Ameriška Domovi ima
NO. 130
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JULY 12, 1965
SLOV€NIAN
MORNING N€W$PAP€fi
e
ŠTEV. LXIH — VOL. LX11I
No¥6 ¥ Vietnam
Predsednik je na tiskovni konferenci dejal, da se bo položaj v Vietnamu še poslabšal, predno se bo obrnil na boljše.
WASHINGTON, D. C. — Boji v Južnem Vietnamu so bili pretekli teden ostri in so obsegali različne predele dežele. Število ameriških padlih je začelo hitrejše naraščati. Samo pri čiščenju zloglasne zone D je bilo 10 ameriških vojakov mrtvih, 40 pa ranjenih. Južnovietnamske oborožene sile niso več kos položaju in Združene države spoznavajo, da bodo morale same poseči neposredno v boj, če nočejo, da komunisti zmagajo.
Predsednik Johnson je pretekli petek na tiskovni konferenci priznal, da je položaj v Vietnamu slab in da bo postal še slabši, predno se bo izboljšal. Napovedal je tudi, da bodo v Južni Vietnam poslane nove a-meriške čete. Po vesteh iz vojaških virov bo poslnih v Južni Vietnam v prihodnjih tednih do 40,000 novih ameriških vojakov ali pa celo več.
Johnson je rekel: Karkoli bo položaj zahteval, to bo dano na razpolago! Obvezali smo svojo moč, svojo narodno čast. Trije predsedniki drug za drugim so sprejeli te obveznosti. Nimam ne rožnatega ne slabega poročila. Potrebni, so razumevanje, vztrajnost in domoljubje. V drugi svetovni vojni smo imeli 160 tisoč izgub, pa nismo nato dovolili, da bi postala Grčija ali Turčija ali Iran ali Formoza ali Libanon žrtev napadalcev. Tudi sedaj ne mislimo popustiti, dokler ne preneha napad.
Namesto Taylorja zopet Henry Cabot Lodge
Poslanik M. Taylor v Južnem Vietnamu je odstopil s svojega položaja zaradi osebnih razlogov. Predsednik je pretekli četrtek imenoval na njegovo mesto Henryja Cabota Lodge-a, ki je bil poslanik v Sajgonu že pred gen. Taylor jem.
Nekateri so ugibali, da naj bi bil vzrog za “nenadni” odstop Taylorja nesoglasje z gen. West-morelandom, glavnim poveljnikom ameriških vojaških sil v Vietnamu in morda tudi nesoglasje z drugimi vodniki ameriške politike v Vietnamu. Predsednik Johnson in sam Taylor sta to odločno zanikala.
Denar za novo umetniško središče v Washing-tonu zbran
WASHINGTON, D. C. — Denar za John F. Kennedyjevo središče za predvajajočo umetnost v Washingtonu je na razpolago in stavbo bodo začeli v septembru graditi. Po sedaj odobrenih načrtih bo obsegalo novo središče operno dvorano z 2,200 sedeži, koncertno dvorano z 2,744 sedeži, gledališče s 1,114 sedeži in še eno manjše s 500 sedeži.
Celotna zgradba bo stala 46.5 milijona dolarjev. Od tega je bilo eno tretjino zbranega v javnosti, eno tretjino je v ta namen odobril Kongres, eno tretjino bodo pa vzeli na posodo.
PAIR ♦WARMER
Vremenski
prerok
pravi:
Sončno in milo. Najvišja temperatura 78.
Novi grobovi
John Ausec
V soboto, 10. julija je nenadoma umrl doma na 1095 Addison Rd. John Ausec, po domače “Smitty”, star 62 let, rojen v Clevelandu, zaposlen pri Steel Improvement and Forge Co. Bil je član Društva sv. Cirila ih Metoda št. 18 SDZ. Tukaj zapušča ženo Alice, roj. Vidmar, hčer Eleanor Hace, sina Dona, 6 vnukov in brata Larryja Smith. Umrla sta brat Charles in sestra Caroline Stanton. Pogreb bo v sredo ob 9.30 dopoldne iz Zakraj škovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob treh.
Lillian Frederick
Pretekli petek je umrla po operaciji srca v Mt. Sinai bolnišnici 37 let stara Lillian Frederick, roj. Lach, s 650 E. Clear-view Ave., Seven Hills, Ohio, žena Williama, mati Williama Jr., Eileen in Laure, hči Rose Lach, roj. Stanonik, in pokojnega Franka Lacha, sestra Regine Bury a, Eleanor Jeran in Marion Yeckley. Rojena je bila v Clevelandu. Pogreb bo danes popoldne ob 1.30 iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. na Luteransko pokopališče.
Theresa M. Srdjak
Včeraj je nenadno umrla na svojem domu na 17816 Dille-wood Rd. 65 let stara Theresa M. Srdjak, roj. Uhrincak v Valley Works, Pa., od koder je prišla v Cleveland, ko je bila stara 19 let. Bila je žena Stephana, mati pok. Franka, Georgea in Josephine Vidra (Mansfield, O.), 9-krat stara mati, sestra Rose Rad-vansky, Elizabeth Yanko in Mary Baran. Pogreb bo iz Grdino-vega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo. Čas in kraj še nista določena.
Mary Kovač
Pretekli ponedeljek, 5. julija je umrla doma, na 18621 Shawnee Ave., 85 let stara Mary Kovač, rojena v Kačji vasi pri Postojni, od koder je prišla pred 61 leti. Mož Martin in hčer Catherine sta umrla pred njo, za-(Dalje na 3. strani)
Medicare bil odobren I Senator Frank Lausehe (udi v zveznem senafu
Predlog bolniškega zavarovanja nad 65 let starih ljudi v deželi je bil izglasovan pretekli teden tudi v Senatu.
WASHINGTON, D. C. — Senat je pretekli petek odobril v Predstavniškem domu že sprejeti načrt o bolniškem zavarovanju preko 65 let starih ljudi v okviru Socialnega zavarovanja. Za predlog je glasovalo 68 senatorjev, med njimi oba ohajska, proti pa 21. Senatov predlog je obsežnejši od onega, ki ga je sprejel Dom, vendar vlada prepričanje, da ne bo pri sestavljanju končnega besedila zakonskega predloga na konferenci članov Doma in Senata večjih težav.
Konferenca bo začela skupno besedilo sestavljati jutri in bo svoje delo nemara v par dneh končala. Novo, skupno besedilo bo moralo biti potrjeno znova v obeh domovih Kongresa, potem bo šlo šele k predsedniku v podpis.
Zakon dovoljuje 60 dni zdravljenja v bolnišnici vsakikrat ob plačilu $40, nato pa neomejen čas zdravljenja v bolnišnici ob plačilu $10.00 na dan. Domov predlog omejuje zdravljenje po prvih 60 dneh ob plačilu $40 na nadaljnjih 60 dni ob dnevnem plačilu $10. Predlog obsega tudi obiske bolniških strežnic na domu in tudi načrt za kritje zdravniških stroškov ob posebnem prispevku zavarovanca.
S predlogom o bolniškem za ■ varovanju ostarelih je združen tudi predlog za povišanje pokojnine v okviru Socialnega zavarovanja za 7%. Po novem bo najnižja mesečna pokojnina $44, najvišja pa, ko bo sedanpi predlog stopil v celoti v veljavo, $168. Povišanje pokojnine bo izplačano tudi za nazaj vse od 1. januarja letos.
Zakonski predlog podaljšuje možnost zavarovanja duhovnikov v okviru Socialnega zavarovanja do prihodnjega aprila in razširja to zavarovanje tudi na zdravnike, ki doslej vanj niso vključeni.
je zahteva! ostre kazni za razgrajače v Oenevš
CLEVELAND, O. — V soboto, 3. julija, in v nedeljo, 4. julija, so mladi ljudje, ki so se zbrali v Genevi ob jezeru, znanem letoviškem kraju v Ohiu, razgrajali dolgo v noč, razbijali in se pretepali s policijo. Oblasti so poklicale na pomoč vse razpoložljive policiste tudi iz sosednjih naselbin. Končno je guverner poslal še 150 vojakov narodne garde, če bi policija le ne bila kos razgrajačem.
Oblasti so prijele okoli 300 razgrajačev, med katerimi je bilo tudi več slušateljev visokih šol. Od prijetih jih je bilo 55 obtoženih nerednega vedenja in upiranja aretaciji. Od 26, ki so bili pozvani pred župana F. Fin-leyja, jih je tretjino priznalo krivdo in so bili obsojeni na $50 globe in $6.20 plačila sodnih stroškov vsak.
Sen. Frank J. Lausehe je v posebni izjavi pozval oblasti, naj proti razgrajačem nastopijo najstrožje, kar zakon dopušča, ker ne moremo dovoliti, da bodo mladi ljudje tako javno kršili zakone in predpise ter se upirali izvoljenim javnim uradnikom.
Upam, da ne bodo upoštevane prošnje odvetnikov in socialnih delavcev, da naj se s to mladino postopa milostno ...” je dejal sen. F. J. Lausehe. Če bi se to zgodilo, bi to po njegovem dalo le povod za nove podobne izgrede in nemire.
VOJNA V J. VIETNAMU BO NAJBRŽ ZAHTEVALA VPOKLIC REZERVISTOV
Vojna v Vietnamu je dosegla tak obseg, da domače čete niso več sposobne uspešno braniti Južnega Vietnama. Združene države pošiljajo tja nove borbene enote, ki bodo verjetno kmalu prevzele glavni del boja proti rdečim. Nekateri vojaški strokovnjaki sodijo, da bo v Južni Vietnam poslanih skupno do 150,000 ameriških vojakov. V tem slučaju bo potreben vpoklic nekaterih rezervistov.
WASHINGTON, D. C. — Po sedanjih poročilih je že večina 3. marinske divizije v Južnem Vietnamu, 1. pa je zavzela njene položaje na Havajih in Okinavi. Dve okrepljeni brigadi 1. pehotne divizije so na poti v Vietnam, ena se je prav danes začela izkrcavati. V Južnem Vietnamu so tudi deli 101. padalske divizije. Napovedujejo, da bo tem sledila v Vietnam jeseni še 1. kavalerijska divizija. Tako bodo poslane tja dve do tri armadne divizije in ena marin-ska. To bo rezerve doma precej zmanjšalo in v vojaških krogih so prepričani, da bo potreba povečati vpoklice novincev ali pa poklicati v vojaško službo rezerviste._
Državni
v
Kongres bo zasedal do novembra?
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je dejal skupini kongresnikov, da utegne držati Kongres v zasedanju do novembra, če ne bo ta preje končal dela na predlogih, ki mu jih je Bela hiša stavila.
