KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
URADNI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
34. kos.
V LJUBLJANI, DNE .26. FEBRUARJA 1930.
Letnik I.
155. Zakon o konvenciji o trgovini in plovitvi med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Španijo.
156. Zakon o nadzorstvu nad življenskimi potrebščinami.
157. Statut o organizaciji in poslovanju Sokola kraljevine Jugoslavije.
158. Izpremembe in dopolnitve odločb ministrskega sveta o draginjskih dokladah civilnih uradnikov in ostalih državnih uslužbencev in o draginjskih dokladah državnih upokojencev.
Vsebina:
159. Odločba, po kateri je treba zavarovati valuto ob uvozu čežane (pekmeza) in presnih rib. ne pa ob izvozu sirovega cinka.
160. Razpis vsem carinarnicam o prestanku trgovinskega sporazuma z Egiptom.
161. Odredba, s katero se mestni občini celjski vračajo odvzeti posli izročenega področja.
Izpremembe v osebju.
Zakoni in kraljevske uredbe.
155.
Mi
Aleksander I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavijo,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za zunanje posle, Našega ministra pravde in Našega ministra za trgovino in industrijo po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
Zakon
o konvenciji o trgovini in plovitvi, sklenjeni v Madrida dne 27. septembra 1929.’ med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Španijo,’"
ki se glasi:
§ 1.
Odobruje se in zakonsko moč dobiva konvencija o trgovini in plovitvi, sklenjena imed kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Španijo v Madridu dne 27. septembra 1929., iki se glasi:
* »Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z dne 31. decembra 1929., fit. 307/CXXXI.
Konvencija o trgovini in plovitvi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Španijo.
Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev in Njegovo katoliško Veličanstvo kralj Španije, enako prešinjena z željo, okrepiti prijateljske zveze med obema svojima državama in razviti njiju trgovinske in pomorske odnošaje, sta se sporazumela, skleniti v ta namen konvencijo o trgovini in plovitvi, ter sta imenovala za svoje pooblaščence, in sicer:
Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev:
Njegovo Ekscelenco gospoda Dragomira Jankoviča, svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Madridu itd., itd.;
gospoda Milivoja P i I j o, inšpektorja v ministrstvu ža trgovino in industrijo itd., itd.;
Njegovo katoliško Veličanstvo kralj Španije:
Njegovo Ekscelenco dona M i g u e 1 a P r i m a de R i v e r a y Orbanea, marquesa d’ Estella, predsednika svojega ministrskega sveta, španskega granda, imetnika Velikega križa z lovorom, kraljevskega in vojaškega reda sv. Ferdinanda, viteza Velikega križa reda sv. Hermenegilda, reda za vojaške in pomorske zasluge, svojega komornika na službi itd., itd.,
ki so se sporazumeli po izmeni svojih pooblastil, spoznanih v dobri in predpisni obliki, o nastopnih odredbah;
člen 1.
Med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Španijo bodi polna in popolna svoboda trgovine in plovitve.
Skladno s tem načelom, uživajo državljani vsake visoke stranke pogodnico na ozemlju druge stranke pogodnice, kar se tiče nastanjevanja, opravljanja trgovine, industrije in plovitve, režim, ki se priznava državljanom naroda, uživajočega največje ugodnosti.
Opravljajo te posle, ne plačujejo na ozemlju druge stranke pogodnice drugih ali večjih davkov, taks ali davščin od onih, ki se pobirajo ali se bodo pobirali od državljanov naroda, uživajočega največje ugodnosti.
• Člen 2.
Državljani vsake visoke stranke pogodnice imajo pravico, pridobivati na ozemlju druge stranke pogodnice ob istih pogojih kakor državljani naroda, uživajočega največje ugodnosti, premične in nepremične imovine z dedovanjem, darovanjem,'volili, nakupom, zameno ali na kakršenkoli drug zakonit način, kakor tudi posedovati, imeti in odsvajati svoje imovine, s pridržkom izjem in omejitev, ustanovljenih z dotičmim zakonodajstvom obeh visokih strank pogodnic glede inozemcev.
Člen 3.
