so trde izkušnje, vendar človek vse premaga, ako ima pogum in veselje do dela. Ce kje na svetu, je treba v Ameriki pošteno prijeti za delo: umetnik ni niti malo izvzet od tega splošnega, vprav kruto neizprosnega pravila. Preriti se navzgor — to je teoretično mogoče, a praktično" kaj težko dosegljiva reč: borba za obstoj je silno težka. V teh-le slikah leži mnogo dela in truda, vanje so tudi zakopani visoki izdatki. — In končni posledeik Vašega ameriškega potovanja? — To, da sem odkril domovino. Zdaj nimam več fantastičnih pojmov o tujini in dobro vem, kako mrzla je vsakemu tujcu, zlasti pa še umetnikovemu srcu. Nikdar nisem tako ljubil domačih tal kot jih ljubim po dveh letih tavanja sirom Amerike. Naša slovenska zemlja je prelepa. Vidim, da ima umetnostno še toliko neobdelanega, da se mi zdi, kakor da sc naša umetnost še vedno ni niti začela. Povem vam naravnost, da sovražim tuj stil; moje globoko prepričanje mi veleva, da nam od zapada in zlasti še od amerikanizacije ni rešitve. Tam se ne moremo prav ničesar naučiti — in kar bi se naučili, bi bilo naša poguba. Cesto premišljam in si pravim, da je slovenska duševnost bolj orientalska kakor zapadnja-ška in da je tako prav. Seveda, zapad je pri nas moda, ki nam zastruplja inteligenco; preverjen sem, da bo naše bistvo, našo ele-mentarnost zmagovito uveljavil samo naš kmet v tesnem stiku s svojo lepo zemljo. Vse preveč hlepimo i po tuji učenosti i po tujem priznanju, jaz pa, ki prihajam iz tujine z novimi izkušnjami, odločno mislim, da se lahko lepo zahvalimo za mrzlo, prisiljeno priznanje tujcev, ki so tako redkokdaj iskreni. Sedaj se nameravam |>osvetiti svoji Dolenjski; to je čudovita dežela, polna dragocenih, še neizčrpanih motivov. Mislim ostati doma, zakaj v Ameriki sem bil našel domovino in na tujem sem odkril vso lepoto in nenadomestljivost domačnosti... Tako se je izpovedal Božidar Jakac. R—o. Ob svoji osemdesetletnici prejel sem lz Jugoslavije in iz Češkoslovaške republike toliko brzojavnih in pismenih čestitk, da ml je skoro nemogoče odgovarjati vsakemu posebej. Tudi bi to predolgo trajalo. Zato prosim vse, ki so se me ob omenjeni priliki spomnili, da na čestitkah in na ganljivih besedah priznanja, s katerimi so ocenjevali moje življenjsko delo. sprejmejo mojo najprisrčnejšo zahvalo. Toliko iskrenega sočustvovanja ob zatonu mojega življenja mi je obilna nagrada za vse muke in težave, ki sem jih prestal; pa tudi za vso zavist, ki me je na moji življenjski poti prav do zadnjih dni spremljala. V Ljubljani, dne 27. septembra 1931. Ivan Hribar. Po svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin ZA MAL DENAR. Nudimo olajšana plačila. A. IPre^ker LitsMfana, Sv. Petra c. 14 Zanimivosti tržnega dne Ljubljana, 26. septembra. Na trgu je bila danes ostra borba med tržnim nadzorstvom in gobaricami. Prinesle so iz smledniške in škofjeloške okolice srednjo množino lepih in zdravih gob. Zadnja huda slana je močno škodovala rasti gob, zato so se prodajalke požurile s prodajo. Nastavile so ceno merici jurčkov na_ 6 Din, dočim je bila na uradni deski označena s 3 Din. Tržno nadzorstvo je zahtevalo znižanje eene, gobarice pa so se protivile. Nadzorstvo je odredilo, da so stehtali gobe. Ugotovili so, da odgovarja jo 4 merice 1 kg gob. Torej bi na ta način stal kg jurčkov 24 Din. To je silno pretirana cena, kajti trgovci kupujejo suhe gobe po 24 Din kg. Tržno nadzorstvo je zato odredilo, da morajo sobarice prodajati merico po 4.50 Din in to "pri malih jurčkih, ki so dobri za vki-samje, dočim je bila določena cena starim in velikim jurčkom na 3 Din. Gobarice pa so nejevoljno pobrale gobe v košare in hotele zapustiti trg. Nadzorstvo pa jim je odločno dejalo: »Ne! Na trgu morate ostati in prodajati, drugače ukrenemo strožje odredbe«. In gobarice so se vdale... V Ljubljano je bilo davi uvoženega do 25.000 kg različnega sadja. Iz Dobrove, kjer je bila prav dobra sadna letina, iz Sostrega in drugih bližnjih krajev so bili pripeljali izredno lepa jabolka in jih prodajali po 2 do 4 Din kg. Hruške-maslenke so bile po 4 do 6 Din, slabše pa po 2 do 3 Din. Na tr- Pri revmatizmn v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hexen-schuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala, Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda posebno v srednjih letih in starostni dobi, izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva »Franz Josefova« grenčica se dobiva pri vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Preprečite fvoriiev zobnega kamna ali ga odstranite z vsakdanjo uporabo Sargovega Kalodonta-edine zobne kreme, ki vsebuje učinkoviti Sulforicinoleatpo Dr.Braunlichu-kar pomeni ohraniti zdravje in. lepoto gu je bik) malo domačih, a več bosanskih češpelj. Sezona za češplje se bliža koncu, zato so bile cene višje, po 4 do 4.50 Din. Razmeroma malo je bilo na trgu krompirja. Kmetje so pripeljali le 7 voz. Cena na debelo 1 Din, na drobno 1.25 Din. Čeprav je sedaj prava sezona, je bilo na trgu razmeroma malo zelinatih glav. Le 8 voz. Glave po 0.50 do 0.75 "Din k£. Trnovski zeljarji nadaljujejo svojo pravdo. Na zahtevo tržnega nadzorstva, da morajo znižati ceno kislemu zelju, so odgovorili: »Zaenkrat ne moremo«. Kmečko zelje pa postaja od dne do dne nevarnejši konkurent trnovskemu. Danes je bilo fino ki okusna kmečko zelje po 2.50 Din. Trnovski zeljarji so doslej uživali poseben privilegij. Imeli so lasten prostor na Pogačarjevem trgu. Tržno nadzorstvo je se-daj odločilo, da postavi tja med nje tudi ze-ljarje iz okolice. Gospodinje same nameravajo v kratkem pokreniti akcijo, da se konča zeljarska pravda konsum&ntom v prilog. Cene zelenjavi in povrtnim so ostale ne-iapremenjene. Zelenjave je na trgu v izobilju, ker ji ni torkova slana prav nič škodovala, to pa zato, ker v torek zjutraj po slani ni takoj posijalo sonlce. Prizorišče smrtne nesreče na Turncn Katastrofa mlade turistinje Rozike Narobetove preteklo nedeljo na Turncu ob pobočju Grmade nad Vikerčami, je vzbudila v vsej naši javnosti globoko sočutje. V ilustracijo dogodka prinašamo danes dve sliki, ki nazorno kažeta, kje in kako se je nesreča pripetila. Na manjši sliki vidimo Pozikino družbo v kaminu, ko plezajo fantje in dekleta njene družbe po skali, da dosežejo vih lurnca, ki ga je Rozika ob času nesreče že dosegla. Sedela je na skali, kjer je križec, prav takrat pa se je privalila skala, katere pot je označena s puščico. Kamen je odskočil in treščil nič hudega sluteči Roziki Narobetovi naravnost v glavo, nakar je padla dobrih 16 m globoko z vrha na tla, kjer je obležala mrtva. Iriče dogodka eo bili turisti, k; jih na sliki vidi mo sedeti vrh Turnca. Večja slika predstavlja ožjo Rozikino turistovsko družbo, s katero je bila na poti tudi v nedeljo na Grmado. Družba se je slikala nekaj trenutkov pred katastrofo spodaj pod Turncem. S križcem zaznamovana je nesrečna Rozika, ki počiva od preteklega torka na pokopališču v Št Vidu. Kamnogoriska železna obrt bo zaspala Ce greš danes skoz! našo vas, no sUSB več šumenja vode, klopotanja koles ln tudi žvenketa kladiv na več slišati Stara železna obrt, lahko trdimo, najstarejša v državi, bo zaspala za vedno. Držala se Je kakih 700 'let, toda sedaj je bo konec. Z njo pa bo izginilo mnogo lepega. Dokler bodo še žalostno gledale črne deske vigen-cev v beli dan in ne bodo razpadle rake, se bo še marsikdo spomnil na tiste davne lepe dni, ki so zaipisani v zgodovini Kam-negorice. Ko bo pa razpadlo tudi to, bo pozabljeno, da so tukaj nekoč živeli ljudje, ki so ljubili svojo vas prav tako, kakor svoje življenje. Izginili bodo stari lepi običaji, ki so bili bržčas samo pri Kam-nogoričanih, če so bili pa še kje drugje, pa so že stoletja pozabljeni. Toda kam z ljudmi, z delavci? Pridni ljudje, z od vročega železa ožganimi rokami, ki so ga kovali od zore do mraka, pri tem pa peli, stoje lačni, žalostni ob zaprašenih nakovalih. Kamnogoričani so bili vedno skromni. Njih glavna hrana so bili žganci, toda sedaj niti za te ne zaslužijo. Imajo prijetne domove, pa kaj jim pomagajo, ko ni zaslužka. Treba bo pač, da se za to pobrigajo tudi oblasti. Gledati bo treba, da dobe naši ljudje delo, ki so ga navajeni. Že pred leti so hodili nekateri Kamnogoričani na Jesenice in na Javornik, kjer so bili zaposleni v tovarni KID. V kolikor je znano, so bili tudi tamkaj pridni in vestni, prav tako kakor doma. Kasneje so izpodrinili Kamnogoričane ljudje iz kmečkih vasi, ki gotovo niso bili tako navajeni dela kakor prvi. Sedaj, ko v Kamnigo-rici ne bo več dela, bi bilo gotovo na mestu, da se gleda na to, da dobe delo Kamnogoričani, kolikor bo pač mogoče na Jesenicah in na Javorniku. Delavci bi bili čez teden v tovarni, stanovali bi že kje, družine pa bi ostale doma. Saj iz Jesenic v Kamnogorico ni tako daleč. Vsako soboto bi prihajali domov. Do Radovljice z vlakom, od tod do Kamneso-rice pa peš. "Na ta način bi bilo pomagano našim ljudem za vedno. Nekaj jih pa morda dobi tudi delo v Lescah, v tovarni verig. Saj so Kamnogoričani spretni in se priuče hitro vsakemu delu, ki je sorodno onemu, ki so ga izvajali že od zgodnje mladosti. Če pride do tega, bo naša vasica zopet oživela in zavladali bodo lepši časi. Samo še danes! Pridite ln oglejte si šaloigro GARNIZIJE Že 6 dni se vsa LJubljana smeje in govori samo o tej sijajni burki Felix Bressart Georg Aleksander Ernst Verebes Marta Eggert Sijajni dovtipi! Lepa godba! Krasno dopolnilo! Paramountov zvočni tednik. Ob 3., 5., 7. in 9. zvečer Elitni kino Matica Telefon 2124. M.4929 0.6001 7.1520 5.0065 0.2000 0.0004 3.7487 2.3440 7.9188 0.0064 0.0007 0.0002 0-2089 0.0081 0.0068 0.0007 0-0O01 delov natrijevega Mkarbooata > UUJevega > > kalcijevega » > magnezijevega » > železnega > > manganovega » » kalijevega sulfata » natrijevega sulfata > natrijevega klorida > natrijevega bromlda > natrijevega jodida > natrijevega fluorida > kremikovega dioksida > glini ce > Sveplenega vodOca > tltanega dioksida > aluminijevega fosfata 84.6847 delov 34.6532 delov svobodnega ogljikovega dioksida 119.3379 delov skupno vseh razredčenih sestavili. iji i ii ii.....i um mm mili iiiiinii ihi 'lil mm ' ■ 10603 Naša nova Idrija Ra&o ▼ Mariji Reki ▼ Savinjski dolini pridobivajo živo srebro — Tudi nekaj zlata je tam Na Q rob t JI, M. septembra. Kje pa Je ta Marija Reka. bo vprašal mnog čttateJj. Tam r hribih med Trbovlja m in Semipavlom leži pod Mrzlico mala občina in fara, kjer pa«e nekaj stotin duS Aupnlk Martin Agreš. Visoko po hribih so razt-reeenl kmetje: Smrek ar, Vrhar, Lob-iiikar, Dušak r Stiskah, Kranjc, Se druge Stoletne domačije. Za Rečane nl rudnik nobena mrrairt. sa) Ima ie dvestoletno seodorino sa seboj. V čase oblin« M ari)« Terezdje sesajo po četki Nore Idrije, danes zaviti že v temo 13n (lake bajke. Mogočna cesarica Je kopala tukaj _ pričajo stara sporočila — srebro, dokler se ni ts nenadnih vzrokov delo nehalo. Na glavnem rovu so r«WaJ4 telesna vrata ln tas-uli vhod, da ga danes nl več mogoče najti. Le nekaj starih poizkusuih rovov Se pokrepijuje ljudsko trditev. Pred dobrim pol stoletjem Je nagnilo Uudsko •poročilo veleposestnika Lenka is Šempetra, da Je pričel s kopanjem. Pomagala sta mu Veber, tu Igo Jerač, ia Dolenje va-»1 ln rudarski strokovnjak is Koroške, KompoSt. Mnogo denarja so požrla dela, dokier alao nazadnje opustili kopanje Pretekla »o spet deaetletja, ko si Je izpostava! pTostotJed sedanji lastnik trgovec Daniel O m e r i a Mnogo Je vložil v novo podjetje Delo Je Slo naprej ln zahtevalo vedno več kapitala Zadnje leto se Je posrečilo Ouierzi zainteresirati neko fcranoosko sku-pLno &a s to j rudnik Pričelo se Je kopanje v večjem obsegu. Vedno pogosteje Je vozil naš šofer Steblovnik rumeni avtobus s gospo-11, da smo gledali začudeni: »»Sedaj pa bo memla res nekaj!« Culi so se glasovi, da zidajo novo topliaioo, vendar redal nl nihče, kako in kaj. Ko sem videl, da nfhče nHS m ve, sem »klenll, da pojdenn pač sam pogledat, kaj Je na stvari. Sklene človek pri sebi kaj hitro, vendar pri naa to ni tako enostavna reč Veste, če Je Človek pod oblast postavljen, eJd kakor se reče o. Pozdravljeni)!« »Po lastni zaslugi, saj molčite o vaših rovih kakor krti,« se vedro odbijem. Stari znanec se ml smeje s kupa kamenja — pozneje sem izvedel, da Je to ruda ssfca T« |s Veršič, primorski rojak, ki Bi predstavlja znanstvenega vodjo podjetja. GoriCaaa prof Makuca »V največje del« *u mam snsssrfHM, too je vse r*zkopaao<. se opravičuj« gospod profesor Prav dar dovrSujem aoro tnpliaW oo ln Je blata na debelo.« ►Saj nismo na pramena«*. da se zidarske »me« najbolj nadležne Tak to Je nova peč?« poizvedujem, radovedno motreč novo napravo. »Tu so kurišča, poleg pa vodna turbftna, ki bo odvajala živosrebrne pare v hladilnik Kakor nalašč Je pod vrhom hriba potoček, ki bo dajal vodo« mJ uslužno razlaga gospod profesor M akne. »Ko bo v nekaj dneh peč gotova, pričnemo s taljenjem Vidite ti skladi sivega kamenja ki so na koplčenl okrog Imajo povprečno 4 odstotke ilvega srebra, nekaj srebra »n zlata Nai 11 »mo lepe tile cinobra In obilne sloj« kostanjevo rdeče Ilovice, zelo bogat« tlve-ga srebra kn mangana.« Pobiram živo rdeče paasste kose rede, da Jih ponesem kot trofejo mineraloškemu institutu naše univerze V skromnem la boratoriju nama pokaže gospod VeršlC samohodno živo srebro, ki so ga nalovili rudarji kar s kapami iz stene t rovn, ln krasne kristal« železovega fcrSca, ki ga j« potno vse skalovje Nažgemo odprte karMdks — v rsvih namreč nl eksplozivnih pMnov — to stopimo r glavn.! rov. Hladna tema Je p»ed nami, ko stopamo v osrčje hriba 850 metrov Je dolg glavni rov, od katerega se razvejuje več stranskih rovov in t odd aa rudd zelo bogat kaminski rov. Sredi mineraloških nomenkov se pokaže od daleč svit 8vetiljk in se čujejo udarci krampov. »Clikauf« pozdrav, »Glikauf« odgovor — sa našega rudarja mednaroden, kakor Je tišina rudnikov mednarodna Stene so preprežene rdečih kakor ia bi Jih zarisal tesar z barvastim motvozom Lahkotno rušijo mlšičaste roke krhko sljn-do ln peščenec ob »vem svitu pojočih kar- bidk. _. _ »GMkauf!« — »n im tešemo nazaj. Ko gledam okrog, pozabim na gorečo karbid ko. »Neroda, Be zgorel boš!« zaskrbi lena ta res Je te smrdelo po cunjah, ki so se smodile na mojem stegnu. »Pa bi se res kmalu vnetfl«, pripomni magister. »Bili hi pač prvi ponesrečenec pri nas«. »In M spet Jutro prvo poročalo to se»- sactjo,« sen se trvil is nerodnega položaja »Ce ni senzacije, si Jo Je treba pač narediti, kakor Cehi svoje svetnike«. Svetlo solnce krasnega opoldneva nas J« kar oslepilo, ko smo prilezli spet na plan. Poslovil sem se od tega kraja, ki daje te danes 50 ljudem kruna v teh zapuftčenlh hribih ln sem Ml prav vesel zagotovila, da bo zaposlil rudnik v dveh letih te «00 ljudi Pa sem obljubil, da takrat spet pridem. Janko Kač. Nujna zadeva obmejnega prometa Kakšen Je gornjeradgonski kolodvor ha kakšen bi moral blfl Gornja Radgona M. septembra Dosedanja dolgoletna prizadevanja naše obmejne trške občine, da bi dosegla zgraditev novega postajnega poslopja, poveča nje skladlftča ia r&mpe, napravo tretjega teleznidkega tira in prepotrebne teleaniSke tehtnice, niso rodila uspeha Obmejna 2e iezntška postaja Je nameščena še vedno ter bo gotovo tudi še preoej časa ostala v na vadnl leseni baraki ki J« bila zgrajena 1911-12 sa postajališče Da tako poslopje nikakor ns odgovarja potrebam, ki so na stale ob prevratu, ko j« trg Gornja Radgona postal važna obmejna postojanka, Je Jasno tevtlul izvoz nič arJd so si doslej pomagali na ta način, da so izvažali robo hi gonili t Ivino navadno na sosednjo avstrijsko postajo Radkersburg. Pa so nastale nove hnde tež koče po 1*. septembru letos, ko Je avstrijska vlada prepovedala izvoz živin« peS ali z vosov i preko novega telezo-betonskega mostu ter Jo Je odtlej treba nakladati na teleznlSkl postaji v Gornji Radgoni in Izvažati po železnici V soboto 19. L m so hrvoznlčarJS prv« nakladati »vino na gornjeradgonski železniški postaJL Ta dan Je bil rekorden izvoz, kakršnega po prevratu ni bilo beležiti, kar pa Je glede na splo6no krizo le pozdraviti Preko meje Je bilo poslanih kar 24 vagonov blaga Da tako velik promet zahteva tadl mnogo posla nl treba posebej poudarjati; posledica tega pa Je bila, da Je popoldanski vlak imel polurno zamudo, za kar so se seveda upravičeno pritoževali mnogi inozemski potniki. Zaradi slabše le tine v našem okolišu Je sicer nakladanje sadja na naši postaji manjše, pač pa Je v toliko večje na postajah Slatina Radenci, Bučečovci, Križcrvci, Ljutomer. Ker se vsa ta roba izvaža preko naše obmejne postaje, Je seve dosedanji dvojni tir mnogo pretesen. Nujne potrebe torej zahtevajo, da se pri nas čim prej napravi tretji tir ter se razširi skladišče ln rampa. Raz v en tega se je že davno pokazala nujna potreba železniške tehtnice, ki Je tudi v splošnem interesu državne blagajne. Vsa roba, td se naklada na prodi med Ljutomerom tn Gornjo Radgono, se mora tehtati navadno na avstrijski postaji Radkersburg s čemer odpade naši držami blagajni pre- cejšen ded dohodkov na tehtarinl Bo ss Je pred leti odločevalo, da se IzvrSi naprava železniških tehtnic v Gornji Radgoni in Ljutomeru, smo pričakovati, da se bo uvidela večja potreba za njeno postavitev na obmejni postaji, zgodilo pa se Je ravno nasprotno Res Je, tudi v Ljutomer« potrebna, a še bolj pri nas, kjer Je promet večji. Preko naše postaje se Izvaža in n«r klada letno okrog 1300 vagonov razne robe, pri čemur seveda ni upoštevana ogromna množina komadnih pošiljk. Ves ta promet pa se bo zaradi navedene odredbe avstrijske vlade, še znatno zvišal Za tak promet so naše sedanje postajo« naprave mnogo premajhne. V dveh majhnih pisarnah »e vrši »se poslovanje, tudi carine in obmejne policije O čakalnici nl, da M govoril. Jasno Je, ko beli dan, da Je zgradba prepotrebnega postajnega poslopja, razširitev skladišča in rampe, postavitev tehtnic« in naprava novega tretjega tira nujna In k temu se razume posebi, da J« potrebna električna razsvetljava, namesto sedanjih smrdljivih petrolejk, in pa uvedba telefona ki ga postaja kljub odobritvi od strani poštne direkcij« S« nima. Apel na slovenske upodabljajoče umetnike Čakal seoii, da so bo kdo twncd naših umecnikorv oglasil in sprožil naše važno in poreče vprašanje, a se žal do danes še nobeden izmed nas ni niti zgaoiiL Za kaj gre, bo razvidno ia naslednjih vrstic. Govori se o raznih prireditvah ametni-Skih razstav doma m v inozemstvu. Vprašujemo se pa, kako se bo to zgodilo; n. pr. za prihodnjo jugoslovensko razstavo v Pragi ali pa bodoče razstave v Benetkah, kjer burno dobili Jttgoslovenii v doglednem času svoj lastni paviljon, da bomo z brati Hrvati tn Srbi kvalitativno in kvantitativno dobro zastopani. Menim, da je skrajni čas, da se vzdramiino iz naše zaspanosti. Ne ozi-rajmo se na razne predsodke in začnimo že enJcrat s kolektivnim delom. Aiko pogledamo v perspektivo naše bodočnosti, m o ra- so prta do zaključka, da asa > oijs noubbodoo puCrobcuL Pusivasn torej vm aKrvecaric* aktivne umetnike, slikarje, Juparje. jraiske, brez tazlike starosti m pripadnosti a »irujam, ki mitjo vodjo sa kolektivno deiO, da or-gaui2trauio. Zato bi blio aujuo poun-tmo, da »c v ttm večjem itovsi«; »esunetno Na tem »ostanku bi ustanovni svoje druStvo ter bi poleg tega kcmstituiTah posobeo odbor, katerega naloga bi bila. da bi »e »talno zanimal za umetnostni pokret v t«- in inozemstvu. Ta odbor bi Lmd v evidenci vse aaše živeče umetnike doma in zunaj in bi moral biti v stalnem kontaktu z njimi, da bi bil mogoč natančen vpogled v njihovo umetnostno delovanje AJco »e ta naša zadeva praktično trvede, tedaj sem prepričan, da se ne t>o ksj podobnega zgodilo, kakor a. pr. slikarju Ma-!eiu, katerega Je začudeno vprašal v Pragi dr. JCarl Heratn, kako to, da »mo Slovenci tako siromašno zastopani na tnternacijo-nalni razstavi knjig v Parizu m če Slovenci nimamo niti enega ilustratorja. Kdo je kriv? V največiS meri mi sami, ki »mo raz kmpljeni in živimo vsak zase. Vzgled naj nam bodo drugi narodi VelTko je naših umetnikov, ki so se razkropili v vse »meri rvets in so ostali osamljeni in porabljeni. Ttko pa bi bik) storjeno naravnost vele-va-fcno delo. ako bi omenjeni odbor vestno vrSil jrvojo n slogo. Aj>eHram tedaj na naše umetnike ta če »o sporazumni s tem. naj »e oglasijo do 10. oktobra z dorrfwiico. na Jcntori nai vsak navedo svoje mnenje, kje in kdaj naj bi se rriii asi pm sestane*. Pošiljk« naj so as- slovijo: Pa val K.oro»ec. Ljubljana, Pod cur-oom 2. — Ker Je aaia orgamizatorično zadeva zelo fcktuakia upam, da moj gLos o« ostane gias vpijočega v puščavi Franc* Gorša. Trojni jubilef v ugledni trgovski hiši Vzoren razvoj hi napredek trgovine te hidnstrfje Antona Ada-miča Kranj, 26. septembra. Ts dni praznuje veleugiedna trgovska hiša AdamiC 251eLnlco svojega obstoja v Kranju. Prod tem jubilejem pa Je v tekočem letu ts prazn.va-a v najožjem družinskem krogu 60'etnioo svojega flefa g. Antona Adamiča in njegovo srebrno poroko s zakonsko tn trgovsko družico ga. Maro Adamičem Pred 2S IsU si )s fosp Anton Adamič, rojen 1881. v Kamnika is znan« rodbine, izbral za svojo družico gdč. Maro Zuni-čevo, s katero sta avgusta 1V06 otvonia v Kranju trgovino s galanterijskim blagom na mestu, kjer stoji danes velika moderna trgovgka hiSa tvrdke Anton Adamič. Z neumornim delom se J« sprva trgovina kaj kmalu razvila v veliko, ki ss jo te pred vojno prištevala med največje na Gorenjskem. Težko Je vojna prizadela lepo ss razvijajočo tvrdko. G AdamiC J« takoj marat na fronto, kjer j« osUJ skoro do konca vojna V težkih časih js slonela vsa trgovina na ramenih gw Adamičev«, ki pa je to hudo prelzku-trjo sijajno prestala. Ko se j« po vojni y sp. Adamič vrnil domov, sta poprijela cba zakonca • podvojeno močjo za delo, U /t bilo blagoslovljeno ■ vidnim uspehom. HiSo, v katu-i ss Je začela trgovina, j« kupil »o »p A (Jamic. h> leta 1920. do tal podrl in ns :ste.n mestu zgradil novo veliko dvonadstropno stavbo, ki Je namenjena zgolj za trgovino. To trgovsko hišo dejansko vodi zadnja leta Izključno ga. Mara, ker se Je soprog popolnoma posvetil industriji V družbi kranjskega veletrgovca gosp. Edmunda Kocbeka in nekega češkega ln-dustrijca Je ustanovil gosp. Adamič 1922 v Kranju pletilno industrijo v velikem obsegu pod firmo »IKA«, družba s o. z. Ker Je bilo v tej družbi združeno strokovno znanje s prvovrstno trgovsko zmožnostjo obeh domačih podjetnikov, se je nova družba kaj hitro tn dobro razvila Po Izstopu ostalih družabnikov Je 1928 prevzela deleže ga. Adamičeva, tako da Je družba »IKA« danes popolnoma last zakoncev Adamič, ki sta Jo Se izpopolnila ■ tovarno nogavic. »IKA« zaposluje danes, ko je v pletilni stroki nastopila precejšnja kriza, Se vedno okoli 300 delavcev, deloma v tovarni sami, ki se nahaja v velikem novem poslopju sredi Kranja, deloma zaposluje delavce na njih domu v okolici. Izdelki tovarne »IKA« uživajo v vsej državi Izvrsten sloves. Vsa podjetja družine Adamič so v polnem razmahu ln tvorijo v modernem Kranju važno gospodarsko edinico. Taka zdrava pod^e Ja so stebri, na knterlh stoji današnji Kranj ln se morejo oni možje, ki so podjetje ustvarili ln jih vodijo, prištevati k re^nfčnim graditeljem modernega Kranja. Njih delu čast ln priznanje! Dasi sta zakonca Adamiča celih 25 let neumorno delala za napredek svojih podjetij ter Jih iz malih začetkov spravila na višino, da se morejo prištevati med prve in najvažnejše gospodarske faktorje Kranja, vendar sta našla še vedno časa, da sta se tudi v Javnem tn družabnem življenju vidno udejstvovala. Kot člana vseh kranjskih naprednih društev, sta v mnogih društvih zavzemala važne funkcije. Ga Mara je dolgoletna odbornica Sokola, a je tudi v drugih društvih uspešno delovala. Tudi v Javnem življenju se g. Adamič od svojega začetka v Kranju v naprednem taboru intenzivno udejstvuje. Od leta 1921. je nepretrgoma član mest- nega zastopa, v katerem zlasti v gospodarskih vprašanjih uspeSno deluje. Tudi Je te veliko Ust čLan ravnateljstva mesLoa hranilnic« in član krajnega šolskega odbora, v satereni se Je zlasti z veliko vnemo potegoval za zgraditev nove ljudske šole, ki se bo pravkar začela graditi Posebno v gremiju trgovcev je bilo njegovo delovanje zeio plodonosuo in ravno v zadnjem času Je le njegovemu delovauJu pripisati, da se je gremiju rešilo veliko premoženje, ki bi bilo sicer prav gotovo izgubljeno. Ob trojnem jubileju Mita ogledni Adamičevi družini ves napredni Kranj ter jim kliče: 6e na mnoga letal Za modernizacijo izhodišča na Bled Lesce. SS- septembra P«JWvalstvo sirom slovenske sesnij« znane vasi Lesoe se dobro aaveda da to našelj« kot Izhodišče za Bled poseben položaj ln pcaebae naloge. Po tolcijatlvi prebivalcev in oblasti se Je te marsikaj moderniziralo, precej dela pa seveda še čaka Lepo Je urejen kolodvorski okoliš, kjer so lepi nasadi z Učnimi ograjami, vse pestro ln Cisto. To mnogo koristi tujskemu pr>-metu, ki Je na redko kateri gorenjski postaji tako živahen, kakor ravno ta. Veliko napredka izkazuje tudi vas sama Hišni posestniki skrbijo za obnovo svojih h.14 mimo katerih se dan z« dnem vozi veli.iO število tujcerv. Tudi v gospodarskem pogledu kažejo Lesce velik napredek Novo šolsko poslopje izven prometnepa vrvenja ln hrupa Je kraju v kra«, prebivalstvu pa v ponos Moderna zgradt^a s obsežnim sadovnjakom ia vrtom ter cvet Ličnimi nasadi bo tudi temu delu Lesc dala lepo lice in to posebno še tedaj, ko bo po poru Sen ju stare Aoiske zgradbe urejen cestni prehod. Ko »e tako vse tras! i prenavlja, bo treba misliti na oerkev ln njeno neposredno okolico. Cerkev Je stara, njeni početfcl segajo celo v trinajsto stoletje. Tekom te dolge dobe je bilo »vetifeče večkrat prezldano ln prestavljen >e b« tudi s to lip, ki stoji sedaj sam zase V presbV-terju so po stenah in na kupoli krasne treske ki pa so v največji nevarnosti, da Jih vlaga popolnoma uniči Pred leti Je g župnik oskrbel cerkvi starinski lestenec, si Je bil nekdaj last grofov Lambergov ta »e Je nahajal nazadnje v begunski kaznilnici. Sedaj so cerkev prekrili i opeko, upravičena pa Je želja po popolni obnovitvi zgodovinskega svetišča Treba bo razmišljati tudi o prestavitvi pokopališča Tovorni avto zgorel na cesti Novo mesto, 25. septembra. Včeraj zjutraj ob 8. se je odpeljal tz Novega mesta s svojim tovornim avtom o. bilom (znamke Renault) g Janko Golei sin trgovca g. liije Goleša. Namenil »e Jo po kupčijskih poslih v Belo Krajino. Ko je po 10. minutah prispel do Težke vode, kjer se državna cesta ovija gozda, se je pri kilometerskean kamnu 805 avtomobil nenadoma vžgal in priče! bliskovito naido ijoreti. Le par minut — in od voza je ostati samo še železno ogrodje. G. Janko Golaš, ki je bil opravljal vo. lan, se j« komaj rešil s skokom lz vora. Lastnik trpi na pogorelem avtomobilu SO.OOO Din škode. Ogenj je nastal zaradi razplinjača, ki je dosegel rezervoar za bencin in ga vžgal. Uniformirana meščanska garda v Kostanjevici Kostanjevica, 26. septembra. Pri odkritju spomenika kralju Petru Osvoboditelju je zbujala posebno pozornost tudi skupina zastopnikov uniformirane me Kanske parde iz Kostanjevice. Večini udeležencev je bila ta organizacija nekaj povsem novega. Pa izpregovorimo o njeni zanimivi zgodovini. Seveda, kar moči kratko. . Postanek mestnih pravic in brambnih 'dolžnosti Kostanjevice je težko dognati s vso zanesljivostjo zato, ker so zgoreli leta 1663. ob priliki velikega požara tudi arhivi t vsemi listinami. Mesto si Je sicer dalo pozneje napraviti legalizirane prepise izvirnikov iz cesarskih arhivov, a bili niso vei popolni, ker so manjkali dostavld. Istotako so bile nenadomestljive listine, izdane lz vladavine Frankov, oglejskih patrijarbov, Šponhajmoveev in čeških kraljev. Zato se opira tudi naš veliki zgodovinar Valvasor samo na te prepise in pe na nekatere izvirnike. ki so bili shranjeni pri grajskem plemstvu. Po mnenju arheologov, M so iskati h» Izkopavali ▼ letih 1885.—1892. v okolici Kostanjevice ter našli mnogo dragocenega gradiva. Je tvorila Kostanjevica že za 5asa vzhodno - rimskega cesarstva važno stra-togično postojanko za mesti Cruceum in No- riš donum S tem v zvezi »o sklepali tudi na gospodstvo Humov, prvih Slovanov, Gotov ln Avarov. — Prva listina, ki obstoja v prepisu, je bt leta 1242. ter potrjuje mestu vse mestne pravice tn ji nalaga poleg tega tudi obrambno dolžnost ta vzdrževanje obzidja Zato se smatra, da Je tačas mesto Že posedalo mestne pravice in izvrševalo obrambo ter da so se t« pravice samo priznale ta potrdile. V tistih viharnih fersfh, ko Je bil človek navezan le na lastno moč ln obrambo, se Je osnovala tudi v Kosanjevid mestna hramba, ki je obstojala poleg plačanih brambov-cev tudi iz vseh orožja zmožnih možakov. Poveljevali so jim mestni plemenitaži, pozneje pa mestni kapetani. Sele v 19. stoletju, ko Je minila nevarnost sovražnih vpadov, Be Je pretvorila organizacija v društvo, ki je vzdrževalo po potrebi javni red ta mir, sicer ps zgolj čuvalo častno tradicijo. — Kot tako si Je pridobilo več privilegijev; člani so smeli nositi svojo posebno uniformo, orožje ta prapor. Zgodovina uniformirane meSčsnske (sr-de je zares prav častna ta pisana s krvfo borcev, ki so Jo prelivali na braniku svoje rodne grude na pograničnih branikih in za ,.,..rpb$kim ohrirlipim me«ta Zagreba. Leta 1258. se j« ogrskemu kralju Beli V. posrečilo, da si }e pri obleganju Kostanjevice t zvijačo utrl pol v mesto In ga držal nekaj časa v svoji posesti. S Turki so imeli naši gardisti prvič opravka L 1396., vendar se sovragn ni posreeiko, da bi zavojeval Kostanjevico. Tačas je poveljeval mestnim bnambovcem Kastelan Albreht Kozjak. V letih 1418, 14% m 1429 so »e borili proti turškim napadom pod poveljstvom mestnega stotnika Gašperja Abfaltererja. Pri teh bojih je močno trpelo mestno obzidje. Ker ni bilo nato 40 let nobenega napada, sc mestno obzidje in mostne zaklone tako utrdili, da jih je obvarovalo tudi silovitega navala v l 147L — Čeprav so Turki napadali v L 1473 do 1483 9koro leto za letom mestne utrdbe, niso utrpeli brambovci v vseh teh bojih toliko izgub, kakor ob napadu L 1476. Da niso priskočili to leto na pomoč Se samostanske posadke in Uskoki, bi gotovo Turek spremenil mesto v prah ta- pespel V teh letih pa ni napadal mesta in okolico samo Turčin, marveč tudi Ogri, ki so pri-8li na Krško polje preko Save. Spuščali se pa niso v resnejše boje. Redne obiske Turkov so dobili tudi v L 1481 do 1489, s le po manjših kolonah, ki so šle raje plenit po okoliških seliščih, kakor napadati. Odločilno so ps nastopili mestni brambovci, kmetje In samostanski vojSčaki pri napadih leta 1511 In 1545, pri katerih so skoro docela potolkli krutega sovražnika. _ V večjih in manjših odd*elkih so se prikazali Turki tudi 1. 1522 in 1523, 1527. 1532, 1540. 1543. 1558 in 1559, 1562. 1584. 1602, 1640, 165« in 1677. V teh bojih pa se je posrečilo Tur- kom, da bo mesto dvakrat zažgali. Uspelo Jim pa ni, da bi osvojili glavna oporišča pri gradu in grad sam. V teb bojih so poveljevali brambovcem Jurij \Vurzenbflch Gašper Lambergar, Ulrich Wernek, plemiči Moškani in Barbo ter kastelani Katarine Zrinjske, ki je bila tudi lastnica kostanje-viškega gradu. Po izvršeni organizaciji pogranfčne obrambe so se morala udeleževati izvanrednih bojev tudi krdela mestnih brambovcev, tako pri bojih v Bosni, Slavoniji in na Madžar skem. Stalne posadke pa so vzdrževali tudi na Osredku in Stojotnagi. Nad vse zanimivo pa je, da so se bojevali naši tudi ta obzidjem meeta Zagreba. Ohranjeno je celo še pismo, s katerim prosi mesto Zagreb mestnega poveljnika v Kostanjevici, da gotovo pošlje svojo četo, sicer preti Zagrebn nevarnost, da ga premaga Turek. — S Turki so imeli naši posledniikrat opravka leta 16S3, ko so pomagali velikemu zgodovinarju Val-vazorju, da Je z združenimi močmi prelomil moč večstoletnega »vraga. Za Turki pa je prišla druga nadloga: Uskoki Slednji so ;meli svoja naselja samo nekaj kilometrov od mesta in so povzročili tako mestu kakor samostanu obilo preglavic. Tudi s kmečkimi puntarji so imeli nekaj sitnosti. Leta 1809 so prišli v Kostanjevico tudi Francozi. Birič Uhan, ki je umrl v gradu L 1892 v starosti 105 let, je pripovedoval o Francozih, da so Jim morali >purgarji< (tako so Imenovanih brambovcev stražiti mnnlrllo, spremljati jih pri rekviriranju živil in oskrbovati bolnike ln ranjence, ki so bili nameščeni na Veliki kašči bivšega samostana. Za časa francoske zasedbe ln tudi pozn« e so nosili brambovci francoske uniforme in orožje Po Izpovedih ljudi, ki so preživeli revolucionarno dobo leta 1848, Je tvorila Kostanjevica z gardo vred posebno vrsto »republike«, a so se znali pozneje dobro »izmaza-ti«, da jih niso doletele neprijetne posledice. Uniformirana meščanska garda je uživala vos čas poseben privilegij, da je bila no vojaško organizirana, oblečena in oborožena Zato je tudi takoj, ko )e narjjočil veliki dan svobode, položila prisego vdanosti !n zvestobe svojemu kralju tn domovini ter je vršila nato naporno službo narodne straže^ Ni bilo lahko vzdrževati red med množicami vojnikov, ki so valpvile po državni cesti skozi mesto proti vzhodu. Naloga sedanje organizacije, ki Je združena tudi s strelsko družino, pa ie da zbira pod svoje okrilje vse bivše bojevnike ta volnike, da goji pravi tovariški duh, patrijotizem ta strelsko vefbanje. Prvo ta glavno načelo gardistov pa je: ljubezen ta zvestoba do svojega vladarja in domovine, ter čuvanje stare tradicije. ki še ne spada v muzej. 