Predsednikova izjava je demokratske vodnike Kongresa izne-nadila. Oni še vedno upajo, da bo mogoče letošnje zasedanje Kongresa zaključiti do Delavskega dne.
— še vedno niso dognali vzroka bolezni, ki razkraja mišice v človeškem telesu.
tajnik Dean Rusk je včeraj dejal, da se položaj v Vietnamu približuje odločilni točki. Severni Vietnam in rdečo Kitajsko je posvaril, naj nikar ne mislita, da bosta lahko nekaznovana pošiljala v Južni Vietnam ljudi in material za boj proti tamkajšnji vladi. V Hanoju so med tem objavili, da so bili sestavljeni prvi oddelki ‘prostovoljcev” za pomoč “osvobodilnemu boju,” v Južnem Vietnamu.
Predsednik vlade Sovjetske zveze Kosygin je včeraj zatrjeval, da bo Sovjetska zveza ostala odločno na sedanji poti v vprašanju Vietnama kljub napadom iz Washingtona in Peipinga. Napovedal je potrebo po povečanju izdatkov za narodno obrambo, čeprav bi ta sredstva prav lahko “koristno” uporabili za civilne potrebe. Glavni tajnik Sovjetske komunistične partije Leonid Brežnjev je v soboto izjavil, da bo Sovjetska zveza hodila svojo umirjeno pot in se bo ogibala korakom, ki bi še povečali sedanjo mednarodno napetost.
Politika ni mirovala pretekli teden
CLEVELAND, O. — Bili smo na počitnicah, toda politika se na to ni ozirala. Šla je svojo pot, toda ni napravila, hvala Bogu, nobenih usodnih korakov.
Evropo je razburjal general de Gaulle, ker je napravil nov sunek proti Evropski gospodarski skupnosti (EGS). Diplomat-je upajo, da jo bo spravil sam iz zadrege, ki bo pa trajala do konca nemških parlamentarnih volitev. De Gaulle se namreč jezi na nemškega kanclerja Er-harda, ker ni tak, kot je bil K. Adenauer, zato mu rad meče polena pod noge. Diplomate seveda jezi de Gaullov postopek, ker jim je pokvaril počitnice.
V Angliji je prišla vlada v zadrego, samo par glasov jo je rešilo, da ni morala iti v demi-sijo. Glasovanje je bilo o finančnem zakonu. Konservativna o-pozicija je zahtevala demisijo, predsednik Wilson ji je pa rekel: večina je večina, naj bo majhna ali velika, in vlada ni demisijonirala.
Naše državno tajništvo je priznalo novi alžirski režim polkovnika Boumedienna. Je prišlo do prepričanja, da ga nasprotniki ne bodo podrli, akorav-
no ga spodkopujejo s pomočjo komunistov in vseh levičarjev. Novi režim jim je namreč preveč nacionalističen in premalo socialistično zgrajen.
V	Kongu je pa predsednik Čombe začel utrjevati svoj politični položaj. Začel je izvrševati svoj načrt, da bi njegova politična trdnjava, provinca Katanga, dobila stare meje. Njegovi nasprotniki so jo namreč razbili na tri dele. Ko bo Čombe zopet imel svojo staro provinco Katango, bo skušal spremeniti Kongo v konfederacijo, ki bi v njej seveda Katanga igrala prvo violino. Gladko mu pa ta posel ne bo šel od rok.
V	Jemenu imajo pa sedaj po arabski navadi kar dve državljanski vojni. Prvo je sprožila revolucija, ki je pognala kralja v begunstvo in spravila republikansko vlado na površje. Te državljanske vojne še ni konec, ker se kraljevi uporniki s pomočjo savdskega kralja ne dajo ugnati. Ker republikanci niso dosegli zmage, so se razbili med seboj na vojaško in civilno skupino. Zadnje čase je gospodarila civilna struja, ki jo vodi bivši ministrski predsednik Noman. Z
njo pa ni zadovoljen predsednik republike al-Salal, ki je skupaj z generali napravil malo revolucijo in prevzel oblast. Obe struji se bosta po tradiciji trli in pobijali med seboj. Tega se veseli egiptovski Naser, toda dolgega veselja mu noče nihče jamčiti. V arabskem svetu je vse od danes do jutri.
Žalibog ni mirovala tudi vojna v Vietnamu. Večjih spopadov ni bilo. Kar jih je pa bilo, so se odlikovali s krvoločnostjo. Novi sajgonski režim misli, da mora v krvoločnosti tekmovati s komunisti. Naši poveljniki in diplomat j e v Vietnamu pa pravijo, da je to zelo tvegana taktika; njihov nasvet pa zaenkrat ni kaj prida zalegel.
V Dominikanski republiki sta vojaška junta in Caamanova u-porniška skupina rogovilili ravno toliko, da v našem državnem tajništvu v Washingtonu niso mogli nanje pozabiti. Pogajanja o novi nevtralni začasni vladi se niso premaknila z mrtve točke.
Pri nas doma bi pa vsak politik najrajše nadaljeval počitnice, ki so se mu začetkom julija tako priljubile. Senatorji in kongresniki so pa morali poza-
biti nanje. Senat se je zagnal v delo o novem zakonu o bolniškem zavarovanju, predstavniki Doma pa na zakon o volivni pravici za črnce. Oba predmeta sta taka, da bi v drugem letnem času sprožila burne debate, sedaj pa vplivata vročina in vlaga kot pomirjevalni prašek. Upajmo, da bosta oba zakona res izglasovana v napovedanem času.
Predsedniku Johnsonu so pa davkoplačevalci nanosili v lanskem proračunskem letu toliko denarja v federalne blagajne, da je lahko zadovoljen. Blagajne so dobile kar $125.5 bilijonov. Ker je pa bilo treba plačati vse obveze v znesku $126.4 bilijone, so morale najeti začasno posojilo v znesku $900 milijonov. Tako malo si niso federalne blagajne morale izposoditi že 4 leta ob koncu proračunskega leta.
Johnson je prvi teden novega proračunskega leta prizanašal Kongresu; ga ni silil na delo, mu ni napovedal novih zakonskih predlogov. Upajmo, da se bo te taktike držal vsaj do novega leta.
Niso seveda mirovale tudi nesreče, male in velike. Katastrofalnih pa ni bilo. Tudi za to moramo biti Bogu hvaležni.
Papsž bo verjetno f@ prišel v lew York
VATIKAN. — Vse kaže, da bo papež Pavel VI. le prišel letos ali v začetku prihodnjega leta v New York obiskat Združene narode in bo govoril glavni skupščini. Razgovori o tem obisku so v teku, vendar še ni nič končno dogovorjenega.
Če bo do obiska res prišlo, trdijo v Vatikanu, da bo sv. očeta spremljalo pet kardinalov, vsak z drugega kontinenta. Med njimi naj bi bile zastopane vse glavne rase. Papež naj bi se sestal ob priložnosti tega obiska tudi s predsednikom Združenih držav Johnsonom, vendar ne v Washingtonu, ampak v glavnem stanu Združenih narodov v New Yorku.
Zadnje vesti
LIZBONA, Port. — Včeraj so se pojavili nad dvemi predeli Portugalske zloglasni “leteči krožniki.” Enega od njih so videli severno od mesta Porto v severnem delu dežele, drugega, ki naj bi imel obliko valja, pa nad Azori. Prvi naj bi se bil za 3 minute ustavil nad obalo, nato pa s silno brzino izginil proti severu.
BOSTON, Mass. — Letala in ladje iščejo radarsko letalo EC 121 z 19 člani posadke, ki je tekom redne službe ob severovzhodni obali padlo sinoči kakih 100 milj od Nantucket otoka v morje.
SAJGON, J. Viet. — Komunistična Kitajska je obtožila Združene države, da so 4 njena letala letela nad kitajsko pokrajino Junan, ko so bombardirala predele v Severnem Vietnamu. Peipinški radio je svaril pred novimi ‘izzivanji’ z izjavo, da je kitajska armada v ‘polni bojni pripravljenosti.’
WASHINGTON, D. C. — Danes se bodo tu začeli razgovori med Japonsko in Združenimi državami. Razpravljali bodo predvsem o gospodarskih vprašanjih in o položaju v jugovzhodni Aziji. Razgovorov se udeležuje na vsaki strani po 7 članov vlade. Ameriško delegacijo vodi državni tajnik D. Rusk, japonsko pa zunanji minister Etsu Saburo Shiina.
ATENE, Gr. — Kralju Konstantinu in njegovi 18 let stari ženi se je rodila v soboto hčerkica, ki jo bodo krstili za Aleksijo. Kot prvorojenka ima pravico do prestola.
Iz Clevelanda in okolice
Rojenice—	i
Pretekli torek se je rodila v St. Alexis bolnišnici Michaelu in Barbari Kocet s 17620 East Park Drive hčerkica. S tem sta postala Mr. in Mrs. Edward J. Kovačič s 7308 Hecker Avenue prvič stari oče in stara mama. Čestitamo!
Slovesne zaobljube—
F. Norbert Anthony Ozimek, sin Mr. in Mrs. Anthony J. Ozimek s 7119 Brecksville Road, Independence, bo nocoj ob 7.30 sklenil slovesne zaobljube v opatiji sv. Andreja na 2900 East Boulevard. F. Ozimek, nečak rev. Josepha J. Ozimka, kaplana pri Sv. Kristini, študira za duhovnika v semenišču reda Najsvetejšega zakramenta na 5394 Wilson Mills Road, Highland Heights.
Seja—
Podr. št. 25 SŽZ ima nocoj ob sedmih sejo v šoli sv. Vida, po njej pa zabavo. Vse vabljene! Asesment bo tajnica pobirala od 5.30 dalje.
Upokojenci z Waterloo Rd.—
Vsi, ki se nameravajo peljati z avtobusom na izlet Kluba slov. upokojencev na Waterloo Rd. 14. julija, naj bodo ob desetih dopoldne pred SDD na Waterloo Road.
Pozdrave pošiljajo—
Angela Kožar pošilja pozdrave iz Hollanda v Michiganu.
Iz Jordanije pošiljata prijateljem pozdrave Mr. in Mrs. Frank Mlinar. Sta na obisku sv. krajev v Sv. deželi.
Konjsko meso so prodajali kot govedino
WASHINGTON, D. C. — Sen. Frank J. Lausehe je vprašal poljedelskega tajnika Freemana, kako je bilo mogoče, da so v nekaterih mestih države Ohio prodajali konjsko meso kot govedino in da oblasti tega niso preje odkrile.
Konjsko meso naj bi bili prodajali kot govedino lani v Salernu, v Springfieldu in v Cincinnatiju.