Državljani ene visoke stranke pogodnice in družbe, ki imajo družbeni sedež na ozemlju te stranke pogodnice, imajo ob istih pogojih kakor domorodci ali domače družbe prost pristop pri sodiščih in raznih oblastvih druge stranke pogodnice. Izvrševaje to pravico, niso zavezani drugim ali večjim nakladam, nego so one, ki se pobirajo od domorodcev ali od spredaj omenjenih domačih družb.
Člen 4.
Državljani vsake visoke stranke pogodnice so oproščeni na ozemlju druge stranke pogodnice vsake obvezne vojaške službe, bodisi pri suhozemskih vojskah, pri zrakoplovstvu ali pri mornarnici, bodisi pri nacionalni gardi ali milici. Prav tako so oproščeni vsake obvezne sodne, administrativne ali muni-cipalne službene funkcije, vsako kontribucije, bodisi v denarju, bodisi v naravi, ustanovljene kot nadomestek za kakšno spredaj navedemo osebno službo.
Kar se tiče rekvizicij in vojaških dajatev, ki bi so ustanovile med vojno ali v izrednih razmerah, garantirata visoki stranki pogodnici druga drugi oprostitev svojih dotičnih državljanov.
Kot lastniki, najemniki ali imetniki nepremičnin ali trgovinskih, industrijskih in finančnih podjetij pa spadajo vendarle pod isto postopanje kakor domorodci in imajo takrat pravico do istih odškodnin, ki bi se priznavale tem ali državljanom naroda, uživajočega največje ugodnosti.
Člen 5.
Vsaka visoka stranka pogodnica se razen tega zavezuje, da ne bo uporabljala v trgovini z drugo
stranko pogodnico na uvoz, na izvoz in na tranzit blag j ne drugačnega ne manj ugodnega postopanja, nego je ono, ki se uporablja proti katerikoli drugi državi. Ta obveznost se uporablja prav tako na postopanje s predmeti in stvarmi, ki jih nosijo potniki s seboj v svojih nahrbtnikih.
Člen 6.
Postopanje po načelu največje ugodnosti se razteza prav tako na pobiranje carine in drugih naklad, na pogoje njih plačevanja, na carinske formalnosti in njih uporabljanje kakor tudi na klasifikacijo blaga in na proceduro ob preskušanju in analiziranju blaga.
Člen 7.
Postopanje po načelu največje ugodnosti se ep uporablja:
a) na specialne ugodnosti, ki so bile ali bodo priznane obmejnim državam, da se olajšuje obmejni promet;
b) na ugodnosti, ki so bile ali bodo priznane katerikoli drugi državi na podstavi carinske ali gospodarsko zveze.
Člen 8.
Naravni ali tvorniški proizvodi z izvorom ali provenienco iz Španije (ozemlje polotoka, Balearski otoki, Kanarski otoki in španske posesije), našteti v priloženi listi, niso zavezani ob uvozu na carinsko ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev večjim uvoznim carinam, nego so one, ki so označene v rečeni listi, ter se koristijo z vsemi popusti carine ali drugimi ugodnostmi, ki jih priznava ali jih utegne priznati v bodoče srbsko-hrvatsko-slo-venska vlada proizvodom iste vrste katerekoli tuje države.
Člen 9.
Ostali proizvodi španskega izvora ali španske provenience, ki niso našteti v spredaj omenjeni listi, uživajo ob uvozu v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev postopanje po načelu največje ugodnosti. Potemtakem se mora razširiti vsaka ugodnost, vsaka oprostitev in vsak popust uvoznih carin, tki jih prizna srbsko-hrvatsko-slovenska vlada katerikoli tretji državi, takoj in brez kompenzacije ma rečeno proizvode španskega izvora ali španske provenience.
Člen 10.
Vsi naravni ali tvorniški proizvodi z izvorom in provenienco iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so zavezani ob uvozu v Španijo (ozemlje polotoka in Balearski otoki) carinam iz drugega stolpca španske carinske tarifo, t. j. najnižje tarife, ki velja ob vsakem času.
Ti proizvodi uživajo prav tako obče postopanje po načelu največje ugodnosti.
Clem 11.
Visoki stranki pogodnici se zavezujeta, da ne bosta ustanavljali koeficientov majorizacije ali dopolnilnih taks, s katerimi bi se zviševale davščino
carinske tarife, razen Če bi ustanovili rečene koeficiente ali dopolnilne takse kot obče, zaradi česar bi se morali uporabljati na vse države.