689 let je preteklo, kar imajo pisane pravice — morda jib je še več — a že ta leta naj zadostujejo — sa spoštovanje.«^ Ob grobu vzorne Sokolice spuimnu požrtvovalne sokolske načelnice Božene Šego ve Jesenice, 25. septembra. Danes popoldne ob 16. smo izpred hiše iodosti na Savi spremili k večnemu počitku oa jeseniškem farnem pokopališču železniško uradnico gdč. Boženo Šega, hčerko šolskega upravitelja v p. Mnogo prerano je legla v grob vzorna hčerka, zlati sestra, jeesfcna uradnica in požrtvovalna Sokolica. Izhajajoč iz ugledne sokolske obitelji j6 Božena že v zgodnji mladosti stopila v sokolske vrs>te. Rila ie svoječasno vaditeljica in načelnica Sokolskega društva v Radovljici. Ko pa se je družina preselila na Jesenice, je prevzela mesto načekiice v na šem Sokolskem društvu in obenem mesto fodnačelnice gorenjske župe. Vedno je vršila svoje funkcije z veliko ljubeznijo. Bila je članica in podpornica tudi nekaterih drugih nacionalnih in kulturnih društev, predvsem pa velika prijateljica pri-rode in zimskega športa. Nekdaj zdravo in cvetoče dekle je zahrbna bolezen glodala doloe mesece. A Božena je vse prenašala « stoično mirnostjo, čeprav je vedela, da zamjo ni več rešitve. Ob njenem mrtva-škem odru so množice prijateljev in znancev delile žalost z neutolažljivima staršema, bratom, sestro im zaročencem. S poslopja Sokolskega doma m otroškega vrtca sta se vili dolgi žalni zastavi. — Naj bo pokojnici, ki je morala v večnost v najlepši dobi 30 let, ohranjen svetal spomin, težko prizadetim naše iskreno sožalje! • Med neštevilnimi krasnimi venci in šopki je ležala. Okoli nje je bilo toliko krasnega živopisanega cvetja, da se je komaj videla iz njega. Nanosili so ga ji njeni ljubi m dragi prijatelji, znanci, stanovski tovariši, Sokoli im Sokolice. Pred hišo žalosti se je zbrala ogromna množica ljudi, prišli so Sokoli in dvignili krsto z njenimi telesnimi ostanki na rame, začul se je plač svojcev in Sokolic, sokolski pevci so krasno zapeli, pestri sokolski prapori so se sklonili, sokolska sodba je zaigrala žalostimko in že je krenil ogromni žalni sprevod tja v prelep jesenski popoldan proti domu mrtvih na Jesenice. . Za sokolsko godbo je korakal sokolski naraščaj in deca. Za njo so nosili okoli 60 vencev in šopkov. Dalje so se razvrstili člani sokolskih društev Jesenice, Javorniik, Kr:nj in Stražišče s peterimi prapori ter odposlanci župe iz Kranja na čelu. Za krsto in svojci pokojmice pa so se vrstili prijatelji, stanovski tovariši, učiteljstvo, ^zastopniki CMD za Javornik, Savo in Koroško Belo ter mnogih drugih društev. Bilo jih je dolga vrsta, prišli so vsi, ki so pokojni-co bližje poznali Na pokopališču so po molitvah sokolski pevci znova zapeli načelni c i v slovo, sokolski prapori so se znova poklonili. Grob se je odel z visoko gomilo svežega cvetja. Desetletnica „Zarje" na Pobrežju Na novi cesti proti šumberku Dolgoletna želja prebivalstva iz okolice šumberka se bo uresničila letos, ko grade novo cesto: Radohova vas — Sela — šumberk. Sedem občin z mnogimi naselji bo zvezanih po njej z glavno državno cesto Ljubljana — Novo mesto. Menda že prihodnje leto bo nova cesta že tudi podaljšana do Žužemberka. Tako se bo dosedaj odročnim krajem odprl lažji dohod k železnici. Obenem bo nova cesta vsem nam odprla do sedaj precej nepoznan predel, ki ga skriva pokrajina dolenjskega Krasa v okolici šumberka. Gradnja nove ceste je blažila krizo vsem prebivalcem iz okolice. Pri delu so Mil namreč zaposleni le domačini, tudi dekleta so našla zaslužek. Na sliki opazimo med drugim cestnega podnačelnika g. Erjavca, župana iz Drage ter cestnega nadzornika g. Fabijana iz Litije. Slika govori dovolj zgovorno o lepoti tega skritega sveta. Celjsko okrožno sodišče o nadurnih mezdah Prva sodba II. instance v Celju o nadurah po zakonu o zaščiti delavstva iz leta 1922. voeraj je praznovalo pevsko društvo »Zarja« na Pobrežju pri Mariboru v novi dvorani g. Renčlja svojo 10-letnico. Rojeno Jtrmalu po prevratnih dneh v kraju, kakrš-:ao je bilo tedaj Pobrežje, se je moralo kot narodno pevsko društvo boriti z neštetimi :neprilikami. Saj je znano, da je bilo narodno odpadništvo po predmestjih vedno hujše in drznejše kakor v mestu samem. Vendar je v vseh teh bojih častno prebilo •vse zapreke, zato obhaja svojo zmagonos-;no 10-letnico s ponosom. Vsa leta je društvenike poučeval ne- umorni, požrtvovalni pevovodja g. Srečko 2ivko, duševni vodja mu je bil Josip Klemenčič, predsedovali so mu pa eno leto Fran Gumzej, osem let pokojni Tomaž Pu-conja, nekaj mesecev Ciril Jančar in sedaj Fran Pirš. Društvo ima tudi svoj prapor, krasno dediščino pevskega društva I »Zarje« v Trstu. Skrivna so pota, ki so ga dovedla v naše roke. Na ta prapor je društvo ponosno in ga čuva kakor zaklad. Na sliki vidimo sedanje članstvo: v sredini kumica ga. Klemenčičeva, na levi predsednik Pirš, zraven odborniki. Obupen dejanje mlade matere V trenutni zmedenosti je vrgla zdravega novorojenčka v prepad Braslovče, 20. septembra. mo. Na poziv orožnikov je tudi pokazala, kje se je to zgodilo. To ie kakih 600 metrov od njenega doma, kjer je precejšen Naše kraje že dalje časa razburjajo razne nesreče Ln drugi razburljivi dogodki. Dalje časa se že vrstijo požarne katastrofe, zadnji razburljiv dogodek pa je bil zločin mlade nezakonske matere. Na Dobravijah je bivala zadnje čase pri svojem bratu "šivilja J. T., ki je bila v blagoslovljenem stanju. Porod so domači pričakovali že pred tednom, dekle samo pa o tem ni hotelo ničesar govoriti. V sredo in četrtek so bili vsi začudeni, ker je bila močno izpremenjena. Svakinja jo je naravnost vprašala, če je že porodila in kai je z otrokom. Ker ni dobila nobenega pojasnila, j« naznanila zadevo orožnikom. Orožniška patrulja je vzela s seboj tukajšnjega grobarja m začela je dekle izpraševati. Šivilja je priznala, da je porodila in otroka vrgla v ja- prepad. V ta prepad je vrgla novorojenčka, ki je obvisel na grmovju kakih 30 metrov globoko. Našli so ga visečega z glavo navzdol. Novorojenček je bil moškega spola. Nezakonska mati je izjavila, da je izvršila svoj čin v trenutku zmedenosti, povzročeni od strahu prud domačimi, ki so ji sovražni. Včeraj popoldne je komisija, katero 90 tvorili gg. zdravnika dr. Červinka in dr. Šerko ter sodnik dr. Potrato, ugotovila, da ie nesrečna ženska porodila že v ponedeljek zjutraj in da je bil novorojenček popolnoma razvit Ker detemorilka ni paziJa na svoje zdravje in je ves čas opravljala težka dela, je tako izmučena, da so jo pod nadzorstvom pustili doma. Celje, 26. septembra. Delavsko gibanje za plačilo 50°/o poviška mezd za nadurno delo, ki se je pred meseci začelo v obmejnem Mariboru, je seglo končno tudi v Celje. Čeprav ima Celje znatno industrijo in tudi precej razvito delavsko gibanje, je vendar celjsko okrožno sodišče včeraj prvič * razpravljalo kot II. instanca v pravdi o zahtevku plačila 50% poviška za nadurno delo. Pri okrajnem sodišču v Celju je namreč vložil preddelavec F. B. proti tvrdki A.. Westen d. d., tovarni emajlirane posode v Celju tožbo na plačilo zneska Din 4.611.50 s pri p. za 59% povišek mezde za opravljene nadure pri tej tvrdki v času od 30. avg. 1928 do 4. marca 1931. Tožitelj ves čas >a-poslitve pri tvrdki Westen ni nikdar zahteval plačila 50% poviška za opravljene nadure, katere mu je tovarna plačevala le i. običajno urno mezdo kakor normalno urno delo, ampak šele ob izstopu službe za vsa 3 leta nazaj. Okrajno sodišče je tožbi ugodilo in tovarno obsodilo v smislu tožbe. Proti tej sodbi pa je vložila tožena tvrdka A. Westen priziv na okrožno sodišče v Celju, ki je včeraj razpravljalo o tem prizi-vu pod ipredsedstvom s. s. dr. Vidoviča. Vo-tanta sta bila sodnika dr. Premšak (referent) in dr. Tiller. Tomika-delavca je zastopal odvetnik dr. Reisman iz Maribora, a tvrdko Westen dr. Skoberne iz Celja. Zastopnik tožene tvrdke je v prizivu izvajal, da je opravljal tožitelj nadurno delo prosiovoljno, ne da bi ga kdo k temu silil in je svojo tedensko p^ačo redno sprejemal, ne da bi pri tem reklamiral 50% povišek. čeprav je dobival mezdo v zavitkih z nad-pisom: »Reklamacije je javiti takoj po prejemu plačila«. Tožnik bi takoj smel zahtevati plačo 50% za nadure kvečjemu za zadnji teden, ko je isto zahteval izrecno pred izplačilom, nikakor pa ne za prejšnji čas, češ da se je tozadevni pravici molče odrekel. Prizivatelj je še trdil, da velja § 10 zakona o zaščiti delavstva kot prisilno dolo- čilo, ki določa 50% povišek za nadure, samo za pogodbe, ki se tozadevno sklenejo v industrijskih obratih med delodajalcem m delojemalcem, ni pa s tem rečeno, da bi se delojemalec ne smel odreči tozadevni morebitni pravici do poviška. Nadalje je še pri/.i-vajoča tvrdka Westen po svojem zastopniku ugovarjala, da je bil pri tožniku povišek za nadurno delo že kalkuliran v mezdi m da lastnik tvrdke sploh ni vedel, da tožnik opravlja nadure. Prizivni senat je po daljšem posvetovanju priziv tožene tvrdke Westen zavrnil in do-trdil v celoti sodbo okrajnega sodišča. V razlogih je predsednik senata g. dr. Vidovič med drugim ugotovil važno princi-pijelno stališče prizivne instance glede odreka 50% povišku mezde za nadurno delo: Pro futuro, t j. že vnaprej se delavec v smislu § 10 zakona o zaščiti delavcev ne nv>'» odreči zahtevku 50% poviška mezde za nadurno delo. Glede odreka za nazaj pa prizivna instanca to možnost dopušča v smislu tozadevnih določil občnega državljai. skega zakona, t j. de1avec se more odreči takšnemu zahtevku bodisi izrecno ali oa » konkludentnimi dejanji Samo dejstvo, da jt tožnik brez ugovora sprejemal svoi« mezde v zavitkih z napisom: »Reklamacije je javiti takoj po prejemu plačila«, pa nikakor ni mogoče smatrati za odstop od terjatve, nasprotno, takšna domneva je naravnost nedopustna in proti dobrim običajem. V predmetnem primeru tožnik sploh ni imel povoda, da izrazi svoje mnenje, ali se odreče plačilu 50»/» poviška, ali ne, ker o tem plačevanju 50% poviška ves čas njegovega službovanja med njim in delodajalcem sploh nikdar ni bilo govora. Ta sodba celjskega okrožnega sodišča je boj za plačevanje nadurnega dela s svoio jasno princi pijelno razlago popolnoma razčistila. V enakem smislu pa je parkrat razsodilo kot II. instanca že tudi mariborsko okrožno sodišče. Odločbe Stola sedmeric* pa v tem pogledu še vedno nimamo. V novem loškem prosvetnem hramu Lep uspeh skupnih žrtev vsega šolskega okoliša škofja Loka, 26. septembra. Le par kratkih tednov še in škofja Loka bo na slovesen način otvorila svoj novi prosvetni dom, ki se kakor impozanten kolos dviga na zelenem okolju v Kapucinskem predmestju. Stavba, ki so jo po načrtih inž. Hermana Husa pričeli gradi- | ti lansko jesen, je sedaj do malega gotova. Stavbenik gosp Emil Tomažič je delo solidno, vestno in skrbno dovršil ter ima sedaj posla z graditvijo posebnega stanovanjskega poslopja za učiteljstvo. Eno stoji: Nova škofjeloška šola je plod skupnih žrtev in dela vsega šolskega okoliša, krajevnega šolskega odbora z županom Josipom Hafnerjem na čelu in prosvetnih činiteljev nadzornika Vinka Za-hrastnika in upravitelja Jakoba Rojica. Gospodje so šli složno in vztrajno na težko in brig polno delo. Njihov trud bo znala poplačati šele bodočnost, ko bodo tisoči mladine, morda več generacij uživali nauke prosvitljenosti, kulture in duhovnega napredka v novi šolski zgradbi. Petero dolgih stopnic nas popelje skozi trojna glavna vrata v prostoren vestibul, katerega strop je s prečkami deljen na 9 polj. Vsako polje dobi svojo luč. Odtod vodijo stopnišča in hodniki na vse strani. Nasproti vhodu stoji telovadnica z gledališkim odrom, ki bo pripraven za manjše Jgre. Telovadnico so te dneve prekrili z eternitom. Ta prostor v ostalem letos še ne bo izdelan. Na desno se nam odoro prostori osnovne š<->ie in na levo predvidene meščanske šole. V prikletnih prostorih že preizkušajo kotle centralne kurjave, ki je speljana po vsej šoli. Tod so prostori za delavnice, stanovanja za slugi, kuhinja za gospodinjsko nadaljevalno šolo. soba za živila, kopeli, slačilnice in kotlarna. Pritličje je uporabljeno za pisarne, zbornice in delav- nice za deška ročna dela. Učni sobi bosta v tem prostoru dve. Sobe so povsod jako svetle, zračne, solnčne in 4 m visoke. Na parketna tla se postavijo mize in stoli. Table bodo segale preko vse prednje stene. Odrov ne bo nič. Vse prvo nadstropje izpopolnjujejo učilnice (6), razen sredine, kjer bo šolska poliklinika. Iz ambulance pridemo na jako velik balkon, odkoder je sijajen razgled na prostrano okolico. Drugo nadstropje je skoroda enako izrabljeno. Sredina ima veliko šolsko sobo, risalnico za obrtno nadaljevalno šolo. Prostorov v vsej šoli je nad 30. Široki hodniki so kriti s teraco tlakom, ki ga je izvršila tvrdka Battelini iz Ljubljane. Sobe so poslikane s toplimi, mirnimi toni; v polikliniki z razpršilno tehniko. Delo je prevzel Jakob Hlebš, tudi iz Ljubljane. Delavci so sedaj zaposleni s polaganjem parketov, ki jih je oskrbel domačin Fr. Heinrihar. Vsa zgradba nudi vtis sodobne pripravne urejenosti. Nič ni bogatega, nič razkošnega — a vendar vse tako izdelano, da se človeku prikupi notranjščina na prvi hip. Povsod sta speljana elektrika in vodovod. Z zidnima okroglinama ae je pridobilo mnogo na prostoru; balkon na štirih stebrih je izpopolnitev fasadi, ki je dolga 63 m. Z otvoritvijo šole bo urejena tudi vsa okolica ki dobi lep vrt. Meja napram starološki cesti bo izravnana v ravno črto. Ves šolski prostor bo ograjen. šola bo najlepša v dobrSnem delu vse Gorenjske in ni čudno, da so Ločani na pridobitev ponosni Letos se otvori v novi zgradbi osnovna Šola, dočim so si mnenja glede umestnosti meščanske Sole precej deljena. Razmišlja se o ustanovitvi primerne strokovne šole, ki bi prijala škofjeloškemu okraju. Komunalne zadeve posavske metropole Krško, 26. septembra. Letna sezona je bdia letos prav izdatna. Letoviščarji so izkoristili ugodno priliko, ki jim jo je nudilo vroče poletje in v veliki meri uporabljali savske kopeli, oživili so Savo z lahkimi čolnički in prirejaLi izlete, ki jih nudi prelepa okolica Sedaj je čas, da izpregovorimo več, da se doseže skupni nastop v zvezi z društvom za pospeševanje tujskega prometa, ki živahno dela na lepotni povzcLigi mesta in okolice. Višek pozornosti obrača društvo svojemu kopališču ob Savi, ki je nujno potrebno obnovitve. Da hi se dela omejila na samo popravljanje, bi zaleglo menda toliko kakor nič. Tu oklevanje ni na mestu! Na.j se od strani merodajnih činiteljev podpre skrb odbora tujskoprometnega društva, k! stremi za tem, da se postavi v skladu z lepšanjem mesta tudi večje in moderno kopališče. Ta skrb naj pa ne ostane samo v srcih poedincev, temveč naj prodre v slehernega Krčana, ker so vsi poklicani, da postanejo olepševalen posavske metropole! Preden pa se prične s postavljanjem novega kopališča, bo potrebno, da se pred njim tik ob vodi postavi močan betonski zid, kajti vsakoletna velika voda spodjeda zemljo ravno pred kopališčem Mnenja smo, da bi bilo to delo soadalo v območje tehniškega oddelka banovine, ki regulira Savo v okolici Krškega. Društvo ima poleg prizadevanja za uresničenje kopališča v vidiku tudi vse higi-jenske nedostatke, ki prijaznemu mestu prav res niso v čast. Precej lepih misli in predlogov je bilo izvršenih ravno od strani olepševalnega društva, pa je le ostalo pri starem. Tako je prav kričeč nedostatek ta, da ni v Krškem prepotrebnega javnega stranišča! O tem bi se dalo povedati marsikaj, vendar mislimo, da to ne bo potrebno, ker nam govorice prinašajo upanje, da bo i v tem pogledu storjen krepak korak Da se združi lepota z udobnostjo, ki bo tudi privlačna za tujca, je potrebno, da se po samem mestu in bližnji okolici urede pešpota. Tako naj bi se pot, ki vodi ob krškem sejmišču tik Save, mimo mladega orehovega nasada, dovolila v uporabo samo pešcem. Enaka zapora naj bi se proglašala za težja vozila na poti od korita v Zatonu do bolnice. To je potrebno ravno sedaj, ko se bodo morali v bodoče pokopavati mrliči na novem pokopališču, ki leži sredi polj krških meščanov Seveda je potem potrebno, da se na primernih mestih postavijo klopi. Mislimo tu v prvi vrsti na kompaktne klopi, ki naj bi se ra.s-mestile po vseh izprehajališčib in potih domačega okoliša Trikotni prostor okoli vodnjaka pri Hočevarjev! trgovini, ki je «e par let pnst ln nekako zbirališče smeti, naj bi se vendar uredil s parkovim nasadom, pa bfl tujen nnd.il prav vabljivo lice! Enako ureditev zahteva tudi cesta ▼ mestu samem. Začelo se je sicer s kanaliza- cijo enega dela ceste, a to je vse premalo V prvi vrsti je nujno potrebno, da se nasipa z drobnim gramozom cesta na tistih mestih, kjer stoji ob deževnem vremenu voda. Potrebno bi bdlo, da se vsaj improvizirajo trotoarjl To je najbolj enostavno tako, da se napravi rob iz savskih kamnov, ki so podobni štrucam, ali pa da se rob v širini kakih 15 cm betonara, vse drugo pa zasipa z gramozom. Slednjič moramo računati zopet na to, da se bodo z deževnim vremenom pojavile iste težkoče kakor lani, ko smo bili nekaj tednov deležni dobrote avtobusa, ki je vzpostavljal zvezo mesta s koloa voiom. žal so oblasti prepovedale vožnjo tega avtobusa črez most, ki je baje preslab za poln avtobus. Ali nJ mogoče sedaj most dovolj ojačen, ko so ga vendar popravljali skozi vse poletje? To je želja in potreba prebivalcev mesta. B. Tudi Blanca pripravlja razstavo sadja Sevnica, 26. septembra Iz Sevnice je dobro uro hoda na Blan-co. še dosti bližje je seveda z vlakom. Mala železniška postajica tolmači sama, da nismo v velikem kraju. Gosto je tu naseljeno prebivalstvo in še zemija, edini vir dohodkov, je tu težka in slaborodna. Vas Blanca je sicer širši javnosti malo znana, tembolj pa je znana učiteljstvu, tudi onemu izven mej naše banovine. Saj tu deluje tiho, a vztrajno že 8 let šolski reformator g. Zmago Bregant. Težko je bilo učitelju vzgojitelju orati ledino in to v kraju, kjer je bilo za prosvetni in gospodarski napredek med ljudmi malo omeva-nja. Vendar so se v teh okoliščinah tudi na Blanci razmere izboljšale, po zaslugi upravitelja Breganta, ki deluje tu po pravem načelu: Iz šole za narod. Tako je na Blanci vendar nekaj mož, ki imajo smisel za skupno delo, katero je prepotrebno v sedanji krizi. Združenih je več Blančanov v gasilnem društvu, katerega predsednik je lesni trgovec g. Miško Divjak. G. Bregant pripravlja poučno sadno razstavo za 4. oktober v osnovni šoli. Razstava se bo pozneje združila s sevni-ško sadno razstavo, ki bo trajala od 4. do 11. oktobra. Večje zanimanje za sadjarstvo je bilo najprej vzbujeno med mladino v šoli. šola deluje skupno z domačo sadjarsko podružnico. Na pravi poti je vzgojite! Bregant, ki želi po nacionalni, ekonomski in in kolektivni vzgoji oblikovati iz mladine nov rod, prožet poštenja in volje do dela. ki je potrebno, da po poti napredka dospemo v boljšo bodočnost. Ta gospodarski pokret na Blanci ima namen, da ponovno vzbudi zanimanje za sadjerejo ter da se dvigne kakovost ta vnovčenje sadja. Saj je bilo sadjarstvo v blanški okolici že ▼ prejšnjem stoletju na visoki stopnji. Največ zaslug na tem moramo priznatf. Perite Vaše svilene nogavice v blagi peni ii V LUX KER BODO NA TA NAClN OSTALE VEDNO KOT NOVE UJ 9 pokojnemu posestniku na Blanci g. Franu Lenčku, ki je uspešno gojil zlasti znano sevniško voščenko. Iz svojih drevesnic je daroval ta mož sadno drevje drugim kmetovalcem. Pokojnik je bil obenem narodni poslanec v avstrijskem parlamentu. Podpiral je blanško šolo, skratka, bil je nekak mecen v prosvetnem in gospodarskem delu. V spomin na tega vzornega sadjarja prireja sadjarska podružnica na Blanci to sadno razstavo. Le nekaj naj še pripomnim, kot skromen popotnik. Nujno potrebna je na Blanci, današnjim higienskim zahtevam ustrezajoča gostilna. Saj tudi Blanco posečajo razni potniki, letoviščarji in dijaki učiteljišč, ki prihajajo hospitirat k Bregantu iz raznih krajev naše kraljevine. Olajšave kuluka Ljubljana, 26. septembra. G. ban je s posebno okrožnico sresktm načelstvom, občinam in davčnim upravam odredil znatne olajšave pri plačevanju odkupnine za ljudsko delo na banovinekib cestah. Odkupnina za banovinske ceste, ki zapade po zakonu dne 1. oktobra, se more odgoditi, ako občine to predlagajo iz utemeljenih razlogov pri pristojnem sreskem na-čelstvu, ki predloži vlogo banski upravi v odločitev. Občine z mestnim načelstvom pošiljajo svoje vloge za od god i te v plačila navedene obveznosti neposredno banski upravi. Plačilni rok se more podaljšati do dne 31. decembra 1931. Glede posebnega ozira vrednih zavezancev se more na predlog občine dovoliti odplačevanje cestne obveznosti v obrokih tudi preko označenega roka. Druga važna odredba je, da se prepusti ljudsko delo za banovinske ceste na prošnio občinam, da zgrade potrebne nove ali da popravijo po elementarnih nezgodah porušene obstoječe občinske cestne komunikacije, s čimer bo tudi olajšana izpolnitev cestne obveznosti. Okrožnica opozarja dalje, da morajo organi uprave banovinskih cest nuditi zavezancem možnost in priliko, da odslužijo cestno obveznost bodisi v akordu ali na drug prikladen način, in sicer v jesenskem terminu do konca leta. Banska uprava je pripravila svoj načrt za izpremembo zakonitih določil o kuluku, katerega načelne smernice so naslednje: 1. fakultat:vnost kuluka (ako sklene ljudsko delo uprava banovinskih. odnosno občinskih cest), 2. oprostitev javnih nameščencev vobče, zasebnih uslužbencev pa do 1500 Din mesečne plače (čl. 97 zak. o ne-posred. davkih), 3. odslužitev cestne obveznosti po namestniku tudi za one zavezance, ki se morajo odkupiti (ženske davkoplačevalke, moški pod 18 in nad 60 let starosti ter za delo nesposobne osebe) in 4. gospo, darsko racijonalen sistem za odmero ces*ne obveznosti v nasprotju s sedanjim depresivnim sistemom. Vprašanje kulaka je stopilo v nov stadij, ki 6e približuje pojmovanju cestne obveznosti v dravski banovini meinloue proslnle kacfne meSanice nafbo fse izmed na.boljSeg? * Razstava najmodernejših nagrobnih spo FRANJO KUNOVAR fc»mnoseSko In kiparsko ootfefle. pokopaHSte SV. KO 'Ž • LlUBlJ&Nš OV Tefe?cm 27-87. Domače vesti • Praznovanje lav«tlkove stoletnice, ki prtrede Društvo slovenskih književnikov, Narodno gledališče ln Slovenska Matica je določeno na dan 23 ln 24. oktobra (v petek in soboto). Natančni program se bo še objavil. • Za Šesto »Jut rov o« potovanje v Pariz na kolontlalno razstavo se Je doslej obvezno prijavilo te zadostno število udeležencev,' tako da je tudi to potovanje zagotovljeno Ln se bo vršilo natančno po določenem programu. Odhod šeste ekskurzije iz Ljubljane bo ▼ ponedeljek, 5. oktobra ob L'0.50 zvečer z gorenjskim brzovlakom. One udeležence, ki nam niso še poslaLi svojih potnih listov, prosimo, da to store do najkasneje t ponedeljek, 28. t m., da bomo preskrbeli potrebne vizume, nakar bomo potne liste vrnili po pošti lastnikom obenem t zadnjim! navodili za odhod. Vse pošiljat ve in prijave naj se naslovijo na tajništvo uredništva »Jutra«, ki daje vse potrebne informacije. • Osebna vest. Po vesteh ta Beograda Je okrožni Inšpektor in bivši veliki župan dr. Schaubach lz Maribora premeščen T ministrstvo za notranje zadeve. • Iz sodne služb«. Za starešine okrajnega sodišča v Kranjski gori J« postavljen dr Stanko Bregar, ki Je bil doslej sodnik okrajnega aoiišča na Vrhniki. Prevsel Je vodstvo okrajnega sodišča r Kranjski gori takoj, čim Je bfl prejšnji starešina dr. Fran Kotnik premeščen k okrožnemu aorti šču r Mariboru. sa nabirate!}« užitnih gob, dokazuje velik promet ■ tem važnim hranlvom. Zadnje dnd pa so prt nas pravi »JurJevl« dnevi, kar »e tiče višinskih rekordov. Litijski alaščl čar g. Mohar Franc je naletel na pravega jurčka-orjaka. Najdenec je tehtal 8.30 kg; Poroka. Danes a« poročita ▼ Sv. Krilu I po živi teži je bil vreden na mestu £3 Din. pri Kostanjevici g. Gustav Paidaseh, brivski Pač obilo poplačan pogled na pravo mesto mojster iz Brežic in gdčna. Albina Kodri- j Rekorder je rastel na travnim od Bedeno- OTROKE obvarujejo nalezljivih bolezni T tu tn grlu okusne Anacot-pastfl« dr. Wandera_ Dobivajo se ▼ vseh lekarnah za ceno Din 8.— manjši in Din 15.— večji zavojček. • Šestdeset letnica kanonika g. Mihaela O p i»ke. Včeraj Je praznoval šestdesetletnl-©o kanonik g. dr. Mihael Opeka, učitelj ho-mlletike aa teološki fakulteti ljubljanske univerze ter cerkveni komisar ln nadzornik za srednje šole. Jubilant je vrhniški rojak, študiral pa Je t Ljubljani to t Rimu, kjer Je z doktoratom dovršil modro-aVovn« ta bogoslovne študije. Za duhovnika je Ml posrečen L 1S97. Najprej Je bU kaplan ▼ Moravčah, potem pa j« postal pre-fekt Alojzrtjevišča. Plodonosno to pomembno Je jubilantovo pisateljsko udejstvova-nje. Svoje prvenoe je priobčeval najprej v »Domačih vajah«, potem ▼ »Vrtcu« in »Ljubljanskem zvonu«, bil Je dalje časa urednik »Dom in Sveta«, sodeloval pa je tudi r »Mladiki« in »Katoliškem obzorniku c Izdal Je 20 zvezkov svojih cerkvenih go-raror, Kot cerkveni govornik vžlva ve-K1 sloves, vneto pa »e n dejstvu je tudi pri gasilstvu, kj«r požrtvovalno zavzema mesto gasilskega karata. Jubilantu, ki Ima sa seboj tako koristno ln zaslužno življenje, naj nakloni usoda še mnrrgo let ♦ Služben; Ust dravsko banovin« objav-tfa v 58 številki med dragim: zakon o znižanju prejemkov državnih civilnih in vojaških uslužbencev in upokojencev; uredbo o znižanju osebnih dravinjskih doklad: uredbo o tepremembah območja srezov In občin zbog Izpremenjenlh banovinskih mej, prijavo za rodbinske draginjske doklade civilnih državnih uslužbencev ter razpis o carinjenju satiniranega rotacijskega papirja. * V strojni »oH vojn« mornaric«, v kateri je tudi mnogo Slovencev, Je bilo te dni 153 gojencev imenovanih za podnarednl-ks. Postrojen Je bil bataJJan gojencev katerega je komandlral pomočnik komandanta. šole kapetan korvete I. Petrarka, nakar je vojaški svečenik opravil bogoslužje, potem pa Je komandant šole kapetan fregate Domanjko t svojem nagovoru poudarjal važnost strojniške službe tako t vojni kakor tudi r trgovski mornarici ter Jim polaga! na srce, naj t svojem poliču skrbno spremljajo napredek tehnike, ker dobi naša mornarica nove ladje z najmodernejšo tehnično opremo, spominjal jih je na njihovo prisego in zastavo ter Jih oozval, da skupno 8 njim zakllčeJo Nj. Vel. kralju Aleksandru navdušen »Živio«! Končno Je kapetan Domanjko gojencem čestital k Imenovanju ter najboljšemu gojencu Izročil lepo izdelano bodalo. Paradi Je sledila prije»tna zakuska. ♦ Dvajsetletnica smrt! trageda Pijana. V foyero narodnega gledališča t Zagrebu bo danes dopoldne odkrito bronasto poprej e velikega hrvatskega trageda Andreja Pijana, čegar zvezda še danes, dvajset let po njegovi smrti, blišči na nebu hrvatske Ta-Hje._ Vremensko poročilo Meteoroio^kesm zavoda ▼ LfnbOant 28. septembra 1931 Stevflke ra označbo krak pomenijo: 1. čas ooazovania. 2. stanie barometra. 3. temperatura. 4 relativna vlaza ▼ 5 smer m brzina vetra. 6 oblačnost 1—10. 7. vrsta oadavin. 8 oadavine v ima — Temoeratura: orve številke Domenilo nal-v!S IriKTp nfljn'51-n LJubljana: 7, 767.4, «.«, 92, tiho, megla, —, _; Maribor; 7, 764.6, 7.7, 78, tiho, 9, —, —-; Zagreb: 7, 766.2, 6.8, 92, tiho, 4, —, —; Beograd: 7, 764.7, 9.8, 76, Wl, 10, dež, 8.6; Skoplje: 7, 765.9, 9.8, 68, tiho, 6, —, —; Kumbor: 7, 765.4, 13.9, 64, tiho, 0, —; Split: 7, 767.6, 13.8, 62, SW4, 4, —, —; Rab: 7, 767.8, 12.6, 67, «ho, 4, —, Temperature: V Ljubljani 1S.2, 2.8; v Mariboru 15.4, 6.8; t Zagrebu 18.5, 5.3; t Beogradu 10.5, 8.8; v Skoplju 15.2, 7.2, t Kumboru —, 110; r Splitu 18.4, 11.2; na Rabu —, 10.8 Solnce vzhaja ob 5.53, zahaja ob 17.51; tarna vzhaja ob 18.13. sahaija ob 7.27. čeva od Sv. Križa. Bilo srečno! • Konferenca direktorjev hlgijensklh zavodov. V Splitu se vrše v teh dneh konference direktorjev jugoslovenskih higienskih zavodov. Na konferencah sodelujeta delegati iz Ljubljane (dr. Pire), Beograda, Zagreba, Sarajeva, Banjaluke, Cetinja, Niša ln Splita Konferenca razpravlja o programu ln načinu dela zdravstvenih testl-tuc« za pobijanje tuberkuloz« ter o zdravstveni obveščevalni službi. • Bančni zavodi v dravski banovini poslujejo od 28. t. m. naprej od 8. do 12.30. • Spomenik osvoboditve v Splitu. Svet občinske uprave t Splitu Je predvčerajšnjim razpravljal o vprašanju spomenika osvoboditve, ki se bo postavil na Francoski obali r Splitu. Spomenik, katerega stroški so proračunjenl na 2,500.000 Din, bo izdelal kipar Meštrovič. Visok bo 13.6 m ter bo sestavljen iz dveh reliefov aa velikem kamnitem masivu. ReMefa bosta redstavliala kralja Petra in Tomtolava. • Tovariši-ablturientJ. Jugoslovansko napredno akademsko društvo Jadran vas vabi, da z vstopom na univerzo vstopit« tudi v njegove vrst«. Vpisovanje j« vsak daa v društvenih prostorih: Ljubljana, Toma-nova 3, kjer vam j« na razpolago program Jadrana ter dobit« rs« Informacij« glede vpisa na univerzo kakor tudi vstopa v akademske domove. • Naši v Ameriki. V Iotietai v Zedtajeirfh državah so nedavno doblM prvega slovenskega odvetnika r osebi rojaka Ludovika Kuharja Is znan« slovensk« rodbine t Rockdalu. V Loralnu pa se J« nastanil afio-venski zobozdravnik dr. Pran Mramor, ki je bil doslej r Newburgu. Znana amesnlško-slovenska pevka mis Ivana Perdan ta Cle-velanda, fcl se je leto« nekoliko časa mudila na Bledu, Je poslala »Ameriški! domovini« dopis, r katerem navdušeno proslavlja lepoto Slovenije ln se ne more dovolj na-čudffcl tej krasni zemlji Sedaj biva gospodična r Ljubljani, kjer se v državnem kou-servatoriju posveča perSlrf umetnosti V Girardu r državi Oblo so nedavno pokopali rojaka Frana Zupana, kd je podlegel posledicam operacije. Doma J« bdi Is Straže na Dolenjskem, star 48 let tn sam««. V stan domovini zapušča dve »estrL V naselbini K en more )e preminul rojak Miha Mavec, rodom Iz dolenjske fars Rob. Zv pušča ženo ln dva sina v start domovini V Clevel&ndu sta umrla Marija Fine ta Josip Peskar, rodom Is Velikih Lei pri Krki V Ameriki, kjer zapušča Seno ta trt sinove V Ameriki Je živel 30 let V lolletu J« Izdihnil Anton Golohlč, snan trgovec a premogom. • Dr. Krekova me§& goapodfojsfca leta v Zg. Sliki. Pouk se prične L oktobra. Vpisovanje je 2S. ia 30. t m. Sprejemajo s« notranje ln zunanje učenke Natančnejša pojasnila daj« vodstvo šole. — Na isti ftoM se vršijo med Šolskim letom tudi letos gospodinjski te kuharski tečaji ta sradn4ške soproge, uradnice In sa delavska la kmefc-ska dekleta Is okolic«. Tečaji m začno v začetku oktobra. Sprejemajo »e tudi gospodične in deklice v tečaj za ročna dela šivanje ln krojno risanj«. Nemščina se bo poučevala od meseca oktobra dalj« v dveh oddelkih. • člani živinorejskih zadrug ia rodovniških odsekov slovenjgraškega »reza, poaor! Prvi pregled rodovniške živin« hi premo-vanje bo v Slovenjgradcu v četrtek dne 1. oktobra ia t Velenju v petek dn« 18. oktobra ob 9. dopoldne. • Veljavnost jubllejsklh znamk podaljšana. Minister prometa Je podaljšal veljavnost jubilejskih znamk v spomin na desetletnico osvoboditve to zedlnjenja, ki so bile dane v promet meseca afprlla letošnjega leta zaključno do 31. decembra 1931. • Zdravljenje rezervnih oficirjev v Llpi-ku. Kopališče to zdravilišče Lipik sprejme v svrho zdravljenja v dobi od 7. septembra do zaključno 15. junija one člane udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov z legitimacijo udruženja s 50 odstotnim popustom v kopeli, stanovanju ia kopališki pristojbini • Novi grobovi. V Novem mestu Je umrl v 68. letu starosti umlrovljeni gozdni nad-ko m Is ar g. Avgust G u z e 1 J. — V ljubljanski bolnici Je umri g. Josip Prime, nadrevident drž. železnic v p. ln posestnik. Pogreb bo danes ob 16. izpred bolniške mrtvaške veže k Sv. Križu. — Pokojnim blag sspomia, žalujočim naše Iskreno soža-Ide! • Kulturno tn prosvetne društvo Cankar priredi v soboto 3. oktobra ob fl. v veliki dvorani beograjske Delavske zbornice, Ne-manjina 28, svojo vinsko trgatev s najpe-strejšim sporedom. Vstopnina za osebo 10 dinarjev, za obitelj 20 Din. K številni udeležbi prireditve priznanega društva vljudno vabi odbor. • Jurček. da mu ga M para. Is Litije nam pišejo: Da Je letošnje leto blagoslovljeno vem mlinu v šenkovem grabnu. Zanimivo Je, da se to pot nI obnesla običajna trditev, češ: vsak jurček ima poleg sebe bratca. Ta velikan pa Je sameval samcat. Gobarsko redkost je izročil srečni najditelj našemu dopisniku. Vsa Litija je hodila občudovat silnega jurja; ljudje imajo pač največje vesele nad rekordi; pa naj bo to debela Rozlka v tivolskem paviljonu ah P» klobu-častl Jut... Zanimivo Je, da J« bil goban ves čas svojega življenja zdrav in prav nič črviv. Za spomin smo ga odtisnili na ploščo. Znani litijski mesar to gostilničar g. Borlšek Jože pa J« naletel med potjo po St&ngarakdh gozdovih tudi aa preoej reje nega Jurja. Ta pa je tehtal nam« — 1 kg 95 dkg. poslal takoj po sprejetju obvestila v Kres-niške poijane več delavcev, ki «o naložiti ranjenca na nosilke. Ko so ga obudili iz nezavesti. Jim J« povedal, da Je opazli na službenem obhodu nekega neznanca Po službenih predpisih ga j® ustavil, zabranll mu Je nadaljnjo pot po progi, ker pa »e j« napotil dalj«, ga J« hotel Sever legitimirati Tujec pa Je navalil na železničarja in ga podrl na tla. Razvila se je kratka borba, v kateri je dobil Sever močan udarec, ki mu Je prizadejal nevarno rano na glavi Od tistega trenutka so napaden ec ne spominja ničesar več. Na železniški postaji so Severju obvezali rano. S prvim vlakom prav tedaj Je privozll mimo za LJubljano brzovlak, — ki so ga ustavili — so odvedli poškodovanega železničarja v ljubljansko bo klico. Nesreča, ki Je zadela službujočega železničarja. Je vzbudila med tovariši globoko sočutje s poškodovancem. O drznem napadu so bili obveščeni litijski orožniki, ki so takoj odposlali v Kresniške poljane patruljo pod vodstvom narednika Cuša. • Obsodba poštnega raznaftaica. V Cakovcu s« Je predvčerajšnjim vrftUa sodna obravnava proti poštnemu raanašalcu Mar tin« Petku, ki Je leta 1928. poneverH pošt-so pošiljko s 27.000 Din na Škodo tvrdk« Kino L|obl)anski dvor Telefon 2730_ Premiera! Noči baialajke Jaques Oateiaia — Oteia obl.fc.1. tefcarts Cene 4 tn 6 Dtn ski dvorani ob pol ». zvečer. Preda vsi oo g Cveto šnsseij. »s*r to« jam«, da bodo I osnetkl prv (»vratni Povode: So gledalce na podlagi 90 trajnih ft^p-T«ltlvor, ki J!h je izdelal po svojoh fotografijah, ta lele Ljubljane preko dimi* OorenJsk« t Juitj-»ke f»Hke so .»aete ob r&zližiaJi let- nih h, tako \»Ao sttlek prav TbvJn; turistom. »muCarj«« fotc«ma.f*r-Jem, ]Jnb*tel$em lepih slik ta fcu-cH onim. ki ne hodijo v ¥r**i».v%.vj<* m nc bo poTKjvikv. V«topaic* « &»b* v jrvdpro-daifl pri £v«b ktJtamtis droite*, X»cita\ Brača Grauer. Obtoženec Je svojo krivdo J n. najstrožje od ». 