—.—■■■ o----
Formoza ne potrebuje več gospodarske pomoči
WASHINGTON, D.C. — Po 15 letih obsežnega gospodarskega podpiranja je postala nacionalna Kitajska, kot se Formoza uradno imenuje, gospodarsko tako trdna, da lahko stoji na svojih lastnih nogah.
Združene države so ji v 15 letih dale blizu 1.5 bilijona gospodarske pomoči, sedaj so ji to ustavile, ker ji ni več potrebna. Še vedno bo pa prejemala ameriško vojaško pomoč.
Nemški raketni strokovnjaki odšli iz Egipta
MUENCHEN, Nem. — Dr. W. Piltz se je vrnil kot zadnji od nemških raketnih strokovnjakov iz Egipta, kjer so pomagali organizirati gradnjo raket. Naser trdi, da lahko s temi raketami zadene katerokoli točko v Izraelu.
Dr. Wolfgang Piltz je skupno z dr. Braunom, ki je sedaj vodja ameriškega prodiranja v vesolje, med drugo svetovno vojno zgradil znane V-2 rakete, s katerimi so Nemci obstreljevali London.
Izrael je ponovno protestiral v Zahodni Nemčiji zaradi nemških strokovnjakov pri Naserju in zahteval od Bonna, da poskrbi, da se bodo ti vrnili domov.

hm&iksikfk

6117 Stciftir Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Cireulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
&a Združene države:
$14.00 na leto; $6.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Z& Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
knjižnem jeziku, je še najmanjša ovira v sedanji vietnamski tragediji. Da književni jezik ni razvit, je kriva francoska okupacija. Silild je povsod svojo francoščino v ospredje in zanemarjala vietnamsko narodno kulturo. Zato prevladuje še danes v vietnamskih srednjih stanovih in svobodnih poklicih francoska miselnost. Je tako močna, da obstoja še danes v Parizu močna vietnamska kolonija, ki plava čisto v vodah francoske kulture.
Ameriška politika v Vietnamu bo kmalu postavljena pred vprašanje, ali naj se bori za vietnamsko državo ali za vietnamski narod? Ako se bori samo za vietnamski narod, se ji ni treba bojevati z rdečimi partizani na več kot tretjini vietnamskega ozemlja in še to ozemlje leži v ravnini in ob morju. Naše vojaške operacije v Vietnamu bi se torej omejile le na tisti ozemlje, kjer se da kolikor toliko uspešno rabiti moderno orožje.
Kdaj bo ta problem dozorel, ne vemo, težko pa pred koncem deževne dobe. Trenutno ne more Amerika menjati svoje politike že iz prestižnih razlogov. To ji priznajo celo domači in tuji kritiki njene politike.
No. 130 Mon., July 12, 1965
BESEDA IZ NARODA
Kaj pa vietnamski narod?
Na to vprašanje ni težko najti odgovora. Ga sploh ni. To, kar živi na ozemlju obeh Vietnamov, Severnega in Južnega, je prava zmes plemen, ki se razlikujejo med seboj v verskem, jezikovnem in narodnem pogledu. Razlike niso povsod iste, včasih so velike, včasih so manjše. Za silo bi lahko združili tista plemena, kjer so razlike manjšega pomena in obsega v vietnamski narod. To pa je narod, ki je še zmeraj bolj navezan na svoje plemenske tradicije kot na narodno zavednost. To, kar jih veže, je negativnega značaja. Odpor, pa tudi sovraštvo do vsega, kar je bilo in je še v sporu do vseh domačih plemen. Sovraštvo se naravno razteza tudi na Kitajde in Francoze. Kitajci so namreč pred 2,000 leti podjarmili Vietnamce in jih držali nad 1,000 let pod svojo ne ravno obzirno oblastjo. Za spomin so jim zapustili nezaupanje do vsega, kar je kitajsko, in pa kulturo — riža.
Ker so vietnamska plemena navezana na kulturo riža, so se naselila samo tam, kjer je taka kultura mogoča, to je na ravnem in ob morju. Sveta za kulturo riža pa ni veliko, zato je ta svet naseljen neverjetno gosto. Vietnamcev je na primer v Južnem Vietnamu okoli 80% vsega prebivalstva. Živijo pa tako na tesnem — po 2,000 duš na kvadratno miljo — da odpade nanje samo 30% vse vietnamske zemlje.
70% vse zemlje — v goratih in hribovitih krajih — je v rokah ostalih vietnamskih narodnih manjšin, ki sestavljajo samo 5% vsega prebivalstva. Po hribih in gorah lahko hodite cele dneve, pa ne naletite na stalno obljudene kraje. Kar še ostane, so Kitajci, ki se pečajo v glavnem s trgovino, prometom, obrtjo, ribarstvom. So gospodarska hrbtenica dežele, zato jo vietnamska večina zmeraj gleda postrani in velikokrat tudi preganja. Cenijo jih na 3 milijone. Držijo se trdovratno svoje kitajske narodnosti in se upirajo spajanju z vietnamsko narodno večino.
Na jugu dežele živi še kakega pol milijona Kambodža-nov. So to živi spomin na čase, ko je Kambodža vladala v vsem Južnem Vietnamu in je takrat Sajgon bil še kam-bodžanska vas. Na vse to niso pozabili ne Kambodžanci ne Vietnamci, zato so si pa tudi stalno v laseh.
Koliko je plemen v srednjem, goratem in hribovitem delu Južnega Vietnama, nihče ne ve. Cenijo jih na 20 do 100. So med njimi plemena, ki so naseljena samo v par vaseh. Vseh skupaj bo pa do milijona ljudi.
Glavno politično besedo imajo seveda vietnamska plemena. Čeprav se med seboj ne gledajo lepo, so pa takoj solidarna, kadar je treba nastopiti proti narodnim manjšinam. V tem pogledu niso nič boljša od nacionalističnih zagrizencev v evropejskih državah. Zato ni imela do sedaj niti ena sajgonska vlada pravilne politike do narodnih manjšin. Seveda je to napačno politiko plačevala drago \ državljanski vojni s partizani. Partizani se namreč obna šajo do manjšin čisto drugače. Dali so jim ravnopravnost na vseh poljih. Plemenske^voditelje so vključili v svojo upravo, postavili so jih na vodilna mesta. V'partizanskih vrstah je pa mnogo pripadnikov narodnih manjših doseglo položaje generalov in poveljnikov obsežnejših partizanskih č^t.
Žal se naša administracija za vse to ni dolgo časa nič menila, akoravno so jo poznavalci razmer na vse to opozarjali. Šele zadnja leta sili sajgonsko vlado, naj spremeni svojo politiko do gorskih plemen. Posebnega uspeha pa pri tem ni dosegla.
Zamotano vlogo igra v Vietnamu versko vprašanje Da imajo budisti večino, to je res. Toda to pomeni ravno toliko, kolikor bi pomenila trditev, da imajo na primer pri nas kristjani večino. Budizem je v vietnamski oraksi bol podoben svetovnemu nazoru kot pa organizirani verski skupnosti v našem smislu. Je povsod v časteh, za mnoge pomeni tudi pravo življenjsko filozofijo, v mnogih ustvarja tako duhovno razpoloženje, da so pripravljeni, da zanj žrtvujejo tudi svoje življenje, toda navadni prebivalci vidijo vendarle v njem bolj nekaj tradicionalnega kot duhovnega. Pri vsem tem se smatrajo za nekaj boljšega, kadar se primerjajo s tistimi, ki niso budisti. Dokler ne zavladajo strasti so verska trenja redka. Kadar se pojavijo, postanejo strupena, pa ne zmeraj brutalna. To vedo katoliški Vietnamci iz skušnje. V očeh vietnamskih budistov so zmeraj vsa' mali versvi razkolniki, ako že ne izdajalci. Ker so odločni antikomunisti, ne morejo računati na mirno sožitje z vietnamskimi levičarji, ki jih vodijo komunisti. Dokler so Ame-rikanci v Sajgonu in nekaj pomenijo, se vietnamski katoliki ne bojijo za svojo usodo. Kaj bo z njimi takrat, ko se Ame-rikanci umaknejo- In enkrat se bodo umaknili, o tem vietnamski katoliki ne dvomijo. Niso torej samo nesrečni zaradi sedanjih partizanskih uspehov v državljanski vojni, še bolj jih skrbi bodočnost.
Obilje narečij, ki nimajo skupne hrbtenice v razvitem
Waukegan, 111. — Slovenski pesnik poje:
Slovenski svet, ti si krasan, zares, nebo te je ljubilo, da tako te je obdarilo; kako bi te ne ljubil jaz!
V bodočnosti jaz vidim dnove, ko težke izgubiš okove; o Bog to dobo skoro daj!
Slovenski svet, krasnejši boš, kadar vihar ti zadnji mine; ko iznad tebe mrak izgine, povrne se ti srečen dan!
Tako je pelo slovensiko srce in tako so gledale slovenske oči v duhu v bodočnost, ko so nas žulili jarmi Germanov in Romanov. Prav gotovo,. pesnik ni pričakoval, da bo nas usoda za-kovala še v hujši jarem od zadnjega, v jarem komunističnega “srpa in kladiva”. Vihar, ki naj odnese ta težki jarem s hrbta slovenskega naroda, še ni prišel. Dal Bog, da bi kmalu prišel in da bi bil zadnji! Ta prošnja mi je prišla na jezik, ko sem ravno brskal po stari pesmarici, ki je bila tiskana v Gorici pred kakimi 60 leti. Zavil sem jo v svež zavitek in spravil, da jo še ka-terikrat vzamem v roke in da bom plaval z njo v ljubeznivih domišljijah slovenskih pesnikov, v katerih so izražali svojo ljubezen do slovenstva in naše lepe slovenske domovine. Čast jim!
Kdaj in od kje bo prinesel čas tisti “zadnji vihar”, ki naj za vedno prežene mrak, ki že toliko stoletij visi nad zemljo našega slovenskega naroda? Vzkliknil bi, odkoder koli že, samo da pride! Pa morda tak vzklik bi ne bil pravi. Ljudje ne moremo odločati in zapovedovati času in naravi. Kjer ljudje to skušajo, je navadno mnogo, če ne vse narobe. Stvarniku to prepustimo! On nas je vse postavil na to zemljo, vsakega za gotov namen. Po Njegovem naj teče življenje in naj vse izpade. Kar bo Stvarniku prav, naj bo tudi nam prav! On je gospodar nad vsem — tudi nad nami vsemi. Tisti, ki Njega, Stvarnika, omalovažujejo, bodo nekega dne razočarani, kadar bo prišla naokrog tista “sobota”, na katero On plačuje. Tista “sobota” pride nekoč gotovo!