Vsekakor se zavezujota, da ne bosta uporabljali na dotične proizvode (koeficientov ali dopolnilnih taks spričo devalvacije valute.
Clen 12.
Notranje davščine, ki se pobirajo za račun države, občin ali korporacij in ki obreinenjajo ali bodo obromenjale proizvajanje, fabrikacijo, cirkulacijo, prenos ali potrošok kakšnega predmeta na ozemlju ene visoke stranke pogodnice, ne zadevajo z nikakršnim izgovorom proizvodov druge stranke pogodnice teže ali neugodneje nego domače proizvode iste vrste ali, če domačih proizvodov ni, proizvode naroda, uživajočega največje ugodnosti;
Člen 13.
Visoki stranki pogodnici se zavezujeta, da ne bosta ovirali svoje vzajemne trgovine s prepovedmi ali omejitvami uvoza, izvoza ali tranzita.
Izjeme od tega pravila, kolikor so uporabno na vse države ali na države, ki so v istovetnih okol-nostih, so dopustne samo:
1.) v izjemnih razmerah glede na vojno zalaganje;
2.) iz razlogov javne varnosti;
3.) glede na sanitarno policijo ali za zaščito živali ali koristnih rastlin zoper bolezni, mrčes in zajedavce — vse to skladno z mednarodnimi načeli, usvojenimi v tem pogledu;
4.) zaradi državnih monopolov, ki sedaj veljajo ali ki bi se inogli ustanoviti v bodoče;
5.) za izvrševanje notranjega zakonodajstva, kolikor to prepoveduje ali omejuje proizvajanje, prevažanje, prodajanje ali potrošok izvestnih predmetov;
6.) če bi šlo za odredbe občega značaja, ki se nanašajo na proizvajanje izvestnih materij in na trgovino z njimi, ali na režime prav tako občega značaja, obrazložene z domačimi, nujnimi potrebami proizvajanja in potroška.
Visoki stranki pogodnici garantirata druga drugi v ta namen najugodnejše postopanje ter se vzajemno obvezujeta, da no bosta ustanavljali! prepovedi ali omejitev uvoza, izvoza ali tranzita, ki se ne bi uporabljale brez razlike na ostale države.
Člen 14.
Trgovci, fabrikanti in drugi industrijci, ki dokažejo z legitimacijsko karto, izdano od pristojnih oblastev njih države, da so upravičeni, opravljati kakšno industrijo v državi, v kateri imajo svoj domicil, smejo vršiti bodisi osebno, bodisi po trgovinskih potnikih, ki so v njih službi, in s pridržkom, da se ravnajo po zakonih, pravilnikih in carinskih formalnostih, ki veljajo v tej stvari, nakupe in, noseč s seboj celo vzorce, nabirati naročila na ozemlju druge stranke pogodnice.
Vzorci, ki so zavezani uvozni carini in ki jih ni prepovedano uvažati, se prepuščajo, če jih uvažajo
rečene osebe, začasno prosto na ozemlje druge vi sok© stranke pogodnice; toda položiti se mora uvozna carina ali pa dati kavcija, s katero se garantira eventualno plačilo te carine.
Člen 15.
Španske ladje in njih tovori v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in obratno srbsko-hrvatsko-slovensko ladje in njih tovori v kraljevini Španiji uživajo ob prihodu bodisi neposredno iz izvorne, bodisi iz kakšne druge države, najsi je kraj provenience -ali namembe njih tovorov katerikoli, v vsakem pogledu isto postopanje kakor domače ladje ali ladje in njih tovori naroda, uživajočega največie ugodnosti, s pridržki, določenimi v členu 19.
Vsaka svoboščina in vsaka oprostitev, ki bi j j priznala v tem pogledu ena visoka stranka pogod-nica katerikoli drugi državi, se mora priznati ob pogoju vzajemnosti takoj drugi visoki stranki pogodnici.
Nobene davščine, takse ali kakršnekoli naklade, s katerimi se obremenja, najsi je njih naziv kakršenkoli, ladja, njena zastava ali njen tovor in ki se pobirajo v imenu in za račun države, pokrajin, občin, javnih ustanov ali kakršnihkoli koncesionarjev, ni nalagati ladjam ene visoke stranke pogodnice v lukah drugo stranke pogodnice ob njih prihodu, med njih bivanjem in ob njih odhodu, ki se ne bi prav tako in ob istih pogojih nalagale domačim ladjam ali ladjam naroda, uživajočega največje ugodnosti.