11. ia od 1& 1« Ii Zebra ihrl t sfrflOrth stepah tn js (bosanskemu) konju. Po vsem telesa tma bele In rjave proga. J« meto urna. Sličic« teh Bvah dobit« t mlečni totataffl »MIRIM«. Za shranjevanj« teh sllčte dobit« v vsaki trgovini album za 4 DUl Kupit« ta krasni album ln zbirajte sličic« la kraljestva živali 1 800 • Pogreša — Franc Dobaft, rojea 1AS6. v Lepi ajirt, občina okolica Mostrja, sam ski delavec, M Je i«fta 1902. odšel sa delam v Ameriko. Zadnjič se Je oglasil leta 1901. potem pa nI nobenega glaau ve6 s njem. Okrožno sodišč« v Celju J« na proftnjo brata Ferdinanda Dobnika uvedlo postopanj«, da se pogrešani Franc Dobnik proglasi sa mrtvega • Nesreča na lovu. Pred par toerrt se le družba lovcev ta LJubOaa« pripeljala s ar-tobueom v kočevske čraiošnj&oe, da bi Ua na lov aa srnjak« n« blk&nj« Gače. Zgodit zjutraj, ko s« J« komaj sritalo, s« J« vsa družba odpravila na lov. Psi so fcmadu prepodili par srnjakov, v bližini pa s« J« aa-hajai neki kmet, ki J« tel tudi agodad po svojih opravkih. Naenkrat poči atrel la nesreča Je hotela, da mo Mbre aadele nič sle-gs čutečega kmeta v roko. Med love! s« J« hitro domala nesreča, obstopill so obstre-yenega kmeta in mu nudili prvo poanoč ter gs odprav«! k sdravnika v Črnomelj, kamor ga J« spremljal krneč, ki s« mu j« prt-petfia ta nesreča Upati K da strel n« be Lmei nevarnejših poslecBe sa kmeta te te bo kmata okreval. • Krvava i sdMnAa trajiiMJi as ^ «*• Igrala t sal« Dohrtnci v sfcottot MMrovtoa V M*1 prsmoCnega setjaka Uvana Peljtoa J« pred par leti vladala velika radost, ko je sin pripeljal v hišo kot ženo ugledno mladenko, xa katero so ga mnogi zavidali Dobrikal se JI J« tudi start Dvaa. kar p« Je ona odklanjala, zaradi česar Je nastalo med njima napeto razmerje. Predvčerajšnjim Je stari 21van nahrulil mlado stoaho, Jo pognal Iz hiše in Jo začel pretepati Njen mož Je prihitel aa pomoč, nakar Je ilvan napadel tudi sina. Ta pa s« ma J« tztrgal, zgrabtt sekiro ter mu to jo presekal glavo. Starec Je na mestu obležal mrtev. Moža mlade žene pa so taročUi sodišča v ski Mitrovtoi • Vlom v Onttjik. Ifsdavns noč skušali neznani vlomilci srečo tudi v Cerkljah na Gorenjskem. Vlomilci so vdrli t trgovino Ivana Kerea ter odnesli okrog 400 Din gotovine, kar pa jim nI zadostovalo. Ogledali so se tudi sa blagom ln s« lotili sira. Odnesli so cel hleb, težak okrog 6 kg, in ročno svetiljko. Kakor domnevajo, Imata ta vlom na vesti dva neznanca, po videzu sodeč cigana, 8« mlada človeka, ki sta se klatila več dni ▼ okolici • Dva madžarska voh mi* aretirana. Kakor Javljajo iz Maribora, sta bila nedavno na našem teritoriju aretiarna dva madžarska špljona oficirja Andraš Matjel ln njegov poverjenik. Pri Andrašu so našli kompromitlrajoč material. Proti obema j« uvedeno kazensko postopanj«. • V službi napaden In ranjen. ▼ Kresni-Sklh poljanah, naselju, k4 leže med postajama Jevnlca tn Kresnice se J« dogodil ▼ petek grd napad na službujočega železniškega ohhodnlka Franceta Severja. Moža so našli vsega v krvi te z odprto rano na Službujoči prometnik s Kresnic Je priznal. Sodišč« ga Je obsodilo na šest me secev Ječe, Izvršitev kazni pa J« bila odlo-fteaa aa trt leta. • N« ams ▼ krčma. DsCstns aodMBs ▼ LJubljani j« s sodbe z da« 2S. svg-asta 1931 prepovedalo Hribarja Ivana, rojenemu 28. aprila 1902 v Trbovljah, istotja pristojnemu, zahajati ▼ krčme od 14. septembra 1981 do 14- septembra 1982. Vsak-kdo, ki v« za razglašeno prepoved, pa kljub temu postreže tej osebi s opojDom, se kaznuj« po I 268 kas. zakonika. alTO« zobna pasta n a f b o! f š a. • Opozorila. »Vzajemna pomoč«, r««-pom. blagajna v Ljubljani Borštnikov trg ftt S ponovno opozarja, da ni bila te n« bo tttkdar t kaki sveži a »Vzajemno zavarovalnico« v Ljubljani ki ni zasnovana ns načelu vzajemnosti kakor J« tu »Vzajemna pomoč« temveč aa podlagi kapitalnega kritja, kakor rs« ostal« zavarovalnice. • Oblek« la klobuke kemično čisti, bsrva, pOairs in Hka tovarna Jo«. Reich. • letno prihranit« 264 Dta prt »PAM« ovratniku. Darujte podpor n«ms drvttvti slepih, Ljubljana, Pod Tranč« 2-111. Zahvala pamofil« m. ptat MH»M ▼ Ljubljani, Borštnikov trg Bi 8. Podpisani Jožko Lampret, Žagar, pce-Jjam, da asm letos L septembra prejel nakaaamo doto 4.9C7 Din tn ss tem potom prav takreno zahvaljujem ln vsakemu prav toplo priporočam. Pomagajmo si aazm te Bog nam ho pomagal Logatec^ Tvrdka F. I. GORIČAR Sv. Petra cesta 29« Ljubljana vljudno naznanja, da je »roj posebni oddelek za damsko konfekcijo primerno povečala in preuredila ter tudi ustanovila svoj lastni modni atelje .katerega je opremila z najmodernejšimi špecijalnimi stroji za Izdelavo konfekcije ter nastavila samo prvovrstne strokovno izvežbane moči, tako da se jamči za prvovrsten kroj kot tudi fino izdelavo za vsak komad. Ker bodo vsi Izdelki domače delo .bodo cene jako nizke, tako na primer: Imamo na zalogi vseh vrst damskih plaščev v ceni že od 220 Din naprej, otroške ln dekliške plašče od 2 let dalje v vseh velikostih od 90 Din naprej. Velika izbira otroških ln damskih finih ln navadnih oblek, predpasnikov iz listra, klo-ta ln kotona v vseh modernih fazonah lastnega izdelka po najnižjih cenah. — Vsem cenj. odjemalcem se vljudno priporoča 11822 l GORICAH b LInMfane Dsputaolja udruženja »čttofjev me-Handdh ftol — J« včeraj aclaslla prt mteV str« g. dr. Kramerte, ms taročtfa spom«ni-eo te ga prosila, aaj sastart ve« araj vpliv, da Izid« saken aa meščanske loto, ki naj regulira dolžnosti te pravice učencev In učdteljstva teh ioL O. minister Je izjavil da dobro pozna meičanake šole tudi na Češkoslovaškem te da Je redno bil ter ostan« meščanskim šolam Iskren prijatelj, ker on« dajejo učencem zaokroženo znanje te Jih prlpravtjsijo sa praktične poklice, vzgajajo nai meščanski stan te so vefikega pomena tudi sa gospodarsko stran našega naroda Zato Je obljubil, da bo storil v tem pogie-du, kar bo le možno. Obenem je depu ta-cll JI zagotovil, da Je udruženja ▼ primeru potrebe vedno na raspolago. m— Dana« ah 11 dop. Dreyfueow fitm r Matici Opozarjamo cenjeno občinstvo na današnjo filmsko predstavo ZKD v prostorih Elitnega kina Matic«. Senzacionalna vohunska afera, res proces obsodba, revizija to rehabilitacija nedolžno obsojenega te trpečega kapetana Drerfusa J« v CLlmn živo opisana te predočena V glavnih vlogah kader največjih filmskih umetnikov, tako Frftz Kortner, Grete Moshelm, Heln-rich Georg, Albert Bassermann, Oskar Ho-molka la drogi FUm toplo priporočamo v ogled. o— Kar Js sanJmanJs zete reHke, bo ZKD letos zopet priredila dramatski te* tj, katerega bo rodil šef režiser Narodnega gledališča g. prof. Oalp Sest Tečaj s« bo pričel 1«. oktobra te bo trajal predvidoma 5 mesecev po dvakrat na teden proti zmerni učninl Vsi reflektanti naj se osebno zglase vsaj do 18. oktobra v Zveel kulturnih društev, Kazino, n. nadstropje, od 9. do 12. te od lft. do 18. are. a— S fotografsko kamero v Jtrfljafc« Alpe J« naslov skioptičnemu predavanju, ki ga priredi ZKD v torek «. oktobra v kazto- RENTGENOLOG DR. JOSIP HEBEIN san. Leonišče zopet redno ordinlra 11815 Mednarodne rokoborbe v ,tJnionu' Drevi ob 20.80 se bora: STURM. prvak Nemčije, a MILKUSN1CEM, učencem Kopa. TRAV A OIJTNI, prvak RaBJa, a DTOO- ONTTO. PERO KOP, prvak JagoaterlJs, i PBO- HASKO, prvakom Avstrija. Odločilna borba med francoskim prvakom KRAOSEJEM ln bir- 8im ruskim prvakom ROMANOVOM. 11792 Pri vseh nečistočah obraza In polti delujejo fts « tet Bergerjeva medicinalna mila Dobivajo ss ▼ gerijah lekarnah te dro- ure. Sedeži jvo « Din. stojišča po S Dia. počitniška kotoaija v sa katero Jw oblastni odbar Rd«č«ata krite po-■odS bolniško barako ttp* IHck« Js tudi ukinjena m ao bar&^o ta tedec porodih la odpremill v glavno skaUSč« Rdečega križa. To delo ao pod vodstvom »pravnika Rdečega križa f. Anton« Jag^HlSea vaett® opravili voJiJrf 1«. artnjerijsk^fa potka te bolničarsk« četa. Med delom ao vojaki dobivali okrepčHa od dobro zuaa« yo»tilaa g. d rmana, kat«r» še daoaa na aocca^s pea-hvaliti a— D»*w ■■ »» >• aasjben. Opažati >» tetdeaM, te M aa zviša!«. Isvo* JaJe v iaK»«ast>e >• T Ju. Na trgu J« bfl rčetraj komad 1 te \M dinarja Prodajalk« m zahtevate aa pmr 176 Din, toda tria® andaoraten |s odredilo eeo« 2.60 Dta. a_ Aškerčev« oseta. Preje« saaa« t* Blš6« BleJvrelaova, Triažka, Oroharjera ta Rimske ce«t« bo v kratkem apr-kJ«>o te aa« oeeto te sicer Aškerčevo, tako te a« be sa tem kraj« križalo I eeaC V sredini tasga tr ga stoji Se « iet traaaformaior, ki kvari trg vsem tamkajšnjim poarestnfkora te ajth rtavbe aploh ne pridejo d« veljava Okro« transformatorja rast« trava te oa sam atoli mnogim sa Ja^no stranišča. Sedal lw se Ljubljana na konett saodarahafers te bo priključena Srga Ašk«rč«va eenta. smo misliti da s« bo ioačno aradti tudi ta jK-ostor te a« bo tranafomiate* ©datr«?S aij seaMai pod scmUo l»«a pa s« J« mestna občtaa odio-Sila »»praviti k trma*-formatorjo sedaj *• primUVsk. N« tvmb, kako da ae ravno nas take »protHtira« m preskrbuje z »ookusaostiiri aameetOj te bi se šlo davkoplačevalce« aa roko? Občtea zahteva oi poeeataikoT 4rmg* troioarje te kar diktira tertoa, do katew*a saKara^® bV-Cl gotovi v arrbo izgleda htt ta kraja, t saasa boče »graditi prixldek k s«-srečnem® kurniku sredi tr kj W s« lahko z maltmi stroški uepc Pro- testiramo proti tem« saČK« te pro- simo, da »e transformator sedal, ko ttak a« odgovarja reč nastalim ra»E?*!rasn, odstrani in naIT:«®« kje ss* Vrtači kjer Je le dovolj prostor* zs tak« ek»T>«rJn>«ste; č* pa že mora etati aa t«® uw«ta naj «• *»-pravi podremna betonska stavba v ta aa-nien Ugcvor, da W to ovirala tatea voda, n« drži, ker so tudi naše kleti dovolj globoko pod zcaaajo te popolnoca nI* — Prtaadeti U— Dodatne k poroma s ssiltvl v p»- tačo »Viktorijo« omenjamo, te obratuj« r novem lokalu že okrog 4va meseca tudi brivski mojster g. Ivanuša, zraven pa tma svoj lokal tudi p&rfumerija >Mlgnon<, test ge. Ade Prinčlčeve. o— Tramvajska dete proti SI Vido. Dela ra tramvajsko progo proti 81 Vidu vendarle napredujejo. Temelj sa progo so izkopali že do KruSlčeve« hiš v Podgori. tam, kjer se cepi pot od glavne ceste proti Dolnicarn. V nadaljnjih dneh bo treba Izkopali ž® do Kmšičeve hiš« v Podgori. Kremžarjeve hiše v Si Vidu, do kjer J« dovoljena gradnja nove proge. Ko prlape-Jo lz inozemstva naročene tračnioa, bodo takoj pričeli s polaganjem, nato s utjre-vanjem proge to slednjič z električno napeljavo. Pričakovati Je, da bodo prvi tramvajski vozovi stekli v Bt. Vid £a r prvi polovici novembra. u— Pouk živih Jezikov (ftsaooMtea nemščine, angleščine, španščina Italijanščine) r skupinah te sa posameznike Prt-jav-itl se Je od 6. do T. zvečer Beethovnova ulica 7, prltarlčje. — Vodstvo: Prot & J Gninot-Jeras. u— českosiovenska Obe« V L^tljaii. Knjanlca v Narodnem domu postaje rasen četrtka kakor običajno tudi r nedeljo od 11 do 12. — »Vžiclavekfi posviceni« bodo 3. oktobra v dvorani Kazine. ■a— Vodja viškega sokolskega ark««tra vabi vse godbenike, ki so sodelovali lansko leto, da se udeleže sestanka v torek 29. 1 m. ob 20 v viškem Sokolskem domu. Obenem se vabijo tudi oovl člani, ki Imajo veselje do godbe to bi hoteli sodelovati. I OBLEKE in SUKNJE ta le pristnih angleških blagov prt K. PUČNIK, Tavterjeva ulica 8. Prvovrstno delo. Med. Univ. Dr. Vladimir Gnzeli speci jallst zs kirurgijo ordinlra od 11. % 18. ln od % 14. do y2 16. LJUBLJANA, Tavčarjeva nI 6, II. nadstr. Telefon 24-79 i 5131 i® razvija in napravi slike Drogerlja Kane, Ljubijana — Maribor 3 odgovor Kandidat medicine se nahaja pri izpitu pri jako strogem profesorju. Le-ta vpraša: »Katera sredstva posebno pospešujejo znojenje?« Kandidat imenuje vsa poznana sredstva, posebno Aspirir tableta, ki se pri gripi in vseh prehlajenjih, pa tudi glavobolu posebno obnesejo. »Kaj bi pa naredili,« vpraša nadalje strogi profesor, »če vsa ta sredstva na bi pomagala?« Hitro pomisli dijak, ki je ie sam ves moker od znoja: »K Vam W ga poslal na izpit, gospod profesor«. NGVODOSPELI DAMSKI PLAŠČI n Jesensko in zimsko sezijo, ▼ veliki izbiri po najniž£h cenah.! P. MAGDIč, Ljubljana, Aleksandrova cesta 1» OGLEJTE SI IZLOŽBE! UGODEN NAKUP! Chrlstofov učiti zavod, znana aadstar »ejša in najbolje obiskovana jasebna ftola ▼ LJubljani, vpisuj« le še do 30. t m. Domobranska cesta 7. — Šolnina nizka, revo-Si -popust. — Zavod preskrbuj« tndi aluZ-be. v_ Tečaji za ««peranto se bodo pričeJl v torek 29. t. m. ob 20. V šentjakobski »o-fi. Da se bodo interesenti seznanili * metodo ki j« žela že po vsem »veta ogromne uspehe, se bo vršila tega da« poskusna lekcija, ki bo neobvezna in brezplačna. — Istotam se bodo interesenti mogli vpisati r tečaj, ki bo trajal 4 mesece. Učnina €0 dinarjev, za dijake 40 Din ae lahko p:ača ▼ dveh obrokih. n— Plesna šola i*a Tabor« me otvori r nedeljo 4. oktobra ob 20. v veliki dvorani — Plesna šola tudi praznuj« letos desetletnico svojega obstoja. Vodi jo ves čas marljivi naš priznani mojster brat Jože Ko&iček. Pri plesu igra priznani društveni Jazz. Pri j a,ve se sprejemajo v društveni pisarni na Taboru dnevno od 18. do 20. ure to na večer pred otvoritvijo. ___ B— otvoritveni plesni večer * revije vse* letošnjih novitet priredi Jenkova plesna šola v četrtek 1. oktobra ob 20. v Kazini. Soimy-Boy-jazz. Vabljeni vsi ljubitelji dru-fcatmega plesa. Istotam se vrše od L oktobra dalje dnevno plesni tečaji in posebne plesne ure. Informacije tn vpisovanj« dnevno od 10.—13. tn 15.—21. v KazinL Otvoritev plesno tole trgovskih aa-meščencev ZPNJ bo 3. oktobra ob 80. v "Toliki dvorani hotela Uniona. Igra prizna-do naiboljš.1 jazz-band White Bluea. Opo rarjamo vse cenjen« obiskovalo«, d« J« ▼stop 1« proti vabilu. Vabila »e dob« vsak dan v tajništvo Zveš« privatnih nameščen-eev Jugoslavije, v Delavni sbomid K obllnd udeležbi vljudno vabi odbor Zvez« privanih nameščencev Jugoslavije. _ Xl— Dar zs stradajoč« uradi M* tm-anovana služkinja >e prtn-ee*!«. ▼ plaar-no Rdečega križa 100 Dia za stradajoč«. —• Iskren« Irrala plemeniti darovaOcL Zvočni kino Ideal JAN KJEPUBA sloviti svetovni BBIGITA HELM y fnnrB čarobnega petja Zbogom ljubezen Ot» S, T. In B. a_ Tečaja moderne te!ovaisovanje v oba tečaja se bo vršilo ©oškodovanca za' silo orevezaL b St Vida so tudi telefonirali oo reševalni avta ki le že oooolnoma oslablleneea Govekaria ore-pelial v bolnica Tam so žrtev »reteoa zdravniki oonovno preriedafi. Govekarievo stanie le skraino slabo te bo aaibri« škodbam oodleeeL _ . . u— Tvrdka klavir)«* ta _ Breznik Je sedaj na Aleksandrovi eeeti t. a— Danes J« malo iegnanj« ea RoZnika. Pridite aa krof« ln sladki mošt m— Zobni ateHe V. Krtscb v Rožal MM od srede naorei zooet redno snreicma. o— LegitlmacliO za vinsko razstav« ▼ Sremsklfe Karlovdh. ki se vrSi od 27. do 29. t nu se dobe ori »Putnika* aa Dimai-skt cesti L __o pol 16w je prikolesarli čez Kralja Petra trg proti Masarykovi ulici delavec RaJ-mund Kolar. Iz Masarykove ulice pa je prlvozll v tem hipu šofer Ivan PlajnSek s tovornim avtom. Kolesar j« za vozil naravnost med prva kolesa avta, ki ga j« podrt in Je prišel Kolar med prva kolesa. Vendar rima nobenih znatnih poškodb, pač pa je kolo hudo poškodovano. a— Konj s« je splavil, v petek Arog pol IS. je hlapec Vid Jurčec Iz LimboSa vozil z enovprežnim vozom po Vetrinjski ulici proti Glavnemu trgu. Naenkrat s« J« konj splaSil ln zdirjal proti Glavnemu trgu, kjer so ga ustavili pred Osetovo trgovina Nekatere priče trdijo, da j« hlapec konja hudo pretepal z vajeti, on pa trdi, da se je konj splašll pred nekim kolesarjem. a— Truplo utopljenca v DravL 22. t m. je Drava v Krče vini pod Vorbeffgom naplavila moško truplo, ki je bik) še precej dobro ohranjeno. Po vseh znakih je utopljenec star okrog 55 let bil je srednje ve* likosti in srednje dobro oblečen. Pri njean so našli 8.25 Din gotovine in staro kovin«-sto uro. Po obleki sodeč je b&l najbrž delavskega etamo. Truplo so 24. t m. pokopali na pokopališču v Vurbergu. ___ a— Nočne avantur«. Biezposetat čavnlčar Viktor Sp. Je v soboto zjutraj okoli i. razgrajal v vinjenem stanja po mariborskih ulicah. Ko ga J« stražnik pozval, naj miruj«, ga je Sp opsoval a »Schwetn-hundom« to mu pri aretaciji grozil, da ga bo ustrelil a prvo kroglo, ki jo dobi. — Posredovalec Franc Zagorski pa j« Isto tro okrog pol 4. pred kavarno Senlca v Tattenbachovi uHci vrgel po trotoarju zasebnega uradnika Frana Ro&mana to ga hotel pretepati S« a palica Zagorski pravi, da J« bil užaljen, ker Rozman ni hotel odobravati njegov« vohtoo agitacija kot bodočega poslanca. a Kin«iMtograM» ktoo od dane* dalj« 109 roreča to zvočna veseloigra »iLJnbica, ziad-tao poj ml fathko a oče Union kino od danes dalj® 100 odst- aemškS govoreči _to zvočni Chn »Sonja, Iz Celfa a— Otvoritev sezon« v marfberi&eai daHfiča bo v četrtek L oktobra ob tO. Ob tej priliki bo premiera dela velikega Sha-kespearjevega sodobnika Rena Jonssooa »Volpone«, ki Je sijajna satirična komodlr-ja to j« svoj čas pri svojih ljubljanskih to zagrebških vprizoritvah dosegla kar najlepše uspehe. Režira J. Kovič, nastopu pa bo skoro ves dramski ansambl. Dekoracije je naslikal gledališki slikar Ussar. Druga premiera bo v soboto S. oktobra to se bo vprlzorila Anzengruberjeva znana ljudska igra »Slaba vest« ▼ režiji mladega ljubljanskega režiserja Bratka Krefta kot gosta. Ta igra bo opremljena tudi s pevskimi točkami. ar— HSudlov sesteertj sSamsea* aam bo Izvajalo Narodno telezslčarako glasbeno društvo Sloga te Ljubljano oktobra ▼ unionski dvorani. Oratorij »Samson« spar da pač med one vokalno - todtrumentalne skladb«, ki prineso na oder dejanj« to ga tam popolnoma razvijajo. Koncert se prir čna točno ob 8. »večer to traja preko dr« uri to poL Vsebino oratorija je Sloga dala vezati v Učno knjižico, ki s« dobi za ceno 5 Din v trgovini BriOnlk ta Hčfer. Istotam se dob« tudi vstopnic« za koncert a—■ Zgodovinsko društv« v Maribora sporoča svojemu članstvu, da Izide časopis CZN (Časopis za narodopisje to zgodovino) St 8—4 sredi oktobra. Pri zadnji razpravi j« bQo potrebno nabaviti nove črke to zato je tisk Izostal, ker niso bile nove črke Se na mestu. Zaradi tega ni bila mogoča izdaja Številke koncem septembra, kakor je bilo to prvotno javljeno. Društvo prosi cenjene čltatelje, da blagovolijo upoštevati pri tisku nastalo zamudo to da počakajo na Številko 8—4 do srede oktobra. a— 10-letnico športnega ndejstvovaoja v Mariboru slavi te dni gospa Zora Ravni-kova, žena uglednega tukajšnjega odvetnika dr. Rudolfa Ravnika. Največje uspehe Je imela na polju tenisa. Ustanovila je svoj-čas teniško sekcijo ISSK Maribora, v katerega odboru Je bila ves čas njegovega obstanka agOna sotrudnica. Posvečala j« pažnjo tudi drugim športom, smučarstvu, plavanju itd. Gospa Je tndi organlzatorlca otroških olimpijad ta otroških maSkarad. Naj bo Se dolgo ohranjena £Qa to sveža mariborskemu športa. a— Učiteljstvo ruške SSSe je 100 Din za ubožne učence sebriSke SoJ« mesto venca na grob upravitelja g. A- Majcena. a— IMSIMAH lanbA Kakor Bi rtv JavlJeno, priredi krajevni odbor Udruženja vojnih Invalidov ▼ Maribora v nedeljo 4-oktobra ob 14. na Trgu Svobode veliko Javno tombolo v korist najrevnejših vojnih žrtev. Ta tombola bo zopet ena največjih ta bo imela tudi najbogatejše dobitke. Tako Je 1. tombola kompletno opremljena spalnica s posteljnino vred, 2. Sfvahri stroj, 3. kolo Itd. Dobitki so razstavljeni v trgovini pohištva g. Preissa r Gosposki ulici. Tombolske karte po 2.50 Din so na razpolago v vseh trafikah ta pa v pisarni invalidske organizacije med uradnimi urami ob sredah in sobotah od 9. do 11. na Ro-tovškem trgu St 1. a— Poceni meso se bo prodajalo ▼ ponedeljek 28. t m. od 7. ure zjutraj dalje na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici v Mariboru. Sekalo se bo po 8 Din kg ta se bo oddajalo po 1 kg na osebo. a— S kostanja Je padel včeraj popoldne pri nabiranju kostanja 7-letnl Viljem Serk, sin mizarskega mojstra te Ruš. Pri padcu si je zlomil desno nogo v gležnju. Prepeljali so ga v bolnišnico. a— Z vozom v avtobus. Včeraj dopoldne se je peljal neki mesar lz klavnice proti Glavnemu trgu. Pri lekarni Sv. Areh je zadel z vozom v avtobus Maribor—Celje. Razbil je šipo, vredno 100 Din, a— TtoJhI jofcffaj celjskega tri obhaja znani oeljakt itflotrgore« rodni 4ela>ree K- Ivan Rarmlkar kar trojen vlač* jubilej. Blavijenee praznuj« <* tod priliki 80 letnico ssmastojn« trgurtiu« v Celju, Istega dne s« je tudi poročil ia « let odkar defoj« r slovenskem trgovskem pokJteTL Gospod Ivan Ravnikar je bfl rojen S4. janija 1878 v LJuhtJani, kjer me ie t»H teučU v irgovAid te poetal poslovodja sna-n« Perdaenove trgovin«. Dn« 88. «ea*Unuhra 1301 s« >e preaelM v Cetje, k jer j« obvorfl lastno trgovino s špecerijskim to fcoloni-jalnim blagom. Istega dne «• je todl poročil s svojo zvesto «4v4JenjBko dražioo Ams BJa rojeno Pteočervo, • katero j« w>rno vzgoJS svojega naslednika r podjetja g. Božidara, hčerka Pavia pa > poročena ■ ravnateljem celjske Cinkarne d. d. g. Laca-revičean r CeSju. Gospod Ravnikar jm te malega obeega svoje nekdanje trgovine s svojo marljivostjo ta vtookha trgcvSktm «nan5em oetrrand vzorno aknenako narodno vet »trgovino, k£ jo vodi ie danes z «ape-hoa. Jte med vojno so tteočl naših ljudi rooBoaM jobllanta r vsej njegovi dobroti ta ir vnem svotfem btfva«Ju r Cetju je bC alav-IJenee apk>šno znan kot novduAen narodnjak to aepredtnjak. Tudi v tukajšnjem Jasnem življenju m Je g Ravofksr vedno « odkritim navdušenjem to vso resnostjo zavzemal aa interes« goopodKSklh krogov v Oegn In okoBd G. Ravatfkar 4« pod-predeodrrfk Gremija trgovcev r Ceflja, član celjskega mestnega občinskega sveta te njegov tržni referent ter član finančnega odseka, malone veeh eeljBktt gospo- darsMh, nacSJonahiih, kulturnih ta sodjal-nSk društev. Zvestemn narodnjaku In ne-npo«tjtv«Enn boren za narodno edtosfero ▼ vsakem pogleda, (Jolbemv slavij euca ob ajeeovem trojnem vtooken Jubileju tekro ao čestitamo to oa od srca fte2ta»t »As leta!« V »wU»wqi as V___ prijateljev te znancev. VretiH oo se razni govon, vsem pa je odgovoril g. Stane Zoreč, ki je naglasi!, da mu je bik) petletno bivanje med nekaterimi kolegi in vrlimi Jeseničani najlepša doba v življenja. Želimo vrlima uradnikoma na novih ahii* benih mestih mnogo zadovoljstva in sreče! Na njuni mesti sta doSla na Jesenic« gg. Jankovič Milutin an Starovič Mita. s— Bolnica bratovske gkladnice s« izpopolnjuj«. Pod veščo upravo se naša zdrav-stvena institucija loto za letom razširja, ureja na znotraj ta se opremlja * najbolj modernimi zdravstvenimi napravami. Sedaj »o napravili skoraj v vseh objektih name. sta lesenega ksilolitni tlak, lepo pobelili vse prostore ta izpopolnili inventar. «_ Interesenti za francoske t«čaj« se obveščajo, da bo v četrtek 1. oktobra ob 20. v meščanski šoli sestanek, na katerem se bodo določile učne ure za posamezne tečaj«. Zlasti so vabljeni teidi starši, ki žele, da bi se za njih deco v predšolski aH Šolski dobi otvoril poseben francoski vrtec. Iz Tržiča B— Sasstava sadja bo t nedelj© Tt. oktobra v osnovni Soli v Lomu. Kdor izmed sadjarjev želi razstaviti sadje, naj ga po« Sije do 7. oktobra tajniku sadjarske podružnice c. Sol opita vitel ja Viljemu Kueu v Lom. Na razstavo bodo povabljeni tudi kopel, torej bo to nekak sadni sejem, na katerega že danes opozarjamo. č— Da s! nabere zJetni sklad za Praga kn« tržiško sokolsko društvo n« svojem ietoSnjcm prosvetnem programe tri tdo. vadite akademij«, za katere se telovadci prav pridno pripravljajo. Prva bo že drago nedeljo s prav izbranim sporedom. Vstopnina bo izredno nizka. Vabimo vse prijatelje telovadba, da vetopijo t sokol« dbo Trote, I* Skoffe Loke H—* IMisvanji prtotnobfWdh BMftfK nred kratkim ao bfl« postavljene v vsem Škofjeloškem okraja trioglate arvto-značke, U pa pred gotovtnri zMkovci nimajo mira. Ob oestl proti Oodešdčem In Retečam so komaj mvre table te pokvarjene. NepiMl-pravt cauMJa}o M a kamenjem. «1— Reguladjekl načrt za fikofjo Lete je stvar, preko katere občtaaka sprava a« bo ■meta. Letošnja gradbena senona }• daJa luBkems okoMšn oko« 40 aovlh zgradb, M pa ao naJonc vo« postavljene taka kakor Je prtjalo pasameznUkom Va« Je zgrajeno brca določenega sistema te reda, kar za raarvoj škofje Loke ni sdraim RegnlacUJski načrt, ki Je aa ateste rea antjea. lil va« t« ned usta tke odprarviL B— Oslu tn liho a sfko Ibočo aa Idubutka taaglsuje BkoCJelo-Oca podrutidca SPD. ReCektsnti naj jI s navedbo pogojev pošljejo »vede ponudb«. B_ Reneviranja kolodvorske cest«. T vnem teKrfJek&kem okraja najbolj »rekven-ttrano cesto med Skotjo Loko ta kolodvorom poatednj« čaee reiwvti«(Jo. Vlprek vsega cestišča nanlpajo n 1 ta visoko dvovrstnega gramoza, ki ga tla>9t cestni va- ljar. Cesta, dolga oko« 8 km, je do polovic« gotova PrenovtJeai pas cest« je gladek, ■ah, lepo aspet ta tenatea za vofinja Ktfab vtaotim stroSfcom bo oesta brfion« kauata raarvana, kakor pred par letL Takrat sa tedaH za poprvrOa 100.00« Din Trata« rešitev cesta U toda • tlakovanjem «— Celjska uSnetJalBS ■to) redni občni sbor v aobot« 8. Oktobra a pričetkom ob *. v meatid narodni šoA r OsJja. pol 17^ pcfl 19. ta pol 2L ter Jutri ob pol »L kraano veočno fBmsko opereto »FDrt« a Ramenom Novarom v glavni vlogi. n_ Flcana Sola »Ovobodec me pffltea H oktobra v »Uniona«. •— Ljubljanski akrobati as aa V Ortjo »r^JavHl tako, kakor as menda tš niti prot StrohschneMer. To j« splošna kritika pubMk«. Stvari, ki ao nam jih pred vedli naši domači nmetniki, presegajo vsako prlča-kovanje. Občinstvo se zbira sletodrrf večer v prostorni Prešernovi uHcd ta s veseljem opremlja va« »mele produkcije mladih Je-žičanov. Kakor J« predvidena bodo na« akrobati nastopili samo še danes ddpo&dn« ob XL Ca zvečer ob* 20. Z Jesenic m— OdhoArfca. V četrtek se V vriBla ▼ kolodvorski i tata r raciji odhod-nica carinskima uradnikoma ge. Stanetu Zoson, ki je premeščen v Bltolj, in Ed» immdn Sremsu, ki gre v Preko pri Zadrti. ■prejma »s nekaj gojeek. Pouk po priznano najnovejši ta najuspešnejši učni metodi. Učni honorar Jako zmeren. — Pojasnila ln prijave: Nunska nllca 19. — Hčerke Meznlčarjev ta državnih nameščencev po-sebne agodnostt. 11766 ianatori] Searpatett" Wetxelsdorf pri Gradca za »včn« bolezni, aa nstranje Mesni ta rekonvalescenta, odpravo alkoholnih to živčnih stropov, terapij«, malarije, psihoanaliza, dlatermija ta lečenje revmatizma, kure za odebelenje, dletetične ta za shujša-nje. Dnevna cena od 10 S dalje ob izborni prehrani ta stanovanju. Prospekti na razpolago, H620 {Plašče Vam nncflm po najnižjih dnevnih cenah. Oglejte si kvaliteto in izdelavo. Ogled brezobvezen. 11797 L TOMŠIČ LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 58. Is Krasta TtOsi teteflc tekanje 9T2 voDus, skoraj 100, dasiravno so odpadli vokki raznih riovansk& narod. aostt ^ f p— ftamA tečmjI Enfts prijateljev Franci j« v Kranja s« kodo pričcB z 11 oktobrom. Kakor lani jfe bo vodil g. Niko Knrot Tečaji bodo začetni, nadalje-vabi ta Btentrnokou verandjakt Mesečna ifKnin* 20 Din. DljaštVB a« bodo dostopni. Vršili pa se bodo ▼ gkonateji od dogovorjenih arah (vaak tečaj dve lekciji teden-ako). Prijav« po duptentei vodji tečajev ah na festka osebno aiugi v gimnaziji nafikas. noj« do 9. oktobra. Ta dan s« bo vršil v gimnaziji sestanek vseh adeležencev ta sprejemala me bodo todi io nove prijave. DijaStva te staršem pa krožek ll&fUflnjft, da je pripravi jen otvori ti apecdekio dijaštvn namenjen konveraacdjski tečaj, ako se priglasi najmaoj 20 ndeležencev. Rok ta priglasitev na isti naslov do najkasneje 5. oktobra. Francoska knjižnica je v glasbeni sobi v gimnaziji te posluje ob sredah od 17. do 18. are. Pristopite! Članarina letno 20 Din. a SokoMko Aufliv ob- peči pevk« ta ostsi« ljubiteljice petja sploh, da sprejema prijave za ženski in mešani zbor v torek, 29. t m. ob pol 20. nri v Narodnem domu. Pevske vaje bodo vsak torek in četrtek ob 20. Iz Novega mesta m—• Velezanlmlv aportnl dogodek obeta v nedeljo na LofcL kjer bo nastopilo izbrano moštvo najboljših domačih favoritov, ki so se udejstvovaffl ta nastopaM i« pred vojno v Budimpešti, Ltazu ta Dunaju ter dragih krajih. To izbrano moštvo bo odgrllo ob pol 15. s SK Elanom prijateljsko tekmo, ki se sa ta spopad že ven teden pridno vežba. Iz Trbovelf e— Tečaje za francoski in gegkl J®zfk priredi prosvetni odsek Sokola. Oni, ki bi obiskovali tečaj za francoski jezik, naj «e prijavijo v podružnici »Jutra« ali v me* ščanski Soli, oni za češki jezik pa pri načelniku Sokola br. Bizjaku od 18. do 19. v Sokotekem domu. Termin za prijave do L oktobra. t— Nadaljevala« M«. Vpisovanj« trgovsko gremijalno nadaljevalno Solo bo 2. oktobra ob 16. v VL razred« desko osnovne šole na Vodi, H. nadstropje. Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo bo za vajence 1. oktobra, za vajenke pa 2. oktobra od 16. do 18. v šolski pisarni osnovne šole na Vodi. t— Nalezljive boteznL Začefi oo se pojavljati posamezni primeri davnee. Sedaj se nahajata v izolirnici samo 2 bolnika. Za kako vznemirjanje ni povoda, vendar naj starši pazijo na svoje otroke, kod hodijo in s kom pridejo v dotiko. Sicer pa brezen sama ni več tako nevarna, ako pravočasno pozovete zdravnika. t— Kino Sokol predvaja danes ob 16- ta 20. 100% zvočni film »Dete garnizije« m Foxov zvočni žurnal. Iz Hrastnika h— Oradba vodovoda dobro napreduj© m polagajo delavci m monterjii cevi že do stare rudniške restavracije. Če bo vreme ugodno, bo glavni vod v 14 dneh gotov. Nasprotno pa popolnoma počiva grad-ba nove šole in se ukvarjajo delavci samo s r ENI ZIMI PRIHRANITI? pri ZEPHIR tolika koBkor Je stala. Znatno znižane cene! »ZEPHIR« d. d-, tvornica peči tal ecn&Jta SUROTICA. Bamoprodaja za Ljubljano: BREZNIK * FRITSCH; za Celje: D. RAKUSGHg za Maribor: PTNTER & LENARD. nsrmavanjem veiiega kap« navožene sti na njivi pod Roševo hišo. Zgradba sa. ma pa čaka aa odločitev banske oprava, kateri bodo eazni strokovnjaki prodk>ž3k svoja mnenja. Upamo, da bo odločitev padla kmalu in da s« bo Solz končno ia pričela graditi b— Oodbemt odsek Qms!b*gm druttrm steklarne priredi danes v gostita! HaJbaasa vtasko trgatev, b— Tombola Jbfcohfcsjga draShm mm b« a v nedeljo 4. oktobra. Sokohka * Itvo jo te dni prevzelo Narodni dom. h— Kino Narodni dom predvaja d prvovrstni Motro-film »Zlato«. Iz Slovenske Bistrice ab— Sejem 2t t m. ai bfl dobro Skyven*em peivskem društvu« ta pri ibora GL M. ter draga, ki čutijo veselje do zborovega petja, da se gotovo udeležijo pevske vaje, v torek 29. t m. ob 20. v prostorta GL H, ker ričnemo ■ Studlnmjem novega sporeda, ^etoe tprtsnovimo tudi Ionski in mešani gber. Sestanek ra pevce bo v sredo 90. t a. ob 18. fetotasn. Na sestanku določimo Pridite pob?o5tevfb>o! Vodstva J— CereS« franeais otvori tri fcrancofičino ta sicer začetnega, »edaQevaJ-neea k ko« verzaei j^tega. Pock me prišn« ■ L oktobrom. Vabimo Sar« ta prijateJj« krožka, da se prijavijo pri tajnikn. I:% GtsStan"a m— Sntrtna kosa. Umrl je Ivan Freoa, zidar v jeklarni grofa Thuma. Doma ja bil te Štor, odkoder s« j« že kot mlade-nič priselil v Guštanj, ki mn je postal droga domačija. Kljub razmeram, ki so spravile pretežno večino delavstva v nacionalnem pogledu v sovražen tabor, je ostal Frcce zvest svoji tradiciji tn to čustvovati je je znal srsravrti v sklad z vsemi interesi. — Pokojnik je bil velik ljubitelj glasbe ta s« je v tem oziru udejstvoval pri Pevskem in godbenem dmštvu, kateremu je bfl dolgo vrsto let predsednik m ustanovitelj, sodslovaJ je tudi pri jcklarniški delavski godbi vse dotlej, dokler ni začela izpod iedati njegovega zdravja zavratna jetika. Blagega pokojnika je spremljalo k večnemu počitku mnogo prebivalstva, godba m gasilci v krojih. Pevsko društvo pa nra je zapelo ob gomili »Vigred« n »Blagor mu« zadnjič v slovo, njemu, ki jo vedno ljubil ta gojil slovensko pesem!