* “KADAR VIHAR TI ZADNJI MINE ...” — Yes, kdaj bo prišel in kdaj bo minul? — se vprašujem ob tej vrstici v pesnikovi pesmi. Kdaj?
Se spominjate, kakšno politiko so kuhali pred 30 leti v Evropi in nekaterih drugih delih sveta? Hitler in Mussolini sta ropotala kakor dva razborita petelina. Stalin se je po armensko du-šal v Moskvi. V Španiji je začelo pokati in leto pozneje, 1. 1938, je nastala civilna vojna, ki je trajala 3 leta. Hitler, Mussolini sta podpirala Franca. Sovjetska
zveza, Mehika in še celo nekaj naših ameriških prostovoljcev je podpiralo in se borilo na strani levičarjev. Spominjam se zdaj že več let pokojnega odličnega ameriškega komentatorja, ki je poudaril: V Španiji preizkušajo novo vojno orožje, katero je bolj učinkovito: ali nemško, ali rusko, ali angleško orožje, to so tanki, letala in bombe... Preizkušajo ga za prihodnji svetovni spopad. Ni minulo niti leto, ko je res zaropotalo in ko je Hitler začel in zapahi drugo svetovno vojno. Potem je šlo kakor je šlo. Nemška'nadutost se je zmotila. Orožje tistih, ki jih je nemška nadutost podcenjevala, je zmagalo in Nemcem dalo in daje zadnjih 20 let j okušati, kako je in kako se “di-
ha govoriti v imenu naroda! In kdo naj v imenu naroda v takih trenutkih govori? Kje je pooblastilo? Zakaj se ne bi za take slučaje pripravili, dokler je čas? Ali je vmes bojazen nekaterih, da bi kdo drugi dobil glavno zastavo v roke? Po mojem smo v demokratični svobodni Ameriki, kjer lahko vsak z lastno glavo misli in sme svoje misli povedati. In dokler ne vemo, kaj večina misli, da bi bilo prav za take slučaje, nimamo pravice govoriti v imenu vsega naroda. Postanimo demokrati, svobodno čuteči ljudje in tako ravnajmo.
Vse kaže, da se bo tudi to, kar je komunizem gradil po slovanskih deželah zadnjih 30 let, prej ali slej zrušilo. Slovanski narodi bodo zadihali svobodno, če bodo imeli za to dobro pripravljene v demokratičnem in svobodnem duhu vzgojene ljudi. Te kvalifikacije nimajo tudi mnogi stari ne. Tisti, ki zdaj tam vladajo, prav nič. Nove slovenske voditelje bo treba najti in jih postaviti v ospredje. Ali imamo Slovenci take sposobne voditelje? Ta vprašanja bi si moral zastaviti vsak slovenski človek.
Mislimo o tem! Da ne bomo zopet skakali vsi zmedeni iz e-nega kota v drugi, kadar pride tisti “zadnji vihar, ki naj prežene vsak mrak in prinese našemu slovenskemu narodu sreče dan!”
Še enkrat: Mislimo o tem vsi!
Iskren pozdrav vsem zavednim demokratično mislečim Slovencem po vsem svetu!
Vrhenšk Tine
VESTI

■;

ha” pod tujčevo peto! V tem o-ziru je usoda dala okusiti ošabnim Nemcem na vzhodu ono, kar so oni dajali okušati drugim dolgo, dolgo. Kot kristjani seveda ne smemo tega privoščiti nikomur, ampak daj Bog, da bi novi Nemci fo spoznali in da bi ne hodili več po stopinjah nekdanje nemške nadutosti in ošabnosti!
Kdor gleda v sedanjosti na razne politične dogodke v svetu, se zdi, da so narodi Zapada in Vzhoda privozili in vozijo vsak s svojimi “barkami” skoro prav v enakih in podobnih vodah, kakor so vozili pred 30 leti. Orožje preizkušajo. V Moskvi so vozili prve dni v maju silne rakete, ki jim pravijo “transkontinentalne rakete”, s katerimi se lahko strelja okrog sveta, tako pripovedujejo in opisujejo to robo. Čemu vse to? Ali je treba pokončanje človeka taka ogromna razstreliva? En odgovor na vse to bi bil:	Človek človeku
več ne zaupa — sicer nikoli dosti ni, a zaupa m verjame mu vedno manj in manj in strah pred drugim vodi drugega v brezupnost, da ni nikoli dovolj siguren, ali je zavarovan dovolj proti drugemu ali ne. Yes, na take konce cest in potov vodi človeška civilizacija, katera, če vzamemo vse to v poštev, je človeka v tem oziru še prav malo civilizirala in mu vcepila prav malo, če sploh kaj, kake prave plemenitosti. Žalostno, a veselejše slike preteklost ne sedanjost še ne kažeta.
Več ali manj nam vsem Slovencem zgodovina in čas z vsemi dogodki dopovedujeta in nas opozarjata, da so šli zelo važni dogodki mimo nas, na katere nismo bili .Slovenci včasih nič, včasih malo. a nikdar pa ne dovolj pripravljeni. Zadnje trenutke, ko je že tekla nam voda v grlo, smo skušali najti izhode. A v zadnjih trenutkih se jih težko najde! Saj se še v hlače ne da skočiti hitro in škornje -obuti, nikar pa še vse potrebno pripraviti za važne trenutke. A vendar vse kaže, da doslej smo bili nekako taki.
•
Ali govorimo kaj o taki bodočnosti? Imamo kake načrte, kaj bi bilo. za nas najbolj koristno, da bi napravili v takih slučajih? Morda to kak posameznik misli, ampak posameznik dosti ne šteje. Danes je tre-
leisiarodŠEta negmefna fetaa ¥ teelaiflii
Cleveland, O. — Lake Erie Soccer League je organizirala mednarodno nogometno tekmeci madžarskim ponov-
mo
nim državnim prvakom Fe-rencvards iz Budimpešte in Primo Hamilton; članom vz-hodnokanadske poklicne nogometne zveze. Kluba bosta nastopila 15. julija 1965 na stadionu Cloverleaf na oglu U.S. Rt. 17 in Canal Rd. ob 8.15 zvečer. Predtekma med moštvoma German Central -Ukrainians in D a n u b i a n Schwab se bo začela ob 6.45.
Prireditev organizira v korist širjenja in napredka nogometa Cleveland Hungarian Soccer Club.
Ferencvaros je najstarejši in navažnejši madžarski nogometni klub. Ustanovili so ga še 1. 1899 v predmestju Buda-peste in je bil vedno med prvimi klubi dežele . Prvič si je priboril državno prvenstvo leta 1903, nato pa še 19-krat, zadnjič lani.	AD
“Ven, pi'ed vrata z njim!”
Tale poučna zgodba je bila objavljena v ljubljanskem listu Delo 15. maja letos. Napisal jo je neki Vojko Černelč. Je poučna slika razmer in vredna branja.
*
— Naj bo že kakorkoli, Nace, tega ne bi smel narediti! Da, to mu povem jaz v obraz! Jaz, ki sem bil — kot veste — dolga leta njegov prijatelj.
Kolektiv tekstilne tovarne v Medmorju je zaploskal, ko je tehnik Francelj “pribil” piko na “i” in tako pripeljal problem ob-ratovodje Naceta do vrhunca.
— Neka tovarišica je zakričala, da bi prekričala burne komentatorje:
— Ali smo ljudje ali nismo? In če smo, potem ...
Toda ni mogla do konca svojih misli. V prvi vrsti je vstala tovarišica Marija in z globokim glasom dejala:
— Ljudje? Še preveč smo ljudje! Kako bi sicer mogli tako dolgo prenašati njegovo početje? Zato predlagam, možje: če ste zares možje, ne pa šleve, potem primite in zanesite tovariša Naceta pred vrata! Med nami zanj ni in ne more biti prostora! Če tega ne naredite vi, bomo me!
Možje so se spogledali... Medtem pa so že dve ali tri tovarišice hotele zgrabiti svojega ob-ratovodjo Naceta za noge. Vmešal se je sekretar podjetja:
— Tovarišija, tovarišija ... Bodimo trezni in preudarni... Preden bi kaj ukrenili... Dajmo, dajmo ... Izvolimo komisijo, ki naj vsestransko prouči in analizira, kaj je naš obratovodja, tovariš Nace naredil... Vsi vemo, da je bil še do nedavnega vzoren tovariš in delavec ... Dajmo, vprašajmo se, zakaj je bil zadnje čase tako grob do podrejenih in ...
- Kaj bi se spraševali, kar njega vprašajmo! Saj je tudi tukaj, se je vmešala tovarišica Marija.
— Pa res, Nace, povej, kakšne probleme imaš, je lepo prosil tovariš direktor. Nace pa je sedel v prvi vrsti, z glavo v dlaneh in gledal predse. In molčal. Molčal, kot riba.
Molk je pretrgal Lojze.
— Tovarišija, je začel s tragičnim glasom, vi veste, da sem
Kimava! pri l¥a fits
Cleveland, O. — Letos bo pri sv. Vidu farni karneval ta teden, od srede do nedelje zvečer, čisti dobiček pojde za novo šolsko knjižnico in za kritje popravil župnišča in drugih cerkvenih zgradb. Karneval bo na šolskem dvorišču na oglu St. Clair Avenue in Norwood Road, stojnice pa bodo tudi v šolskem avditoriju. Tam je dovolj prostora za nemoteno zabavo in razgovore tudi v slučaju dežja. Vsak večer bodo na razpolago okrepčila in razne pijače, pa tudi osvežila.
Karneval se bo začel v sredo zvečer. Nastopili bodo klovni in na sporedu je še več drugih zabavnih točk. Otroci bodo dobili zastonj' balončke. Znana “Lojze in Janez”, Johnny Pecon in Louis Trebar bosta igrala domače polke in druge znane melodije.
V četrtek bo ‘‘Noč polke” pod vodstvom Tonyja Petkovška od znane “Tony’s Polka Party” na WXEN-FM 106.5 megacycles.
V	soboto bo postregli s prekajenimi mesenimi klobasami, v nedeljo pa bo na razpolago pečena govedina s prikuhami in vsem, kar je potrebno za dobro kosilo.
V	soboto zvečer bodo igrali “Veseli Slovenci” v slovenskih narodnih nošah slovenske melodije. V nedeljo bo od dveh do petih popoldne matineja za otroke po znižanih cenah za vožnje na vrtiljaku in vsem drugem. Vsak večer bodo imeli na razpolago tudi domače pecivo, kot potice, krofe in druge dobrote slovenskih kuhinj.