Člen 16.
V vsem, kar se tiče nameščanja ladij, njih natovarjanja in njih raztovarjanja, in vobče v vseh formalnostih in kakršnihkoli odredbah, ki bi veljale za trgovinske ladje, njih posadke in njih tovore, se ne priznava v lukah, pristaniščih, zalivih, basenih, kanalih domačim ladjam ene države pogodnice nobena svoboščina in tudi nobena ugodnost, ki se re bi prav tako priznala ladjam druge stranke pogodnice, ker je volja visokih strank pogodnic, da se v tem pogledu srbsko-hrvatsko-slovenske ladje in španske ladje koristijo s popolno enakostjo postopanja in da uživajo vzajemno koristi, ki so priznane narodu, uživajočemu največje ugodnosti.
Člen 17.
Če se ladja razbije, poškoduje ali če prisilno pristane, mora dati vsaka visoka stranka pogodnica, kolikor to dovoljujejo dolžnosti nevtralnosti, ladjam druge stranke pogodnice isto pomoč in zaščito in isto izjeme, ki so priznavajo v podobnih primerih ladjam, plovečim pod domačo zastavo. Predmeti, rešeni s teh ladij, so oproščeni vsake carine, razen če vstopijo v notranji potrošek; v tem primeru morajo plačati predpisane davščine.
Če se ladja ene visoke stranke pogodnice razbije ali če nasede na obalah druge stranke pogodnice. morajo obvestiti krajevna oblastva o tem najbližjega pristojnega konzularnega uradnika.
Dotični konzularni uradniki so upravičeni, dajati svojim domorodcem potrebno pomoč.
člen 18.
Narodnost ladij se ugotavlja po zakonih, veljavnih v oni državi, kateri ladje pripadajo.
Potrdila o t,onaži in prostornini ladij, izdana od pristojnih oblastev ene visoko stranke pogodnice, morajo priznati oblastva druge stranke pogodnice zlasti glede plačevanja luških davščin in taks, če so pravila o tonaži in o prostornini enotna ali vsaj priznana za ekvivalentna z dotičnimi pravilniki in postopanji druge visoke stranke pogodnice.
Člen 19.
Izenačitev brodov in ladij kakor tudi njih tovora z domačo zastavo se no razprostira na obalno plo-vitev in tudi ne na domačo ribjo lov, ki se pridržujeta pri vsaki visoki stranki pogodnici domači zastavi.
Člen 20.
Visoki stranki pogodnici priznavata druga drugi vzajemno pravico, imenovati konzularne predstavnike (generalne konzule, konzule, vicekonzule in konzularne agente) na vsem ozemlju (v mestih, lukah in krajih) druge visoke stranke pogodnice, kjer so pripuščeni konzularni predstavniki katerekoli druge države.
Ko prejmejo konzularni predstavniki vsake visoko stranke pogodnice eksekvaturo od vlade one države, kjer bivajo, jim pripadajo na ozemlju druge stranke pogodnice vse ugodnosti in izjeme in ista pristojnost, ki se priznavajo ali se bodo priznale konzularnim predstavnikom iste stopnje in iste kategorije katerekoli druge države.
Vendar pa je dogovorjeno, da se ne more nobena visoka stranka pogodnica sklicevati na beneficije, ki izvirajo iz klavzule največje ugodnosti, in zahtevati v korist svojih konzularnih predstavnikov večjih privilegij in izjem, nego jih sama priznava konzularnim predstavnikom druge visoke stranke pogodnice.
Člen 21.
Ta konvencija mora biti ratificirana in ratifikaciji se izmenjata v Madridu, čim bo to mogoče.
V veljavo stopi čez deset dni po izmeni ratifikacij ter ostane v veljavi	leto	dni;	potem	se	molče
podaljša, dokler ne izteče	rok	treh	mesecev,	ki	ga
je računiti od dne, ko jo ena ali druga visoka stranka pogodnica odpove.
V potrditev tega so dotični pooblaščenci podpisali to konvencijo ter pritisnili nanjo svoje pečate.
Sestavljeno v Madridu v dveh originalnih izvodih v francoskem jeziku dne 27. septembra 1929.