__ angleškega in češkega sukna E BOGATA IZBIRA! A. i E. SKABERNl LJUBLJANA Milijoni fal mffljooi ljudi a porabljajo ie več kot 30 let f po spodaj MTedaicn aavudlta mm uporabo levje francosko žganje IN BLAGOSLAVLJAJO NJEGOV NEPREKOSLJIV ČUDOVIT UČINEK Pri rtrrmA, prodna, tttd»- pa natrite bolele mesto. — Pri sobnih bolečina* vdry-aite dlesno, Izperite ustno votlino tn grgTaJte! — Pri glavobolu, nervoznosti ln neap&nju odrgnit« i«lo ln tm telo Is vzemlta predno letet« spat, mlačno KopelJ s dodatkom levjega francoskega žganja. — Pri utrujenosti sa masaže vsega teJe-sa. Pri Želodčnih bcleClmtb vnemi te kovček sladkorja s 10 kapljicami tega žganja. Pri izpadanju las tn prhljaju z& auis&žo kot« na gi&vt Kot ratna roda Itd. — Pri poteuju pod pazduho, potenju nog, rok ah telesa timJJte snojene dele sjutraj tn svočer. Levfe francosko žganje Jo pristno le t ta naslikani in plombirani OKiOLN AJLN1 8TKKLJ&NICL Zahtevajta izrecno Levje francosko Žganje ga «avrnite odloCnc vsak nadocaesteki Levje francosko žganje dobite v vsaki drogerljl, lekarni tn bot$H trgovini po Dto 10.— , 26.—, 53—« Varajt« os pred pe*vwbe«C Centralni trlrot LAVJA MENTOL - DKOŽBJENKA, Zagreb, Mju-uHčov trg 4. Telefon 73—fil. __)o stanovanjska b«a g» Petka Zaključna dela se opravljajo na nori banovinski gospodinjski Sob, le tal, da se ni dalo tej veliki tgradbl prikupnejšega lica Dr. Fran Svotin« bo ■ prenovljanjem svoj« hiše v nekaj lednih gotov. Lepo dvodružinsko hišo gradita gospa Marija Polane* ln gospe JuA-ka Zidanek u Maribora. Za enon-adstropuv gtcncnranjBko h1*o Cvtnozd ra mika g. Anteni Uršiča so tačeli kopati temelja Popolnoma renoviran bo kolodvor, čigar tunanjosl j« bila ie r zelo slabem stanju. Ob tej priliki M sani o leleli, da bi se končno vendar le napeljala v kolodvor elektrika, ta katero se ie tako dolgo poteguje. ŠPORT Značaj današnje nogometne borfje Današnja tekma mod Pnmorjem te Ma-riborom j« najvažnejše srečanje v letošnjem jesenskem tekmovanjai. Z vso gotovostjo lahko že danes trdimo, da bo trenutno premoč v slovenskem nogometu pripad la pač današnjemu rmagovalcu. Kaj pravi suha matematika jesenske tabele? Borba za prvi dve mesti se bo vodila izključno med tremi prvoplasirarn-mi klubi na tabeli Ostali fchibi so samo kader, kd jim lahko ▼ manjšem obsegu pokvarijo dobro razpoloženje. Primorje, ki je i nedeljsko zmago nad coljskiimi Atletiki prišlo na čelo tabele, bo sigurno obdržalo to pozicijo, ako mu bo uspelo spraviti pod krov obe današnja dragoceni točki. Ako se mu to ne posreči, bo moralo delita borbo s mirijo za drugo mesto. Maribor se nahaja sedaj v najboljši situaciji. da zavzame vidno mesto v konkurenci, o kateri le trdil že reč let da ji je dorastel. Ta Mariborov twpeh W pomenil obenem črni dan v analih ljubljanskega no-gometa. Dočim bi zmaga nad Pri morjem prinesla Mariboru neosvojljivo prvo mesto, bi ga poraz potisnil na drugo aH na tretje mosto. Ilirija )e že zaigrala en adut Njen poraz v Mariboru z rezultatom 2:6 nI zadel samo nje, ampak Je poslabšal tudi posicije Primorja, na katerem seda) ležn sveta dolžnost, da vloži vse svoje sile ni skrajne napore ta oh ran ter premo« ljubljanskega nogometa. Ilirija sama bo pa t pnrneru rmage Primorja nad Mariborom ra vzeti prvo mesto, ako ji uspe z >'•»oko goldiferenco odpraviti ljubljanskega rivala prihodnjo nedeljo Sicer ne moro več upati kakor na tretje mesto. _ lz toga je razvidno, kako so v dima*nj< borbi koncentrirane vse kompMcrrane niti zagonetne prvenstven« tabelo, rezultat današnje tekme bo p« sigurno ključ v «šo- vsnjia te uganka _ Br« v olike reklam« se torej odteravs danes važna borba: gre n dvajsetletno premoč, katero ogroža bližnji sosod te Maribora. Primorska emajstorica mora hnett _ to pred očmi Ljubljani br« razlike khib- ST. VID NAD LJUBLJANO. Na ob« pripadnosti mora lebdeti pred očrni le Iz življenja na dežel? obrtao-tuuiaijevaku te strokovni mtta»k» *oki sc bo pričelo iolsko leto v oodeljo 4 oktobra. Toga doc naj pridejo vajooci v lolo ob 9., kjer se bodo po poeazoumJti razredih vpisali, nato se bo vršil pout Vtnanmo je t roba plakati takoj- Lotos s« bo rudi na obča Soli otvoril 3 razred tn pomočniški tečaj ca vajence m pomočnike ie-Jezne stroke. Na mizarski ftoh pa bo L>tž»t-ni urad za pospeševanje obrti pnredsi dva celoletna tečaja m sicer se bo vršil pomočniški tečaj za mizarsko strokovno nsanje bi splošni knjigovodski tečaj, kjer bodo poučevali najboljši strokovnjaki Vpisovanje r navedene tečaje se bo tud» vrSilo 4. oktobra Pouk v tečajih »e bo vršil ta po-močnike brezplačno VIŠNJA GORA. Krateni sojen v po. nedeljek bi <*cer izpade* najbrž« precej povoijoo, če b' nam bilo nebo naklonjeno. Pa ie mernia aunajo Višujcgorci sreče. Ravno ta dan je deževalo kakor z* slavo, vmes je pa celo nalc taval sneg. kar je bil izreden slučaj, saj se je isti dan koočavalo poletje. Trgovci na svojih stojnicah niso mogli r*K»tivUi svojega blaga, živinski trg p« je bil primerom« dobro založen, le cene iso bile sramotno nizikc. V četrtek zjutraj je padla v naži okolici prva močna slana ki je unrčila kmetovalou njegov glav. m jesenski pridelek ajdo. Ta ujma. j«««1] sicer n« nenavadna, }e vendar prišla 14 dni prezgodaj. — Volilni imenik, potrjoa od obiastva, je bri te dni razpoložen pri občini lz njega je bilo razvidno, da imamo v Višnn gori 1M volilne upravičence. ZASIP Prosvetno društvo je darova,o ca revne učence 150 Din Za ta velikodušni dar « prosvetnemu društvu v imenu revne šoteke miadine najtopleje zahvaljuje upravi tel j« tvo osnovne lole v Zasipu. MOKRONOG. Tombola razglašena ra 4. oktober se zaradi župmih tekem preloži na 11. oktober. Prodane karte veijajo za novi termin. SV JURIJ OB i- t Podružnica Sadyar-ritega te vrtnarskega društva priredi v nedeljo 11. oktobra v Soli sadjarsko razstavo. Letoe je sadna letina prav dobra. Prodalo ge je že nekaj vagonov jabolk, a samo fine jše sorte. Cena ta 1 kg 1.25 do 1.50 DLn. Bariovinska kmetijska šola ima v načrtu lep sadni drevored ob banovinski cesti od trga do kmetijske šole. — To nedeljo se konča šolsko leto na banovinski kmetijski žoli. katero je posečak) S4 gojencev. Te dni so n* vršili zaključni izpiti pod predsedstvom e. načelnika Podgornika. — Stavbeno gibanje je bilo letos prav živahno. Kmet-«ks hranilnica je prenovila svojo hišo, poprej last pivovarne Union m moderno uredila svoje poslovne prostore. V tej hiši si je uredil moderno brivnioo g. Fran Stirn, ki si je nflbaviJ električni stroj za striženja Vsekakor jo to novost za Sv. Jurij. Dovr- Varaždlna. eno: podpreti borca za dobro ljubljanskega nogometa _ Tefemo bo vodil tagreMM sodnik % n>- dotwwki, ki >e garancij« ta lopo te fafr tgnx Tekma se vrfi na igrišču n« Dunaislri co-stl te se prične ob pol 16. ari. Predtekmo ob tričetri na 14. bo Igrala rezerva Primorja proti Jadraon. SHifbene dhjave LNP (8eja u. o. 23. 1931.) Prisotni gg.: Rybaf, Kuret, Novak, t* ttna Kralj, dr. Kftstl, tng. Kuljiii, SevnUt, DorCoc, Logar, BVldl te Vospernik. ^ Na snanje se rsamojo porodila o o4rte-atfb obCntfa »borih Mo v Maribora, Celju te Trbovljah. Pozivata s« Mo Celje te Maribor. da pošljeta čimprej prepis taotenl-ka teb občnih sborov. Na znance se vsaon« proteja SK Ra«!«-U Hrastnika ra spojem v 61anst70 XN6 tor se dovoljuj« nastop klubom LNP v iek-ma& s imenovanim klubom, ki bi Jtk od-kgraM kot poskuan« tekm«. Na snaoj« se vzame dopfla SokotJ« »»ora nogom. sodnikov tz L/nbtJan« a dn« M. ». USl, v katerem javlja da si »araftunavajo •odndkil stroške ra sojenj« tekem po starem pravilniku, t J. brzl vlak J. razred, odnosno osebni IL raarod, la»ovott4o vaotA klubi na manj«. — SK Disk bo pro-Jel na dapda štev. 128 od 21 t m, pismen odgovor. Glede odigra vanj a prv. tekem v Domžalah bo ukreodl po. LNP, da m na dan, ko s« v Domžalah igrajo prv. tekme, n« bodo dovolile prijateljske tekma Na snanj« se rsaaoe saplsnAk s«Js M« Trbovlje, M s« J« vrSlla 21 l a Na znanje se vrani« dopte SK Natakar a dn« 23. t m^ v katerem javlja nov odbor (predsednik g. Vospernlk R-, tajnik g. Novak L) ter sprememb« naziva v »Natakar-ski športni klub Šparta«. Na tnanje ee vzame dopfts BK Hrastnik od 18 t m., v katerem javlja nov odbor (predsednik g. Vdzjak L. tajndk g. Hudy Ignac). Prijav« sodnSktfh kan-ffldatov ICoftmeri V., Jordan D. te Končan m vsamejo aa znanje ta odstopijo &ZNB. Sporoča se SK IMriJ>l, da J« JN8 s dopisom br. 1916 JanM, da se raizpls Jen. tekem odobri 1«, fie na teh tekmah nastopajo samo verificirani lgralcd onih klubov, ki »o člani JNS Sporoča se ISSK Maribor, da Je VaraA-dtnskl SK, Varaždto, glasom dopisa ZNP br. 1128 od 18. t m. nakazal Din 260__na naslov: g. R. Sepec, trgovec v Mariboru. Znesek tang&ra pavSal, katerega ni VSK izplačal ob priJdkl odlgranja prdj. tekme v Na znanje se vzame dopds SZN.S Ljubljana t dne 12. S. t L ter priloženi račun, a pozivajo s« SK Zagorje, SK Hrastnik ta SK An*ater, da povrnejo fftroSke ss. g. Marinu za pregled Igrišč, ln sicer Zagorje 30 Din, Hrastnik 30 Din, Amater 16 Din. Na dopise SK Zagorja, SK Hrastnika ta Mo Trbovlje se sporoča da se bo igrišče prvonavedenih klubov verificiralo, čim bodo dimenzije odgovarjale predpisom nogometnih praviL Igrišče mora imetd obliko paralelograma najmanjša dolfctna 90 m. najmanjša širina 45 m Vrata v dolilno 7.31, v rišlDO 2.43 m. Polu mer kroga v sredini mora znašati 9 m, pri kotih 1 m. VI-Sina stebrov, kotnih zastavic 1.50 m, ki pa ne smejo biti prioštrent Opozarjajo se klubi, da spravijo svoja Igrišča v sklad s predpisanimi dimenziij-ani.1, sicer tetah LNP ne bo mogel veriifiialrafcL Odobri se dopust L portpredsertirfku g. 8tanku do 7. oktobra, a g. CzerajJu do na dalinjepa Dopis Mo Cel J« odlitakMa)« vrel v postopanje. Objavlja se prtnetpaetnl sklep J"N8 (®por tista št 726 od 17 9. 1931): Na osnovi 61 27 op. JNS Jo ro&H, da smejo gostovati v mednarodnih tekmah tgraled, prott katerim se Je uporabila ČL 11- o. p. JNS, toda s predhodno odobritvijo JNS. Nadalje Je glasom služb, objave T teti številki kaznovan Dober let M„ član SK LHrtJe, po ČL 20. k. p. v zvezi s ČL 1 k. p. radi žalitve sodnika ob priliki prv. tekme Hašk : Ilirija 9. S. 1931 v Zagrebu. ■ t (dvema) mesecema zabran« Igra Lmenujedo s<* v Mo Maribor: ta predsednika g Mozetič M-, kot odborniki gg. Pl-fter, dr. Plantašek, Marussig ta Lorber; v Mo Celje: kot predsednik g. Svetek A_ kot od borni tei gg.: l&lax, Hobaher ta Toplak; v Mo Trbovlje: kot predsednik g. Pleskovlč R_ kot odborniki; fiušter. Pun-tar. 2ara, Mahkovec, Hudy, Baraclslnš Fr, Ravnikar ta Adam«. Mo so sestavljeni na ■topno: Mo Maribor gg. Mozetič, Dovar, Amon, Mllosavljevl«, Plšer, dr. Plandnšek Kameni, M aru asi g ta Lorber. ISSK Maribor bo naknadno Imenoval svojega ta-stopnlka Mo Celje gg.: 8r«tek K Sni«, Wagner, Hobaher, Mahkovec, Ed«r, Iglar, Toplak. Mo Trbovlje gg.: Pleskovrič, Mahkovec, Bostlč, Snšter. Bevc, Krhlikai, Panter, 2ara, Barachini, Hudy, Adam« te Ravnikar. Ponovno »e opontarjaJo klubi, te javljajo sadeve, ki taagiraijo blagajno (blag. poslovanje) LNP na poeebnem dopisa Ntkar naj so več stvari, ki zadevajo razne odbor« LNP, ne obravnava na enem tn totem dopisu. To velja tudi sta vse Mo, ki naj v bodoče JavtlaJo na poeebn«m dopisu ua LNP ta JNS pripadajoč odstotek od prv. tekem. Kaznuje me BK. Grafika s globo X Dfe, ker cl oddala postav« moštva Pozivajo »e odborniki Mo, ki so Ml i »očeni kot delegati LNP k poda HgteJm prv. tekmam, da sa vsako tekmo pošljejo kratek referat o poteku tekm«, v katerem naj tudi javljajo, kako J« funkcioniralo rs-ddteUstvo. _ Ponovno m postvajo kl»n, dte «lrt* »a doroljnd red na IgrtSčrth, da postavijo primerne redfcteU« ta stranske sodnika, da oddajo vsakokrat postavo moštva, ker si oe» bo LNP pnlmoraa, da postopa proti klubom, ki tega ne bi upoštevali. TaJufk L Vzame s« na znanj« poročrHo g. blagajnika da J« SK Reka vplačala 20 Dte kot takso za sa g. Czernyja ter se JI »ara« te?ra ukinja susj^ena Suspendira se pa SK Reko na osnov* CL « ▼ »vesi • «L «T kav prav. JN& efll pred Citate** v Karan*«. Začetek dirke ob 13J0. V stečaju slabega vremena se dirka preloži na prihodnjo nedelj L j. 4 oktobra t L Nagrada- prvak dobi lepo darilo te kolajno, drugi darilo, tretji m četrti diplomo. me je poverjen > sa veznemu sodniku Do berletu. Vstopnina je nizka SK Ilirija (nogometna sekcija). Z« da-našnjo tekmo Ilirija rea. : Slovan morajo biti igrači ob 14.45 v garderobi Ilirija Za tekmo Ilirija kornb. : Slovan rez. se zbere moštvo ob 1330 istotam. Prva tekma se odigra na igrišču Henr.esa, drufia na igrišču Ilirije. Postava moštev je v članski knjigi v kavarni Evropa te v garderobi na igrišču. — (Hazen&ka sekcija.) Za današnjo tokiroo proti Ateni naj bodo pripravljene poleg igralk, ki so nastopile proti Ateni v pomladni tekmi, mdi Boža Jelka tn Stana IL Vse igralke morajo biti v gar derobi najkasneje ob 10. uri. V svrho sil kanja naj se zglasita ob istem času na igri igralki Anica in Joža TSK S/oran : SK Ilirija 11. Danes odigra Slovan svojo prvo prvenstveno tekmo pro ti rez. tiari j a Po dolgem ča»u bomo ropot videli Slovana na zelenem polju v borbi s tehnično dobro podkovano rezervo Dirija Slovan nastopi s koimpletiran im moštvom Izvleček ix programov Hedelja. 27. «t*pt«mbra LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. _ 10: Versko predavanje - 10.U): Spravljanje sadja - 11: Salonski kvintet. - 12- Napoved iasa, dnevne vesti, pWe. _ 15 30. Dekliška ura - 16: Pevski kvartet Glasbene Matice - H-15: Veseloigra _ 20- Duetni večer: gdč. Udovičev« m j. I velja - 20.45: Koncert radi o-kvarteta. — 21.45: Napoved časa ta poročila — 22: Salonski kvintet Ponr-drijt*. 28. septwnbfa LJUBLJANA 12.15: P^ -Dnevne vesti. _ 13 Napoved issa borza - 1B 30: Koncert salone«* kvlnto-ta_ - 19 30: Beljakovine v rastlinski tovar-oL _ 20: Koncert pevskosr* tbora »Sfe. - 17: Harmonika. - 17-90: Narodne p^ml, Ishka glasba - 20.3O Kon«rna glasba. - 21. Veseloigra -la. _ 21.50: Lahka nlasba. - ZAORKB '2.30: Plošče- — 17: Premo« zvočnega Rima. — 20.30: Odlomki ia opere >MoranaC _ 72: Prenašanje hi jih postaj. - PRAGA 17 30: Plošča - 18: Opera >Janko te »iet-kac — 19: Tragedija — 21: Orkestralen in klavirski koncert. - 22.16. Plošče. — BRNO 19: Prenos vse«« programa te Pra- ta bo poskušal proti Iliriji doseči drigoce- ^ _ VARŠAVA 18: Koncert lahke gtaaba . •« . r» i Ja J _ L« I ' ______ ______(i ____r im tri dve točki. Znano je tudi, da je bila lan sko leto rezerva Ilirije domala boljša od prvega moštva, te sigurno je, da bodo mladi Ilipijani taigrali tako, da bodo dostojno zastopali belozelene t*irve svojega kluba Kot predtekma se vrši Hermes II proti SK Domžale kt Domžal Pričetek predigre ob 14., glavne ob 15.30 na Igrišču SK Hermeaa v Sifkt Aktivni te podporni člani klubov Slovan, Hennoa te Grafika uživajo miža ne rstopmca SK GrafikA Danes ob 9J0 na IgrfSčo ASK EMmorJa trendngtefcma t Jundorji Primorja. Pozivam vse članstvo, da prde na trening. Treninga naj se udeleže tudi starejši člani Tek, skakanja podajanja Ved te točno. ASK Primorje (nogometna sekcij«), rn današnji tekmi vršijo shižbo: blagajna dr. Kosti Drufovka te Barič, nfcovuo reditelj srvo Sancte Ovido, reditelji Juntcs, Fuchs. Gorjauc, Stinad, Cuk, Petrič 0, Končan, Vsi nomlnirini gospodje mora>o biti ob 13.15 na igrišču. A SK Primorje (nogometna sekcija). Ob 13.15 EDorajo biti v garderobi: Baurm I in IL Šinkovec, Jug H Sinkule, Pišek IL Ca leari. Golob, Mlinar, Peteriin, Jurkaa, Petrič. — 30.30: F*urcmljerra opera »To»ra« m pliv &ah. _ 22 50: Lahka te pWwna rtesba. — DUNAJ 11.30: PloMe. - 16-10: Lahka irodba orkestra - 20: Odlomki Is Vordlje-vih oper - 22.15: Koncert tebke piaeba -BER LIN 19.35: Pl«mi »ečer. - 22.16: betoma kriza te Društvo narodov. - 22^0t Go srečka » 95.210, 4.000 > srečke > 76.250, 79.744, 82.209, 2.000 » » » 326, 595, 3.989. 4.364, 8.735, 10.689, 17.104, 18.295, 18.638, 19.533, 21.019, 23.191, 25.780, 26.533, 30.039, 31.765, 33.438, 35.674, 35.806, 36.456, 39.786, 39.969, 39.778, 42.373, 47.035, 48.828, 51.403, 53.350, 56.335, 60.188. 60.982, 63.401, 66.708, 67.443, 72.160, 72.048, 8L940, 75.785, 78.373, 83.370, 85.950, 91.241, 92.314. Zaradi telefonskega sprejemanja ne Jamčimo za točnost številk. Manjše dobitke objavljamo naknadno. Za male dobitke Izžrebane srečke zamenjamo a nelzžreban«, tako da bodo mogli naSl lgTalcl nadaljevati IgTanje na visoke dobitka Zamenjavali bomo neobvezno in samo toliko časa, dokler bo kaj nelzžrebanlh srečk na razpolago. Zamenjavo bodo vršile tudi vse podružnice »Jutra« onim, ki so pri njih kupili srečke. Žrebalo se bo vsak dan skozi en mesec. Opozarjamo naše igTalce Že sedaj, da Je državna razredna loterija za sedanje kolo znižala število srečk za polovico in bodo izgledi za dobitke zato znatno večji. Zato pa bo stala cela srečka za vsak razred Din 200.—, polovična Din 100.—, četrtinka pa Din 50.—. Zadružna hranilnica r. z. z o« z«, Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Plenarna seja IZS3 bo v ponedeljek efe 20JO v damskom satenu kavarn« Emona SK Ilirija (sabljaška sekcija). Redni tre-uteg sabl jaške sekcije, floretekega tečaja ne prične kot dogovorjeno v ponedeljek 28. t nt, temveč šele v sredo 30. t m. točno ob 18.45. TKD Atena : SK ntrtja Po dalji«« prs-siodku se srečata danes bazenski družini Atene te ffirija Tekmo med navedenima tluboma so redka tato pa »o tembolj zanimiv« te privlačna Današnja tekma nam obeta ■ ozirom na njon prvenstveni snačaj ostro n napoto borbo. Od njenega tekla jo odvisno, katera obeh družin bo zavzela prvo m ss to v prvenstveni tabeli jesenskega tekmovanja Zavedajoč se važnosti te tekma nastopita oba kluba v najmočnejših postavah. Tekma s« vrši aa Igrišča Ilirije ob 10.30 ob vsakem vremena Vodstvo tek- Izkušen elektrotehnik specialist mu članstvu, da bo 3 redni letni občni abor v sredo, dne 14. crfctobrs ob 30. v domski sobi kavarno »Emona« i običajnim dnevnim redom. Samostojne predloge jo vložiti vsaj osem dni pred občnim zborom, sicer s« Jih ne vzame v rarpravo. Prosimo za čton večjo udcleSbo. SK Svoboda (LjubljanaZa pi#1irtel>s4co t demo t NSK Sparto, ki s« vrši danes c*) 930 na igrišča Primorja odrejam naslednje igrače: Kaivačič, Marjetič, Tavčar, Ha-bioht E Drnovšek l Sušteršič, Boncolj IL Janež tč H, Zore, Erman, Dnioviek II, Sed-mak, Stojkorič Cotič te Malovrh. Vsi to navedeni igralci morajo biti točno ob 9. zjutraj v klubski garderobi na igrišču Primorja NSK Športu. PorMJeJo m na-dodnjl, da s« udeleže današnjega treninga s SK Svobodo D ob 9. u« tgrttču ASK Primorja: vaurič, Otič, Humor, Kahne, Novak HI, Mftaldt, Vlaj, Novak I, Podobnik. Rrpo-točnSk, Vrhovoc, Stmad, Novak fl, Gra-srijan, KJančar. Novo IgriSče SK Javomtka. AgfM SK Javornlk na Rakeku bo krnel danes svojo posebno slavnost. S tekmo proti SK Koro-taou I« Ljubljane otvori danos ob 16. uri •rvoje novo Igrišče Javomtku gre vsekakor vs« priznanje ra njegov trud te nje $ovo požrtvovalnost Novo igrišče pomeni na vsak način veliko pridobitev za nai podeželski šport; »to jo potrebno, da naši športniki vneto podpirajo ta agibil klub s tem. da t« v velikem itevtlu udeležijo današnje slavnosti. Kolesarsko druttvo Kamnik v Kamnika priredi danes kolesarsko dirko ta prvenstvo Kamnika Proga: Kamnik - Duplica -Mengeš - Trzta - Črnuče - Zgornje, Sred-nie te Spodnje Gameljno - Tacon - 9t. Vid Medvode - Kranj - črez KokrSki most -Šenčur - Bmki - Mosto - Kamnik. Start te za žične železnice in električne trale dobi stalno službo. Ponudbe s potrebnimi dokumenti in navedbo plačilnih zahtev poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Specialist«. _l1811 Za zelo razčlenjen rudnik premoga Je potreben mlajši po- I rudarski Inženjer Mesto stalno. — Ponudbe z dokumenti ta navedbo plačilnih zahtev nasloviti na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalnost«, 11814 Lahka riasba te Bratislava _ BRWO 19: H umori stični pogovori — t9®0 Ko«werl intimne glasba — 20.30: Oramofoosfca re-vija — 21: Prem* koncerta te Prag«. — 22.15: Lahka glasba te Bratislava - VAR^ SAVA 18: Koncert orkestra te eofiston — 19.25: Plošče, — 20.15: Orkestrale« ta pevski koncert — 22.35: Lshka ia pt«na ha. — DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta. — 13.10: Plošča, — 15.50: Ruska shnionična trlasba na ološfcah. — 19.35: Zboroveki sa-gtopt — 20.05: Zabavno fthra — Op- koptraien koncert — 22: Godb« za p!e» fn petje - BERLIN T9 20: Koncert Wagner-feve glasbe — 21: Dramski večer — KONIGSBERG 16.40: Koncert opornega orks-stra — 19.20: Koncert s« orgle — 20.10: Literaren program. — 20.35: (rlanbe- ai ln literarni program. — MCHLACKER 17.05: Koncert simfoničnega ork»wtra. — 19.45: Godba na harmoniko. — 20.30: Ve-čer humorja — 21: Mo«bb program. 22.30: Godba n piea GLEDALIŠČE LJUBIJAMSKA DRAMA. Začetek ob 20. Nedelja, 27.i Pritličje te prvo nattetropje* Izven. Ponedeljek, 28.: Zaprta Torek, 29.: Dogodek v mreta Oogt i. Sreda, 30.: Kralj na Betajoovt B. rep risa Nesti ejeve burke »Pritličje te prvo oadstn>pje< bo ob 20. Burka jo relezabavna, kar je njen prvi te glavni namen V dejanje »o vpleteni novodobni najbolj mani šlagerji. Predstava se vrši ven, cene običajne Zasedba ista, kakor pri premijeri. Režija prof. Šestova. Javljamo tnžno vest, da Je danes ob pol 2L popoldne po dolgotrajnem vdano prenašanem trpljenju, previden s tolažili svete vere, preminil nad nepozabni oče, brat, svak, stric, tast, stari oč«, gospod inž. Avgust Giizelf višji gozdni komisar v p. Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek, dne 28. septembra 1931 ob 4. popoldne is hiše žalosti na mestno pokopališče ob Ločenskl cesti Nove mesto, dne 26. septembra 1933. 11824 Ini. Stojan Cuzel) in Slava Turk roj. Guzelj ter ostali sorodniki. KRALJESTVO MO ga trm sajJJe kcie, medtem bo beton delom najbolj prišlo ja rob b hermelina, cigar učinek še poveča okra« iz repkov. Barvastim rokavicam se kn.no ne poda, ker ze po svojem tonu zadosti učinkujejo. Novi prstani se tesno prilegajo k prstu ta »o torej upognjeni. Vsekakor jih sme no smatrati za najnovejšo senzacijo na polju elegantnega nakita. Novi dragoceni prstani eo enobarvni ki cato izredno elegantni. Poznamo p« todi modele obrtno umetniškega značaja, kJ » u pisanega ©maju in jih noed elegantna £ena zlasti k popoldanski opremi. Pričeske v novi sezoni Med tem ko »e elegantna žena neprestano bav) n modnimi vprašanji in raz »kuje vse moda» možnosti in izpremembe, često po kriveča tanemarja vprašanj« moderne pričeske, dasi »p tudi ta vsak dan pojavijo zanimive novosti. Vb« lene »e zavedajo, kako važna Je za njihovo pojavo moderna, pravilna to Indivv dimLnji pričeska, ki seveda tri odvisna le od dnevne mode ln trenutnega modnega stremljenj* Pričeska se mora namreč predvsem strinjati t tif>om žene, kajti če Je v nasprotja ■ svofo nositeljico deluje oelepo in prisiljeno. psi naj bo še tako moderna. Izbira danes ni tako težka, saj imamo po »vetu prave mneln ike-f rizer je (slavnemu »Antoineu«, ustvaritelju dečje glavice, Je rodno mesto eeio postavilo spomenik v priznanje njegovih lasiiig), ki elegantni Ceni vsaj potom slik. če že ne osebno, vedno pravo svetujejo. Seveda pa postaja razlika med pričesko pla volaske in ono temnolase žene, ki ne biti nikdar preobilna. Na bolj nas zanima vprašanje^ 6e w teto« moderni kratki ali dolgi lasje. Zdi se, da je dolgim kolrt»ta, ki padajo do ramen, zaenkrat odklenkaio. Pač »o lasje na tilnika nekoliko daljši, že radi novih klobuko*, ki zahtevajo zadaj kodre. Vsaj podnevi pa so ktbj« • pou«očjo dolge zaponke navzgor zaviti m puščajo vrat prost Ker je v teku zadnjih M postala moda pričesk prava znanost, Imamo na tem polja nvno^o varijant Priljubljeno novost te ee-Drroe predstavlja takozvana »peresna« tn-mra, pri kateri so na obeh straneh lasje kratko ostriženi in počesani v obraz, tako da delajo vtis prilepljenih peres. Ta pričeska nenavadna in mladostma ter posebno pn-gto,a k novim klobukom (zadnja skica zgo- raj) Jako mladostna Je tu t a s c e t htisam, f oh len, tnasimeS «• i. d. ter razna krzna za obvTatnlke nncil po solidnih cenah L. ROT Mestni trg št 9 LJUBLJANA Ivan Albreht: Deteljica M ga človeka, ki ne bi razumel, da je to smola. Od konca do kraja je znal Študent Janko vse, dobesedno vse. La-tinec je bil, kakor jih je malo. Nomi-natlv ram infinitivo, consecutio tempo-rum, nepravilni glagoli, deponentia in Bemideponentia karkoli je kdo želel, je lahko izvedel Iz njegovih ust. Pa ti hoče smola, res, samo Smola! Profesor pokliče (Janko Povrh mu nikakor ne more reči gospod profesor, tako je v dno duše užaljen!) in začne vrtati sem ln sukati tja in se končno zasidra: Co-niugatio periphrastica! Janko Povrh se strese kakor trepetlika Ut consecuti-vum, cum temporale, genetivus quali-tatis, vse mu roji po glavi Izjeme tretje deklinacije: fons, mons, pons, dens, natančno ve. da so to izjeme: masculi-na na —s, sploh vse, karkoli bi radovedni profesor hotel vedeti, z vsem bi mu lahko postregel, samo ta salamenska coniugatio periphrastica! Menda ni vrag, da. je ne bi dobri čina na katedru rasna h al in zajezdil kakega drugega koniička! Vse zastonj. Coniugatio sem, periphrastica tja, aetiva gor, passiva dol, dokler Janko Povrh ves izmučen ne sede. Za njim pride Tinče Pilač. Oj, tt i barvo rokavice, ker bi kontrast tukaj ne bil eleganten. Zato bodo s krznom opremljeni večinoma le črni in beli modeli Za dolgo, črno rokavico zadostuje ozka pro- on se je bil nagulil periphrastika, da bi lahko kar iz rokava streseL Pa ti spet hoče smola in profesor zajezdi consecutio temporum. Strela jasna in consecutio! Sequi — slediti! Sledim, slediš, sledi — »Iz vašega znanja — neznanja sledi — consecutio je to, — popravni izpit.« Profesorjev glas reže kakor smrtna ob«r»ffba. Janko Povrh se otožno nasmehne, a Unče Pilač zleze vase in golili ooize. Razred je poln sočutja in ženski in moški spol obsoja starokopitnega profesorja, ki v praksi ne prizna tega, kar je sam učil: Variatio deleetat! Vitka Majda postreže v odmoru mučence-ma s čokolado, Silva kupi vsakemu po en kos šote, Nada ponudi Janku »Var-dar« in Tinčetu »Drino«, a Verica, tista čokata, dobrodušna Verica, ki se vedno smehlja, položi Janku štiriperes-no deteljico v latinsko vadnico. Sama jo je utrgala na majniškem Izletu, tam blizu, kjer »Črtomir up sreče z Bogomilo onstran groba v prsih hrani«. Janku mahoma odleže in poraz na latinskem bojnem polju se spremeni v zmago. Ves moški spol je namreč opazil, da se je Verica neverjetno zresnila. In najbolj zakrknjeni renetent se dvigne iz zadnje klopi in orjaško klamira: »Vsi pojte rakom žvižgat, Vprašanja in odgovor? P EL L. 20. 9rbefioa ta moaoljl na koR, kjer se v večji količini izloča znoj ta loj, je reakcija kože na dolgotrajno draženje. Veeno, da se naravni Izločki kože kaj radi razkrajajo ta da dražijo take razkroj m« normalno koža Profiiaktično « nasvetova-ti kopeh in skrbna higijena kože. Ako p« Je ko?« že razdražena, ne prenaša več kopeli aLi ceio mila. Te procedure utegnejo tako vneti koži bolj škodovati kot konetiti Vnetje blažimo • Stupami, obkladki ta ma&uni, prav različne sestave, ki zavisi od »lučaja. Sno samo zdravilo n» pomaga v vseh slučajih. 0 priliki se oglasite pri svojem zdravnika. _ G. š. P. t L j. Ako opisujeta sami make kakršni eo bili že pred operacijo, Je precej verjetno, da bo se čiri T želodcu ponovili Ne bo križalo drugega, kakor da mineta snova • strogo dijeto, to Je * mlekom, ki snu prav počasi ta previdno dodajate postopoma dodatke. V početku bodo dovoljene le mlečne Jedi, skoraj brez kzjeme. Poleg tega mora kemijska preiskava blata povedati, ali odhaja še vedno kri po blata. Po našem mnenju Je takšno točenje vsaj v začetku možno le pod sdravniško kontrolo v zavodu. Ako se Je proces pomiril, Vas Itak odpustijo v domačo nego s primernimi navodili. - G. M. M. t LJ. Receptov načelno ne pošiljamo. Rudečlco nosu zaradi mraza pa no odpravite s samim receptom, ker ne reagira koža nosa na mazilo ali notranje sredstvo T zaleljenemi amifllu. V mrazu odgovarja noa kot eksponiraa del obraza podobno kakor uhlja t razširjenjem krvnih £il Ako »e to pri Vas morda pogosteje pojavlja ta ▼ jačji meri, Je treba dognati naj-preje temu vzroke (malokrvnost, motnje v prebavi L dr.). Tako pride do tndirektnega zdravljenja te lepotne napake. — Ga, A. O-t LJ. Ad L Ker se javlja t Vaši starosti nerodnost menstruacije, Je naša dolžnost opozoriti Vas, da ee za tem eventuaikno »kriva resnejša stvar. Zaradi t »ga Vam moramo nasvetovati osebni pregled, najboljše pri specijalistu. Tem boljše, ako tzkaže pregled, da ni na stvari nič posebnega. Ad 2. Ce je bilo ono zrno ree trdo, bo šlo najverjetnejše za malenkosten kamenček. Odkod je prišel, tega ni mogoče povedati, mogoče iz ledvic, ker ni treba, da je nastal v mehurju. Ko se daste pregledati zaradi krvavitve, opozorite zdravnika še na to motnjo, najbrže pa bo potrebna točna preiskava urina, ki bo dognala, kakšne snovi tvorijo te kamenčke — G. S. M, v LJ To Je pač * ustroju človeškega telesa, da nista oba organizma anaka. Zadeva pa je bre* pomena in ne bo imela slabih posledic. Življenje naj bo v vsakem ozira zmerno. — Gina. D. G. r Lj Krvna transfuzija Je v takem skičajn, ko )• bolnik močno oslabel, brez drugega Izvedljiva. Saj Je to v obče glavni pomen krvnega prenosa, da reši oslabele i vbrizganjem tuje krvi. Pripomniti pe moramo, da se pri vseh boleznih transluzija ne dela. Ker niste bolezni omenili, se morate torej tozadevno posvetovati s zdravnikom, ki je doslej zdravil bolnica Točnejše podatke Vam dajejo na kirui skem oddelku splošne bolnice in v ženski bctald _ Ga. P. K. LJL Ad 1. Katar je kroničen, ker traja bolezen že delj časa. Ozdravljiv Je katar, ampak bost-s morali pač potrpeti. Ce ne ponehajo bolečine, posvetujte se ponovno s prejšnjim zdravnikom. Ad 2L Ako nimate poželenja do voda, pa Je ni treba piti. Telo si samo regulira potrebo po vodi. So pa slučaji, ko Je zauži-vanje vode naravnost prepovedana Ad 8. Tu od pomore le redšlna kura. Razume se, da mora preje biti želodčeva sluznica t re- du. 8 ponehavanjem katarja, se bo predvid- no izboljšalo tudi stanje telesa ta se bosta topet zredi IL Ad i. Je t vzročni zvezi • prejšnjim. Živčevje Je menda malo razdražena — G. P. M. Ta izpuščaj ▼ obrazu in na rami Je le t posredni zvezi i britjem, če sploh obstoja kaka »veza. Vi ste si morali kožo nekje okužiti ta sedaj m počasi širi ta hrastovtea. Za točno ugotovitev boiezai ta za recept pa se obrnite do rrojega bližnjega zdravnika. Najbrže bo vse izginilo s mažo, toda v prvi vrsti se mora postaviti točna diagnoza. — G. K. R. r LJ. Ako Je bil le enkrat ugotovljen sladkor v urina ta od tedaj nikdar več ta se čutite popolnoma zdravega, se veselite svojega zdravja. PB1ST0PAJB k Jogostorenskenio druStm n proučzrrsnje ln zatiranje raka, pododbor Ljubljana (ženska bolnica). Uporabi j a jmo umetna gnojila v jeseni! Dandanes Jc po vsej Evropi huda gospo-danski kriza, ki pritiska posebno t zadnjem letu k blom naše gospodarstvo na vseh koncih ta ksajih. Tudi potrošnja umetnih gnojil Je obče nazadovala, kax je le ▼ škodo našega kmetijskega gospodarstva. Kljub splošni krizi ta veliki težavi za pridobitev denarnih sredstev, posebno na kmetih, priporočamo najtopleje našim gospodarjem, d« se ta stran pospeševanja kmetijskih pridelkov ne sme zanemarjati. Najvažnejši pogoj n ospeh Je ta ostane dobro teme, ki mora pasti v dobro obdelano ta pognojeno zemtjo. Teh važnih m neobhodno potrebnih pogojev za izboljša nje našega gospodarstva ne sme nihče pre-ttreti ta omalovaževati, kdor razume težo današnjih dni Tu ne gre za enostransko pospeševanje ta prekomerno hvalisanje za ■večjo uporabo umetnih gnojil, temveč Je zadeva mnogo globljega značaja. Na eni strani gospodarska kriza, na drugi strani še slabši pridelki kdo naj nosi odgovornost sa tako gospodarjenje! Znano pa Je tudi da se T naših slabih semljah ne dado dose« s navadnhni pripomočki večji ta boljši pridelki. Velika ovira je predvsem pomanjkanje potrebnega domačega gnoja ta na drugi shrani prem-tenzlvno izkoriščanje zemlje. Naše njive se « strniščnimi ta vmesnimi sadeži poleg Slavnih sadežev v enem letu izkoristilo ka-koir malokje ▼ drut?rt» pokrajinah. Izjemo tvorijo mogoče samo vrtnarji s svojim načinom obdelovanja zemlje. Ze samo to dejstvo nam nudi drugi važen pogoj, da se mora zemlja v naših razmerah prekomerno gnojiti, če hočemo doseči večje in boliše donose. Pregovor pravi: »Pomagaj si sam in Rog ti bo pomaga!!« Splošno je znano, da prtmsnfknjejo sera-Iji štiri glavne redilme snovi, ta te so: dušik kalij, fosforna kislina ta apno. Dušika, kalija tn fosforne kisline je z izjemo v dobrih humoznih zemPah na naših povprečnih njivah m travnikih odločno premalo -Da Je to resnica, »e je že marsikateri go-soodar sam prenričal, ki je uporabljal razna umetna gnojila že dolgo let sem v svo- tjem gospodarstva, ^cnrftni ta natmčtd gn©» ijihri poskusi, ki se vrše pri nas ieto za letom, naiin trudijo zadosten dokaz o tej resnici. Nitše inuumo, korenstvo » gomoi}-stvo, deteljišča m travniki potrebujejo za svoj razvoj silno mnogo rcdilnih snovi Co gnojimo sedaj ▼ Jeseni n. pr. azirnmi s apoenim dušikom (na 1 ha ali 10 mernikov posetve vsaj 150 kg), dalje s kalijevo soljo (vsaj 150 kg) ta s Thomasovo žlindro (350 kg na isto površino) ali pa s 450 — 500 kg mešanega gnojila nitrofoskala, bomo bres-dvonmo imeli večji in lepši pridelek kakor oni, ki jih ne uporabljajo. Poizkusi so pokazali da se tudi še pri današnjih cenah pridelkov to teplača. Tudi vprašanje cen trmotrrfh gnojfl sto danes ne povzroča več velikih težav. Cena spncneimi dušika se Je za eno tretjina znižala. Močno jc padla cena tudi Thorrra-sovi žlindri, kalijevi soli ta nitrofoskalu. Dognalo se Je tudi da Je i umetnimi gnojili pognojena ozimnima vztrajnejš* proti pozabi in je ne napadejo tako hitro snežna plesen ta druge bolezni kakor offio, ki ni bila pognojena. Travnikom, vinogradom ta sadooo«rf-kom bi se moralo prav tako sedaj jesen! gnojiti s temi gnojili Jesensko gnojenje so mnogo bolje obnese kakor pomladno. Posebno če upoštevamo dejstvo, da silno dosti pripomore k razkrajunjiu teh gnojil obilica zimske vlage. Znano je, da zimska vlaga, zrak ta tudi mraz močno vplivajo na razkrajanje rudninskih snovi v zem Iji Oo smo uporabljali umetna gnojila, vpliva todi na te. V tem obstoji važen pogoj v tia-šem naprednem kmetijstvu, da se zemlja v jeseni ne samo preorje ali pobrana, temveč tudi temeljito pognofi ne samo s hlevskim gnojem, ki ga imamo žal premalo, nego tudi z umetnimi gnojili Fr. K. ZA INTIMNO TOALETO DAMA SAMO. lažnjivi zvezdogledl!