V	nedeljo zvečer bodo oddali nov 1965 Buick Station Wagon z vsemi, posebnostmi, $1000 in $500. Za to ne bo treba biti navzoč. Navzoči bodo morali biti oni, ki se bodo zanimali za delitev nagrad ob posameznih večerih in urah.
Jutri odrežite iz oglasa za karneval v AD kupon, s katerim utegnete dobiti v četrtek zvečer letno pohištvo.
Karnival vodi posebni odbor, na katerega čelu so J.A.
m
bil tudi jaz prijatelj z Nacetom. In prav zato, ker sem bil prijatelj, sem mu govoril, da takšni odnosi, s katerimi je zadnje čase začel, ne vodijo nikamor... Tovarišija, od notranjih odnosov pa je odvisna tudi proizvodnja... Tovarišija, kdo je dal pravico tovarišu Nacetu, da kriči na delavke v svojem oddelku tako kot kaplar na vojake v stari Jugoslaviji? Kdo, vas vprašam?! In če ni bil on v svojih odnosih prav nič sentimentalen, zakaj bi bili mi, kadar je treba pogledati resnici v obraz? V obraz, z vsemi posledicami, pa čeprav z najbolj , strogimi?
Predsednik sindikalne organizacije pa je miril vročo kri.
— Predlagam, da tovariša Naceta resno opozorimo, tukaj, na sestanku kolektiva, naj se poboljša! On pa naj obljubi pred vsemi, da bo to tudi storil!
Takrat pa je bilo Nacetu le odveč. Skozi zobe je zasikal:
— Požvižgam se na vaša opozorila. Tako!
In krepko je pljunil predse.
— Kaj, je ogorčeno zavpila tovarišica Marija. Kaj še čakamo? Ven, pred vrata z njim!
— Tako je! je glasno pritrjeval kolektiv. Sedaj pa še takšna predrznost!
Naceta so zgrabili in ga nesli proti vratom.
— Ljudje, tovariši, je obupno vpil sekretar podjetja. Ali veste, da moramo po zakonu tovarišu Nacetu, če to naredimo, izplačati nekaj več kot milijon dinarjev. Po zakonu, tovariši, milijon dinarjev...
- Bomo pač plačali, je zavpilo nekaj glasov v trenutku, ko so Naceta potisnili skozi vrata.
Drugi dan, proti večeru, so Se sestali v zasebni gostilni, petnajst kilometrov daleč od Med-morja Nace, Marija, Lojze in tehnik Francelj. Stari prijatelji.
— Prijatelji, hvala vam... Res, ne bom pozabil... Lahko računate name! Tako je govoril vesel in zadovoljen obratovodja Nace.
— Kdo bi si mislil, da nam bo tako uspelo! Kot po vrvici je šlo, je govorila tovarišica Marija.
— Le kako si se spomnil kaj takšnega? se je čudil Lojze.
Tehnik Francelj pa je pribil:
— Še nikoli nisi pa tudi nikoli več ne boš tako lahko dobil čistega milijončka!
Nace pa se je smehljal. Nastopil bo drugo službo v tovarni v sosednjem kraju, kjer so dejali, da jih ne bo prav nič motilo, če bi ga v tovarni, kjer je delal, “slučajno,vrgli ven.”
Vojko Černelč
Zaposlovanje se je ustavilo
Dolenjski list poroča pod gornjim noslovom: Zmanjševanja zapošlenoti, ki bi se odražalo v odpustih večjega števila delavčev, pri nas na srečo še ni, vendar lahko ugotovimo, da se je zaposlovanje že ustavilo. Do sredine maja letos je bilo v občinah Trebnje in Novo mesto izdanih 1490 nakazil za zaposlitev, 1050 ljudi pa je delovna mesta zapustilo . . .
Med tem so se razmere z uvedbo novih “reform” toliko spremenile, da je prišlo že tudi do odpustov. Brezposelnost je postala strah, ki zajema ne samo industrijska središča, ampak tudi druga večja naselja v Jugoslaviji. Na deželi bi bilo dela dosti, toda za tega se le malo potegujejo ...
TY oddajnik bodo gradili
Na Mirni gori bodo gradili
Slapnik Jr., J. Logar in msgr. relejni TV oddajnik, ki naj bi L. Baznik. Z njim sodeluje: izboljšal sprejem televizijskih preko 250 ljudi. Odbor vabi ‘in FM oddaj v delu Dolenjske 1 vse sedanje in vse nekdanje in v Beli krajini. Za gradnjo j farane, naj se karnivala ude- so bila v maju vložena v banko
V petek bodo na razpolago, teže in obnove svoje vezi s to v Novem mestu prva denarna pečene ribe z vsem, kar spada' slovensko faro, pa tudi s svo-1 sredstva. Kdaj bodo postajo zraven, od petih popoldne' jimi starimi prijatelji.	j dejansko začeli graniti, je e
dalje.	I	AD odprto ugibanju.
Po Hirsehevi -- J. M.:
V ¥€§i©vill

Solnce se je bližalo zatonu in z zadnjimi žarki osvetljevalo gradič, stoječ ob robu velikega gozda v enem izmed najlepših kotičkov Dolenjske. Na balkonu gradiča je že nekaj časa stala mlada, lepa gospa Vida Košutnikova in gledala proti gozdu.
“Kje se le mudi? Že pol ure jo čakam z večerjo. Kar bojim se, da se ji ni zgodila kakšna nesreča!” je dejala svojemu možu ravnatelju Alfonzu, ko je bila stopila nazaj v sobo. Pogledala je bežno na sobno uro in se potem vprašujoče ozrla v moža. Ta je hlastno odložil časopis, ki ga je bil bral. Pogladil si je z roko redke lase in prav tako pogledav-ši na uro po kratkem premisleku menil:
‘‘Tudi meni se zdi da že malo predolgo traja njen sprehod. Kolikokrat sem ji že rekel, da se ji bo na samotni poti v gozdu zgodilo kaj hudega. Pa je trmasta tvoja sestra Vera. Nič si ne da dopovedati.”
“Alfonz, tako čudno si to (rekel,” je odgovorila mlada gospa, prestrašena bolj od poudarka izgovorjenih besed in izraza v moževem obličju kakor od besed samih. “Tvoje besede so tako zvenele, kakor da že nekaj veš, kakor da me hočeš počasi pripraviti na resnico.”
Okoli stisnjenih ravnateljevih ustnic je zaigral smehljaj in zvenelo je skoro, kakor bi bil govoril z otrokom, ko ji je odgovoril: “Ne, ne, Vida, pomiri se. Ali misliš, da bi tako mirno sedel tu v sobi, če bi se bilo Veri kaj zgodilo? Seveda ...”
“Kaj pa si ji sicer naj zgodi!” se je začela tolažiti gospa Košutnikova. “Vera je znana tod okoli. Od otroških let sva bili vsako poletje tu.”
“Zato sta tudi letos vztrajali na tem, da smo prišli semkaj, čeprav sem se proti vil temu. Tu je vendar dolgočasno. Prav žal mi je, da sem se vdal Vajini trmi,” je menil ravnatelj Alfonz Košutnik čemerno, nato pa vstal in stopil na balkon.
Žena mu je sledila in rekla: “Čisto prirodno je, da sva si prvo poletje po smrti najine matere zaželeli sem v ta gradič, ki ga je rajnki oče kupil zanjo. V tem gradiču je mama tako rada bivala, ker je ljubila prirodo in ni živela rada v mestu.”
Ker je mož molčal, je nadaljevala: “Kateri kraj pa bi bil primernejši za čas žalovanja po materi! Tu je naša last, naša druga domačija!”
“Tvoja mati je že skoro leto dni mrtva, Vida,” je menil z glasom, ki ne trpi ugovora. “Zdaj je že čas, da spet pustiš življenju prosti tok. Tudi na-nie se moraš malo ozirati.”
“O, Alfonz!” je vzkliknila Preplašena. “Ali se dolgočasiš tukaj? Mislila sem, da smo ti jaz in najini dve hčerkici vse na svetu. . .”
“Saj ste mi tudi,” jo je Prekinil zanosno, vlovil z desnico ženino roko, z levico pa Začel gladiti njene valovite Plave lase. “Mislil sem samo, bi nam vse po žalovalni d°bi koristila majhna izpre-nrernba. Bivanje v kakšnem letovišču bi bilo prav prijetno.”
“Ali ši lahko misliš lepše letovišče, kakor je v našem gradiču?” ga je vprašala tako
mimogrede in pokazala z roko skozi okno na pokrajino, ki se je toplo in zlato bleščala v zadnjih solnčnih žarkih. Gozd je tiho šuštel, a malo stran gozda je zorelo žito. Pravkar je prignal pastir na dvorišče čredo lepo raslih goved, okoli katerih je skakal pes in veselo lajal.
“Kaj ni lepo tu?” je zašepetala Vida. “V meni je kmečka kri očeta in matere. Oba sta bila kmečka otroka. Tam v Ameriki sta v potu svojega obraza garala, da sta obogatela zame in mojo sestro Vero, sama pa sta izčrpana prekmalu umrla. Lepa je domovina mojih staršev in moja domovina.”
“Skromna si, draga Vida. Priznati mi pa vendar moraš, da so še lepša letovišča na svetu, če bi bili vsaj na Bledu.”
“Tam bi bili hotelski gostje, tu pa prebivamo v lastnem do-in imamo vso udobnost,” je odvrnila. Ko pa je opazila senco nejevolje na moževem čelu, je hitro pripomnila: “Saj lahko še gremo na Bled, preden se vrnemo v Ljubljano . .. Ah, Vera,” se je prekinila. “Govoričiva o letovanju, pri tem pa pozabljava, da Vere še zmerom ni od nikoder.”
“Ne, Vida, jaz nisem pozabil. Samo nisem hotel s svojim strahom povečati še tvojega,” je dejal s-poudarkom Košutnik in se obrnil proti gozdu, da bi bil videl, ali se Vera morda že ne vrača.
“Prav je še ne vidim!” je naposled zavzdihnil.
Jasno čelo mlade žene se je zmračilo in rožasta lica so ji nekoliko obledela. V temno modrih očeh so se pojavile solze. “Mrači se že. Kaj naj storiva?” je zašepetala in proseče pogledala moža.
‘‘Ne kaže drugo, kakor da počakava. Saj niti ne vera, v katero smer je šla,” je menil mož.
“Ni prav, da nam Vera povzroča takšne skrbi,” je rekla gospa Vida. “Nič več ne bo smela tako dolgo izostati. Prav strogo jo bom okarala.”
“Okarala jo boš kot starejša sestra, ki mora paziti na mlajšo, kaj ne? Saj veš, da Vera vse to prav malo uva-žuje,” je posmehljivo dejal mož in z zapovedujočim glasom, ki se ga je rad posluževal proti ženi, pripomnil.: “Sploh Vera ne bi smela sama hoditi na sprehod. Zakaj ne hodi s teboj in otrokoma?”
“Prosim te,” je vzkliknila Vida. “Vera hodi daleč, včasih celo tja do jezerca. Tako daleč ne more z otrokoma.”
“Ali ji je treba hoditi takg daleč! Naj se ravna po tebi. Ni prav, da počne, kar se ji zljubi.”
“Takšna je že bila, ko je še mati živela.” ,
“Vse dela po svoji glavi.”
“Pa doslej se ji ni še nikdar nič zgodilo. Vera je tod okoli splošno znana in jo imajo vsi radi. Najbrž se je v kakšni kmečki hiši zamudila in jo bo že kdo spremil do doma,” se je spet tolažila gospa Vida. Bila je mirne narave. Zelo je ljubila udobnost in je zato vsako skrb vsako neprijetnost kar odrivala od sebe, dokler je le šlo.
“Morda pa lina že vse popoldne kakšnega zaščitnika s seboj na sprehodu,” je zlobno pripomnil ravnatelj Košutnik.
(Dalje prihodnjič.)
C=3
Novi grobovi
(Nadaljevanje s 1. strani)
pušča pa hčere Mary Korošec, Jane Garnick, s. M. Amandis S.ND., Rose Misley, sinove Louisa, Anthonyja, Matthewa, Franka, Victor j a, Edwarda, Frede-ricka, Carla, Raymonda in Josepha, 21 vnukov, 12 pravnukov in sestro Thereso Bergoč (v Juž. Ameriki). Bila je članica HBZ št. 42. V drugi svetovni vojni je bilo sedem njenih sinov pri vojakih. Pogreb je bil v četrtek zjutraj iz Zakrajškovega pogreb, zavoda v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd., nato na pokopališče Kalvarija.
Frank A. Gorski
V	sredo, 7. julija je nenadoma umrl doma, na 6202 Schade Av., 67 let stari Frank A. Gorski, rojen na Poljskem, od koder je prišel star sedem let. Tukaj zapušča ženo Lottie, sinove Do-nalda, Edmunda, Roberta, Eu-gena in Richarda, hčer Ireno Riemen, 6 vnukov in sestro Stel-lo Prokop. Pogreb bo danes dopoldne ob devetih iz Zakrajškovega pogreb, zavoda v cerkev sv; Vida ob 9.30, nato na pokopališče Kalvarija.
Ann Gruden
V	četrtek, 8. julija je v Richmond Hts. General bolnišnici umrla Ann Gruden s 30316 Clar-mont Ave., Willowick, O., stara 44 let in rojena, v Clevelandu. Njen mož Stanley je umrl leta 1960. Tukaj zapušča sina Stan-leyja A., hčer Patricio Ann, očeta Tonyja Krampel St. in brata Tonyja Krampel Ml. Bila je članica Društva sv. Ana št. 4 SDZ. Pogreb bo danes ob 9:30 dop. iz Zakrajškovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Marije Magdalene v Willowicku ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija.
George Starešina
V	ponedeljek, 5. julija je umrl v Euclid Glenville bolnišnici 83 let stari George Starešina z 961 Woodview Ave., preje z Dibble Avenue, rojen v Karlovcu, od koder je prišel v Ameriko leta 1898. Bil je vdovec po 1. 1956 umrli Emi, roj. Ratkay, oče Ste-va (Calif.), Johna (Little Genesee, N. Y.), Mrs. Frank (Anna) Ferlin, Mrs. William (Dorothy) Martineau, Mrs. John (Elsie) Heppner in Mary Starešina, 8-krat stari oče, 3-krat praoče, brat Ljube Jakša, Karla (Pa.), pok.
Charlesa in pok. Jamesa. Bil je član HBZ br. 99. Pogreb je bil pretekli četrtek iz Grdino-vega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v hrvaško cerkev sv. Pavla ob devetih dopoldne, nato na Kalvarijo.
Julia Drsek
Po kratki bolezni je umrla na porodu v bolnišnici sv. Luke 8. julija Mrs. Julia Drsek, roj. Glavic v Clevelandu, s 24406 Emery Rd., Warrensville Heights, zaposlena kot preglednica v Union Commerce Bank. Novorojenček David je umrl 10 ur za mamico. Pokojna je zapustila moža Johna, sina Johna, brate Adolpha, Josepha in Stanleyja, sestre Mary Golla, Ann Brand-ner, Mildred Lipnos in Victorio Schaider. Bila je članica Društva sv. Ane št. 150 KSKJ in Podr. št. 73 SŽZ. Pogreb je danes iz Ferfolijevega pogreb, zavoda v cerkev St. Judes na Richmond Rd. ob desetih, nato na Kalvarijo.
Ann Nickschinski
V soboto, 3. julija, je umrla v Brentwood bolnišnici po dolgi bolezni 5 let stara Ann Nickschinski s 15783 Broadway Ave. na Maple Heights, hčerka Roberta in Carol, roj. Intihar. Zapustila je brata Dereka in Ter-ryja. sestri Elizabeth in Lydio, stare starše Mr. in Mrs. Frank Intihar, Mr. in Mrs. Russell Nickschinski ter prastar še Mr. in Mrs. Michael Hrovat. Bila je članica KSKJ št. 207. Pogreb je bil v sredo, 7. julija iz Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Venceslava na Maple Heights, nato pa na pokopališče All Saints v Northfieldu, Ohio.
Lepo razpoložena državnika
Francoski zunanji minister Briand in bivši finančni minister Caillaux se že od nekdaj nista mogla. Leta 1925 pa sta bila ministra v isti vladi, kateri je predsedoval Painleve. Takoj v začetku prve seje je Painleve rekel: “Korist države zahteva, da se sprijaznita. Dajta si roko!”
Caillaux in Briand sta si stisnila roko in se objela.
Nato pravi Caillaux:	“Jaz
vama želim vse, kar vidva meni želita.”
“Že zopet začenjate,” odvrne Briand.
Dežni plaže za sodobno letalo
Pri veliki hitrosti imajo kapljice dežja silno prebojno moč.
Letalski promet doživlja ne-sluten vzpon. V prevozu potnikov čez Atlantik so letala že prehitela ladje. Čeprav kažejo statistike, da so sodobna letala razmeroma najvarnejše prometno sredstvo, vendar nesreč ni malo, saj se na mednarodnih progah pripetita povprečno dve vsak mesec. Strokovnjaki, ki škušajo ugotoviti vzroke, proučujejo razen tehnične opreme letal predvsem vremenske razmere. Ali je treba tudi deževne kapljice uvrstiti med krivce katastrof v zračnem prometu?
Vrstijo se poskusi. V laboratorijih podjetja “Dorrtier” v Im-merstaadu so ugotovili, da imajo deževne kapljice pri podvojeni hitrosti (od 700 na 1400 km) tisočkrat večji erozijski učinek na kovinske zlitine. Drugod je pokazal poskus, da deževne kapljice v petih minutah razbijejo štirimilimetrsko navadno steklo, ki se giblje s hitrostjo 933 km na uro.
Nadaljnja ugotovitev: razmeroma mehke litine so veliko bolj odporne proti “nadzvočnemu dežju kakor pa zelo trde kovine, na primer titan. Odločilnega pomena je seveda kot, pod katerim deževne kapljice udarjajo ob kovino', in sicer v tem smislu, da se najbolje obnese zelo poševno steklo na pilotski kabini. Sodobna reaktivna letala so le redkokdaj izpostavljena tej nevarnosti, ker vsaj praviloma prevažajo potnike z “nevarno” hitrostjo (glede deževnih kapljic) precej iznad območja teh vremenskih pojavov.
Bolečina, ki jo čutimo, kadar nam zaradi močnega vetra skoraj vodoravno padajoče kapljice bijejo v obraz, je podobna zbadanju tisočerih iglic. Za avtomobilista se tak dež- sprevrže v hrupno bobnanje po strehi in šipah. V ozračju, kjer veter dokaj pogosto doseže 100 kilometrov na uro, je skorajda vseeno, ali leti reaktivec z vetrom ali proti njemu, kajti zaradi velike hitrosti udarjajo deževne kapljice v obeh primerih s silno močjo ob zunanje stene letala.
Pri navadnem dežju udari ob površino petih kvadratnih centimetrov na zunanji steni reaktivnega letala povprečno 85, kap-
ljic v sekundi. Če si po pristanku reaktivca ogledamo njegove zunanje stene pod mikroskopom, se nam zdijo aluminijaste plošče še najbolj podobne mreži kraterjev na .površini Lune. Sunkoviti valovi, ki jih povzroča v kovini udarjanje vodnih kapljic, spominjajo — seveda v ustrezno manjšem razmerju in obsegu — na zaporedje tresljajev pri eksplozijah.
Te ugotovitve se sicer nanašajo na tista hitra letala, ki morajo leteti in se zdrževati v določeni višini ne glede na vreme, torej predvsem na vojaške reaktivce, vendar se tudi reakcijska letala za potniški promet ne morejo vselej izogniti bombardiranju deževnih kapljic. Zato iščejo letalski konstruktorji nove materiale, ki bodo kar najbolj odporni proti neugodnim vremenskim razmeram. Po e-nem izmed predlogov naj bi dobila moderna potniška, letala “dežne plašče” — plastično prevleko, tki bi kot nekakšna zaščitna stena prestrezala silno u-darno moč vodnih kapljic pri veliki hitrosti.
Cepiti iz telečjih kosil
“Boplant”: nadomestni del za človeško kost.
Laboratorijski poskusi in klinične preizkušnje potrjujejo izvedljivost zamisli o presajanju živalskih kosti v človeško telo. “Koščeni cepiči”, ki jih že pripravljajo v širšem obsegu, so •kemijsko tako obdelani, da jih je mogoče uporabiti kjerkoli po svetu. Postopek so izoblikovali kemiki družbe “Mathieson”. Washingtonska uprava za hrano in zdravila je na podlagi strokovnih ocen odobrila rabo u-strezno obdelanih živalskih kosti, ki so pod imenom “boplant” že v prosti prodaji.
Po zaščitenem postopku kon-servirane telečje kosti “boplant” — zloženka iz “bone” (kost) in “plant” (sadika) — u-porabljajo nekatere ameriške klinike v primerih, kadar je treba bodisi zamenjati, bodisi o-krepiti poškodovano ali iznakaženo človeško kost.