« Prešeren ne protestira tn gospodična Muza nad njim se samo nasmehne v priznanje. Bržčas soglaša z repetentovo sodbo, da Ima Janko večjo srečo od par meti. Bogve. ^ Vso pot domov ln res lepi počitniški čas je tolažila in razveseljevala Janka štiri peresna deteljica. Ob takem sladkem žaru Je spala Latinska slovnica, so Izpuhtele znanosti in coniugatio periphrastica sploh nI prišla do veljave. Niti oglasiti se ni utegnila Janko je presedel dolge dneve ob štiri-peresnl deteljici in parček vedrih oči se mu je ves čas smehljal iz nje. Pisal je pisma, ki jih ni nikoli oddal, sanjal besede, ki jih ni izgovoril, ln trepetal ln drhteL Tako je drhte prlsanjal v tisti čas, ko je bilo treba stopiti pred resnega profesorja. »Kako bo?« Je vztffhnfl v gimnazijski veži Tinče Pilač. »Coniugatio periphrastica mi gre kakor po olju.« Janko Povrh se je nasmehnil: »Bodi no! Stiriperesna deteljica pomeni od vekomaj srečo!« Potegnil je zanisnico iz žepa in pokazal tovarišu lekoviti čar: »Niti malo me ne skrbi, dokler imam tole s seboj.« Bogve, ali se mu Je samo zdelo, aH so se res nasmehnile tisti hip od nekod tiste jasne oči. Razmišljati ni utegniL Profesorjev resni korak je odmeval kakor pogrebni ca po hodniku. Komisija: profesor latinščine, profesor francoščine in razrednik. Pritajen drget splašenih študentov, svečana resnost profesorjev, še čisto počitniško razpoloženih in izredno dobrohotnih. »Dragi dijaki,« vabi razrednikov glas. Mehek je in obziren. Janko Povrh čuti: »To je uspeh srečonosne štiriperesne deteljice.« t Hvaležen Je Verid tn njenim vedrim očem S prijaznim umevanjem gleda profesorja latinščine in mu je žal, da je bil kdaj jezen nanj. »Lahko začnemo,« meni gospod razrednik in so vsi ene misli, profesorji in študentje. Cim prej, tem bolje. »Pa začnimo, Janko Povrh!« Študent vstane ln se smehlja. 8tiri-peresna deteljica v zapisnid Je porok neomajne sreče. Profesor brska, gospod profesor lista po svojih zapiskih ln nazadnje obstane: »Tak. Janko Povrh: coniugatio periphrastica.« študent se strese. Profesor pove stavek, Id bi ga bilo treba polatiniti, ln študent zajame sapo ln se zaleti Ob glagolu obstane. Suši j anje, nemir. Razrednik se nestrpno prestopa, profesor francoščine pokašljuje ln profesor latinščine naguba čelo. Tinče Pilač dviga roko ln mezdi od nestrpnosti. Janko Povrh tiplje po zapisnid. Stiri-peresna deteljica — sreča — fortuna —» usoda: »Morituri.« »Obžalujem,« sH5I glas b komisije. »Treba bo razred ponoviti.« Janku pade zapisnica iz rok. Stlrip®-resna deteljica zdrkne iz njega in Janko jo nevede pohodi. Mrko mu brni v misli: »Morituri te salutant.« Komisija odide. Janko secH tn drhti Noga se sama pregane. Izpod nje žalostno gleda zmečkana štiriperesna deteljica. m Ali ste že naročnik • slovenske ilustrovane te« denske revije ..Življenje In svet"? _____ -tik Docent idr. Ivan Matko: Ureditev borbe proti jetilri po občeupravnem oblastvu X. Splošno znano je, da zahteva pobijanje jetike med ostalimi kužnimi in socijalnimi boleznimi povsem svojevrstne ukrepe. Zaradi tega spoznanja se podčrtava v borbi proti tej bolezni potreba privatne podjetnosti in se daje tei bolezni v upravnem pogledu samostojno obeležje. Ker. je ureditev tega perečega vprašanja tudi za nas izredne važnosti, sem zbral iz raznih držav zadevne podatke. Na Poljskem n. pr. je zdravstvo v upravnem pogledu podrejeno ministrstvu za notranje posle, kateremu je prideljen poseben zdravstveni urad z ravnateljem (sedaj dr. Piestrzynskijem) na čelu. Urad obsega več oddelkov, med katerimi je tudi poseben oddelek za pobijanje jetike, ki pa deluje skupno z Nacijonalnim komitejem. Na Madžarskem spada tuberkuloza pod ministrstvo za javna dela in za ljudsko bla- za ljudsko blaginjo. Državna uprava sama se ne bavi s špecijalnim bojem, marveč ga prepušča docela Nacijonalnemu komiteju, kateremu izroča tudi vso v ta namen določeno svoto. Na Finskem je jetika podrejena zdravstvenemu uradu v ministrstvu za notranje posle. Zdravstveni urad, kateremu načeluje generalni direktor, obstoji iz oddelka za zdravstvene naprave, oddelka za sodno medicino in epidemijo, oddelka za lekarništvo, psihiatričnega oddelka ter oddelka za skrbstveno in oskrbovalno osobje. Jetika spada deloma v oddelek za zdravstvene naprave, deloma v zadnji oddelek za osobje. Po izjavi dr. Severina, direktorja Nacijonalnega komiteja, pa se snuje poseben oddelek za jetiko, alkoholizem, spolne bolezni, obrtne bolezni im za zaščito dece in matere. V Latvi spada jetika pod ministrstvo za javno blaginjo, ki ima štiri oddelke, in sicer za socijalno skrbstvo, za delavsko zaščito, za pokojnine in za zdravstvo. Poslednji oddelek upravlja tudi jetiko, za katero leta 1930. še ni bilo posebnega referenta, ki ga pa novi tuberkulozni zakon že predvideva. Na Pruskem slednjič je tuberkuloza podrejena ministrstvu za javno blaginjo, kjer deluje referent profesor W. Konig. S tem sem navedel glavne podatke o ureditvi pobijanja jetike v raznih državah, naštel sem pa le one države, v katerih sem imel priliko pobliže spoznati in proučiti zadevne naprave. Povsod so mi poudarjali, da je zaradi smotrnega in uspešnega pobijanja jetike nujno potrebno oživotvorjenje posebnega oddelka in posebnega referata vsaj v ministrstvu, kateremu je tuberkuloza podrejena. V naših razmerah pa spadajo taki oddelki tudi k vsaki banski upravi. Naloga tega oddelka ni lahka in tudi ne ozka. Kajti v njegov delokrog ne spada le zbiranje suhoparnega materijala glede razširjenosti in valovanja jetike, sestavljanje proračunov o dohodkih in izdatkih za pobijanje jetike, urejanje in nadzorstvo tuberkuloznih naprav, urejanje zavzema prostih postelj v njih, iskanje virov za kritje izdatkov, potrebnih za pobijanje jetike in slednjič organizacija te borbe v širokem in deloma tudi v podrobnem, marveč tu gre predvsem za to, da se najdejo pota in sredstva za harmonično spojitev tuberkuloznih naprav med seboj in z ostalimi zdravstvenimi napra-vami. Zaradi tega vidimo na teh važnih mestih resne in delavne može, mnogokrat visokošolske profesorje, ki ne poznajo tuberkuloznega problema le z znanstvene strani, marveč tudi .praktične načine socijalnega pobijanja ljudskih bolezni in nadlog. Na ta način je dano tudi jamstvo, da ostane pobijanje jetike v znanstvenih in smotrnih rokah in izostane nepotrebno in škodljivo po-izkušamje na račun ne le bolnikov in celote, marveč tudi državnih proračunov F r. Ž.: Neumnosti iz Kurje Poljane Pruska Šlezi ja - dežela strahov Dr. Ivan Matko frinjo, ki sestoji iz 11 oddelkov in zaposluje med drugimi dva državna tajnika. Eden izmed njih se bavi s socijalnimi zadevami, drugi pa z zdravstvom. Za tuberkulozo samo je v ministrstvu določen jx>3eben referent (dr. Bathory). Predsednik Centralnega pro-tituberkuloznega komiteja je vladni komisar, ki je obenem tudi zastopnik osrednje vlade. V Nemški Avstriji spada pobijanje jetike pod ministrstvo za socijalno skrbstvo in je za to določen referent (sekcijski šef dr. Sche-rer), v čigar Člelokrog pa spadajo tudi razne j>anose iz ostalega zdravstva. V Italiji je tuberkuloza podrejena ministrstvu za notranje posle (Ministero deli' Interno, Sani ta pubblica), kier je za njo določen poseben oddelek. Predstojnik tega oddelka je profesor Ilvento. Pobijanje jetike v ožjem pomenu besede pa spada v delokrog Cassa Nazionale Assicurazione sociale. Ta mora po zakonu tekom 5 let pripraviti za jetičnike 20.000 postelj v zdraviliščih in v drugih zdrastvenih ustanovah. Za izvedbo ogromnega tuberkuloznega programa v Italiji mora plačati vsak delavec na dan 10 centezimov, in sicer 5 centezimov sam, ostalih 5 pa delodajalec zanj. Na ta način dobi Cassa Nazionale približno 309 milijonov lir na leto. S tem denarjem oskrbuje Časa Nazionale tuberkulozne delavce in manj imo-vite jetičnike, katerih mesečni dohodki ne presegajo 800 lir. Za primer jetičnega obolenja so pa zavarovani tudi rodbinski člani delavcev (glej mojo knjigo >Protituberku-lozni dispenzar«, stran 112). Na Češkoslovaškem spada tuberkuloza pod tretji oddelek niinistr. verejneho zdravot-nictvi a telesne vychovy, ki ima v celoti pet oddelkov. Tretji oddelek pa ne obdeluje le tuberkuloze, marveč tudi vse socijalne bolezni. Referent je dr. Bazika. Masarykova liga dobiva od vlade en milijon Kč podpore,, sama pa nabere slično visoko svoto. Državna uprava vzdržuje v lastni režiji le oskrbovalne naprave za jetičnike in preven-torije, za vse ostalo pa skrbi Masarykova liga. V Nemčiji spada pobijanje jetike pod državno ministrstvo za delo, kjer obstoji za jetiko poseben oddelek z ministrskim svetnikom Bauerjem na čelu. Pobijanje jetike v Nemčiji je poluradno. Profesor Hammel, predsednik Centralnega komiteja, je obenem predsednik državnega zdravstvenega urada. Na Švedskem je jetika podrejena ministrstvu za zdravstvo. Referent za njo je dr. Gustav Neander, ki ie hlcratu tudi predsednik Nacijonalnega komiteja. Na Norveškem deluje v socijalnem ministrstvu poseben zdravstveni direktorij z zdravstvenim direktorjem dr. Wefringom na čelu. Za tuberkulozo samo je določen poseben odsek, kateremu načeluje dr. Heit-mann, znani prvoboritelj proti jetiki na Norveškem. On je hkratu referent za tuberkulozo in inšpektor vseh v to panogo spada-jočih zdravstvenih naprav. Vsa Norveška je razdeljena na 20 okrajev. V vsakem okraju deluje okrajni zdravnik, ki je istočasno predsednik okrajne protituberkulozne lige. Njega pa podpirajo okrožni zdravniki. V Bolgariji spadata ne le jetika, marveč vobče vse zdravstvo pod ministrstvo za notranje posle. Tu je jx>seben oddelek za so-cijalne bolezni, in v njem deluje inšpektor dr. Lazijev le za tuberkulozo. Razen tega pa je za pobijanje sifilide in malarije določen poseben načelnik. Na Francoskem je jetika podrejena ministrstvu de la Sarnte publique, kjer je oddelek za Hvgiene assistance in oddelek za Ha-bitation š, bon marche. Jetika spada v prvi oddelek, kjer pa ni posebnega referenta za njo. Kajti Nacijonalnemu komiteju so itak prideljeni inšpektorji ministrstva in nekateri državni poslanci imajo celo pravico javnega nadzorstva v zdravstvenih napravah komiteja (slej mojo omenjeno knjigo stran 40)!. Na Holandskem so v ministrstvu za delo 4 oddelki, in sicer za trgovino, za industrijo in tovarne, za ljudsko zdravje in za zavarovanje delavcev. Jetika spada v tretji oddelek, ki sestoji iz 6 odsekov. Za tuberkulozo samo je določenih en glavni in pet pod inšpektorjev. V njih delokrog spadajo domovi za deco.; kakor tudi pobijanje jetike in spolnih bolezni. . . , . V Estonski spada jetika pod ministrstvo Vroclav (Breslau) v septembru. Od našega Jadrana sem krenil in se namenil na obale poljskega Baltiškega morja. Po tej poti so pred tisoč dn tisoč leti južni trgovci baje ipo jantan hodili nad Baltik. Kako so oni hodili, kje so vse imeli svoje postaje, to naj vam zgodovinar pravi. Jaz sem se iščoč ne jantarja, nego slovanskega spoznanja ustavil v pruski šleziji, v njenem glavnem mestu, v Vratiislava (Breslau). Tako so Nemoi preobrazili prvotno slovansko ime mesta, Nemška oblika odgovarja čisto slovanski Vratislavi. Čehi bodo pač tudi še dandanes mesto včasih tako imenovali, ali ker bi to bilo preblizu Bratislavi, ne kaže, rabiti te oblike, nego bo bolje, pisati poljsko obliko, ki se je iz zgodovine živa ohranila do današnjega dne: Vvoclov (j z g. Vvrotislav). S tem se ujema tudi slovanski enografski in jezikovni značaj dežele, Gornje in Dolnje šleziije, kii je poljski. Je poljski dandanes, kjer se je še ohranil in .bil je poljski tam, kjer je pozneje zavladalo nemštvo. Vsa Dolnja šlezi j a, t. j., pokrajina okola Vroclava, je ravnina. Tam na jugu jo omejujejo gore, a samotno se iz nje dviiga — kakor kakšna šmarna gora — Zoptenberg, nekoč imenovan »Slenz« (poljska forma iz »Šiling«), odkoder je šlezija dobila pač svoje ime. Odra s svojimi pritoki jo namaka. Narava ji je omogočila, a človeška roka dala bogato materijelno kulturo. Zemlja je rodovitna, šume velike... To so videli razni nemški danes detronizirani knezi ter se naselili tukaj, da uživajo svojo nezasluženo mirovino. Tudi bivši nemški Kronprinz se je naselil v Dolnjii šleziji, vzhodno od Vroclava, v Oslu (Olesnici) na graščini živi. Kakor da je to »Etappenraum«, kjer se zbira nemška Marškompanija proti Gornji šleziji, ki državnopolifcično spada deloma k Poljski! Tako se mi je zazdelo, ko so mi na železnici pripovedovali o vsem tem. V mirnem času po šumah loviti, to je baje prijetno; ko pa udari druga ura,... Vroclav je lepo mesto, šteje 600.000 prebivalcev. Na obeh straneh Odre leži, ali tako rekoč tudi v Odri. Odra se tukaj cepi v več panog, kii tvorijo otoke, in ker se obenem reka Olava izliva v njo. je sredina mesta nekako beneška. Na »Sandinsel« in »Dominsel« in tam zraven je iskati začetke najstarejše dele mesta. Univerzitetna bdbli-joteka in univerza in nadškofijska rezidenca (vroclavski nadškof je v avstrijskih časih bil nadškof tudi za avstrijsko šlezijo) se nahajajo danes tam. Mesto ima slovansko ime; po Vratislavn oziroma Vrotislavu je imenovana. Prve samostane in cerkve so ustanavljali Peter Vlast in njegova žena in njun sin Svento-slav (poljska oblika za: Svetoslav) in Petrov brat Boleslav in vojvoda Vladislav. Dandanes je v mestu Slovanstvo izbrisano. Dasi poljska državna meja ni posebno daleč, dasi ima pruska Gornja šleaija (od Bogumina do Opolja = Oppeln) znatne poljske manjšine, ni na vroclovskem kolodvoru in v prodajalnah za časopise niti enega poljskega časopisa na prodaj. Le v eni cerkvici se še poljsko pridiga — edani znak, da so nekje v mestu vendarle še Poljaki. Univerza seveda ima slavistiko, ali profesorji eo Nemoi. Tudi univerzitetska biblijoteka ima slovanski oddelek in jaz sem mlademu uradniku tega oddelka, ki slavistiko sluša, moral eno Prešernovo pesem čitati — najbrž je zaželel tega, ker bi rad vedel, kako naš jezik prav za prav doni; Bog ve, kako ga či.ta njegov nemsK.1 profesor. »Osteuropa-Institut« se bavi s slovanskimi stvarmi v praktične, politične in gospodarske svrhe. Pred stoletji je en trg služil izključno poljski trgovini, dandanes se imenuje Blii-cherplatz. še pred enim vekom je knjigarna j- tiskarna »Wilhelm Bogumil Korn« izdajala poljske pesnike in drage poljske knjige; danes kaže firma že v črkah svoje firme trdi švabah. Spomeniki vpijejo, da so tn Nemoi delali z ognjem in mečem. Ti spomeniki so posebno krajevna imena. Predmestje vroclav-sko na severno stran se imenuje: Breslau-Topelvritz, drugo: Oswitz. Razume se, da imajo železniške postaje južno od Vroclava večinoma poljska imena: Ratibor, Kandr-zin, Gogolin, Przywor, Groschwitz, Leise-"witz, Dambrau (Dombrava, Dobrava), Jam-bowitz, Brieg (Brzeg, Breg) in pa Oippeln = Opolje. še severno od Vroclava je postaja Schebifcz. V mestecu StreMn (Strehlen), kjer je pred 140 leti deloval drug Marka PohMna, bosonogi o. Dirmas Zakotnik, je imelo svoj čas »poljsko cerkev« (še današnja vsaj starejša generacija jo je tako imenovala) in »poljsko ulico v mestno področje tega mesteca spadata vasi: Polnasoh Tschammen-dorf in Polnisch Jagel. Danes tam baje Poljakov ni; pač pa sta v bližini vasi Husinec >in Podiebrad (menda Gornji in Dolnji), na- selbini češko-moravsfcih bratov, evangeM-kov, ki se jim še češki pridiiga. Ko sem na kolodvoru v Strelinu gledal vozni red in videl samo pni črkah »T« in 2>W« taka-le postajna imena: Tillowitz, Ka-rnenz, Trebning (Kreis: Wimptsch), Treb-nitz, Tvardawa, W>ilkau, Wdlozkowitz, Wir-rowitz, Woischnitz itd., se mii je v duši oglasil glas, ki mi je govoril: Da sem jaz tukajšnji Nemec pa da vidiim vsa ta imena, na gosto posejana po tej zemlji, bi se spričo teh prič činov mojega naroda trkal na prsi ter v pokori rekel; Ne smem tukaj biti nemški šovinist, zakaj hodim po grobovih onih, ki so jih moji predniki ubili.« V Opolju je piastrovski grad, piastrov-ska kula, grad nekdanjih knezov iz prvotno poljske dinastije Piastrov (Poljaki po pravici imenujejo šlezijo prastaro piastrovo zemljo). Pod ostanki tega gradu so nedavno našli zasuto celo poljsko vas, torej slovansko naselbino, kii jo je uničila, zasula neka katastrofa. Značaj gradbe te vasi je .tako izrazito slovanski, da nihče ne dvomi da je to bila slovanska vas. Slovanski Pompeji, celo v dTugem smislu nego naš Solin! Tako gre slovanski značaj šlezije na dan — spomin naroda, ki je vztrajal v šlezijii do današnjega dne. Ne spomenik kakih band, ki so se mimogrede, kakor Germani za selitve narodov, kje zadrževale... ALi šlezijskim, pruskim Nemcem se ne budi glas vesti, kakor se mi je zdelo, da hi ga slišal jaz, če bi bil v njih položaju. Fu-ror teutoniicus ima glasnejšo trombo... Nerodno jim je pa vendar, da se kakor strahovi o polnoči, povsod iz zemlje in iz imen na zemlja, dvigajo pošasti ubitih Slovanov. Tam od Bogumira na železnici so mlada ljudje češki govorili: opozoril sem nato nemškega inženjerja, ki se je vozil z menoj: on na to: »Sle sprechen ein Ge-misch des Deutschen miit dem čeehischen«. Jaz pa sem mu moral reči za njega bridko istino, da so čisto lepo Češki govorili A krajevna imena? »Na, das ist ja nur was-serpolackisch«. Težko se je rešiti strahov, ki se ti vsepovsod pojavljajo o belem dnevu. Dr. Fr. Ilešič Največji zvočnik na svetu razstavljen na sedanji radio razstavi ▼ Londonu. Godba iz tega zvočnika se sliši štiri kilometre daleč Vem, da ni prav. da pišem same neumnosti. in vem. kako občutno s tem pisanjem škodujem svoiemu uzledu tako med živimi kakor oo smrti in da mi zlasti zgodovina slovenskega slovstva nikdar ne bo odpustila teh neumnosti in takeza pisanja. Toda sem značaj im se značaj rajši odreče zgodovini slovenskega slovstva in ugledu med živimi in ugledu med mrliči, nego bi se figa - mož klavrno odrekel neumnostim. To ne bi bilo pošteno. Torej, prišel je čas letovanja, vse letuje. tu ali tam. tako ali tako. Nekaterim so poglavitna reč noge, da jih oošlieio na letovanje: ali z žreblji okovane v bistre skale in kamine in kuloarie in police in prepade, polne svežega zraka ali oa brez žrebljev temeljito podkovane z revmatiz-mom in tako rečio v toplice, radioaktivne kakor tisoč petelinov in z jako učinkovitimi reklamami — ne vem. katero teh !e-tovani ie nogam bolj priletno. Drugi nri-voščijo oddih drugemu delu telesa, napri-mer želodcu ali živcem, ali ženi ali otrokom ali za 28 dinariev -- dan žeou in gospodarski krizi. Ali Da je fotografska kamera tista, ki gre letovat, ali kolo ali to-, alete ali karkoli. Meni pa svinčnik in beležnica silita na letovanje in grem ž njima jaz. da narekujem, svinčnik piše. beležnica pa ie iz i ako potrpežljivega papirja. Tako potujemo. Preiskava o železniškem atentata Napori madžarskih oblasti, da bi Izsledile krivce grozovitega atentata pri Bia Tor-bagvju, so ostali doslej brezuspešni. Izpovedi kmečkega dekleta Julije Hablijeve, ki je trdilo, da je bila pri atentatu navzoča, so se izkazale za neresnične in so jo zaprli, ker je vodila oblasti za nos. Češkoslovaške obmejne oblasti so aretirale in predalo madžarskim oblastim nekega bivšega uradnika madžarskih državnih železnic, ki je osumljen, da se je atentata udeležil. Doslej mu pa tega še niso dokazali. še največ možnosti, da so prijeli enega izmed zločincev, daje aretacija nekega inženjerja Walterja Riesena v Leobnu (Avstrija), čeprav se je takoj ugotovilo, da ni identičen z zasledovanim komunistom Leip-nikom, o katerem madžarske oblasti trdijo, da je zagotovo organiziral nečloveški atentat. Riesen svoje sodelovanje pri atentatu odločno zanika in trdi, da je bil v usodni noči na Dunaju, kjer je prenočil v nekem hotelu. Pozneje pa je baje priznal, da se je potikal v okolici Bia Torbagyja in Stolnega Belega grada. Zelo ga obremenjujejo rdeče pege, ki so jih odkrili na njegovih rokah. Te pege izvirajo po mnenju strokovnjakov od ekrazita, ki se zajeda v kožo in ostavlja v njej rumene pege. Te se dado odpraviti samo z enim kemičnim sredstvom, ki jih pa pobarva rdeče. Vsekakor so madžarske oblasti poslale v Leoben nekoliko detektivov, da bi prisostvovali zasliševanju dozdevnega inženjerja. gledamo in poslušamo, oa beležimo in zbiramo cae neumnosti, ki si ž njimi žiliibog zapravljam ugled med živimi in med mrliči in nimam drugega opravičila, nego da je to notranji nagon in sveti plamen — Bo« se nas usmili! — Pa je zadnjič nanesto. da }e nas tri. svinčnik, beležnico in mene, pot orioeliala v Kurjo Poljana Kur'a Po lian a Je laton marr^nlta. k*lti vozi do tiakai železnica. Komur se mudi. gre rajši peš. Odlikuje se železniška proga po jako bujni rasti trave, komaj da se tračnice ločijo izmed zelenja. Pravili so. da železnica vsako leto oddaje košnjo na orogj potom javne dražbe, kar ji utegne vreči len kos denarja. In so oravili. da ustavi železnica za one dni promet kadar na pragi seno kose. suše ln spravljajo. Nam trem se ie mudilo in smo šli peš. Pa nas ie tvk pred Kurjo Poljano pripeljal naš eksoresni podplat mimo njive, kier ie bila posejana adda. Pa so bili tudi to pot kakor vedno o pravem času na licu -—*ta vrfS ogniegasci in so neutrudno in iako uspešno škropili ajdo in se jim je nova brizgalna izborno obnesla. Načelnik iim ie bil jaiko zgovoren gospod in nim ie povedal, da požara niso imeli v Kurji Poljani že tri leta nobenega. Vzdihnil je in de i al, da se nač nikomur ne izplača požar, kaiti nihče da ni zavarovan. Mežiknil ie z enim očesom in dostavil, da ljudje tudi bolj pazijo na ogeni. ko nihče ni zavarovan. Spoznal je, da sem tujec Za tujce imaio v Kurji Poljani vedno pripravljenih par šaL da jih z njimi pogoste. Pa ie dedal — hribovcem na okoli da precej nagaja suša; pomagati da si skušajo s procesijami. V Kurji Poljani pa da, hvala Bogu. izhajajo brez procesij, odkar imajo vodovod. Mežiknil ie in še se ie pobahal z vodo iz vodovoda, kako zdrava da je: kdor jo doflgo piie. dolgo da živi! Kadar ie mežiknil. je bilo znamenje, da le povedal dovtip in da se lahko zasmejim. Dasi ie bil dovtim že precej star in oguljen. sem se vendarle, upoštevajoč dobro voljo, poslužil prijaznega dovoljenja in sem se gromko zasmejal. Ta vljudnost je dobro dela eosoodu načelniku. dobrohotno me je potrebi i al oo rami, namignil ie z glavo proti gorenjskim In ie z očesom zopet dal .znamenje da se lahko smejem. S tem ie bil izčrpan njegov soored: dejal je. da so ajdo opravili in sedaj da gredo gasit repo. V Kurji Poljani goie še marsikako značilno znamenitost, ki je vredna svinčnika in beležnice. V dolini nad Kurjo Poljano, ondu. kjer so zajeli vodovod, izvira studenec — orečud-nc ima lastnost, toda io Drikrivajo svetu, ker bi iim vzela kredit. Imenovani studenec ima namreč alkohol v sebi! En odstotek alkohola! Da bi kar naravnost ta studenec prekuhavali v žganje, tega se Kurii Poljanci še niso bili lotili. Računali so. pa •Im vestni računi niso obetali gmotnega uspeha. Ne. žganja ne kuhajo iz studenca! 2ganie kuhaio ii tega. iz onega, iz najrazličnejših stvari božiih takorekoč iz vsega vraga. Zalivajo ga Da potem iz onega studenca. Kaj ga ne bi. ko ima studenec alkohol v sebi, en odstotek, pravijo, da ga ima, in se iim račun z zalivaniem dovoli dobro obnaša. Druga znamenitost, ki jo goje v Kurji Poljani, je čevljar, ki ima motorno kolo. 2 niim se vozi po bližnji in dalineišj okolici in je motornemu kolesu primerno oblečen in izgleda naravnost dostojanstveno, kolikor pač more motorni kolesar izgledati dostojanstveno. O njegovih čevljih sem oa čul dvojno sodbo: V štirinajstih dneh da so se ločili podplati od kapic in je bilo oboje treba speti s sponko, da ni noga ušla iz čevlja, kdo vem kam. Tako je dejal prvi. Drugi pa je dejal: »Meni je ored deset meseci napravil čevlje, oa jih še nisem dal v popravilo.« Se je prvi začudil: »Ni mogoče!« Pa je pojasnil drugi, ne le da ie mogoče* nego da ie celo res. Preozke mi je nanra-viL ne spravim jih na noge. pa stoje T omari!« Tretja znamenitost le eo-sood poštar, k! so pravili o njem. da ie v smetano padel. Toda v resnici ni bil padel v smetano nego so bile zgolj n.iegove hlače bele in platnene. Vir teh znamenitosti le tekel v žnoanovf krčmi in sta župan in niecova krčma zase znamenitost in posebej. Nova doba in izobražene besede niso šle brez sledu mimo gospoda župana im ko ga je sodišče nekoč vprašala zastran imovinskih razmer in glasu obdolženca Jurija Fištra. je odgovoril. da Jurij Fišter imovinskih razmer nima nobenih, niegov glas pa da ie pristojen v sosednio občino. Enako uspešno kakor občinski oečat vihti gospod župan tudi krčmarski ključ. Pohvalili so ga žandarji, nobena druga krčma. da ne skrbi tako točno za policijsko uro in sicer brez nriganiania in krega, kar z golo kakovostio pijače, kakršno toči ta dedec. Pohvala iz tako poklicanih ust. kakor so žandarska. mi ie stopnjevala mero sooštovanja naravnost do mere orevidno-sti. ko sem gospoda župana in krčmaria vprašal, kaj bi se dobilo za pod zob. planinam, ki so gledale iznad domačih gričev. in ie dejal: »Tamls imajo vsak dan trikrat dež. oa ga iz ozirov na tujski promet taje«. Delal fe, da orav vse, razen otfčfega mleka. Skromno sem si zaželel par mehko kuhanih iaiec. Deial je: »Takoi!« in se je iz kuhinje začulo kratko prerekanje in se ie gospod župan in krčmar resnično vrnil takoj: jajec da. žalibog. ni! Jaiec da nimajo in ptičjega mleka ne, drutro pa prav vse! Oziroma, da tudi jajca imaio Dri hiši. Le babe da ne utegnejo. »Veste,« je povedal, »vse delo iim je prišlo na kup: outer me-deio. perilo imaio, kruh oako. pa se iim ie v to gnečo še en otrok ookakal!« Pa smo sklenili mi triie. svinčnik, beležnica in jaz, Kurie Poljane in njenih neumnosti da imamo dovoli, in smo krenili naprei. (Hw'riral Pran 8&©o bodo slednji eašU v javnem mnenju obeh držav. To potovanj« Js aa «*>i dogo- dok prrs vrata, ki bo močno rplivai na mt-fljenje obeh narodov. Kdo bi »i bil upal ob konca vojne napovedovati tako izpre-mambo v teku tako mak) let? Clemenceau ni aiti asnjal a tem, enako ne Wikon. Stresoma« si j« Želel tega velikega dokaza pomirjen j a, pa g* ni doživel. Samo osem tet )• minulo od »rope v Poruhrju«. V teh , ki so včasih videle boljše dnove in ki morajo danea za vsako ceno prodajati »vojo zlatnino in rodbinske dragocenosti, da pridejo iz zagate. To pravim brez vsake satirične primesi. Na ta način prihaja na francoski trg nemško blago, ki se nudi globoko pod cono. Francosko proizvods-tvo m francoska vlada dobro vesta, da se ta evakuacija nemških vrednot izvršuje te poštenih nagibov m pod pritiskom potrebe, vendar pa je prirodno, da se skušata obraniti tega in to bi morali razumeti tudi v Nemčiji. V čem naj bo ta obramba? V povijanju tarifov ali v kontmgentiranju? Ta dva načina sta v nasprotju s tendencami Društva narodov te evropske unije. Očl-vidno bi bilo bolje zaupati to skrb organizmu. ki bi preiskal vsak primer posebej m bi dopu&čal iz države v državo le blago po cenah, ki so v skladu z njegovo resnično vrednostjo. Ta metoda bi gotovo prisilila ministre trgovin«, da ji prilagodijo svoje tarife in bi bile gotovo celo v korist novi carinski politiki. Slične metode bi se lahko uporabile x* razvoj industrijskih zvez, za izmenjavo nekaterih kmetijskih pridelkov, ta zboljšanje mednarodnega železniškega te parni-škega prometa ter bi z izveštnimi pogoji privedle do poskusa sodelovanja bank in denarnih zavodov. bodo vieč bodo raa- Veea, da te parapekttr« ae mnogim Nemcem, posebno pa burjale ono nemško mladino, ki živi od revolucionarnih vizij. Ako bi imel priliko govoriti tem mladim Nemcem, bi jih prosil, naj obrnejo svoje pogled® na nedavno preteklost in naj iz dogodkov preteklosti sklepajo na uspeh bodočnosti. Prepričan sem, da bi dalekovidnejši izmed njih »po mali, da Je metoda postopnega zbliževanja pozitivna te pametna ter da jim nrudi varno zagotovilo za one globoke izpremern.be, ki so predmet njihovih vizij. V trenutku, ko to pišem, »o politični nazori Francije m Nemčije o reparacijah, o razorožitvi, o varnosti ia o panevropakem statutu še močno različni. Vendar pa so zelo napredovali v primeri z letom 1923., ko je vzajemno nerazumevanje bilo popolno in ko je človek Stressemanovega kova deloval pod večno grožnjo atentatov. Ze zgoraj sem pripomnil, da s« je Nemčija v° pičlih osmih letih osvobodila vsaj polo-rice najhujših obveznosti iz versajske mirovne pogodbe. Imejmo pogum m priznajmo, da tega uspeha, ki ga Nemci zaradi svoje ibsenske miselnosti ne cenijo dovolj ter zahtevajo vse aH nič. ni v gkvnem da m b* mori mrmt stvodl mm k Vem, kako te v koiilu meri bi •• dalo poruSiti v Nemčiji nekatere trdovratne predsodke, nekatere v duhovih milijonov globoko vkoreninjene legend«. Pred vsem prepričanje, da Je pretežna večina Francozov po vojni prežeta * željo, držati Nemčijo v ponižanju, da nmje evropska unij« ni nič drugega, kakor sredstvo za hegemonijo in da v ženevskih debatah ne iščejo drugega kakor pretveze zoper razorožitev. Ta slepa nezaupljivost, ki pa ima v ostalem tudi v mnogih francoskih krogih »vojo nasprotno stranko, je v Nemčiji rezultat vojne psihoze te bojazni popolne obkro-žitve. Kdor potuje po Franciji Ima prfloSnost spoznati, da je francoski duh popolnoma različen od tega, kakor si ga predstavljajo Nemci. Vsaj devet desetin Francozov je groza pred vsako novo vojno m ravno ta groza pojasnjuje njihovo zahtevo po varnosti, ki jo druge države smatrajo za ozko-srčno. Francozi so takisto malo naklonjeni politiki ekspanzije in hegemonije ter vsaki ofenzivni zlorabi političnih dogovorov, ki so stopili na mesto starih državnih zvez. Lahko grem celo tako daleč, da trdim, da bi odklonili vsako obveznost, izhajajočo iz 8 58 */*. 09tale važnejše postavke so (v milijonih Din; v okler>alih razlike nasproti stanju 15. t m.): Aktiva: posojila 1700 02 (f 8.72); začasni avanzi glavni državni blaga ini 470.00 (0). Pasiva: obveznosti po vidu 516.73 (+ 47.64), od tega nasproti državi dnkeijs državnih ieleznfc v Ljubljani »prejema .io 28. t m. ponudbe glede dobave 40.000 kg kovaškega koksa. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 30. t m. ponudbe glede dobave 150 plošč železne pločevine, 15 komadov nspremoSjivih dežnih jrfa-ščev in kopirne«« papirja, do 4. oktobra glede dobave stroja za izdelovanje ledu; do 7 oktobra pa glede dobave medeninastega materijak in dinamo žice. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 1. oktobra ponudbe glede dobave 20.000 kg portlandskega cementa. 900 kg zakovic m 6000 m bakrenih vrvi. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 5. oktobra ponudbe glede dobave 300 kg steklarskega kleja, 100 m* Sip za okna, rešetk, štedilni-ških plošč, robidnic, ključavnic, menjalcev toka in žičnih krtač. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 2. oktobra ponudbe glede dobave delov koles; do 8. oktobra pa glede dobave raznih aparatov, klingeritnih plošč, 50 kg grafita. 250 kg oodloženih plošč, 200 komadov podkev, 390 komadov žaruie m 130 komadov ognjenih cevi. — Direkcija državnega rudnika Senj-sld Rudnik sprejema do 5. oktobra ponudb« glede dobave 10.000 kg karbida. Borze Curih. Park 20.20, London 1W50, New York 511.50, Bruselj 71.25, Milan 26, Madrid 46.40, Amsterdam 205, Berlin 116, Dunaj 72, Sofik 3.70, Praga 15.15, Varšava 57.40, Budimpešta 90.025. Hmel) Žale«, 21 septembra. Zamotan položaj na mednarodnem denarnem trgu ovira trgovanje, ker so kupci inozemri. V kratkem je pričakovati »pet živahnejšega po vprašava nja. Blagovna tržišča Novosadska blagovna bona (26. t m.V-Tendenca neizpremenjena. Prom«* 85 vagonov. PSeniea: skvonska, 78 kg, P* 215 zaključek. Vse ostalo nespremenjeno. -f- Budimpegtanska terminska borsa (26-L m.). Tendenca prijazna, za turičico mirna. Promet miren. P i en ie. : za december 10.27—10.29, za marec 11.52—10.53. Rž: za december 10.55—10.60, « marec 11.56—11.58. TuriJlea: «a maj 12.87 d« 1° 88 '+ "Mariborski trg (28. t m.) Je bfl tovrstno založen. Govedina s kostmi »e je prodajala po 6 do 14, teletina s kostmi po 10 de 16, svinjina p* po 10 do 16 Dm kg. Bučno olje ie bilo po 13 do 16 Din liter, jajca po 1 do 1.50 Din, kostanji po 2.50 do 3 Dm kg, orehi 18 do 22 za 1 Dm. Kokoši so se prodajale po 30 do 35 Din, par piščancev po 30 do 50 Din, goske po 40 do 60 Dm, race po 50 Din par, purani po 50 do 60 Dm, domači zajci po 8 do 35 Din Na trgu je bd tudi en voz suhe robe. Dalje je bilo 16 voeo* sadja po dosedanjih cenah. NaVod-nikovem trgu Je bilo 10 voim krompirja (kg po 1 do 1.50 Din, 5 vozov čebule (kg po 3-5 Din), 8 vozov zelja (po 0.75 do 1 Din glava). Dalje so pripeljali na trg 6 roa sena (po 75 do 85 Din metrski «tot), 7 vozov otave (70 do 80 Din), 1 v« ržene slame (60 Din). Na Vojašniški trg je 28 članov špeharske Vnovčevalnice pripeljalo 68 svinj. Cene kakor zadnjo soboto. Kot napredek smo zabeležili, da hna »druga ni tovorni avto za prevažanje svinj v mesto« klavnico, zaradi česar se živali ne xsno6jo in ne izmučijo več kakor poprej na vozovih. OBUČILNKA med nizko ceno in visoko kvaliteto, v tem tiS skrivnost našega uspeha. V Vašo korist bo, če posvetite pozornost temu našemu oglasu in se prepričate, zakaj sledi damski in moški svet našemu klicu: OBIŠČITE »ILIRIJO«! 