Statistika pove: doslej je dobilo “koščene cepiče” nad 5,000 ljudi v ZAD in kakih 1,500 v drugih deželah. 'V minulih štirih
NEVARNA IGRA. — Francoski igralec Jean-Paul Belmondo hiti 200 čevljev od tal preko lesenega odra okoli visoke stavbe, .v Hong Kongu, tekom snemanju nekega film'a.
letih je bila zamisel na klinični preizkušnji v bolnišnicah več kot trideset držav.
Postopek “boplant” se je obnesel zlasti pri operacijah otrok, katerih kosti še niso povsem razvite, in takrat, kadar poškodovane kosti ni mogoče nadomestiti 2 drugo kostjo v bolnikovem organizmu.
Notranje krpanje okostja, se pravi, presajanje delov ali celih kosti iz tega v oni del bolnikovega telesa, je slej ko prej najboljša metoda, je izjavil predstavnik družbe “Mathieson” na tiskovni konferenci. Kjer pa to ni mogoče, prihaja “boplant” v poštev kot dober nadomestek, ker je telečja kost razmeroma zelo podobna človeški. Razen tega so pokazali poskusi, da se telečje kosti dobro prilagajo in da jih človeški organizem ne odklanja.
Dejstvo pa je, da je “boplant” vsaj za zdaj uporaben v dokaj omenjenem obsegu.- Telečji koščeni cepiči prihajajo v poštev samo v primerih, ko je treba na operacijski mizi nadomestiti razmeroma majhne dele človeških kosti.
——o---------
Predlog o volivni pravici
v Domu sprejet
WASHINGTON, D.C. — Pred-
»V*
Stavniški dom je pretekli petek odobril s 333:85 glasovom zakonski predlog o civilnih pravicah, ki jamči črncem volivno pravico, ki jo jim nekatere države na jugu odrekajo kljub temu, da je ta pMvica zajamčena že v ustavi.
Harold Wilson poslal levičarskega poslanca tipat v Hanoj
LONDON, Vel. Brit. — Predsednik vlade H. Wilson je poslal v Hanoj, glavno mesto Severnega Vietnama, levičarskega člana parlamenta, da bi si ogledal položaj in posredoval za sprejem 4-čianske misije Skupnosti narodov. Ta je bila kot znano izbrana na konferenci predsednikov držav in vlad brit-ske Skupnosti narodov pretekli mesec, da bi posredovala za končanje vojne v Vietnamu.
Odhod delavskega poslanca v Hanoj je sprožil v parlamentu ostro debato, v kateri so konservativci svarili delavsko vlado pred vsakim popuščanjem v vprašanju Vietnama.
------o-—....
Ben Bella zaprt v norišnici?
ALŽIR, Al. — Tu krožijo vesti, da so odstavljenega predsednika republike Ben Bello pripeljali iz postojanke v Sahari in ga spravili za zidove norišnice v Alžirju. Nova vlada naj bi se bala, da bi Ben Bella utegnil pregovoriti kakega vojaškega poveljnika in pobegniti.
----o------
Za papigo ni več kave
Samo pravo kavo pije papiga, ki živi v parku mesta Lugo v severozahodni Španiji. Že nekaj let je bila v mestnem proračunu postavka 240 pezet (nekako 4 dolarje), ki jo je magistrat redno plačeval restavraciji v parku za kavo, namenjeno papigi, pred kratkim pa so mestni očetje sklenili med razpravo o varčevalnih ukrepih, da se bo morala klepetava zapravljivka s krivim kljunom sprijazniti z rjavo pijačo iz mletih fig in kavnega nadomestka.
—	'O-----
Oglašajte v “Amer. Domovini’
Ženske dobijo delo
WANTED Part-time Cashier SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214	(x)
MAL! OGLASI
Barvam in popravljam
Barvam hiše znotraj in zunaj. Izvršujem vsa mizarska popravila in drugo. Dam brezplačen proračun. Za sestanek kličite: 361-8910.	—(131)
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
Kupite od lastnika in prihranite
Dvodružinska hiša 4-4, kopalnica, polna klet, soba na tretjem, garaža, globok lot, 2i/2 bloka od cerkve, Holmes Ave., pri E. 152 St. Kličite MU 1-1925 od 4. do 6. pop. _____________ —(130)
Dvodružinska naprodaj
Lake Shore in E. 149 St. Moderna vseskozi, dvojna garaža, alumminijašte okna in mreže. Gasinator. čisto. 481-8003.	(134)
IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-r an dne zastore, furneze, itd.
FRANK KURE
R.FJD, 1, Rt. 44, Newbury, Oblo tel. JOrdan 4-5563
PnjaiePs Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTION >' °« Chair Av*. & «*tb St... EN 1-4"
V fari Marije Vnebovzete
Enodružinska, 7-sobna hiša, na novo dekorirana, bakrene cevi, plinska gorkota, dvojna garaža, dobra za dohodek, samo $11,900. Kličite lastnika 944-6640.
(29,1,12,14, 16 19 jul)
0<C^0<CI>00<=^
H. RIDER HAGGARD:
Jutranja zvezda
o<r>oo<r>oo<r>oo<r>o()<cr>oo<=>o
In vendar, in vendar so strmeli v solnce, zakaj govorila je s čudno gotovostjo, kakor da pozna boga. In ali se ni imenovala Amenova zvezda, ali niso pravili čudnih zgodeb o njenem rojstvu, ali se ni lotusov cvet spremenil v zlato in drago kamenje v roki te mlade, maziljene kraljice, ki je nosila na svojih prsih znak življenja? Ne, nič se ni moglo zgoditi, a vendar so gledali v solnce.
Bil je nenavaden solnčni zahod. Zadnje dni je vladala silna vročina, sedaj pa je bila čudovita in strašna tihota na nebu in na zemlji. Nič se ni zganilo v mestu, noben pes ni zalajal, noben otrok ni zakričal, noben list se ni premaknil na palmah; bilo je kakor v mestu smrti.
Na nebu so se prikazali gosti oblaki in so se premikali, čeprav ni bilo vetra. Kjer so se jih dotaknili solnčni žarki, so bili zlati in rdeči in škrlatni, v senci pa globoko črni. čudne oblike so imeli ti oblaki in so se gibali na nebu kakor armada, ki se zbira za bitko. Bili so med njimi poveljniki, ki so naglo hiteli semintja; tam so bili vozovi in potem mračne vrste pešcev z bleščečimi kopji. Drugi oblak, višji od ostalih, je švigal preko nebeškega oboka in je bil podoben ženski z razpuščenimi zlatimi lasmi. Njene noge so ostale na solncu, njeno telo se je sklanjalo preko neba, in na daljnem obzorju vzhoda so nje roke držale bledo oblo
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
MACHINISTS
NEW EQUIPMENT
Vertical Milling- Machine Radial Drill Press G. & L. Horizontal Boring Mill Surface Grinder
Must be able to work to close dimension, read prints and have own precision tools. Fully paid Blue Cross, Blue Shield and life insurance. 8 paid holidays and vacations. Day or night shifts available. Apply weekdays 7:30 to 4 p.m.
681-2145
F. M. WILKE D. M. E. CORP.
1975 North 17th Avenue Melrose Park, Illinois
(131)
FOLDING CARTONS
PRODUCTION HELP
PRINTING PRESSMEN (Miehle Flatbed), CUTTING PRESSMEN (Miehle Cylinder), FEEDERS (Miehle Flatbed), GLUE MACHINE OPERATORS, STRIPPERS.
Steady work, top opportunities, 1st or 2nd shifts Modern Plant. Rapidly expanding Folding Carton manufacturers.
Field Container Gorp,
1500 Nicholas Boulevard Elk Grove Village — NA 5-8090
(131)
TAILOR FULL TIME
EXPERIENCED in Men’s & Boy’s Alteration.
ROBERT HALL CLOTHES 5725 La Grange Rd., La Grange, 111.
(132)
HELP WANTED
HOUSEKEEPER & CHILD CARE To live in. Small Salary. In Northwest Suburb. Call OL 2-4179 after 4:00.	(130)
vzhajajočega meseca.
Opazovalci so se zbali tega oblaka. “To je Isis z mesecem v rokah,” je rekel nekdo. “Ne, to je boginja Nout, ki čuje nad svetom,” je odgovoril drugi. Daši sta le tiho govorila, je v tej strašni tihoti njun glas prišel do Tuinega prestola in tedaj se je njeno obličje prvikrat spremenilo — prikazal se je na njem hladen, čuden smehljaj.
Kaku je pričel Abiju šepetati v uho in strah je bil v očeh njiju obeh. S prstom je pokazal na dve zvezdi, ki sta nenadoma zasijali skozi zeleno meglico nad večerno zarjo, in se je nato obrnil ter pogledal kraljico, vneto prigovarjajo svojemu gospodu. Abi se je slednjič oglasil:
‘‘Solnce je zašlo. Dej, končajmo to neumnost!”
“še ne,” je odgovorila Tua mirno, “počakaj še trenotek!”
Ko je izgovorila te besede, so se nenadoma, kakor na ukaz, vse dolge vrste palmovih dreves, ki so rasla v boga-'tih vrtovih na obrežju reke, pripognile proti vzhodu, kakor da se klanjajo kraljici na prestolu. Trikrat so se tako pripognile, čeprav ni bilo vetra, in se potem zopet vzravnale. Nato so se oblaki zgostili, kakor da je kdo potegnil mrtvaški prt preko neba, samo na zahodu je še sijala polobla solnca kakor skozi odprtino, sijalo je kakor veliko in jezno oko. A počasi je zahajala, videti je bilo samo še majhen, ognjen rob. Vsa dvorana se je stemnila, v mraku pa so slišali Neter-Tuo, kako kliče Amenovo ime.
“Ra je mrtev!” je zavpil nekdo. “Končaj, pankrt, Ra je mrtev!”
“Ah,” je odgovorila s hladnim zmagoslavnim krikom, “toda Amen živi. Glejte njegov meč, o izdajalci!”
Ko je izgovorila te besede, je nebo pretrgal na dvoje strahovit blisk in v njega svetlobi je ljudstvo videlo, da so se palme zopet sklonile, to pot skoraj do tal. Nato so vetrovi zarjuli in se razvihrali in trdna zemlja se je jela ljudstvu pod nogami zibati, kakor da jo dvigajo velikani. Trikrat se je zazibala kakor morski val in v tretje se je pod črnim plaščem teme oglasil krik groze in smrtnega strahu, ki mu je sledil strahovit potres padajočega kamenja.