11805 DR ROKE I IJUBUANA MESTNI TR6 l/A" Vcstot pogreba! »M Javljamo žalostno vest, da je mnrt ▼ petek, dne 25. t m. ob 11 uri zvečer, previden s sv. zakramenti za umirajoče, po daljši mučni bolezni naš nad vse ljubljeni soprog, oče, brat, stric m svak, gospod JOSIP PRIMC nadrevldent drž. žeL r p. in posestnik Pogreb se bo vriHl t nedeljo, dne 27. septembra 1931 eb 4. popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 26. septembra 1981. fthjofl rodbbd: Prime in Sever ter ostali sorodniki Nedelja je dan najvišjega obiska na pariški kolonialni razstavi. Pol milijona in več posetnikov je ta dan običij. Slika na levi rti m kaže naskok obiskovalcev na postajo Saint-Lazare, odkoder se popeljejo do Tazstave; slika desno nepregledne vrste avtomobilov pred vhodom na razstavo. Od zgoraj n.ivzdol prizori z razstave: Parižan je prišel po svojo druž;no na postajo; obiskovalca proučujeta načrt razstave, preden vstopita; prodajalec kolonialnih pokrival; malo prigrizka in počitka pri mizi; isto na improviziranih sedežih pred paviljonom, ker so vsi drugi sedeži zasedeoi. Kitajski zid pri Kupejku v bližini Mukdena Lastnega otroka umorila z gladom Emnajsko porotno sodišče obravnava ta čas prav tako grozovit kakor nekrvav primer detomora. Obtoženka, 27-letna služkinja pri županu v nekem kraju blizu Dunaja, Marija Pubek je imela že dva otroka s kočija-žem Kindlom in se je čutila v tretjič mater. Za prva dva otroka je skrbela njena svakinja na Dunaju, ker pa ni bilo pričakovati, da bo prevzela še tretjega in ker ji kočijaž, ki je bil sam reven kakor cerkvena miš, ni mogel nuditi nobene podpore, se je služkinja v svoji stiski odločila, da novega otroka spravi s sveta. Svojo nosečnost je skrivala, kolikor ie mogla, in je porodila zdravega dečka, ne da bi kdo kaj opazil. Novorojenca je zavila v vrečo, nato je Sla opravljat svoje običajno delo, kakor da se ni nič zgodilo, šele naslednjega dne je stopila k otroku, ki je še živel, potem ga je ostavila ne da bi mu dala jesti. Tretji dan se je svojega početja menda ustrašila in ga je hotela dojiti — pa ni imela mleka. Zvečer je bilo dete mrtvo. Pripravila je kartonasto škatlo in ga položila s podobami svetnikov, ogrlico s križem in rožnim vencem vanjo, ker ga je hotela ponoči sama pokopati. Ko je za hip odšla, pa so truplo odkrili in seveda obvestili orožnike, ki so služkinjo aretirali. Porota še ni izrekla sodbe nad nečloveško materjo. Krasno perilo za gospode in sploh vse modne potrebščine kupite znano najcenejše pri Drago Schwab, Ljubljana Strašne posledice nevarne katastrofe Prva slika, ki kaže ruševine mesta Bilize v Britskem Hondurasu Peklo v ameriških lečah Bičanje ln mučenje na dnevnem redu — Vzgajanje jetnikov od slabega k slabšemu (Od našega newyorškega poročevalca) Amerika je divja dežela. Tu se dogaja toliko umorov, napadov in zločinov vseh vrst io zločinec pride tako poredkoma za zamrežena akna, da brez dvoma zasluži kazen, ki mu jo odmerijo. A istočasno vemo, da so moški v ječah izpostavljeni tako zvanemu »vodnemu mu čenju«, dekleta in mlade fante pretepajo. Nekaj govore o reformah v tem pogledu. Bil bi že čas. Prisostvoval sem v provincialnih ječah, v državnih in zveznih kaznilnicah ter prisilnih delavnicah prizorom, ki bi jih smatral Evropec za »neverjetne«. In ko sem te dni posetil g. Sanforda Batesa, ravnatelja jetniških uradov Zedinjenih držav, sem prejel nadaljnje dragoceno gradivo. Kdor je imel priliko videti realistične filmske drame, ki nam kažejo življenje po ameriških jetnišnicah in v katerih napadajo jetniki paznike z noži in železnimi drogi, pazniki pa se branijo s strojnicami, si bo lahko napravi! približno sbiko o tem, kaj se po teh jetnišnicah dogaja. Velike kaznilnice so prenapolnjene. Po trije jetniki čene v majhni, umazani, ne-zračni celici. Gladovne racije so običaj, jedi so nečedne 'n pokvarjene. In cesto n! nobene prilike za zaposlitev jetnikov. Pred nekoliko tedni sem prebil pri nekem jetniškem guvernerju, s katerim sva si znanca. Načeluje državni kaznilnici, ki jo zločinci v svojem jeziku imenujejo »pen«, po naše »n-eklo«. Celice so iz cementa in železa, tla iz betona, vrata iz železnih drogov, okna majhna. visoko pod stropom in zamrežena. Zrak j« bil pokvarjen, veliko število jetnikov se je ud-ajalo strupenim mamilom in je bilo ietionih! Brezdelje je bilo nad kaznilnico kakor prokletstvo, brezdelje brez konca, ki je uničevalo telo m dušo. Ure in dneve, te4-ne in mesece, leta in leta čepijo ali ležijo možje v mali. temni cel'ci kakor živali v klenih, ali pa se družijo brez vsakega smotra, kvečjemu če pripravljajo unore. Nekoliko dni pred mojim prihodom so pazniki strahovito pretepli ujetnike. Skupina teh — večinoma nepopravljivi zločinci, pa tudi nekateri, ki so se prvič seznanili z je5o — je sklenila, da umori dva paznika in pobe<*ne. Ali eden iz skupine je vse izdal in pazniki so si privoščili vsakega po-sebe.... Guverner se mora zanesti m paznike m pazniki so bili pred pretečo nevarnostjo kakor možje, ki so zašli v levjo iamo. Ln bili so v manišini. Dn-kler se je'niki dobro vedejo, jim dado pazniki mir, toda gorje jim. če se kaj pregrešijo! »Ta kaznilnica je podobna izsušeni preriji,« mi je rekel guverner. »Ce pade nanjo tleča žveplenka, se lahko vsak h:p užge. Ne vprašrjjem, kaj se zgodi z možem, k! poskusi tu spustiti tlečo žveplenko.« Bil je priča jetniske revolte. ki so jo morale potlačiti čete. Videl je, kako so skušali zblazneli jetniki zažgati neko kaznilnico. Videl je. kako so pobili stražo in jo raztrgali na kose. Vedel je tudi, da zgubi svoje mesto, če nastane v njegovi kaznilnici upor. Iti zato je pazn:kom dovol;eval, . Jr sivim lasem prejšnjo na<-* "l ravno barvo. Zak. zašt, Odobrena od zdravstvenega odseka pod št 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren ln trajen Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA l. OREL, Zagreb Radi reva (Duga) al. 32. Pošljemo po povzetju, m to samo na čitljiva naslove. , „ ______• ie _——==== Nedelja, 27. IX. 1931 >JUTRO« it. 223 ----------16 =================================== - | €ette malim oglasen* z Ženitve, dopisovanja, naznanila te oglasi trgovskega, reklamnega alt posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za iifro S— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za iifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutrac. je plačati ie pristojbino 2.— Din. Pru stoibine ie vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Postni hranilniJv Uubljanl 11X42. - Telefon Številka 2492. 3492 odgovor 2 DI ti r »»amfiafc SDCaslove malih oglasov dobite takoj po izidu lista v podružnicah ,Jutra' v Mariboru, v 'Celju, v Movetn mestu, 9 ISfbooljah in na Jesenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate. iLLL&Lfc Nekoliko pletilj in šivilj Iščem za takoj proti dobri plači. Ponudbe poslati na tovarno pleteniD Zlatno Janje, Zagreb, Sermaževa nI. 4. 41963-1 2 čevljar, pomočnika in 1 vajenca eprejmem takoj za mešana dela. Stan in hrana t hiši. Ivan Ban, čevljar, Deca« selo pri Brežicah. 41900-1 Čevljar, pomočnika dobro izvežbanega tudi v š'vanem delu in gojzerjih sprejmem za stalno s hrano in stanovanjem v hiši takoj ali pozneje. Travnik Franc, Trebnje. 41933-1 Hlapca zanesljivega, treznega h konjem, in kravarja išče Družba Jelšingrad, Šmarja pri Jelšah. 41938-1 Natakarica dobi službo takoj. Ponudba na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mora biti poštena«. 41973-1 Sodar mlajša moč, dobi tako] mesto. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Priden«. 42051-1 Iščem dekleta Iz poštene kmečke hiše, kavcije zmožnega od 3 do 10.000 Din za dobro in stalno službo. Na-top takoj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 42014-1 Knjigovodjo-injo znanjem strojepisja in vseh pisarniških del iščemo za takojšnji nastop. Reflektanti z prakso v lesni industriji imajo prednost. Ponudbe z navedbo prakse ln plačilnimi zahtevki je nasloviti na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Marljiva pisarniška moč«. 41947-1 Šivilj, pomočnico dobro izurjeno v izdelavi plaščev sprejme modni atelje Fani Jager, Kolodvorska ulica štev. 2S/I. 43148-1 Vajenko iščem za trgovino s špecerijskim in mešanim blagom. Ponudba na oglasni oddelek lista pod »Kranj 1931«. 41981-1 Kravarja (Meier), dobrega, veščega molze, sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju tra« pod »Kravar«. 41993-1 Prodajalko kot prvo moč sprejmem v večjo trgovino na deželi. Izvežbana mora biti v ma-nufakturi, galanteriji, špe-ceriji, deloma tudi v železnim, steklu in porcelanu. Biti mora dobra izložbena aranžerka; zna nje nemščine, ako ne popolno. vsaj najpotrebnejše. pogoj. Istotako lepo ravnanje s strankami. Res prvovrstne moči naj poš I jejo ponudbe z zahtevo plače na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zmožna 600« 41151-1 Gospo ali gdč. starejšo in inteligentno resnega in poverljivega značaja. želim kot propagandi« tinj o za dobro vpeljan predmet. Zaposlenje stalno. Samostojne trgovke ali trgovsko izobražene, če obvladajo razen slovenskega še nemški in hrvatski jezik, imajo prednost. Ponudbe morajo vsebovati popis doseda njega zaposlenja in zahtevo plače ter je potrebno navesti, kje se lahko poizvedbe vršiio in se pošljejo pod »F. K. L. 1931« na podružnico »Jutra« t Mariboru. 41924- Besna oseba katera samostojno, dobro kuha in oskrblja celo gospodinjstvo, se vzame _ trajno službo pri L. Kie ser, Maribor, Tattenbacho va nI. 15. Predstavi s< naj samo med 3.—4. uro popoldne. 41926 Dobro kuharico t dolgoletnimi spričevali in znanjem nemščine, išče večja družina Splitu. Pismene ponud be s fotografijo ,spriče vali in zahtevo plače je poslati na gospo Illich Split, WCsonobala 27. 41739- Postrežnico »prejmem. Pleteršnikova ni. 26, Sv. Krištof. 4*726-1 V trgovino v Ljubljani sprejmem učenko, ki ima oskrbo p * starših. Ponndbe na ogl oddelek »Jutra« pod obrazfca«. Iz 41847- Vajenca proti takojšnji plači sprejme Gustav Puc, kleparstvo in vodovodna instalacija, Ljubljana, Tržaška cesta. 43158-1 5 čevljarskih pomočnikov za navadno zbito delo sprejme takoj tvrdka S. Florjančič & I. Rajniš v Smartnem pri Litiji. 41869-1 Pokrajinskega fotografa-potnika sprejmem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »60 % od prometa«. 43191-1 Pletiljo dobro izurjeno, pošteno, z lepim nastopom rabim za takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »Izurjena«. 41932-1 Snažilca pribora krepkega fanta išče restavracija hotel Štrukelj. 41903-1 Vajenko s potrebno predizobrazbo sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga, 9 hrano in stanovanjem v hiši. — Prednost imajo deklice iz Štajerskega. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Sposobnost«. 41913-1 Strojepiska po možnosti s prakso v notarski pisarni, dobi takoj službo v notarski pisarni. Naslov in informacije v podružnici »Jutra« v Maribora. 41915-1 Dve lepe natakarice potrebujem. Ponudbe s sliko poslati na Hotel Srpski Kralj, Zemun. 41631-1 Čevljar, vajenca z vso oskrbo v hiši sprejme Viktor Vovk, Dvor pri Žužemberku. 41656-1 Blagajničarko samsko, dobro računarico, popolnoma samostojno, slovensko in nemško kore-spondentko, strojepisko sprejmem takoj. Ponudbe pod »Blagajničarka« na oglasni oddelek »Jutra«. 41672-1 Kuharico sprejmem takoj k dvema osebama. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 43216-1 Učenko za trgovino perila sprejme takoj Hed. Sare, Ljubljana Selenbnrgova ulica 5. 43215-1 2 čevljarska pomočnika enega za šivana in enega za zbita dela sprejme Franc Bohinc, čevljarstvo, iofa Leka, Novo predmestje 16. 43188-1 Damsko frizerko prvorazredno silo in za vodno ondulacijo s dobro plačo potrebujem takoi. Zalmovlč, Kos. Mitrovica. 43168-1 Pekovskega vajenca močnega, iz poštene kmečke hiše, z dobrimi Navijalko volne in svile (špnlarieo) in pletilke za nogavice (sprejme takoj firma: šolskimi spričevali, od j Kušlan, Kranj (Sloveni 15—17 let starega, sprej- 41683-1 mem z vso oskrbo. — Ponudbe na Frenk Kos, | Mokronog. 41982-1 Mizarskega vajenca proti takojšnjemu plačilu sprejmem. Vidmar, Zg. ši- Žensko ali moško |lka 416574 Kroj. pomočnika popolnoma samostojno, | boljšega, za stalno veliko z večletno prakso, po- del0i z xso oskrbo v hiši polnoma veščo nemšči- sprejme takoj Ivan Stupica ne in srbohrvaščine — krojaški mojster, Dob pri iščem. One z prakso pri r>amž;liah. 43136-1 lesni industriji imajo prednost. • Ponudbe na i p. , .. _ podružnico »Jutra« v 1 UeKllCO Celju pod šifro »Samo-I začetnico za lahka hišna stojna moč«. I dela sprejmem takoj. P-o- 41979-1 I nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Domžale«. 43150-1 Več krojaških pomočnikov] Kr0j. pomočnika samo prvovrstne za velike ,rire;me takoj Ivan Remš, komade, sprejme takoj v Trn0T<) Vogelna nlic-a 5. stalno slnžbo tovarna pe- j 43151-1 rila in oblek Stermecki v 41440-1 , ^^ yajenca »prejme M. Jankovič, splošno kleparstvo, Rimska - 43152-1 Prekajevalski in mesarski pomočnik J cesta 19. išče službo pri večjem pod- I - jetiu. Naslov v oglasnem 2 Čevljarska oddelku »Jutra«. 41557-1 | pomočnika Vreoifteliico I katerih eden mora biti iz I vež-ban v štepanjn, z vso perfektno v slov. in fran- oskrbo v stalno delo sprej eoščini, po možnosti klavir, I me a. Čater, čevljar i iščem k 2 otrokoma za po- | Brežicah št. 11. 43159-1 poldanske ure. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod | M|zaf pomočnik »Perfektna«. 41634-1 z daljšo prakso proti r, . . ,, i takojšnjemu nastopu in Prodajalko vajenca sprejme Okorn. zmožno kavcije, iščem za I mizarstvo, Škofja Loka, slaščičarno. Ponudbe pod »Kavcije zmožna« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 41919-1 | 43160-1 Učenko v trgovino mešanega bla «•• l -a na deželi sprejme M Učiteljico Dren. Podlehnik pri Ptuju rmetnega vezenja in pri- I Nastop t-akoj. 41780-1 krojevanja sprejmem takoj 1----- Ponudbe na oelas. oddelek I fioctvrulJni«! »Jutra« pod »Veletrgovina , UOSpOOinjd strojev«. 41834-1 inteligentna, zdrava in za nesljiva. ne preko 40 let , , ....__J stara, dobi slu-žbo pri sa- Ucenkam pletiljam m0stojnem drž. uradniku brezplačen pouk, če si na- | na deželi. Naslov v oglas, bavij-o pri na« pletilni stroj I oddelku »Jutra«. 41783-1 •Tehna« družba. Ljubljana, r Mestni trg 25/1. 42000-1 80 Din zaslužka dam onemu, kdor kupi pletiln: stroj. Znamko ?.a odgovor. Beti K., Ljubljana VII, Kavškova 16. dvorišče. 42008-1 Čevljar, pomočnika sprejme Ignac Pajk, Višnja gora. 42074-1 Mizar, pomočnika dobro izurjenega v pohištvenem delu sprejme mizarstvo »Sava« v Kolodvorski nlici štev. 18. 42062-1 Izurjeno pletiljo Išče Paroer, Trnovski pristan 14. 42022-1 Pošteno služkinjo -vajeno kuhanja in vseh h:5nih del, sprejmem. — Večna pot 3/1. 42034-1 Gostiln, kuharico „ . i snažno, srednjih let, t do- Uospoflinja j brimi spričevali, sprejmem samostojna, mlajša, nel takoj v boljšo gostilno, čez 30 let stara, ki je I ponudbe na naslov: Kranj natančna ln prime za j št. 112. 41796-1 vsako delo, dobi mesto pri samskem gospodu 1 Vtihartr-n na deželi. Ponudbe pod IVUOdriCU »Gorenjsko« na oglasni ki opravlja tudi ostale his-odd. »Jutra«. 42069-1 ne posle, sprejmem k dve ma osebama v Ljubljani. r» • i . . , i Naslov v oglasnem oddelku Razpis stavbnih del|,Jutra<. ° «so6-i Dva učenca ki imata veselje do risanja in strojev s primemo šolsko izobrazbo, sprejmem. Lajovic, Kamniška ul. 20. 43153-1 Postrežnico za nekaj ur dopoldne sprejmem na Dunajski cesti 31, II. nadstr.. desno. 43230-1 Dekle M Je s prav dobim uspehom Izdelala 8 razredov osnovne šole, želi mesta v trgovini, kjer bi imela tudi hrano in stanovanje. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Sem poštena«. 41729-2 Brivske obrti se želi izučiti 17 let star fant. Najraje v Ljubljani, hrano in stanovanjem v iši. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem metu pod »Usmiljeno srce«. 41664-2 Deklica pridna in poštena, stara 17 let, vajena nekoliko šivanja, želi službe v kakšni boljši hiši ali gostilni kot hišna. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 41730-2 Absolventinja meščanske šole išče službe za v kako pisarno kot začetnica, dobra računaric-a. Vatlov v ogl. oddelku Jutra«. 41679-2 Uradnica želi popoldanske in večerne zaposlitve kot pisarniška pomoč. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Postranski zaslužek«. 41856-2 Gospodična z znanjem nemškega jezika, išče mesta kot vzo gojiteljica; gre tudi v Zagreb. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »?S«. 41867-2 Korespondentka perfektna, samostojna, slovensko - nemško -italijansko - francoska, knjigovodkinja. tipkari-ca. z dolgoletno trgovsko prakso, vajena potovanja tudi po inozemstvu. reflektira na stalno službo. Ponudbe pod Zanesljiva, agilna moče na ogl. odd. »Jutra«. 43171-2 Absolventinja meščanske šole z maturo, izvrstna raču-narica, želi kakršnekoli zaposlitve v Ljubljani. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 41828-2 Mlajši trg. pomočnik ešč mešane in špecerij-ke stroke, z l1,kletno prak-0. želi premeniti službo. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod šifro »Dober ki c Ur«. 41789-2 Zakonca brez otrok z znanjem slovenskega in nemške- j ga jezika želita priti v | kakršnokoli stalno me-1 Vajenatndi hišnih del in sto. Gresta tudi na Hr- pogtena> pismeno ali oseb-vatsko ali v Srbijo, j T1Q z„]asjti pri gdčni Event. bi prevzela tudi 0Wafc Ivanki. Gregorčiče- Dekle zmožna za hišnico. želi mesta. Gre" tudi kot pomočnica t kuhinjo v gostilno. Starost srednjlih let. Berta, Kotnikova št. Ljubljana. 41878-2 Mesto kuharice iščem za 1. oktober. Sem kako malo posestvo ali kaj siičnega. Cenj. ponudbe nasloviti na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Poštenje«. 43220-1| va cesta Ljubljana. 10/1. desno. 41951-2 Službo inkasanta sluge ali kaj siičnega išče mladenič, zmožen kavcije. Ponudba pod »Vojaščine Prodajalka mešane stroke išče s!už bo kjerkoli. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu in vešča je tudi šivanja. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra? p<D,"ibf',. p.od šole, išče mesto za re- šifro JPostena gospodinja« klamnega risarja ali slič- ™ oddelek Jut™ no. Vešč nemške steno-1 4itssi-- gra-fije. Ponudbe pod »Umetniška obrt« na ogl. I Prodajalka oddelek »Jutra«. 41438-2 me.5aI,e stroke, vajena tudi drugih hišnih del. išče me- Kmetski fant I sto - tudi na deželi. Na iz Savinjske doline bi rad ^v pove oglasni oddelek nakupoval za kakšno t-vrd- I »Jutra*- 4.S&S-- ko poljske pridelke: . # y „ krompir ali slično. Ponud- Vrtnarski pOmOCHlk be na oglasni oddelek mla(3 in zanesljiv, išče v »JutTa« pod »Dober _ku- stroko spadajoče zaposlenje pec«. 41975-21 cenj. ponudbe na podruž- nico »Jutra« v Mariboru Sobarica |p?d šifro »Pošten in mar- servirka, zmožna nemšči- | ljiy<- 4.9.0- ne, z letnimi spričevali. . šče mesta sobarice ali I Dekle natakarice. Gre tudi v nr;dno ;n pošteno, ki *na Dalmapijo. Naslov v ogl. h!gna jelš ter kuhati, iščr oddel. »Jutra«. 419G1-2 | ?iužbo — najraje v gostil- ni v Ljnbliani. — Marica Ljubljana, Kotnikova št. 8 42054-2 Blagajničarka in Izurjene delavke z dokazano prakso, za sortiranje in pakanje amerik. zabojev jabolk sprejmemo. Dobra plača, povrnitev potnih stroškov. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Kanada«. 42017-1 Uč ep.ee lz boljše hiše, ki je dovršil z uspehom vsaj dva razreda srednje šole in ima veselje do trgovine takoj sprejmem v trgovino z mešanim blagom in železnino. — Franc Picek, Ribnica. Dolenjsko. 42030-1 Stanovanjske in kredit-1 _ ne zadruge v Ljubljani, tlcj :SXpmo vas! v četrtek objavljeni raz- BU ,scerao va,!»-pis štabnih del, se po- j 'n v! zopet nas! Vi iščete daljša tako, da je pl-I stalno zaposlitev, mi pa __zo-smene ponudbe poslati oet agilne in zanesljive na omenjeni naslov do moči za domača dela. za 2. oktobra 1931. 42076-1 | pat. za vodstvo podružnice itd. Marljivim osebam C^-nl/o«,«:«),« I s© nndl prilika za brez Strokovnjaka ikrbn0 bodočnost. - p»o« popolnoma izvežbanega, I „rno»i znamke za odgovor ki razume modele, iščem hčmne Informacij? za takoj za izdelavo ko- Berenvi. Osijek. 38441-1 pit (Schuhleisten). če1 je popolnoma sposoben, 1 n , ,, plačam potne stroške, j POmOCHlKa Služba stalna in dobra, mlajšega, agilnega, podjet-Miikič Proka, tvornica Lega, dobrega prodajalca, kopit, Knjaževac, Srbi-1 vojaščine prostega, s kav-42058-1 I C;jo, za vodstvo trgovine na deželi sprejmem. Ponudbe s sliko na podružnico »Jntra« v Maribora pod šifro »Samostojen«. 41368-1 Postrežnica zmožna vsakega hišnega dela, išče službe v dopoldanskih urah. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Postrežnica«. 41994-21 500 Din nagrade dobi, kdor mi preskrbi I Ponudbe na oglasni od službo poslovodinje, bla- I delek »Jutra« pod šifro gainičarke ali kot pisar-I »Vestna blagajničarka« niško moč. Imam dva let- | 42064-2 nika učiteljišča, spričevalo kot samostojna pošlo- | H^vo/vliniA Todin;a. Zmožna 5000 Din , -Vi .PP kavcije Ponndbe na ogl. srednjih let, pridna ln oddelek »Jntra« pod »Za- poštena, vajena vsakega poštena, zanesljiva dobra moč želi mesto kavarni ali restavraciji za takoj ali pozneje. — Šivilja ki ima lastno obrt. išče mesto v trgovini, ali kot pomočnica. — Ponudbe na "■'.is. oddelek »Jutra« pod Šivilja 7930«. 41791-2 Provizijske zastopnike za večja mesta in okolico v Sloveniji išče ž« uvedena industrija. Ponudbe pod »Zaslužek za mlade, agilne zastopnike« na ogl. odd. »Jutra«. 41473-3 Zastopnik galanterijske stroke, vesten, v Sloveniji event. tudi na Hrvatskem dobro vpeljan, dobi v provizijsko prodajo dobro idoč artikel domače tovarne. Ponudbe pod »Pravi trg. zastopnik« na ogl. odd. »Jutra«. 41481-3 Reklamno podjetje išče akviziterje in krajevne zastopnike za novovrst-no reklamo. Mlajši inteligentni gospodje s sigurnim nastopom, ki »o že delali kot' akviziterji reklam. naj pošljejo svoje nonudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Roto«. 41565-3 Nemščino angleščino, franco&čino, italijanščino in klavir poučuje dipl. učiteljica. Kolodvorska nI. 11, pritličje. 37973-4 Koncesionirana SOFERSKA ŠOLA Goiko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12 — Zahtevajte informacije. 38574-4 Klavir poučuje gospodična na Sv. Petra nasipu št. 57/L 40393-4 Nemško konverza-cijo in pouk udi izobražena go^pa po Din 12 od ure. Poljanska cesta 13/11, levo. 41133-4 Službo oskrbnika hišnika ali kaj siičnega š č e mlad zakonski par. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40696-2 Dekle staro 15 let, z dovršenimi 3 razredi meščanske šole, i se je že 1 leto učilo manufakturni trgovini, želi radi premestitve staršev nadaljnjega učenja v .kaki trgovini v Liubliani. Gre tudi na deželo. Cenj. dopise n.i podružnico »Jutra« v Celju pod »Dobra računarica«. 41546-2 Fiksum in provizijo nudimo potnikom z» obisk privatnih strank za Ljub Ijano in okolico ter vso dravsko banovino za ma-nufakturno blago. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum ln provizija«. 39677-.f; Potnika (co) tudi upokojenca sprej mem takoj za LJubljano. lahko opravilo. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 43209-5 Trgovski potnik prima referencami prevzame zastopstva samo prvovrstnih tvrdk. Posebno dobro vpeljan po celi Dravski banovini. Ponudbe pod »Avc* -len 2« na podružnico »Jutra«, Maribor. 43227-5 Mlekar z večletno prakso, ve?č vseh v mlekarsko stroko snadajočih del. išče name-ščenje kjerkoli. Ponudbe pod »Mlekar« na oglnsni odd. »Jutra«. 41577-2 Dekle pridno in pošteno. Išče sluJbo v pomoč gospodinji »Mici«, Ljubljana, Kotnikova ulica 8. 43212-2 Oskrbnik absolvent državne kmetijske šole, z večletno prakso v vseh kmetij skih panogah, išče službe na veleposestvu. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Oskrbnik 1000«. 43175-2 Službo sluge Inkasanta. trgovskega potnika ali skladiščnika iščem. Prevzamem tudi manjše zastopstvo. Po ložim 10.000 do 15.000 dinarjev kavcije. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »10.000«. 43176-2 Kot gozdni ali lov. ski čuvaj Iščem službe. Sem 27 let star, neoženjen, ab solvent državne kmetijske šole. Ponudbe ta ogl. odd. »Jutra« pod »Zmožen-77«. 43177-2 Dekle z dobrim spričevalom ln vajeno kuhe išče službo. Najraje v Ljub ijani ali ljubljanski okolici. Nastop lahko s 1. oktobrom. Naslov ogl. odd. »Jutra« pod šifro »1. oktober«. 43167-2 "f^rtumf^i Pletilja dobi delo na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41987-3 Iščemo prodajalce za vse kraje dravske ba novine. Dober zaslužek tudi za ženske in otroke Vprašajte pri: Centralno mlekarsko društvo, Ljub Ijana, Turjaški trg 3. 41953-3 Gdč. prodajalko ki poseduje kanci j o do Din 15.000, iščem za parf umerijo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kaucija«. , Kolarski mojster 43101-1 | m!ad. ne nad 30 let star. kateri bi znal izvrstno de- Mizar. vajenca sprejme Jurij Pollak, strojno mizarstvo v Kranju. 43130-1 Več dobrih tesarjev !ati vozičke za pravi j; veke sprejmem v Jeranovi nlici in J0™™ vozove, dobi 43103-1 I me'to. Hrana in stanovanje v hiši. Delavnica 6 — . /•, \ I mesecev zastonj. Delo pre- 1 rg. vajenca (ko) I skrbljeno, potrebno je ne-sprejme boljša delikatesna I kaj ročnesra orodja in de-in špecerijska trgovina v I nar za nabavo lesa. Josip Ljubliani. Vsa oskrba pri I Oortipič. sedlar in ličar, starših. Naslov v oglasnem | Novo mesto. 41520-1 oddelku »Jutra«. 43095-1 _ ... , Majer z ženo UOSPOdinjO brra otrok, dobi takoj perfektno kuharico, veščo I mesto na posestvu blizn francoske kuhinjp, išče od- I Celja. Plača in dmgo po lična rodbina. Ponudbe s | dogovoru. Pojasnila daje fotografijo na naslov: De- I Kosmač, modni salon, Ce-retič, Beograd, Bitoliska 201 Ije, Kralja Petra cesta 31. 41906-1 1 43225-1 nesljiva 2S«. 41928-2 Trgovski pomočnik 34 leten, verziran v ma nufaktnrni in špecerijski stroki, z dobrimi referencami, išče zaposlitve. Ce- dela in kuhe. Grem kamorkoli. Ponudbe na oel. odd. »Jutra« pod »Dobra gospodinja«. 43117-2 Pošteno dekle 43123-2 njene ponudbe poslati na | želi službo v kemičnem la-oglasni odde'"k »Jutra« I boratoriin, prodajalni kru-Maribor pod šifro »Manu- I ha, mlekarni ali kaj slič-faktnrist«. 41927-21 nega. Nastopi takoj ali pozneje. Ponndbe na ogl. Službo skladiščnika I pod -?'fro vratarja ali paznika iS6e',PostM® deklec' zelo vesten 401etni obrtnik vešč slovenščine, 1 Vo*«to, nemščine ln srbohrva- . . I^aldildr ščine v govoru ln pisavi, izurjen v vsem. išče služ-Poročen brez otrok. Ima bo- — Cenj. ponudbe na nrvovrstna spričevala. — osrlas. oddelek »Jutra« pod Ponudbe na naslov Ma-1 šifro »Zanesljiv natakar«, tija žnldarlč. Murska So- I 41723-2 bota, Marovska 8. . , . ^ 41792-21 Iscem stalno mesto _ Lovskega čuvaia Gospodična I Zmožen gojenja divladl srednjih let z znanjem in perutnine. Posebno slovenskega, hrvatskega I dober v" zasledovanju in nemškega jezika, želi lovskih tatov. Dopise na h kaki eospel ali mani-1 osi. odd. »Jutra« pod ši družini kot gosnodl-1 »Energičen lovec«. nla ali pomoč gospodi-nle. Gre tudi v Inozemstvo. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 41759-2 | 43187-2 Absolvent drž. dvorazredne slovenske trgovske šole. želi nastopiti takoj mesto prakti- Pisarniška uradnica s prakso, išče službo. Cenj. I kanta v ?p»cerijski trgo-_ ponudbe na oglas, oddelek j vini. Ponudbe na oglasni »Jutra« pod »Točnost«. j oddelek »Jntra« pod šifro 41833-2 »Praktikantc. Pozor trgovci! Moško sukno in hlače-vino, ostanke kar težko prodaste, uporabite za konfekcijo. Sprejmem v izdelavo razne moške ln otročje obleke, zimske suknje iz sukna in usnja, hlače in čepice Ponudbe na oglas, odd »Jutra« pod šifro »Zelo ugodno«. 41948-3 Entlanje 1 m 1 Din ter mono-grami vseh vrst naiceneje na Dunajski ce sti št. la/TV. 41185-3 Pozor! Ne glede na poklic, trajna eksistenca in stalen za služek. Ponudbe na ogla« oddelek »Jutra« pod šifro »Inozemstvo«. Za odgovoT priložite 3 Din v znam kah. 42003-3 Dobra šivilja gre na dom. Naslov pore oglasni oddelek »JutTa«. 43184- 500 Din tedensko plačamo osebam, ki imajo mnogo poznanstva! Pers sons. Ljubljana, poštni pre dal 307. Znamko za odgovor! 257 100 Din dnevno zaslužita pri privatnih strankah. — Marmorna in dustrija, Komenskega ul 43131-2 St. 17. "0891-3 > žJLC Radio znamke »Filips«, velik, zvočnikom, 5 cevmi, kompleten z anteno prodam. Cena ugodna. Ogleda se v Florijanskl ulici 7, L nad. 41990-9 Radio-aparat tricevni, na baterijo, najboljšem stanju ugodno prodam. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 42085-9 Radio osemcevni, kompleten, radi selitve poceni naprodaj na Zaloški cesti 21. 41879-8 Radio-aparat tricevni, z zvočnikom, akumulatorjem in baterij« poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43179-9 Angleško, francosko italijansko, nemško poučuje diplomirana Svi-carka Pavla Kovač, Miklošičeva cesta št. 22/111. 42015- Abiturijentinja učiteljišča instrnira za osnovno in meščansko šolo ter učiteljišče. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro >Instrukcija«. 41589- Učiteljica klavirja z dolgoletno prakso, poučuje od 1. oktobra dalj«. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41902-4 Akademik išče mesto inštruktorja proti honorarju, hrani, oz, stanovanju. Ponudbe pod »Instrukcija« na oglas, oddelek »Jutra«. 41819 Francoščino, klavir poučuje v Parizu izprašala učiteljica. Wolfova ul. 10, drugo stopnjišče /H. 41808-4 Nemščino poučuje po uspešni metodi in zmerni ceni nemška dama. — Karlov&ka cesta št. 18'IT. 41199-4 Pouk v klavirju natančen, in za četvero-ročno igro se priporoča pianistinja. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 41200-4 Otroški voziček zelo dobro ohranjen, na peresih, za 300 Din prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41956-6 Inventurna prodaja Večje število dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev in motorjev poceni naprodaj pri »Tribuna« F. B. L., Liubljana, Karlov-ska cesta" 4. ' 41804-6 Britvice znamke »Lygius«, najboljše, najfinejše in najcenejše. Pridite in prepričajte se! Tovarniška cena! Komisijska zaloga za dravsko banovino: Slavko Rus, LJubljana, Pred škofijo 21/IL 42071-6 Poceni prodam nekaj komadov rabljenega pohištva (postelja, omara, miza. stoli in fotelji), staro obnošeno obleko ln čevlje. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 42084-6 Železno posteljo skoraj novo, lepo, belo. prodam. Krakovska ul. 20 priti. 41957-6 Holandske gomolje Hac.int, tulipanov itd. v 130 vrstah po imenih nudi Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. 4197S-6 Perzijsko preprogo lepo, MaHerdorfer, 2\^3 metrov prodam ceno. Hinko Sevar, Ljubljana, Stari trg 34. 43112-5 Domače mleko izvrstno, liter po Din 2.75 dobite v hotelu Bellevue. 43172-6 Drobilec kamenja prvovrsten, dnevno napravi 50 kub. metrov. in mlin za pesek prvovrsten in zelo enostaven, 25 kub. metrov dnevno, debelino peska po poljubnosti. Ugodna prodajna cena v Ljubljani. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 43140-6 Vinsko sesalko kompletno ln mallgsa kupim. Ponudbe na 03L odd. »Jutra« pod šifre »Pumpa«. 42060-7 Pisalno mizo amerikanskega sistema — brez roloja, kupimo. Ponudbe na kino »Matisa« v Ljubljani. 41884-7 Divji kostanj, želod najvišji ceni kupuj« na lebelo in na drobno V. H. Rohrmann v Ljubljani. 41636-T Kopalno peč na drva kupim. Škafar, Rimska e. 16. 41709-T Električno peč dobro ohranjeno, za 2 in ool do 3 kw z 220 voltov kupim. Pismene nonudbe je treba naslovit iz navedbo cene in opisa na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod značko »Elektro- pec«. 43161-7 Spalnico iz trdega lesa za eno osebo, skoraj novo prodam. Istotam prodam damski zimski plašč, še malo rabljen ln krasen beneški šal. Vse po zelo ugodni ceni. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«. 41786-6 »Hipe« namizna posoda za shranjevanje kruha in peciva v gostilnah itd. se naroča pri Alojz Dergancu, Gerbičeva 7, Ljubljana. 41807-6 Fotokamera skoraj nova, 10 krat t5 Zeiss-Doppelamatair 12 kaset, kaseta za skladne filme, filtri itd. z -vsem najrazličnejšim popolnim priborom prodam za Din 3250. Naslov v podružnici »Jutra« v Celjn. 41910-6 Ia premog, drva kupite najugodneje pri tvrdki Fran Šlovša, Kole-zijska 19. 306-6 Puhasto perje Sisto. 6ohano, kg po 48 Din, druga vrsta kg po 38 Din. čisto belo go-sjt-kg po 130 Din hj čisti pub kg po 250 Din raz nošilja po pošt. povzetja L. BROZOVIC, ZAGREB D!ca 82. 22 6 2 podiuma za pred okna, naprodaj na Dunajski cesti štev. 36/T. 41768-6 Voziček na peresih prodam: Reber št. 11. 42027-6 Zimsko suknjo omaro (Schubladkasten) in več karnis prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 42024-6 5 vinskih sodov v dobrem stanju, v«likost: 2 po litrov 403, 407, 414 in 561, prodam ali posodim dobro situiranemn vinogradnika, proti odškodnin L Za odškodnino vzamem tudi gotovo količino vina. Ponndbe na naslov: Pensi-on »Ton ris t«, Sv. Janez ob Boh. jezera. 42032-6 Otroško galbico dobro ohranjeno, ceno prodam. Prisojna nI. l/I, na hodniku, levo. 41719-6 Otroški voziček na peresih, otroško posteljico z vložkom ln kitaro prodam. Vprašati pri Keber, Novi trg 1, L nadstropje. 41999-6 Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška eesta 16. Tel. 33-13 Osmošolec poučuje nižješolce v matematiki, francoščini in latinščini, proti stanovanju. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Uspeh«. 43132-4 Angleščino poučuje gospod. Ponndbe na oglasni oddelek Jutra pod »Uspeh zajamčen«. 43145-4 V 3 mesecih vsakdo govori nemško ali francosko. Moderna metoda Žabjak, Hrenova nI. 17/1, levo 3 vrata. 43146-4 Francoski pouk ne za začetnika, želim. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Pravilna konverzacija«. 43157-4 Gosi! poučuje bivgi učitelj konservatorija. Štndentovska ulica 8t. 9/1. 891-4 Camernfkova šoferska šola Unbliaoa. DanaUks e SC (Jogo Anto) telefon 2236. Prva oblast koocesljoeiraB« Prospekt 15 zastonj — o»-iite ponj! 851 Klavirski pouk po edini pravilni uspešni metodi, četveroročna igra, nudi se tudi nemška konverzacija in pouk na gosli. Pod Tran-čo 2, II. nadstr., desno. 43203-4 Štedilnik skoraj nov, Tischherd ln pult (pudel) prodam poceni. Poizve se v restavraciji Kovačič, Dunajska cesta 82. 41998-6 Zbirko rogovja krasno, i® 4 delov sveta Ca 90 komadov, za okrasitev lovskih sob, poceni prodam. Vprašati med 9. in 11. ter 1. in 3. nro pop. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41686-6 Plinska peč dobro ohranjena, pripravna za malo trgovino ali pisarno- ugodno naprodaj v trafiki na Sv. Petra e. 7 (Lloyd). 41424-6 Premog ln drva predaja Jeteršek, Vodma* ton Kurje perje lepo blago per kilogram 8 Din prodam. Pri večjem naročilu ceneje. — Viljem Abt, Eiport, Maribor. 41054- Vinske sode pomme^ni od 15 d« 18 hI držeči,* rabljene in nove, izredno močne proda Mur sa, Ljutomer. 41665-6 Vinske sode od 800 do 500 litrov, ka kor tndi hramne »ode od 15 M do 50 U prodam Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 38445-6 Starinsko orožie za zbirke, naprodaj na Dunajski cesti štev. 3*5/1. 41767-6 Več karnis iz trdega lesa. šival, stroj, okvirji, petrolejke in drago naprodaj na Dnnajski cesti 36/L 41769-6 Volno za modroce ielo poceni prodaja Sega. Cankarjevo nabrežje št. 5It 88659-6 Pisalno mizo dobro ohranjeno kupi roraik, Tavčarjeva ulica « 41797-7 Na obroke šahko kupite kar potreta-jet« skoraj v vseh večjih ljubljanskih trgovinah s posredovanjem Kreditne zadruge detaljmh trgovcev v Ljubljani. Cigaletova 1 (V* sodnijO- 39917-7 \4JHLL Mayerjev konverz. leksikon nori. 5 knjig, zadnja ta-daja. naprodaj. Ponudb« na' oglasni oddelek »J®-trac pod »Zadnja izdaja«. F 41744-8 Moško kolo skoraj novo sa 850 Dta proda Frane Slabe v Sp. Šiški, Janševa ulica št. 3. 41694-11 Dvokolo, novo najboljše, marka Stvrta-Paris, prodam. Ponudb« ivod »Pril-nžnost« na odd. »Jutra«. 41602-11 Kolesa trrodajam na odplačila. —» tovarna koles. Ljubljana, poštni predal 307. 229-11 Bukovo oglje 10 vagonov prodam franko vagon. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Oglje«. 40489-6 2 reg. blagajni dobro ohranjeni, 1 manjša in 1 s 6 predali, po zelo ugodni ceni prodam. Even tnelno tudi na mesečne obroke. Posredovalcem primerno provizijo. Ponudl>e ivvd »Blasrajna« na oglasni bdd. »Jutra«. 41437-6 Vinske sode od 50—800 litrov ter dobro ohranjen osebni avto prodam. Maribor, Tatten-bachova 21. 41554-6 Hrastove sode zdrave, od 1 do 40 h. prodam. Josip Kajfež, Videm 5, Dobrepolie. 43169-6 Klubsko garnituro dobro ohranjeno, mizo za jedilnico in več drugih stvari ugodno proda. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 43195-6 Prodam še nekaj priproste sobne onrave, razne napisne table (Firmenschilder, Aussteckschilder), električen materijal itd. Dunajska cesta V IX. nadstropje. 43229-6 KUfziišžš "•S: i-;., ' .M^-Si&S&crv Moške obleke ponošene, čevlje, pohištvo itd. kupuje A. Drame v Ljubljani, Gallusovo nabrežje št. 29. — Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. 41986-7 Šampanjske in buteljske steklenice kupim. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »777«. 41967-7 500 kg borovnic lepo sušenih, čistih ln snažnih kupim. Ponudbe z vzorcem na Anton Stergar, Kamnik. Tstotam kupim tudi poaleskove korenine v liste narezane ter jelenov Jezik lepo zeleno suh. 41777-7 Decimalno tehtnico z do 500 kg uteži kupi Homan, Moste, Marenčiče-va št. S. 42067-7 Delnice narodne banke in obveznice vojne škode kupujemo Bule co. Adana. indn-striia emailnih izdelkov. Ljubljana, Gajeva ul. 9/1. 42035-7 Avto - limuzino skoraj n-ovo, prodam z» 26.000 Din. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« ped »Izredna ugodnost«. 41949 Austro-Daimler avto 8-sedežnl, zaprt. 60 k. s, izvrsten 6-cil. stroj prodam za 18.000 Din — proti takojšnjemu plači-, lu 15.000 Din — ker nujno rabim denar. Pojasnila in na ogled pri g. V. Linnigerju, Maribor, Frančiškanska ul. 17. 41750-1» Železno peč majhno. »gašperček« ali kaj podobnega, kupim. — Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«. 42011-7 Bencinske sode manjše in večje količine kupim. Na slo v v oglasnem oddelka »Jutrac. 41771-7 Tovorni avto pol-tonski, znamk« »Ta<-tra«, še dobro ohranjen, poceni prodam. Saslov M izve v podružnici »Jutra« v Celjn. 41758-10- Manjšl avto dvosedežen, v brezhibna* stanju prodam za vsak« sprejemljivo ceno. event. tudi* na obroke. Naslov v oglasnem oddelku »JutTa« 43135-1« Avto 4-sedežni prodam aH menjam ta 6-sedežnega, Naslov v ogl. odd. Jutra. 41731-10 Motorno kolo D. K. V., popolnoma brezhibnem stanju poceni proda Lovro Sebenik, Knezova K. 43201-10 Smrekovih hlodov lepih, zdravih, ravnih kiK pim večjo množino. Debelina od 20 cm naprej. Ponudbe staviti za m' fre. vagon Medvode ali fre. vagon nakladalna postaja. Plačljivo pri prevzem* blaga. Ponudbe poslati na Ivan Bohinc, st. lesna trgovina, Medvode. 41787-15 Brzojavne droge tKH-ove, smrekove in jelkove, več tisoč komadov, od 6—10 m dolžine, za smkse-zivno iobavo. proti takojšnjemu plačilu kupim. Ponudbe na naslov: Srebot-njak. Sv. Peter v Savinjski dolini, poštni Dred a! 4. 250 Moško obleko temnomodro. boljše blag«, najboljša izdelava, popolnoma novo, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42010-13 Damski kostum nov, izredno poceni naprodaj. Eržen, Poljanski nasip 34. 41625-13 2 ženska kostuma in zimski plašč ter skoro nov smoking ugodno prodam. — Vprašati Beethovnova ulica št. 14, IV. nadstropje, desno. 43213-19 Zaloga s 4.^00.000 je t rabi pisalnih strojev ker je neprekosljiv t trpežnosti, zalo tudi najcenejši I,UBV. SARACpA, §eltkEibnr^ova oBlea štev. O - 17763 Telefon štev. 39-SO ! Zimska suknja in zimska obO." po zelo nizki ceni naprodaj v Vošnjakovi ulioi Štev. 4/11 desno. 418G0-13 V 24 urah 3« Vaša obleka točno iz delana v krojačnici v Ko lodvorski ulici II, dvorišče 43217 13 Spalnice trde ln m>:hke ter kuhinj ske oprave oddam z»>lo poceni. Hotelirji in trgov cl velik popust. Vidmar. Zg. Šiška. 419S4-12 Lepa oprava s« pisarno ali stanovanje, obstoječa iz omare za knjige, pisalne mize, »to 3a ter usnjate garniture 3 foteljev in divana za 6500 Din naprodaj. Na alov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41833-12 Kuhinjska oprava !r 1 postelja po ceni na orodaj. Vprašati: S"ara pot L 42012-12 Postelje Z—3 ln ? notni (hrastovi} omarici, snažno in poceni Bnnrociaj. Naslov v oglas, oddelkn »Jutra«. 42046/12 Pohištvo tepe spalnice 2600.— Omare 500.— Postelje 250,— Kuh. oprave 1100.— Kuh. gredence 580.— Tudi na obroke. — Vse drueo pohištvo se dobi najceneje. Sprelemanle naroitl ln popravil. Mizarstvo »Sava«, Kolodvorska 18. 42063-12 Spalnice od 9500 Din naprej, iz trdeja lesa od .">00 Din naprej nudi D. L a n c o 5. mizarstvo, Wo!fova nl. 12 43129-12 Jedilnica pjtlisarder. politirana. kom rletna. moderna, naprodaj. Zamikova al. 11 L!'iblia n» 41743-12 U* .. HI <*a< Fanta 10 let starega, oddam za svojega. Vpraša se pri Rezi Planine, Srebernik 16. Sv. Peter pod sv. Go rami. 41991-14 Starejšega gospoda ali damo »prejmem v popolno dosmrtno oskrbo proti nepre-tirani ceni. Opremljene in tračne sobe ter krasen sad ni vrt za izprehude. Najraje sprejmem penzijonista Jšaslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41608-14 Dobro hrano domačo. išče eospod v bližini Tabora ali bolnice. Ponudbe s ceno na oglasili oddelek »Jutra« pod »Hrana«. 42078-14 Otroka proti dobremu plačilu od dam v oskrbo. Iščem pa opremljeno sobo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ljubljana«. 41722-14 Osebno pravico Ečem. Ponudbe [K>d »De likatesa« na oglasni odd. »Jutra«. 41996-17 ' Na Bledu dam v najem veliko go epodarsko poslopje celo a!; posamesn* lokale. Primer no is vsako obrt. garaž* itd. Dr. Kaučič. Bled. 41661 17 Primorci pozor! V naiem dam lepo pow •tvo » poslopji, vsem in ventarji-m in živino za več |f>t v večjem trgu v Slov gor. Ponudbe na ogl. vid »Jutra« pod »Posestvo«. 41373 17 Mesarijo s podružnico oddam v najem. Naslov pri podružni »Jutra« v Celju. 43219-17 Halo! Halo! Štajerski mošt pristen, naravni, in vsako -oboto in nedeljo priznano fine krvavice dobite pri ilttlierju, Bežigrad (Šiška). 41806-18 Na krvavice in dobro vino pridite na »Strelišče« pod Rožnikom 41901-IS Srnjak danes v gostilni Ražem na 2abjaku. Prvovrstna vina po Izredno nizkih cenah. 42057-18 Vabim cenjene goste na krvavice in mesene klobase v Moste k »Sedmici«. Franc Orne. 43007-18 se sigurno naloži na vknjižbo I mesto na krasno trgovsko domačijo. Ponudbe na oglasni odd. «»Jutra« pod šifro »Dobra naložitev«. ___41782-16 Družahnico s sodelovalnem v trgovino meš. blaga sprejm-m. i otreben kapital SO.OCO— 50.000 Din. Ponudba na fgiasni oddelek »Jntra« pod »Sisuren zaslužek«. 41784-16 50.000 Din položim proti primerni službi. Samo resne ponudbe poslati na oglasni od-1-lek »Jutra« pod »Kapital«. 41472-16 Tihega družabnika ■>. 8000 Din kapitala iščem. Cisti mesečni zaslužek Din 5000. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« po-d šifro »Čimoreje tem bolje^. 43122-16 Posojilo iščem na prvo mesto dveh trgovskih hi? v eentru mesta Ljubljane. Ponudbe 5a oglasni oddelpk »Jutra« pod Iifro »Posojilo«. __41894-16 10 % obrestovanje dotsžete z nakupom tristanovanjske, eno-nadstropne. novozldane hiše Pod Kotnikom. Cena 275.000 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 43138-16 RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana Selenburgova ul. 6. 120.000 Din privatnega posojila proti vknjižbi na večio hišo v Ljubljani in odplačevanju v mt-sečnih obrokih se Tšče. Ponudbe i navedbo >br*stne mere na oglasn' ->dde!ek »Jutra« pod »Pri vatno 120.000 Din«. 41732-16 =50.000 Din posojila iščem zaradi pover-anla obrata proti vkniižbi. eventuelno spre* m "m družabnika. Ponudbe pod »Racljonelno« na ogl. odd. »Jutra«. 43207-16 Trgovski lokal iz 2 piostorciv oduam ta koj. Tržaška cesia 26, Vič-Glince. 41961-19 Gostilno dobro idočo, s hišo vred v sridini mesta Maribora radi bolezni na prodaj. — Vprašati v oglasnem od deiku ».Jutra«, podružnica Maribor. 4ib državni cesti od la Franjo Rovtar. 41930-19 Gostilna na novo renovirana, obstoječa iz 3 gostilniških prostorov in kuhinje, dobro idoča. v sredini mesta se odda v najem. Na razpolago je tudi ena stanovanjska soba. Maribor. Mesarska ulica 5. 41918-19 Suh lokal uporaben za pisarno in držanje eventuelne zaloge, poceni oddam za takoj. Poizve se od 8.—12. Galusovo nabrežje 7. 41895-19 Čevljarska delavnica v sredini mesta Zagreba v nalprometnejši ulici naprodaj za 5000 Din radi odhoda. Pojasnila daje kožama Križanič. Vlaška ulica 6. 41790-19 Lokal ali veliko sobo z elektriko in posebnim vho I 'in iščem v centru za takoj v pci.Btie. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutri« pod »Mirna in poštena«. 41814-19 Skladišče aH klet za vino iščem. Ponudbe na osladni oddelek »Jutra« pod "»Skladišče«. 42061-19 Lokal v centru mesta iščem za takoj ali s 15. oktobrom. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Lokal«. 41611-19 Loka! v mestu, majhen, lep, t inventarjem, malim stanovanjem in kletjo, proti niz ki najemnini oddam Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mesto«. 420-50-19 Brivski pomočnik mlad, lahko prezame brivnico v najem ali na obroke, kupi v lepem trgu na Gorenjskem. — Ponudbe pod šifro »Začetnik« na ogl. oddelek »Jutra«. 43110-19 Lokal ozir. veliko sobo v centru mesta takoj oddam ia pisarno ali slično. Naslov v oglasnem jddelku »Jutra« .43119-19 Mlekarno dam na račun pridni go spodični. event. tudi pro dnm. Naslov v ogla5nem oddelku »Jutra«. 43113-19 Trgovski lokal v Rožni dolini oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41885-19 Gospodično vzamem kot dražabni-co. alt oddam vinotoč z delikateso. Naslov se izve v podružnici »Jutra« v Celiu. 43221-16 Trgovski loka! išče večja tovarna čevljev v Sloveniji takoj za prodajalno v Ljubljani. Po nndbe pod »Strogi cen trum« na oglasni oddelek »Jutra«. 41628-19 Gostilno s posestvom in gospodarskim poslopjem prodam Hribar Franc, Zaborst. p. Domžale. 41733-19 Gostilno z dvoriščem, v mestu ali na periferiji vzamem na račun ali v najem. Dotič-niku. ki mi Isto preskrb! iam 500 i>jn nagrad". — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutr-« pod »Dvor'5?>... 43197 19 •VcsJ&o7?e šsuptie nogavice in roCorce za moške, ženske tn otroke, pfe&enine, maje, jumperje in puloverje, žepne robce, kravate, ovratnike, srajce, gumbe, cipGe in vesen;ne, volno 'n bombaž, ročne torbice, akiovke, dežnike, vse potrebščine za šivilje, kroiače, čevljarje, sedlarje in tapetnike te prt 0osip (Peteline £}uhi}ana fzo vode) Trgovina specerlje, kolonljaine in suhomesnate robe. v Zagrebu na zelo prometnem mestu, donro uvedena obrt, f uolid-nim Inventarjem la zalogo bla.'tt z osir.tnnno najemninsko pogodbo proti solidni najemnin, mesečni promet "30.000 dinarjev, naprodal zaradi bolezni lastnika, skupaj z blagom za 65 tisoč dinarjev. Krasna eksistenca za solldnesca mladega trgovca. Po-slovnica M. S. Pavleko-vič, Zagreb, Ilica ?46, I. nadstr.. levo. 43155-19 Privnico v SloveniU dobro idočo kupim, ali vzamem v na:em prazen lokal na prometnem kraju Ponudbe na oslas. oddelek »Jutra« pod »Brivnica«. 41778-19 Poslovni loka!! na Dunajski cesti št. 29'1 so s t. septembrom na razpolag}. Poizve se ist-o-tam. 35905 19 Buffet dobroidoš, na dobrem položaju, za nizko ceno in ceneno na'emnino prodam. Mnksimirsk5 cesta 69. Zagreb. 43166-19 Svete! loka! 5 krat 9 m velik, odda v pidnajem tiskarna »Grafika«, Reslje^a cesta 4. 43218-19 Posestvo zelo lepo, v bližini mesta, na prometni točki. pri pravno za vsako obrt, proda za Din 65.000 Ar-zenšek. Celje. Kralja Petra cesta 22. 41962-20 Hiša 2 sobi, kuhinja, klet, na prodaj. Pobrežje pri Mariboru, Vrtna ul. 19. 41942-20 Vila v najlepšem kraju Slovenije, obstoječa iz 5 v L nadstropju ležečih solnč nih sob. s pokrito veran do. kuhinjo in pritiklina mi. vodovodom in zele-njadnim vrtom oddam s 1. oktobrom v najem. Ko 'odvorska nostaia in m«>stn Konjice lU km oddaljeno. Avtobusna posta ;a Celje-Maribor trikrat dnev no pri hi=i. Mesečna naipm-nins 400 Din. Poiasnila daje ga. K. Hertl, Slo venske Konjice. 41763-20 Hišo kupim n« periferiji ali najbližji okolici, na prometni žili mesta Maribor. 4 ali 5 sobno, eventuelno 2 vrtom. Ponudbe z opisom na oglasni oddelek »Jutra« pod »Okolica Ma riborac. 41785-20 Pozor Primorci in Amerikanci! Zelo ugodno naprodaj vsled odpotovanja krasno posestvo na krasni solnč ni legi. 10 minut od trga Vojnik pri Celju oddaljeno Posestvo sestoji iz lepega novega vinograda, krasne rodovitne njive, travniki in približno 6 oralov lepega gozda, vse skupaj meri 16 oralov. Redi »e lahko 6 glav go veje živine. Hiša in gospodarsko poslopj« je v zelo dobrem stan.in in je tudi napeljana električna razsvetljava'. Cena skupno 130.000 Din. — Cenjena vprašanja je poslati na Mariio Jager, pospstnioo v Vojniku pri Celja. 41912-20 Potreba nasveta? V raznih življenjskih vprašanjih, nakupu. p-o-da;i posestev itd., razdol-ž'tvi. — Posvetovalnica »Marstan«. Maribor, f Priložiti 3 mamke). 41925-20 Nova hiša z velikim vrtom in sto-depoom na p-odai. Potrebno ?O.Ofv> Din. Pol ure iz mesta Vrtna nI. št. 10 PobreJje pri Maribom. 41917-20 Posestvo trgovsko ali <">st.11ni®ko. v ceni do 200 000 T>1n. kupi e^erit. se priženi f°nt. Ponudbo na no-rtrn^nlco »Jutr*« v Mariboru pod »200.000«. 41754-20 Kovačijo na prometni cesti v Ptulsk! okolici, s čedno stanovanjsko hiSo. pritiklinami .vrtom ln sado-nosnlkom odda^n tako! v na'em ali prodam Pojasnila dale »Tueopaket«. Maribor, Meljska c. 29. 41779-20 Dvostfnovanjsko i • v« hišico davka prosto v Zeleni lami u?ndno prodam ali ■'ampntftm Tn ennVo ali enrY?t«nov«inlsko hišo na d=*;ell. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 41827-20 Hl?o ali oarcelo v c.entrn Linhl'nne kupim P™ vojn? zfdann imajo nmdnost. Ponudbo pod |1 »1.500.000« na oglasni oddelek »Jutra«. 41499-20 Mlin, žago ln stavbno parcelo ob vodi kupuje Vek. 2i-bret, Zidammost. 41870-20 V Maribora kupim hifco ali vilo Ivo- ali tri-stanovanjsko v dobrem stanju, če mogoče z vrtom, ako pa v prometni ulici, z lokalom. Plačam ob pogodbi 200.000 Din, ostanek v nekaj mesecih. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Primorec« do 3. X. t. 1. 41805-20 Enodružinsko hišo novo, blizu kolodvora v Dev. Mar. v Polni oddam. Vpeljana elektrika, vrt. Cena 500 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42002-20 Parcelo 1100 m1 veliko prodam v m«stn. Na«lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42075-20 Enodružinska hiša s 4 sobami in lppim vrtom v msstn Liubljani n.iprn-(iai. — Naslov v og1a=npm oddelkn »Jutra«. 42337-20 Stavbna parcela 857 m®, pod piramido na-prodai. Informacije Direktor Hladek, Maribor. Krekova 5. 41944-20 Hišo v popolnoma dobrem stanju, pripravno za obrtnika — prodam v T,inbliani brpi p^redo-vanla za 300.000 Din. — Ponudbe na o^ias. odd. »Jutra« pod »Obrt,«. 42005-20 Leno posestvo 40 oralov njiv, polja ln travnikov in 40 oralov =rosda vse v etlem kompleksu pri postali Ko-sarac prodam. Vprašati pri Miču Brkoviču. Bosanski Prijedor. 42031-20 Trgovski mlin najmodernejše urejen, ob železniški postaji v dravski banovini, vodni pogon, mesečna kapaciteta ca. 20 vagonov, radi drugega obrata ugodno prodam. Ugodna priilka aa krasno eksistenco za petlčne Amerikance. — Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Rentabilno«. 42049-20 Posestvo hišo z 2 sobama, knhlnjo, kletjo, delavnico, lep sadni vrt in njiva, primerno za obrtnika, posebna ključavničarja. zraven Crnom Ija prodam. Pojasnila daje Drago Sa t-ošek, Črnomelj št. 13. 40870-20 Majhno posestvo naprodaj v Pobrežju. — Vprašati v Mariboru. Mag-dalenska ulica štev. 21. 43226-20 Posestvo a velikim sadovnjakom, ortmerno za vrtnarstvo, blizu postaje oddam ta--oj aH poznele v na'em Poiasnila pri Angeli Weiss. Zidani most. 41326-20 Hišo i Prodajalci parcel! vc&stanovanjsko. v mestu Javite svoj naslov, lego in ali periferiji kupim. Ponud ceno stavbišča na ogiasni be na ogl. odd. »Jutra« oddelek »Jutra« pod šifro pod »Hiša 1931«. 41382-20 , »Resen kupec«. 41812-20 Stavbišče za vilo ne izven mesta kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Cist zrak«. 41588-20 Žago clrkularko za žaganje drv z električnim motorjem 5 in pol HP in 80 m kabela ugodno prodam. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 41950-20 Lep vinograd z hišo ln popolnoma urejeno kletjo event. z letošnllm vinskim pridelkom prodam na Bi-zeilskem. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »Ugodna prilika«. 41976-20 Kupim hišo dvo- ali večstanovanjsko v Šentjakobskem. Trnovskem ali krakovskem okraju — Ponudbe prosim ca oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Šentjakob«. 41813-20 Nova hiša trlstanovanjska, z balkonom in vrtom naprodaj. — Poizve se v poštni delavnici Pred Prulami štev. 1. 41S23-20 Vecle posestvo v Savin;«ki al! Šaleški dolini želim kupiti. Ponudbe je nasloviti na podružnico »Jutra«- v Cel'n pod značko »Din 100.000«. 41545-20 Lepo stavbišče tfk šole na PratrcrsVpm prodam. — Pojasnila daje Vivod, Maribor, kurilnica. 41923-20 Vilo aH trg. hišo v cen trn ali neposredni bližini Maribora kupim. Cenjene ponudbe na podružnico »JutTa« v Maribom pod šifro »Takoišnie plačilo«. 41923-20 Večk) vilo aH hišo z vrtom, proti takojšnemu plačilu kupim v bližini cerkve pri D. M. v Pnl'n. Ponudbe na oelas. oddelek »Jutra« pod šifro »Sreča«. 41900-20 Parcelo 500 m«, z leseno hlSlco nrodam za 24.000 Din. Zg. Šiška 135. pole? tovarne čarman. 42073-20 Kupim hišo z vrtom — event. malo posestvo — najraje kje od Zidanega mosta do Brežic, ne čisto na samem. Cena dkrog 50 ti soč dinarjev. Prodajalec bi lahko stanovanje ob držal — zadostuje mi soba za poletje. Ponudbe pod »Naš dom« na ogl. odd. »Jutra«. 43115-20 Enodružinsko h!šo Cesta v mestni log, dve sobi, Kuhinja, se odda v najem. Poizve se Aškerčeva bar 1. 420S0-20 Trgovsko hišo v centru Ljubljane, prenovljeno, t 2 lokali in 16 stanovanji, letni donos Din 150.000 za 900.000 Din proda »Posest«. Miklošičeva 4 41802-20 Hišo v Ljubljani event. predmestju, trgovsko i!l stanovanjsko, r. dobrim obrestovanjem kupim. Ponudbe na oglasni oddejek »Jutra« pod šifro »Dobro obrestovanje«. 41798-20 Samo kdor v miru izbira, ksspi dobro? Ako hitite od prodajalne do prodajalne Ul si ogledujete blago, se vam lahko primeri, da se odločite v stiski in naglici za nekaj, za kar vam bo pozneje žal. ZATO IZBIRAJTE BLAGO DOMA! Tu imate Časa dovolj, da si ogledate vzorce komad za komadom po njihovi vrednosti, nikdo vas ne more aagovarjati za nekaj, kar vam nl po okusu. ZAHTEVAJTE ZATO NASO KOLEKCIJO materijala za brisače po metru in vi dobite kolekcijo v par dneh, seveda brezplačno tn neobvezno. Potem sčdite, izbirajte ono, kar najbolje odgovarja vaši postavi, vašemu okusu. Ker dobavljamo blago naravnost is tovarne in ga prodajamo naravnost vam, odpadejo razne provizije, vi torej kupite pri nas boljšo kvaliteto za manj denarja. Že več kot pol stoletja postrezamo odjemalce v sploSno zadovoljnost. Največja trgovska In Izvozna tvrdka 2agceb. Ako Se nimate našega glavnega kataloga, zahtevajte ga! V nekoliko dneh ga imate brezplačno v rokah. P750 Realltetna pisarna družb3 i o. z. LJubljana, Miklošičeva e. 4 (proda: HISO, vlsokopritUčno, dva t rlsobna, dve enosobna stanovanja, vrt, nedaleč tramvaja, 320.000 Din. — Letni donos 33.000 dinarjev. HISO, enonadstropna, več stanovanj, dvorišče, pri Sv. Petru, 450.000 Din. — Letni donos 60.000 Din. VILO, novozidano, tri-stanovanjsko, 1200 kv. metrov wrta, Mir je, 360.000 Din. HISO, dvostanovanjsko, trg. lokal, zemljišča 2000 kv. metrov, predmestje Ljubljane, 150 tisoč dinarjev. HISO, visokopritllčno, novozidano, dva dvosobna, eno enosobno stanovanje, 300 kvadratnih metrov vrta, Zg. Šiška, 160.000 Din. HIŠO, novozidano, tri-stanovanjsko, parksti, elektrika, vodovod, 300 kv. metrov vrta, Moste. 120.000 Din. HISO, novozidano, dvostanovanjsko. 500 m2 vrta, Zg. Slška, 150 tisoč dinarjev. HIŠO. novejšo, enonad-stropno, trg. lokal, dva dvosobna stanovanja, 300 m* vrta. dvorišča, Zg. Šiška, 280.000 Din. PARCELA, približno 900 kv. metrov, Kodeljevo. 80.000 Din. VEG PARCEL od 200 do 600 m2, nedaleč Du najske ceste pa 100 dinarjev. Poleg tega več dru glh ugodnih hiš, po sestev, parcel itd. v naj' večji izberi. 43133-20 Hišico ,v Ljubljani ali na periferiji, v ceni do 150.000 Din kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Resen kupec«. 43105-20 Lepe stavb, parcele pod Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43094-20 Va!jčni m!in in žago v prav dobrem stanju, radi bolezni ugodno proda Janežič, Prekopa — pošta Vransko. 43149-20 Večjo parcelo proda Franc Lavtižar, Sv. Petra ce«ta 83. 43189-20 Ugodna prilika! Kdor ima denar naložen. lahko kupi v Liubljani hišo z gostilno, hlevom ln drugimi gospodarskimi poslopji. Za Izplavati Je malenkost, druddam s 1. novembrom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40757-21 2 stanovanji eno dvosobno s kabinetom in kuhinjo, parketirano. in eno enosobno s pritiklinami oddam v novi hiši s 15. oktobrom v Zeleni jami. Poizve se v Novem Vodmatu, CiglaTjeva št. 8 43214-21 Stanovanje 3 sobno, vse pritikline. oddam tudi družini z več otroci. Pečenko, trgovina s kurivom, Celovška c. 37. 43210-21 fUrnepanja iščejo Stanovanje dvosobno s kopalnico, kuhinjo ln pritiklinami iščem za dve osebi za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Prijeten dom«. 41775-21» Stanovanje enosobno event. s kabinetom ter kopalnico ln pritiklinami iščem za dve osebi za 1. november ali pozneje. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »Udobnost«. 41776-21a Stanovanje dvosobno, prostorno, ■ pritiklinami išče za 1. november žel. uradnik v LJubljani, po možnoetl v šentpeterskem okraju. Ponudbe z navedbo cene na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Mirno tn čisto«. 41753-21« Stanovanje 2 aH 3 sob s pritiklinami išče uradniška družina za november aU takoj v centru, event. na periferiji. Ponudba na oglas. odd. »Jutra« pod »Uradnik 7«. 41969-21» Stanovanje s 4 sobami iščem v mestu za 1. november. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Stanovanje 1500«. 41959-21a Sobo in kuhinjo v mestu išče uradnik a soprogo. Ponudbe aa ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »K.« 42047-21,'» Sobo in kuhinjo išče drž. uslmžbenes (tričlanska družina), ki plača 350 Din. Event. prevzame tudi dolžnosti hišnika, ki bi opravljal tudi manjša vrtnarska dela. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Pomoč gospodarju«. 42070-21« Stanovanja 3 sob s pritiklinami 1ŠC« mirna stranka brez otrok za 1. XI. Ponudb? pod »Soliden plačnik« na oglasni oddelek »Jutra«. 42080-21« Stanovanje eno- ali trisobno s kuhinjo iščem za november v sredini mesta. Cenj. ponudbe na ogiasni oddelek Jutra pod šifro »Zmerna cena«. 43111-2i/a Stanovanje 2 do 3 sob, v severnem delu mesta, iščem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Zakonca brez otrok«. 43183-21« V Mariboru iščem s 1. novembrom majhno, ali bigijensko in solnčno stanovanje v hiši z vrtom ali dvoriščem, blizu ljudske šole. Ponudbe na naslov: Ana 6 u g 1 e t a, Beograd, Čara Lazar* 11. 41795-21/» 2-sobno stanovanje solnčno išče štiričlanska mirna, snažna stranka za 1. november najraje v okoli«! Tabora. Ponudbe na oslas. odd. »Jutra« pod »Cista«. 41461-31» Enosob. stanovanje s kuhinjo išče za 1. november boljša stranka. — Ponudbe na ogl. odd. »J«-tra« pod »Stalno za 2 osebe«. 41569-31» Mirna stranka Išče stanovanje sobe ln kuhinje v sredini aH neposredni bližini mesta. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Solidno stanovanje«. 43194-21-« t % ■' > - Opremljeno sobo 9 posebnim vhodom oddam 1 ali i gu?puUičuaina. Naslov pove uglasili oddelek , »Jutra«. 41637-23 Mlajšega dijaka (dijakinjo) Sobico sprejme boljša, sloveusko lepo oprenu^uu, oddam in nemško govoreča druži- ves dau odsotni, mirni go na v vestno oskrbo P« spodičui. prednost visoko-jmerm ceni. Naslov pove ,olke Hrvatice. Naslov v oglasni oddelek »Jutra«. iglasneia oddelku »Ju"a« 42025-22 I 4i882-ii Mesečno sobo Dijakinjo . , sprejmem v v^o oskrbo, lepo opieuu.eiio ui zelo fti Dolinšek, Karadičeva ulica sto, v najlepši legi v sre-42007-22 I dini mesta oddam samo boljšemu gospodu ah dami 12. s 1. okt-ourom. Naslov v ^ oglasnem oddelku »Jutra«, sprejmem z vso oskrbo | ° 41891-23 za 500 Din mesečno. — Dijak (-injo) Inštruktor za jezike na razpolago. Oglasiti se v Besi Je vi cesti 9, pritličje. levo, OpremUeno sobo s parketom in kopalnico oddam v Vodmatu. Sušter 42050-22 I šiieva ulica 5 (za šolo) J 42039-23 Dijakinjo aH gdč. j t vso oskrbo sprejme vdo- SODO va. Naslov pove oglasni j poaeb. vhodom in elek oddelek »Jutra«. 42056-22 triko, s brano ali brez oddam 2 gosp. na Rimski Mlajšega dijaka ice5ti št 42042"-3 fe boljše družine sprejmem i „ v vso oskrbo. Pomoč pri bOStanOVaiLa nčenju in možnost nemške eTent. s hrano sprejmem konverzacije. Naslov pove v centru mesta. Istotam oglasni oddelek »•J I oktobrom Nasfov v oglas! oddelku oddelku »Jutra«. Sasi-Bft i -js T...___ /ifiin^f I Prazno sobo parketirano in s posebnim vhodom, po zmerni ceni odda Stancar, Gradaška 8 42052-33 Dijaka sprejmem k osmošolcu bli m tehnike. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 43118-22 Dijakinja Več opremljenih sob išče stanovanje s 1. ok- s posebnim vhodom, in so tobrom pri boljši dru- bo s pečico takoj oddam žlnl v centra mesta s | v Florijauski ulici st. .4. klavirjem. — Naslov ©el .odd. »Jutra«. 43182-22 I 42053-23 Sobo oddam 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 42091-23 Mesečno sobo Dijaka »Jraje iz tehn. srednje Sole sprejmem v _ centru mesta na stanovanje. Na »lo-v pove oglasni oddelek ► Jutra«. 43193-22 lepo opremljeno, s po setmim vhodom m souporabo kopalnice, mir no in čisto, oddam ta koj boljšemu gospodu ali gosoodiini. Naslov v oddajo Opremljeno sobo c posebnim vhodom oddam v bližini banske palače. K as.! o v v oglasnem oddel. ».Jutra«. 41930-23 Opremljeno sobo e posebnim vhodom ia zajtrkom oddam 9 1. okto trom boljši osebi. Privoi 13. 41980-23 | ogl. odd. »Jutra« Sobo veliko, prazno se v centru mesta takoj oddam. Naslov ogl. odd. »Jutra«. ° 41601-23 ODremljeno sobo s poseb. vhodom, elektriko in parketom oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«._43144-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v bližini glavnega kolodvora takoj oddam. Naslov pove oirlasm oddelek »Jutra«. b 43147-23 Sobo v sredini mesta oddam ~amo boljšemu gospodu ali dvema boljšima dijakoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43155-23 Gospodično sprejmem kot sostanovalko. Ilirska ulica 27, desno. 43154-23 Lepo, prazno sobo oddam. Poizve se med 13. in 15. uro. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41852-23 Sobo lepo oddam samo boljšemu solidnemu gospod u 8 1. ok t-obrom. Naslov v oglas, odd »Jutra«. 40503-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in elek triko oddam solidnemu go spodil Pred škofijo 20/111. 253-23 Opremljeno sobo oddam v vili na ilirju ta koj ali s 1. oktobrom. Na slov v ogl. odd. »Jutra«. 41369-23 Opremljeno sobo hrano oddam 3 dijakom ali gospodičnam. N.as!ov v oglasnem oddelku »Jutra« 43199-23 Opremljeno sobo svetlo in zračno, z elektriko oddam eni ali dvema ospbama. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 43202-23 Sobo Gospod s separatnim vhodom in v driavni siuibi želi resno kupim. Ponudbe z navedbo Singer^ev U-enock skor« elektriko v sredini mesta, poznanstvo s skromno go cene na oglasni oddelek nerabljen, i motorjem j v pri tli tj n aH pr vem nad ! s p od ič no do » let. Pr^d | .Jutra« pod »Dobro ol.ra | u. nožni pogon izredn stropju išče Jadranska a ost imajo Ljubljančanke. . n J i _ ____ JL _ I r-v- l____t.. »o •! m .Vw n ii — njen«. Straža. Ponudbe z navedbo Diskretnost za.amčena. — , .... najemnine na oglasni od- Dopise po možnosti "Rabljeno harmoniko runi mačko na osrlasni oddelek »Jutra« ,_____.4:.,,.,„;*„„ Pianino | Pletarne! skoraj in izredno 41862-26 | ugodno prodam. Stimec. Stro-ssmaverjeva 3, podpri 417U0--9 delek »Jutra« pod značko na oglasni oddelek »ou.r«. , kromat-;ino gli diatonično J. S.« 42038-23/a pod šifro »\ie 6n I kupim, ponudbe na oglasni ——————— I 4lOi-*-i I »j • . T,.**«« no/1 č i trn Prazno sobo . ,c .. „ com _x_p veliko, separirano, svetlo. 3S gOd'Ha Sam Star z elektriko, iščem v me- a život mi Je samom stu. Ponudbe na oglasni dosadan, in rabljen harmonij dobrog sam ^ ^ oddelek »Jutra« pod" »Za I značaja 1 Ujepe vanj- | p db oglasni takoj«. 42033-23/a | štine. Rado bi se upo- ' ua __ ..............o Električni motor oddelek * »Jutra« pod "šifro I za istoimenski tok, z »Harmonika«. 41793-26 1 in pol konjskih sil kupim. Ponudbe na po- V7____| družnico »Jutra« v No- NOV piamno I vem mestu, pod šilro "" oddelek »Jutra« pod šifro sa lijepom, vitkom l r ■ .->,, ^»r^llnmn »Lira«. 4-Oll-^t) pto- »Električni motor«. 43162-29 Klavirji! o ._____. ■ „ I i mladom gospodjicom Separirano sobico ^oja Je siromašna i ko- išče soliden akademik s ja bi mi bila vjerna 15. oktobrom. Naslov po- prijateljica. Cljenjene ve oglasni oddelek »Jutra« I ponudbe na oglasni od- i «»._„,,_ __ ftkrr»lfe 41444-23a | delek »Jutra« pod »Na- Kupujte na ODrOKe tasaki Maru«. 42066-24,| Q(j pjjn 400.— ^ . _________# _ . prve svetovne fabrikat«- išče tričlanska družina. — SamOStOjna gdC. BfV »ons. Ljubljana. p>štn: pre lat 307 230 29 Čudo tehnike! Patentirana novost! Pisalni stroj, težak 1.50 kg Pisati se vsak nauči v poi ure! Cena 550 Din. Generalnega zastopnika t Kapitalom iščemo Zastopnik: lob>-visoko provizi-o! Ponudbe na naslov; »Novita«, Za greb. Ilita 52. S92-;9 ga proti nagradi vrne na znanja z boljšo mlado MaiCeDejša izposojevalnica; sledeči naslov: Vivod Fri- gospodično lepe posta- 1 derik. Laško št. 58 pri Ve. Ponudbe s sliko na Celju. 41757-28 osi. odd. »Jutra« pod »Absolutna diskrecila«. Svinje in prašičke prave Yorkshire, 7 me«e- --prave luit^siuic, i i |lv . , PrjiTnp ^ohe ceT stare- Prolnoma uporabne. brezhibne. p" 293-26 najnižji ceni, in sicer S 4(1 po Din 650.—. 8-50 po Din 1300.—. 8 60 po Din 15!M*.—. Izvolite si osebno ,gledati, gotovo boste naši-»troj. ki to 13 vašo porab-taki' za izdt-luvanje noga vic. kakor vseh irugil pletenih predmetov. Pišit' na naslov: Eatl Vajt. Ce lje. 305-£9 Fotoamaterska dela I E,ektricni "generator takor ludi vsa strokovna 1 dnn'9^1 Vnlt ra- dela naredi do sedaj naj- "to^U SO per jod sko-bolje in najceneje .Joto | ^ fadl -■'Oda — . . | HT rvjuuiik. vvtui poŠta to-trgovina A. S muc, vo- vhik 41032-29 VVolfove ul. 8 in Ma- vrnniis.a. 304-30 Ženitve in ooroke fijsreduje najbolj vestno id I graf Joško Smufe Wolfo- I ™ b^ve^ga" p'r o d 1 ■ « k r e r, n o koncesijoni va ul. 12 in specialna 10 ^ Kotnik. Verd. pošt Oi <0 a m 93 X T. ■-n a s 3 a 8J C e3 Z s 24-9 , .Tribuna« F. B. L. Ljub ' ^ 1 Kjffff HB Telegram ženitve! hi»». Kariovska cestami rrs n rr t t | Trezna mladeniča — zna- I__ X ^ffin "-o?