In zazdelo se je, da se vse nebo topi. T u a, Amenova zvezda, pa je sedela na prestolu, z žezlom, dvignjenim proti nebu, in smejoča se v zmagoslavni radosti. Lahko se ji je bilo smejati, zakaj oba velika obeliska pred vrati, ki so ju bili postavili stari levi Hiksov, da stojita tamkaj ‘‘na večne čase”, sta padla na nizka stolpa in na vrata ter jih zdrobila. Padla sta na glave tistim, ki so stali spodaj, jih pobila in stotine pokopala pod seboj. Vrh enega izmed njiju je zletel naravnost v sredo duhovnikov in pod njim je sedaj ležala brezoblična snov: bil je to mož, ki se je norčeval iz kraljice in ki je omedlel pod njenim pogledom.
Tisti, ki so ostali živi, so bežali skozi zahodne razvaline v dvorani, zblaznela množica, ki je mnoge pohodila do smrti in se besno borila med seboj, da ubeži maščevanju Amena in njegove hčere. V dvorani so duhovniki ležali na tleh in
prosili bogove usmiljenja. Abiju je bila kraljevska krona zletela z glave in je pred prestolom na kolenih objemal noge Neter-Tue ter cvilil, naj mu odpusti in prizanese, nad njim pa je Tisti, ki je sedel na prestolu in žarel kakor ogenj, kazal z žezlom na razvaline in bežočo množico ter se smehljal, smehljal.
Kmalu je vse izginilo, ostali so samo mrmrajoči duhovniki, umirajoči, mrtveci in Abi s svojimi častniki.
Oblaki so se bili razgrnili, prikazale so se zvezde, mesec ter napolnile prostor s prijazno svetlobo. Tua je pogledala na pobitega Abija, ki se je plazil pred njo, in je spregovorila :
“Povej mi sedaj, soprog, kdo je Bog v Egiptu?”
“Tvoj oče Amen,” je hropel.
“In kdo je faraon v Egiptu?”
“Ti in nihče drugi, o kraljica.”
“Ah,” je rekla, “poprej sva se o tem prepirala, kajne, in zato sem si morala poiskati pomočnikov, ki si me smatral za tako zapuščeno. Glej, tamle so njih stopinje; njih korak je težek, kajne, stric moj?” in je pokazala na debele kose razbitih obeliskov.
On se je ozrl nazaj po porušeni dvorani, po umirajočih in mrtvecih. “Ti si faraon in nihče drugi,” je ponovil trepetajoč. “Prizanesi s smrtjo svojemu služabniku in dovoli, da živi v tvoji senci!”
“Prvega ti ne morem dati,” je odgovorila hladno, “čeprav te bo morda Amen blagovolil zadržati od mesta, kjer boš moral poravnati svoj račun s tistim, ki je odšel pred menoj, in z njegovimi tovariši, ki so umrli na tvojih ulicah. Tako upam, ker imaš še dela. Kar se pa drugega tiče—vstanite duhovniki in častniki, in poglejte, kako se ta vaš princ klanja kraljici Egipta!”
Vstali so trepetaje in opirajoč se drug na drugega, zakaj pogum jim je bil upadel. Nato je pokazala z žezlom na svojo nogo in Abi je v njih navzočnosti pokleknil in poljubil njen čevelj. Za njim so prišli drugi, duhovniki, kapitani, prvi stre-
žaji in točaji, slednjič pa zvez-doslovec Kaku, ki se je vrgel pred njo na tla, drgetajoč po vsem telesu. Toda njemu ni niti dovolila, da bi se ji dotaknil obutve.
“Povej mi,” je rekla umak-nivši nogo, “ti, ki si čarovnik in si proučeval skrivna pisma, kako je mogoče, da še vedno živiš, dočim so drugi za manjše zločine umrli, ti, ki si oskrunjen s faraonovo krvjo?”
Ko je slišal te besede iz ust nje, ki ji je bil napovedal vse najhujše, je Kaku sklonil glavo do tal, jecljaje tajil strašni zločin in hkrati prosil oproščen ja za dejanje, o katerem
je trdil, da ga ni izvršil.
“Nehaj,” je vzkliknila, “in vedi, da bo tvojemu življenju za malo časa še prizaneseno, da, celo življenju Meritrine-mu. Ohranil boš tudi svoje vezirsko mesto — za malo časa.”
Kaku se ji je začel zahvaljevati, toda ona ga je ustavila :
“Ne zahvaljuj me, saj vidiš, da ne poznaš konca teh dogodkov. Morda ti je prikrit, ker bi drugače zblaznel ti in tvoja žena Meritra, tista, ki je bila faraonova strežnica in mu je pela uspavanke. Poglej me, čarovnik, in mi povej, kdo
RUDY KRISTAVNIK COMPANY
5908 Bonna Avenue
Telefon zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0965
Popravljamo in obnavljamo domove, stanovanja, poslovne prostore. Delamo nove stavbe. • Vsa dela zavarovana. • Proračuni brezplačni.
PLESKANJE - BARVANJE
HIŠ IN PROSTOROV, ZUNAJ IN ZNOTRAJ
opravimo točno po Vaši želji za zmerne cene.
TONY KRISTAVNIK
PAINTING 1171 E. 61 St.
DECORATING
HE 1 -0965
NAROD NA KOLESIH — V naši deželi se vse vozi v avtomobilih, smo res narod na kolesih. Ceste morajo1 biti proste za, promet in tako so ponekod celo kažipoti za avtomobiliste morali na obcestne hodnike za pešce. To je na
I i * n	1 /* s* /—j n l n l n
'Tl'!*')'TO

STRELA JE UDARILA. — Strela udarila v dimnik neke velike samopostrežne trgovine v Portlandu, Ore., in odbila od njega kar lep kos, kot kaže slika.
sem?” in sklonila se je k njemu.
Ozrl se je k njej, njune oči so se srečale in on svojih ni več mogel odtrgati od nje.
“Kakor si morda uvidel nocoj,” je rekla, “so tudi meni skrite stvari nekoliko znane. Kako bi se bila drugače zemlja razmajala, kako bi bili drugače večni stebri padli na moj ukaz? Toda med ljudmi istega poklica ne sme biti skrivnosti; zato ti hočem ne-
JULIJ
14. -15. -16. -17. -18.—Letni farni karneval pri Sv. Vidu.
14.	—Klub upokojencev z Waterloo Rd. priredi piknik na farmi SNPJ.
25.	—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti ima na Slovenski pristavi piknik.
25—Dan Slovenske Dobrodelne Zveze v Parku sv. Jožefa na White Rd.
AVGUST
1.	—Slovenski športni klub ima
na Slov. pristavi svoj piknik.
8,—Društvo Majsv. Imena fare sv. Vida priredi piknik na Slovenski pristavi.
8.	—Slovenski dom na Holmes Ave. priredi piknik v parku sv. Jožefa.
H.—Slov. upokojencu v Euclidu priredijo piknik na SNPJ farmi.
15.	—Slov. telovadna zveza ima svoj nastop in piknik na Slovenski pristavi.
22.	—Slovaški klub ima piknik na Slovenski pristavi.
29.—Oltarno društvo sv. Vida bo v farni dvorani serviralo od opoldne do treh pop. kosilo.
SEPTEMBER
12.—Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
23.	—Klub Ljubljana priredi ob 35-letnici obstoja večerjo v SDD na Recher Avenue.
2};.—Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
26,	—Društvo sv. Vida štev. 25 KSKJ priredi banket ob 70-letnici obstoja v šentviškem avditoriju.
OKTOBER
2.	—Slovenski dom na Holmes Ave. priredi Vinsko trgatev v svojih prostorih.
9.	—Proslava 45-letnice ustanovitve Slov. društvenega doma na Recher Avenue.
9.	—DSPB “Tabor” priredi svojo
jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave
10.	—Marijin dvor št. 1640 Katoliških borštnarjev praznuje \ Slov. domu na Holmes Ave. 50-letnico obstoja.
17.—Združene podružnice Slov. ženske zveze iz Ohia prirede
kaj povedati, kar si morda že sam uganil, ker sem prepričana, da tega ne boš razodel niti svojemu gospodu niti Me-ritri. Pristaviti hočem, da boš tisti trenotek, ko razodeneš, mrtev in začela se bo kazen, ki sem jo za sedaj zadržala, čuj me torej v imenu požiralca duš, o izdelovalec voščenih podob!” in sklonila se je k njemu ter mu nekaj zašepetala v uho.
(Dalje prihodnjič)
večerjo proslave Slovenskega dne.
24.—Društvo sv. Rešnjega Telesa pri Sv. Lovrencu proslavi 50-letnico obstoja s slavnostnim kosilom v dvorani pod cerkvijo sv. Lovrenca. Začetek ob 11.30.
24.—Praznovanje 40-Ietnice delovanja organista Martina Rakarja pri fari Marije Vnebo-vzete.
30.	—Slov. narodni dom na St.
Clair Ave. priredi “Noč v Sloveniji.”
31.	—Pevsko društvo Planina poda v SND na Maple Heights koncert. Začetek ob štirih.
NOVEMBER
7.—Glasbena Matica poda v SND
na St. Clair Avenue Jesenski koncert.
13.—Podr. št. S SMZ praznuje
25-letnico obstoja z zabavo in plesom. Igral bo E. Habatov orkester.
3.—Štajerski klub priredi MARTINOVANJE v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
21.—Pevsko društvo JADRAN poda koncert v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne.
24.	—Slovenski dom na Holmes Ave. priredi ples pred Zahvalnim dnevom.
25.	—WXEN - EM, Tony Petkovšek Jr., priredi “Thanksgiving Day Polka Party” v SND na St. Clair Ave.
DECEMBER
5.—Pevski zbor SLOVAN poda v SDD na Recher Avenue svoj jesenski koncert.
JANUAR 1966
30.—Dramatsko društvo “Naša zvezda” igra v SDD na Recher Ave.
FEBRUAR
20.—Klub slov. upokojencev v Euclidu bo slavil 5-letnico svojega obstoja s prireditvijo v SDD na Recher Ave.
MAREC 1966
20.—šesti letni banket Federacije slov. narod, domov v Slovenskem domu na Holmes Av.
27.—Glasb. Matica poda v SND na St. Clair Ave. pomladni koncert. Začetek ob 3.30 pop.
		
	JULIJ rtttmif i f§ 1 § !l 7 il Š1 $ lil®	KOLEDAR društvenih
	iiiiMimm mmmMm	prireditev
ZARA.DI PTIČKOV — Ko sta robina v Milwaukee zgradila svoje gnezdo na prometni luči, je mesto postavilo ob njej začasno drugo, da moreta robina nemoteno skrbeti za svoj naraščaj.