« Pozor, čevljarji! I Filatelisti premožne - duša - srce Dobro idoio čevljarsko ki žele zamen la vati aH f šifro »Diamant sreče« ^brt na prometni toikl. kupovati znamke potom Intelig. železničar b"«!^ HS««" Najboljše violine strune, citre, tamburice. gl tare ter sploh vsa glasbila 'n potrebščine v velikanski izbiri ALFONZ BREZNIK laprisi-žem strokovnjak LJubljana Aleksandrova cesta 6t. 7. 11658 Razpisujemo nabavo 400 kudlčnih metrov jamskega lesa, mineralno olje, bencina ln tovotne masti. Pogoji ln podatki za pogodbo na dan 8. oktobra 1931 se dobijo pri direkciji državnega rudnika Zabukovca, pošta Griže pod »št. 4243 ln 4244«. 42087-37 Premog, drva, oglje sigurno najcenej« nudi Pečenko, Celovška cesta 37, blizu velesejma. 43208-87 Spalnice smrekove, poljubno pleskane, za ceno Din 2600.—, kompletne in trde, politi-rane, od Din 5700.— naprej ima stalno v zalogi in izdeluje po naročilu 11798 Pohištveno mizarstvo Anton BIZOVICAB Glince cesta II/I, postajališče cestne železnice Hočete k filmu ? Pišite na: Interfilm Studie Gesellschaft Berlin-Lichter- felde W. SI. 11794 se želi priženiti na pose- j stvo. Je mlad. pošten in 1 zna vse delati. Event. kot 42059-30 42065-39 Žimo sti št. 76. 43153-23 Podstrešno sobo lepo. z električno razsvet 1'avo oddam mirnemu go-epodn. — Pele. LjubHana. Kopališka 8. 43181-23 Sobo lepo opremljeno, z elek triko oddam s 1. oktobrom v Rožni ulici 19. 43186-23 Prazno sobo oddam takoj za pisarno ali zakonskemu paru za 400 Din, separaten vhod Droscerija, Miklošičeva c 30 43228-23 Sobe iščejo: Opremljeno sobico nomo-6 crospchdarra. Ponud- . — . ,x Diu 100 izvršuje MezuariS, i" d °>velika sreča« na za modroce^ od najcenejše r»Ua* Tacum'/>a nosnrftti I .' ^ ▼ I d« najfinejše po tovarni Izjava frizer, Jesenice nasproti ..n(ifuž »Jutra« Maribor, do ........— . . ----- — kolodvora. 41937-24 | ! ° 41941-25 | ških cenah proda;a Riidol_f | podpisana izjavljam, da hrano in vso oskrbo išče mlad skromen gospod /,a 1. okt. Ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Štajerc«. Trgovac i posjednik inteligentna Zagrebu traži samostal- | gospodična u 11 u gospodjicu od 24—30 Sever, Marijin trg št. 2. I nisem plainica za dol-41635-30 j gove. katere bi napravil kdorkoli na moj Zimske suknje Trg0^ljain ^ 41952-23a j Hektira^e ^ I ^ |jS-i - 'nu trgovini, dobrog odgo- nanjosti, zelo podjetna in I metrov 2.6H ao | 41906-31 ---- nu trgovini, doorog oogo- nanjosu, »e.u ™ : b, prejšnja cena I Pno S0h0 ja, čvrstu i simpatičnu te varčna, pridnih rok, vaje- epsko oia„o. j : ^ dobru domačicu, po mo- na . gospodinjstva lepe Din o60. ^daj ce! ostan H 5°„^T MaiSr1'IS- I I preteklosti, 30.000 Din j za 365 Din «om«, pn | Jjlltve "IvoL^ioeišfeio koji se osigurava na po- prihrankov, išče tem po- Commerce d. d., Ljubljana .J f 15 hI 'n, o'lal i sjedu. - Umoljava se tom sebi primernega res- Tav?arjeva uIica, prvo n.nd^ b„se 260-30 (štajerski) razpošilja Jožef premoženjem, želi po- | nik, vdovec, 1 dvema | '-------| Korošec, Sveča — pošta Vojni invalid-slepec ki mu je začasno ustavljena invalidna podpora, se obrača na usmiljena srca prošnjo, če bi mu kdo mogel darovati kake čevlje ali suknjo. Eventu-lne darove je oddati v ogla«, oddelku »Jutra« 41&G6-37 Zelo dobra prehrana za dijake prt Dr. OTTU, Graz Biirgergasse 13. (Osterr.) 11753 i Priporoča se naravni domači 228 malinovec tvrdke »Malina« d. z O. s, Ljubljana VO Medvedova c. St. C znanatva s starejšim so- I otrokoma, fine zunanjosti. I P fvr železničarji! I Majšperfe. lidnim dobrosituiranim go- | Ponudbe .s sliko m I unifo7me od 90 41921-3« ira-dnici iščeta dvosobno spodom državnim uradni- VOm pod _ »Jesenske ,oie« . --7 - k d 1?0 stanovanje s kopalnico . kom. Dopis« pod »Ver- na oglasni oddelek. »Ju- D n da e, omese o . n.jvejši hiši. Ponudbe pod minftehe« na oglasni odd. tra«. 41671-25 Din daje. oe .Stalno« na ogl. oddelek »Jutra«. 41974-24 ---- I Jakob Pusavec, »Jutra« 41387 21» | ----| Gospod Podnart. Prešičio peso priporoča I kupim. Ponndbe na oglasni kro;aštvo. I oddelek »Jutra« pod šifro 41439-30 »Pesa«. 43139-33 Trgovska hiša v Kamniku Grozdje Domačo pšenico samo od producentov ku puje ln mlinom prodaja za račun »Prizada«, Gospo- Dve prazni sobi eno opremljeno id eno prazno oddam v centru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41772-23 Kdo bi pomagal V stalni službi, s pre- gdč. ia stiskf s poTojilom cejšnjo |ot°vlno sred- ibresti Din 2400 proti me- n^ih et želi PorcUt^ . . . m sečnemu odplačilu Din 600 ° _talno NAPRODAJ bo na javni dražbi v ponedeljek dne 5. oktobra ^ ^ d sifro »Vedno premoženjem ali siarao 10 kj? raipošilja darska zveza v Ljubi »sni. 1931 ob poi 10. dopoldne v Kamniku enonadstropna hiša z wtom, hvaležna« na oglasni odd službo. Sa™ resne^ ^ ^^^ Uaribor_ | 43178-33 last bivšega trgovca gosp. Kumra. Poslopje je v najboljšem stanju, -Jutra«. _ 41788-24 nu ^^ ^ >>J tra, ___ nasproti fovegl poštnega urada, ter 3 korporacijsko pravico. Samostojna vdova I ^ sZaželJeM ^25 Jabo,ka Leie m ^ Mnini^ia DOnudba 1e Din 150.000.—, cenilna vrednost pa Din 46 let stara, s stanova---namizna Kanada in bobo stalno v 185.000.—. Z nakupom hiše se nudi agilnemu trgovcu sigurna in -m. 9 l^i Katera je Srečniea? U v=ke * pa ra — - - ' * 1 J"l'aD c.em od 46—55 let starim. za svojega ljubega. "O" naivišji dnevni ceni. Po- Ijam prvovrstna — i n« na/lriivnlr.ft ».tti. krono nh iat.pl 1 a iz oa- i ,, ^ . j t.. i Sostanovalca sprejmem Naslov v oglas, oddelku »J utra«. 42005-23 Sobico »ovoopremljeno oddam v novi hiši v Herbersteinovi slici lž — pri Stadionu. 42077-23 dobra eksistenca. Vsled tega se kupci vabijo._ fle §amudite ugodne ptiCl&e I suhe knpnjem vsaki . množini pojasnila Po razpoši Dopise na podružnico »Ju brega prijatelja lz od- nl^be na podružnico »Jutra« Maribor pod »Varč- uene rodbine, Nemca - ^j. ^ »Namizna na«. 41916-24 Slovenca, 27 let starega. 1 P 41493-3^ — elegantnega, z ijudomi- j • Plavolasko SgS r^irt Stilni lekje z najmanr Pietilne stroje Entlarco in »Tambu-va Ponudbe na podruž. I rirui« stroj proda Segulin. »Jutra« v Mariboru pod Vojašnišk* 2, Maribor. tve. Dopisi M »m«- | 500 000 Din dote. Vpo--Moderm klobuki« na ogl. 1 " oddelek »Jutra« 11S71'»i slane silke takoj vrnem. 41871-24 | Diskrecl1a fastna zade- I 8/60 Entlarco in Prazno sobo solnčno, s posebnim vhodom oddam. Na-slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 42008-23 Veliko prazno sobo s souporabo kuhinje oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42083-23 Separirano sobo lepo opremljeno oddam gospodu 1 oktobrom. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 42016-23 Opremljeno sobo separirano. oddam gospodu s 1. oktobrom. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra« 42019-23 Opremljeno sobo lepo, a posebnim vhodom oddam dvema osebama na Rimski cesti štev. 2/II. 42020-23 Prazno sobo takoj oddam L.iubl;ana VTI fSp. Šiška), Aleševčeva 29 V 42021-23 Blizu Tabora In bolnice oddam finemu in solidnemu gospodu opremljeno so bo. Naslov v oglas, delku »Jutra«. od-42023-23 Mesečno sobo takoj oddam Naslov pove Oglasni oddelek »Jutra«. 42026-23 Opremljeno sobo veliko, z dvema posteljama oddam v bližini univerze zak. paru ozir. dvema solidnima gospodoma. Na«lov v ogla«. oddelku »Jutra«.__42013-23 Separirano sobo lepo opremljeno za dve osebi, z elektriko, v pritličju oddam s 1. oktobrom v Zitnikovl ulici gt. 17. cesta v Rožno dolino! 42018-23 Gospodična 28 let stara, živeča v ma-toi aških razmerah, želi prtom korespon i< i:ce najti resnega naobraženega gospoda srednjih let. — Ponudbe na oglasni ~J »Srečniea 45«. 41945-25 Vsled opustitve obrata pričnemo s 1. oktobrom t. L v svojem skladišču v Liubliani, Aškerčeva ulica 3, z nadrobno razprodajo zaloge. Nudimo po najnižjih razprodajnih cenah: I ijana« ^mjskoposodoin drug pribor iz aluminija Gospodična I Ponudbe na ogias. oa, m baker-alummija, i5Je gl>spoda t neks] ka- »jutra« pod »srečen vsakovrstne medeninaste in bakrene izdelke | nitaiom. Sem stara 22 let | zakon 175«. za kavarne, trgovske izložbe in zasebnike in različne gospodarske predmete. Samec 34 let star, v stalni dr-nd I žavni službi, čiste pre- dfTeiT""»Jutra« | 41940-20 8-ključni stroj pocem pi-uda Ivaiia Rakove, Kranj. 41707-29 Pisalni stroj namizna jabolka P-ter Setina. Radfče Zidani most. 23133 Kislo zelje novo. prvovrstno rezano io cel« glavice za sarmo. v sodčkih v vsaki množini po najnižji ceni po narn Sila dohavlia Gustav Er klavec Kodeljevo št. 10. Ljubljana. Telefon 8t. 91 294-23 Droban krompir za pitanje prašičev kupi hotel »Slon« v Ljubljani. n^aj premožen 1 a! Ta j- *tar, kupim. Naslov pove nost' strogo zajamčena. | oglasm oddelek »Jutra«.^ «1971-25 Nova „Jugometalija", družba z o. z., v likvidaciji, Ljubljana imam lepo trgovino m _ie ne morem sama opravljati. Ponudbe pod »Bodočnost« na podružnico »Ju- tra« Maribor. 41946-24 | želi znanja. Dekle, ki Pletilni stroj Mlad posestnik Gdč. Ančl se rada omoži. naj po-5l1e sliko z naslovom. Ponudbe pod značko Vsakovrstno zlato 70/10 in citre proda M. O. J «» aajvtSiib ssn,p Stlška ulica št. 1/1, deMio, ^erne _ juvellr Ljublj3na-_UJubljiU. Wolfov» al.« h Pisalni stroj r rabljen, a dobro ohranjen kupim. Cenjene Srebrne krone 11 no a se ,e PeUa,a, 23- »Sreča v zakonu« na p^nudbe z označbo ctam 7|atO in srehrO 11784 z večernim vlakom lz ogl. odd. »Jutra«. znamke in cene Je po- star0 Zl3W 10 sreoro ne zamudite ugodne piiCMe! LJubljane do Skofle Loke prosita gospoda, ki sta Jo nagovarjala, za cenjeni naslov pod 42081-25 slatl na naslov: Veseli- kupuje Rafinerija dra Drž. uradnik znamko »Simpatija« na 129 letni. VTO. položajne oglas. odd. »Jutra«.___| skupine, naveličan eo- novič, pošta Zavrče pri I Ptuju. 41965-29 ugošport r. z. z o. z., Ljubljana ________Šivalni stroj 41968-24 | stiine, poroči do 30 let I iščem na posodo za eno staro damo s primernim leto proti odškodnini. •J-0IU | premoženiem. Ponrdbe | Pismene ponudbe na gib kovin. Ljubljana. Ilirska ulica 36. vhod iz vidovdanske ceste prt gostilni Možlna. 70 Oprostite prejeto avgu sta, zamuieni ob'avl. Prosim obrok september? — Vekoslava. 41983-24 s sliko na podr. »J"tra« ogls. odd. »Jutra« pod Celju pod »Nota«. 43222-25 I šifro »Šivalni stroj«. 41453-19 Ležalne stole Pisarna: Borštnikov trg, S/I, telefon 25—18. Prodajni lokal: Miklošičeva cesta 34, tel. 33—83. (GramoSon — Razberger) Največja zaloga gramofonov vseh znamk, gramofonskih plošč v največji izbiri (zaloga preko 20.000), smuči, smučarske potrebščine, sklopni čolni, fotografski in radioaparati m vse foto- in radio potrebščine po najugodnejših cenah. Izposojevalnica gramofonov in plošč posluje: Borštnikov trg 3/1 od %14. — % 16. in od 18. — ya20. ure. Velika Izbira najraznovrstnejših plošč, ki se vedno Izpopolnjujejo z novitetami. — Prodaja rabljenih plošč po nizkih cenah, 11785 Mladi gospodični Čevljarski šiv. stroj j z desko poceni prodam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 43109-29 Alt saksofon inteligentni in simpatični. I in Es poceni prodam. Pobelita Iskreno fn resno prt- izve se: Janševa ul. t! :ate1'stvo t dvema gospo- | Ljubljana 7. 41880-26 d«ma drž. uradnikoma »11 nčitelieima. v starosti od I Clmmntnn 30—34 let. Le resne doni«' I , tjramOIOtl „„„. ..... na n<»las.ni ~id»lek »Jntrn. avtomatičen. skoraj noj. ?a6nik Ruže. pnd5ifr„ »Osreči me« al' i« 1 želim srečo«. 41450-24 Zupančič. Hranilmtta Elektromotor na vrtiln. tok 110 voltov. 2 KS. dobro ohranjen kupi železarna in livarna A. Po 41663-29 Gospodična i ITvrd Klavirji ln pianini trt let .t*r. *««"'* * najboljših «vet-ovnih 'v, ue mreie, t«4eme zložljiv« postelje in tapetniške 1» 88852-28' tudi n » jc« d e j • Rudolf Radovan tapetnik 4318O-291 trg štev. 14 po enega za Gorenjsko, „ Dolenjsko, „ Notranjsko in „ Spodnje štajersko sprejme domača, že uvedena tovarna. Ponudbe pod »Agilen in uveden« na oglasni oddelek »Jutra«._11730 t Iznašel sem nov način Kemičnega pranja »n barvanja vseb vrst oblek m prtmerno preuredil pralnico tn barvalnico v svoji lastni hiši, zato sem v stanu izvrševati pranje In barvanje po najnižjih cenah. g-^nbnrsrova nlica * 1S® ANTON BO C, Ljubljana Poceni in vendar najboljša Je ZEISS IKON — VOITLANDER — AGFA NAGEL — KODAK — RODENSTOCK — PLAUBEL foto-aparati na zalogi pri tvrdki JANKO POGAČNIK, fotomaterial, Ljubljana, Dunajska cesta 20, nasproti kavarne »Evropa«. 11804 BLED — Vidovdanska štev. 28. tavbišča za vile na »Iirju, po posameznih par. celah ali pa en blok (cca. 30.000 m*), NAPRODAJ po ugodnih pogojih. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11809 J M > Ona naglo očisti zobe« Kadar so postali vaši zobje grdi radi dežev in zobnega Kamena in kadar so pokvarjeni, je to viden znak, da tu al prave nege zob. ki jih varuje. R0LYN08 Cisti zobe temeljito, kakor to zahteva higljena, da bodo očiščeni Antiseptična pena prijetnega okusa pronikne v vse zobne razpokU-ne in izmeče preostanke hrane. Ona odpravi zoprne rumene madeže, uničuje nevarne klice in daje celim ustom občutek prijetne čistoče. Očaram boste nad uspehi, ki jih 3 KOLVNOS-OM. Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige! .. . _ _____ - O. Banstetni Ali je kriva? »SodBRe je smatrata, da ste tista dr* moruaria malomarno opravMa svoj posel, zlasti še, ker tisti, Id so ea pokopali, al «mel nobenih listin, med tem, ko jih ima ta vse.« »A kje je bil potem toliko časa?« »Sodni zapisa* pravi, da je aekaj tet delal kot ABred WeBhoni pri agradbi make idezmce r Indiji ta je Seie pred mak) tedni, ko je prišel y Singapore, »vedel, da so ga proglasih ra mrtvega. Vsekale© ta je sodišče priznak), mrtvaški list je preklican ia — to ie ineutaffirvo — mrtvi sm je zdaj tn!« »A odkod se je vzed ravno v tem tremifku?« »(Hotel se je mati domov, da bi se spravfl z očetom, a v Hamburgu je zvedel, da je pravkar umri« »Zelo čudno 1« »Ab ga hočeta videti? Pri m«n$ **.« »Kako je z njegovimi termami? Ali ste flh vse natanko pregledali?« »Prosfl bi vas, da ffti pregledate 5e vt* Podai /e sodniku nekaj listm, ki jih je ta paztftvo prebral. »Po vsem tem ne more biti dvoma, zlasti če ie tudi politi list pravilen.« »Na desni roki mn manjka en prst — to je tudi v potnem lista omenjeno.« »JCaieri prst?« »Sredmec.« •Zelo čudno; a to pojasnjuje pomoto v Medbourneo. Mrtvemu Je namreč tudi manjkal prst.« »Oa, potem ne bo ostalo našema socftščo nJč drugega, kakor da se pridruži sodbi angleškega m ga takisto prizna.« »Seveda, a to bo imelo za tako imenovano Guduk) WeDhornovo velike posledice.« »Zakaj lako imenovano?« »Ce Alfred WeHhom šs živi, potem stfegov oče sploh ni imel pravice, da jo je pohčeriL« »Vraga, v tem tnia^e pravi« « »Za kazensko dejanje, ki bi b$o po njegovi smrt? Itak brez pomena, sicer ne gre, ker Je Smel mrtvaški list A pohčanienje se je fe-vršSo na osnovi krivih podimen ta je zaradi tega neveljavno. Alfred Wedihoro je seveda takoj vložil predlog, da sa ta neveljavnost sodno proglasi.« , »^Naravno! ta Gudula Welhoraova bo po tem takem spet poslala Gudula Pieseckova!« »Res vredno je b£o, da je Sa sežtgat oporoko.« »Ce bi baa vsaj nakit srečno odnesla; nakaj bi vendarle kneia.« »Sicer pa Alfred VVdihom trdi, da Je ht Sdngaporea pteaJ očetu.« »Morda je spravila Gudula tisto pismo v kraj.« »Ali pa je oče vedel kako tn kaj. ter tapreimeflfl oporoko, 'm Gudula je bila s svoje strand poučena o tam.« »Vse Je mogoče. Vsekako je upravičeni dedič tn In zahteva, da »e mm dedščina izroči.« »To se bo morajo tu4! zgodit!.« »Ne vem, gospod deželni sodni svetnSk — tak Saden občutek fenam — mol mi ne uga-ja In ne ugaja.« »Saj ga menda tndi res ad bita doart! pridan »Skoda — boljša dedična bi bila gotovo »Ak ima kaj denarja?« ^ (»Narobe, rskeJ je, da paemors koma! «ekal no tako mudi« _ »Kaj pa pravi • vsem tem gospod fcartJBnt ndiA Mamert?« »On je včeraj odpotoval ta ml je pisal, da ne bi hotel spretfefi oskrbništva, ker je z Guduk) družabno občeval ta mn gre vsa reč preveč do živaga. Upira se mu, da bi moral zdaj tako rekoč nastopati zoper žensko, nasproti kateri se je vedno čutil očetovskega prijatelja.« »Moj Bog, kako čavatvcul »o vsi C ljudje! NaUpref Soden ta zdaj še Mamert.« »Pokličite moža, naj pride »črnka!« Sluga se je kmalu vrrtfl z moškim okoli trideset let, ki nra Je bik) na prvi pogled videti, da se je mnogo let klatil po vročih deželah. Nastopal je zelo samozavestno ta ponovil svojo zahtevo. »Počakajte nekoliko, da se posvetujeva.« . Alfreda Wellhorna so zopet odvedia iz sobe. »Ne vem, ta človek mi ne ugaja, a kad nam je to mar. Njegovi papirji so v redu. Veste kai? Upravičenega dediča petnajstih milijonov sevada ne moremo pustiti, da bi se brez beliča klatil po mescu; a z druge strani sam tudi jaz za to, da najprej povprašamo v Singaporeu in Melbourneu. Proglasitev ničnosti pohčeriitve, s katero bo vprašanje dediščine šele veljavno rešeno, js itak mogoča samo z rokom. To nam bodi izgovor, da mu pred potekom roka ne damo WeUhornove hiše v roke. Moj predlog bi bil, da dovolimo Nemški baraki, pri kateri js imetje naloženo, da mu do nadaljnega izplača dve sto tisoč mark. Na osnovi listin bomo to zmerom lahko zagovarjali, ta med tem bomo imeli dovolj časa za svo (»V hotelu .Espianade'.« Vzel js nakazjio, ki ga Je bi podpisal zapuščinski sodnic, ga preletel z očmi m odšel skoraj brez pozdrava. Deželni sodni svetnik Schalkneier je zmajal z glaivo. »Veste kaj, dragi kolega, stari VVellhoni je za časa umrl. Sin surov pustolovec, hči pa pohčsrjenka in tatica! Fej!« Sodni svetnik Diederich se je nezadovoljen vrafi v svojo pi- Catrto poglavK Deželni sodni svetnik Scbe&neaer Je sedel s komtsarjsn dr. Schhiterjem v svoji pisaraL »Veste, dragi doktor, res me Je vesefflo, da ste prsvzea ta sto- čaj.« »Nn, nu!« _ »Vem, vem! Cfesfli sem vam delal celo nepri«e In se posmehoval vaši maatfi, da zmerom govorite o nedolžnosti, !aadar smo mi prepričani, da imamo krivca v pesteh. Na žalost ste imeti največkrat prav. ln to pot, sam Bog mi je priča, bi tudi jase želel, da bi se zgodil čudež.« »Gudula WeJihonrova je kriva! Po tadMflh je to ve« !co gotovo, ta če vam še po vam, da je celo priznala — —« Schluter je prisluhnil. »Prianala?« »Dal Seveda le neko podrobnost zastran sina, ki se Je vnA* »Kaj pa, za Boga?« »Ta človek trdi, da Je tz Stagaporea pisal We3homu pismo — tedaj stvar, ki ni brez vsakaga pomena. Nato sem Guduk) WeHhor-novo včeraj še enkrat vprašal Veste — človeka kar srce boiL Ce je to res tatica! To vedenje! Prav nič bahata ni, prav mč izaavakia, ampak čisto tiha ta mirna; a v njenam vedenju Je nekaj gospodske-ga, nekaj — kako naj se izrazim: .čistega' — ne vem, drugače me menda nimate za obotavljavca, ali---- »Hoteh ste povedati tisto zastran pssmeu« »Gh, res. Nu, rorašal sem jo — ta tedaj Je malce pvuifeMa, nato mi je pa jasno popadala v oči ta rekla; X)a, neko pismo Je priSo, menda iz Stagaporea. Itažčla sem ga.'« »Pravi, da ga Je mdSOa, ker Je pisec v nJem beracfl za denar. Prebrala ga je samo površno. O tem, da bi bi! pisec We4Ihornov sta, pravi ona, ni b9o v pismu nič omenjanega. O mrtvem sina je res da nekaj govoril — sicer je bilo pa pismo skoraj nečitljivo. Skratka, ker se je bala, da ne bi razburila svojega krušnega očeta, je pismo kratkomalo uničila, ta to priznava tako miroo ta nedolžno, kakor da bi se razumelo samo po sebL« < »Potem Ja nemara res tako gledala na stvar. AS zda} ve, da Js WeiLhoraov sta vstal od mrtvih?« »Da.« »In kaj pravi?« »Neverjetna reč! Skoči* Js pofconoe, prvikrat v vseh teh Ah* Je bilo videti, da se Je zbudilo v nfo) ndeakšno zantaianfle — ta vzkliknila: AH je resnica? AH tata res dokaze?* .Seveda,' sem rekel Jaz — ta tedaa Je postala kar žalostna Io Js tiho dejala: L utin&i LfuMftm&i Prešernova nllca 4 BMpeMJi s« aat m ®nop« jLaiurtkA, Afrik«. AvstraJlj« ta Aidje Vadika ar nt&mk, Gi%» tAtt«, X W C. ScharthAUMe tSaiy11. Longtn«« Daxa, Omiko, iko Ajca, UA Lastna pnjtofcoiiraaa to-nm ta v Švici. Zaiitevajt« v«Mki Oustrovtusf cenik od Ii- SUTTNT5K, UUBUANA 4, KztsU»J ia poštnine prosta Cenjenim damam m pnt>ot9&*M i« »od orni tiranj« kl»baiLa feaaiM Chi««, Ljnblj«n» -Selenbureonk «Ho» It 6/1 «90 JOS, CAKOVEC Telefon Številka 60, 1 S, 00 Stiske k oe togajte Edina slovenska tedenska rev^a »Življenje In svet«. — Posamezna Itevilka 2.— Din. vi« d u*ot iaUB »UllHl < I ie »Mfurnoetif-upoi-abijanl "8! PeriodoOa a lososa «e sr« t« »4« t«»Is ikrbi j ic «Užha! JTiiaJco Hi >ia-»a v — kot i inigik iaffl tM) ste ri udoroijn OT«-UTljrt»o m tujim ieao at>.»)to4ijiTo aikdat ^dp-iTBdu^* ir»4ttvi u D-a. ja aočne oavurt m t imurniib ] ^lutaiib Bo&acjii jtt riodolin « ISO la 180 Din. likij»6oo rmcpb bburati orifa W. a OLJI VIDT, Prara-Vrtov let Xin a«»k» sa. v. fVii pni J* Rairauke zastojmike lUcml Doseženo ]c K-ajveija izrab* turiv« « popoln« iusb* ee-lotn« kurita« plovtr«. Peč za velike fn največje prostor« RAPID b p' DO 50% aa UMnatai 0 karlra fEHRiCK- 3I80 UUtJUSNa, oRAOlSCE 13 Tele«. )i7»« 275 za odej« ln v tablah najboljša to najcenejša. Zahtevajte vzore« tn cenik. TOVARNA VATE Maribor, Dravska 15 Zastopnika Slovenca, aa Slovenija, m 6un aH proti fiksni plači ln proviziji ISCEMO. Ponudb« a anka to i«(Haimf P<>-■lati aa OeneraL zaatoputvo Ramlng-ton pisačlh Btrojeva »MATADOB«, Zagreb, niča 6. 11775 Lesene predalčne zgradbe heraklitne hiše cenejše kot masivne hiše Padanj« lesnih oen nam prav poaebo potrjuje resrtabttn«* . ^ zgradb pred Tehnične napake pri starih Cisto lesenih stavbah glede nezadostne ogrevalne možnosti, se dado povsem odpraviti, ako stene obijemo a Motorji na sirovo olje. Tovarniško novi, M polnim Jamstvom za izdelavo, po izredno nizkih cenah na prodaj. — Dobava nadomestnih delov za leta naprej zasigurana. — Iščemo zastopnik«. Ponudbe pod: »GOnstiger Qeleg«»-heitskauf W. A. 6890« naslovit« na Jug osi. Rudolf Mosse, A. G-, Zagreb, Jelačičev trg 5. 11718 modne tkanin« vseh vrst si lahko nabavite po zelo nizki eeni V Celje St. StO VELEMESARIJA 5LAMIČ ZahtevaJt« hirja ln pliša za dam-ske plašče, svile, bar^ tuna, popellna, fian«-1« to barhenta za obleke ter drugega manu-Cakturnega blaga! Cene globoko znižane! ★ la vzorci wtr ■ton j! ■poroča cenjenemu občinstvu, da se zopet dobe v njenih prodajalnah: Gosposvetska cesta 6, telef. 29-73 ln Prešernova ulica 5, telef. 22-56 vsako sredo la soboto prvovrstne KRVAVICE in PECENICE. Nadalje redno »veta Štajerska penrtntaa ta razno-frstna divjačina po jako znižanih cenah. Cene mojim priznano najboljšim mesnim izdelkom, delikatesam in konzervam bom Z 28. AVGUSTOM ■opet znatno ZNI2AL* Se priporočam FRANC SLAMI6 Po poslovnem času telefon 29—72. 11788 lzoHrnlml ploščami za lahke stavbe [ ki aa ognjavarn« in ao «e nad 10 tat preizknieoe kst neupogibne in nezlomljiv«. DBH TOPLOTO. 10 cm debel zid iz heraldita Je ▼ toptotao-taimlS- nem oziru enak 100 cm zidu iz opeke. PRIHRANEK PRI KURILNIH NAPRAVAH sprite 10 krat vefije toplotne zaščite, kot pri enako močnem opečnem zida. POCENITEV GRADBE vsled kratke gradbene dobe aa manjU stroški, prevozi, mezde itd. PRIHRANEK NA KURJAVI: po debelosti herakHtnlh sten do 80 %. PRIHRANEK NA TEŽI: manjši dovozni stroški, manjše dimenzije opor, podlog, nosilcev in tramov. PRIHRANEK NA PROSTORU, ki je vsled mate konstrukcijske debeline heraklitnih plošč neprimerno večji, kakor pri opečnem zidovju, ter Jamči za večjo uporabno prostorninsko ploskev. PRIHRANEK NA GRADBENEM ČASU m OBRESTIH: Ker aa herakUtne plošč« velikih dimenzij, J« delo jako pospešeno. Tudi ie obstoječe lesene hiše se dajo r boljšati z malimi stroški, ako se naknadno znotraj in zunaj izolirajo s heraklitnimi ploščami. Prosimo, vprašajte nas, dali Vam bomo radevolj« vsa pojasnila. Zahtevajte naše zanimive tiskovine. Pooblaščeni herakflt-zastopnild t „11 at eri al drnib* LJUBLJANA, Dunajska cesta 3^2 Telefon tf-1« SKLADIŠČA: Tone Vovfc, Bled; Fr. Berjak, Kranj; Fr. Hladnik, Rakek; Jo«ip Klemenčič, Novo mesto; Štajersko, Prek-murje in Koroško: D. Raknsch, Celje, to njegova podružnica Kuhar & Zemljič v Mariboru; A. Cuier, Jesenice. Hočemo! Hočemo! Čuden LJubljana Prešernova nL 1 žepne are budilke kuhinjske are zlatnina srebrnlna 11441 Fr. ševčik ŽIDOVSKA ULICA ST. 8 LJUBLJANA. — Telefon 33—78. Orožje, municija za lov, šport in obrambo. Smodnik in vse lovske potrebščine. Največja izbira. Najnižje cene. Automatske pištole kal. 6.35 od Din 250.— naprej Lovske puške dvocevke od Din 950.— naprej Lovske stročnice 100 kom od Din 50.— naprej Strašilne pištole vseh vrst, najceneje. Novost: Browning puška kal. 20. -v— > ---^ JEudvik šRižnik Tepca Sliznik roj. ZKetzl poročena iKaribor, dne 27. septembra 1931 11793 ^J LOLIT sa kuhinje, kopalnico, veže, trgovske lokate, hotele, urade, industrijo irf mrzel, se s lahkoto čisti, Je trajen tn ne drag, polaga »MATERIAL« trg. dr. z o. s. LJUBLJANA. Dufiafska c. J TELEFON 27—16. — BRZOJAV: MATERIJ AL 161 »MS? ahavljajte svete potrebe samo v iuzemstcut Mi izdelujemo s vse tehnično gumijasto blago, nadalje vse vrste gu-mijastih valjcev, gumijastih obročev za otroške vozičke, gumijaste plinske cevi in frigatorje, gumijasta tesnila (Dichtungen) za okna, gume za kočnice in pedale za dvokolesa, v prvovrstni kakovosti po najnižjih cenah kot najbolj sposobna tovarna gumijastih izdelkov l^l „§EMPERIT" Jugoslovensko tvornice gumijastih izdelkov družba z o. z. Tvornlca: KRANJ Prodajni oddelek: Zagreb* Nikoličeva ulica 6—8» 1 . .j;'- ..i ujV'i* •' v- ••• •■ ' "i- sestva. Dne 5« oktobra t L se vrši na ZGORNJI LOŽNICI pri Žalcu na licu mesta ob 9. uri dopoldne dražba lepega posestva, in sicer: L opekarne v polnem obratu z letno kapaciteto 800.000 opek. OenDna vrednost Din 779.478.—, vadi j Din 77.947.80 in najmanjši ponudek Din 45L925.—> 2. Lepo arondiranega kmetskega posestva s velikimi stavbami itd. Onflna vrednost Din 598.822.55, vadij Din 59.882.25 in najmanjši ponudek Din 339.900. 3. Vile v Žalcu. Cenilna vrednost Din 195.320.-najmanjši ponudek Din 98.2S0.—. vadij Din 19.532.— in 11762 Vsled preuredbe naše strojne naprave so sledeče opekarniSke stiskalnice in drugi stroji itd. po zelo nizkih cenah na prodaj: 1 dynamo za istomerni tok, 6.5 KW, 4 stiskalnice za izdelavo zidne in strešne opeke, 2 odrezalni napravi, 1 valjar za predelavo ilovice, 19 voziCkov za opeko in ilovico, 1 dvigalo za vozičke z materijalom, 2 elevatorja za opeko, 1 žerjav, 1 strugalnica za železo za zapetino J(500 mm, 2 veliki spojki (Friktionskupplungen), 70 netilnih obro-tev s pokrovi za krožno peč, razni transmisijski deli, ustniki ter različni drobni materijaL 11763 Pojasnila daje »Opekarna Lajtergberg« v KoSaklh prt Mariboru. - - V ••: '.I ALBIN S I F R E R 10755 puškar LJUBLJANA, Oosposvetska cesta 12, poleg restavracije »Novi svet« Potrebščine za lovski in ribarski šport. Delavnica za popravila, montiranje daljnogledov. CENE NAJNIŽJE. POSTREŽBA TOČNA. Cenjenim odjemalcem naznanjam, da Izdelujem P r i srne kran ske k*ob se iz prvovrstnega domačega mesa in jih razpošiljam od 5 kg naprej po povzetju. se priporočam Franc Fister, Ljubljana, Zaloška cesta 10. 11773 Grozdie prvovrstno, Iz lastnih ljutomerskih goric, bo razpošiljaj čim dozori, po Din 3.50 za kg franko postaja Središče, bruto za neto, vinogradnik R. KOŠAR, Sv. Bolfenk ori Središča. Naročite takoj? 267 PRESELITEV ! Pisarna FtfANCO Kt LINIJE (FRENCH LINE) HAVRE - NEW YORK zastopnik IVAN KRAKER se preseli DNE 1. OKTOBA t 1. tz Kolodvorske ulice štev. 35 na MASARYK0V0 CtSTO št 14 nasproti izhoda glavnega kolodvora ^mMEHIKGER Jfasehinen nnd %V«ggonbaa-F«briki» Aktien Geselluctiaft, Wien XI. Oe«t»rreich Parni kotli ca v»m ko vrtilne ouprave 112 Premikajoče rešetke fCkoEBOEsaizerji Kurišča kr premogovni prah Zastopstvo: Inšinerski biro Jnlio Breitwieser. Zagreb, Vodnikova 11. - Telefon «6—8» Kako se doseza p r a v a lepota? D» poTTMMM po« «J«ao lifubljctt. lepot«, > )e potreb« vsak« leto temeljito obnoviti lo »to j« baš sedaj najbolj prikladen čas. Predvse-m mora biti stanično "tkivo, ki je t uporabo rainih trem, pudrov, mii, Šminke itd jako trpelo, na nove izgrajeno in ojafceno. To pa dosežete samo z uporabo mojega Sredstva za lošeenje po dr. med. Lachmaaaa. Gornji »loj kolt (epidermio), v katere« m nahajajo v«e nečistosti, odstranjuje moje sredstvo za luAčenje na po|K>liM>s>s neškodljiv način in brea v&akib ovii v poklica; to je da o tem nič n* v« vaSa okolica. Vse nečistosti kot mozolji, sojedci, gubasta, ovenela, nilahava, bleda, hrapava, razpokana, mjava koža in zaostali sledovi koz itd. Lzginej« za vedno. Takoj — te po prvem dnevu — nastopi takojšnje polepšanj« teinta. Kova koia se pojavi v sijajni lepoti, mehka kakor bariaa in čista kakor pri detetu in daleko bolj napeta in elastična od pre.Anje. Cena Din 1S0.—. m.' . - . • «___ T mo'iJa pr«L*.atom »KapHlMtfc« ^e|»ri letne «l«eice ^t^rL tTkoj vse neprijetne dl* Jice na obraza * korenino, pri tem ne zdraiatc kole. U*p^b * tudi neškodljivost lajamčena. Z uporabo tega preparata odmro pajrile la.sk tak«, da 8» dlačico več ne vrnejo. To posto[>anje je mnogo bolje od elektrolize, a u« preparat ni nikaka kreima za odstranjevanje dlačic ali kak kemijski pcepa rat. ki deluje samo kot rtoi za britje in po katerih preparatih zopet zrastejo dlačice 4e bolj goste te trke. Zdravniki pri]»oročajo »Rapvdentli« kot najbolj pripravno sredstvo za odstranjevanj« dlačic. . . . Cen« Din 50.— »■PartouU u roke ln noge..................D*8 100.— UJi.nino n.WII »B w6r»», ki ftesto !iwrv« iusi«t ta jeao, nUCtltfl II »I« II ^ kratki uporabi moj« kreme ta poble dragi preparati odjedali. Liee poetaja daleko mikavnejž« ia lepše, nspeh in tudi neškodljivost zajamčena. Cena Dta SO.—. Originalne preparat« SCHRADSR - SCBENKE &«./% ZZF-Ž Depo* u Jugoslavijo »0 m o i as oddelek 1-11, ZAGKBB, Dra4kov<6«T« K. M4M Izdelujejo se najnovejši modeli o-troškib vozičkov, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika Izbira Naj- * ^ fr^ko06111^ »TRIBUNA. F. B. L, tm^rna dvohol« tat etr— ftkih vozičkov, LJubljana, KarlovSka ceota 4L U Pihala (Blechinstriunente) izdeluje in popravlja strokovnjaško in ceno tvrdka 288 Alfonz Breznik, Aleksandrova c. 7, SOTOlfl SoTort! Najoovtia (tofinika pa-tetna železna zelo praktična »loiljiva postelja ( lapeciranim madracom — pralčtična za vtaka bifa. hotele, za putujuče oso-be in nočne »luib«. Sta nc Dia 190.—. Razpošiljam poSlom in fclezni-con po povzetja* SE aScc Lesena slallnska patent na iclo praktifna slot-Ilira poslela a tapecira ona madracom. — Stane Dl« 2M_ Pofcka patentna potiti« • loiljiva praktična t* touriste, vojake ia ta ferijalna kolonij«. Stane Oia »»._. Liefcstuh! prsktičaa ta U.anie ia sedenj«. Sta-"« K« .M_ Po tem imam čisto čo-Sano perje kfi po Dis 18.— čisto bein gosj. kg po Dia UO— in čist pnh kj po Dia 259___ U BROZOVTd. ZAGREB Uk« a UL kamnoseški mojster , Lfubljarut Besljeva cestn štev. St* priporoča bogato zalogo nagrobnih »pomenikov od marmorja tn granita. plošče za grobnice, marmornate plošče TM mo bili je po najnižjih cenah 2ST HišauKamnku t gostilno, mizarsko delavnico tn korporacijskiml pravicami oo prodana na javni dražbi dne 19. oktobra 1931 ob 9. url ?r minut. Hiša trna velik vrt ter leži ob glavni cesti v Kamniku. — Natančnejše informacije daje dr. žvokelj, advokat v Kamniku. 11699 Nemški dekličfi dom (Deutsches Tochterheim), G RAZ, Klostervviesgasse Nr. 54 Dom za učeča se dekleta. Iz boren pouk v jezikih in glasbi. Zelo dobri učni uspehi. — Cene za srednje stanove. 1174T Lepota očesa, iti las »EVE ASIAT!Q0B. 1 preparata dobimo lavanr-do* tajM, goste in dolge 3 brv i in trepaiaiee, • s tem lobijo oči tisti pikantni, ieetnj in privlačljivi pogled. Di» N01R D' 0RIENT ima wto svojstve k kor »Sčvt Asiatique<. san» da Mto-časoo barva v t«moi barvi. Dia 5B> KOPEU ZA OCI daje očem oni samamljM. lep« ta blesteči pogled OCi postanejo bistre, svetle, ognjen«, s rdečilo trudno«,! in motni pogle« .J^ine Dio S& ORISOLDE aam daje po preteku ene t>o6i narava« kodraste lase. Kodri so dolgotrajni ia vsakemu obrazu drajest in tam«nijivost — Dia 40. e — v r«MM aajrečjt tertahk saiadoeti. a gotova kvarijo vsake dane _ .E\CHLSIOB-HENNE« od it. Doraine 4 Ci«, Pa.ii. barva laae perfektoo ia enako f vseh niansah. — 8aa>« barvanj« je iakt 'ahke ta -na- ---- _ vsakega posameznega Nt male rok«, glave niti perila Popolnoma neikouljivv ta lase ia za nspeb vsakem« iamčimo Garnitnrs nu, 36 Oia. CENTIFOLIA. kozmetliki zavod, Zagreb. JarMIčeva a Zahtevajte brezplalne Uastnran« aaoikal 2S1 ZARATSKA BARKA KRflUEVItlE JUGOSLAVIJE 0. d. podružnico UlrtljOM Telefon itev. 80—20. Centrala: BEOGRAD Daje menične ln kredite v tekočem računu obrtnikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo tudi obrtni« kom, ln lombardira državne vrednostne papirje. Dunajska cesta Štev« 31 (Hiša Zidarjevih dedičev) Glavna podružnica: ZAGREB Sprejema nranllne vloge z ali Dre* odpovedi. Otvarja tekoče in žiro račune Izdaja kavcije in garan-234 cijska pisma. Račun poštne hranilnice štev 14.003 Podružnica: Sarajevo Kupuje ln prodaja devize m valute za račun obrtnikov ln obrtnih kreditnih zadrug Izvršuje vse ostale bančne posle. "IJreiUie" Davorin Kaviien. izdaja za konzorcij > Jutra, Adoli Kibnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot Uakaraarja S rane Jezeršek.Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. .Vsi S Ljubi,anL