(L. S.) D. M. Jankovič s. r.
(L. S.) Milivoj Pilja s.	r.
(L. S.) M. marques d’	Estella s.	r.
Priložena lista.
Tarifne	Carina
številke	T	.	..	v zlatili
kraljevine	Imenovanje	blaga	dinarjih
S. H. S.	za 100 kg
5 Riž:
1. Oluščen......................................... 7
2. Neoluščcn....................................... 8
Iz	7	Presno sočivje in	presna	povrtnina:
Iz 2. Paradižniki.................................... 6
Iz 3. Čebula in česen................................ 7
4.	Krompir........................................ 4
Iz	10	Zmleta paprika:
1.V zavojih do	vštetih	5 kg	skupne teže	75
2. Drugače	zavita...............................70
Iz'	12	Grozdje:
1.	Presno;
a) v zavojih do vštetih 5 kg skupne teže...........................25
b) drugače zavito ali nezavito	.	20
Iz 2. Suho:
Iz a) v grozdju ali v zavojih do vštetih 5 kg skupne teže: iz Malage v grozdju ....	75
iz Malage v zrnju v zavojih do vštetih 5 kg skupne teže	.	20
Izb) Ostalo:
iz Deni je....................................10
Iz	14	Meso od	breskev	ali	marelic, brez
sladkorja,	v	sodih	ali	podobnih posodah 	20
Iz	18	Limone, pomaranče in	mandarinke:
Iz 1. Presne:
a)	limone .	.	. .....................prosto
Iz b) pomaranče in mandarinke .	.	5
lz	19	Banane.......................................... 5
Iz	20	Mandeljni;
1. Zeleni mandeljni................................10
Iz 2. Mandeljni, zreli:
a)	v lupini....................................20
. b) brez lupine...................................35
Iz	21	Smokve:
2. Suhe:
a) v zavojih do vštetih 10 kg skupne teže...........................20
b) drugače zavite................................18
22 Oljke (olive), presne ali suhe, tudi v
razsolu, če so v sodih ali podobnih
posodah . . . ,......................................10
96 (Pluta, sirova, neobdelana .... prosto Iz 104	Mastna olja:
3. Oljkovo olje....................................30
Iz 112	Močno alkoholne pijače:
Iz 1. Rum, ki ima volumnih 55%
alkohola ali manj:
a) v sodih ........ 175
b) v drugih posodah .... 250
Tarifne	-	Carina
številke	.	v zlatih
kraljevine	Imenovanje blaga	dinarjih
S.	H. S.	?alOOkg
2. Vinsko žganje:
a) v	sodih..............................175
b) v	drugih	posodah	....	250
3. Likerji, prav \ a' o oslajene in začinjene pijače:
a) v	sodih..............................175
b) v	drugih	posodah	....	250
Iz 115 Vina:
1.	Prevrela: jerez in malaga, ki imata do vštetih volumnih 18 % alkohola, in vsa ostala vina, ki imajo do vštetih volumnih 14 % alkohola:
a) v sodih, balonih ali vagonskih rezervoarjih..............................45
b) v steklenicah ali drugih posodah: jerez in malaga, ki imata do vštetih volumnih 18 % alkohola .....................................55
Ostala vina, ki imajo tl o vštetih volumnih 14 % alkohola...........................55
Pripomba. Če imata vini jerez in malaga nad volumnih 18 % alkohola kakor tudi, če imajo ostala vina nad volumnih 18 % alkohola, se doda določeni carini še po 5 zlatih dinarjev za vsak odstotek alkohola do vštetih 22-50 %; če pa imajo nad 22-50 % alkohola, se ocarinjajo po najvišji pogodbeni postavki tar. št. 112.
Iz 125 Naravne rudninske vode:
1.	Neoslajene........................... 1-40
Iz 143 Jedilne konserve, drugje neimenovane, tudi v hermetično zaprtih posodah:
Iz 1. Rastlinske in sadne:
meso od breskev ali marelic, brez sladkorja, v hermetično zaprtih posodah............................50
Iz 2. Tun v olju, v škatlah .... 80 Ostale, izvzemši konserve iz rib . . 80 277 Gladke tkanine:
1. Katerih 1 m2 tehta nad 120 g ter ima vsak cm2 v votku in snutku:
a) 50 niti ali manj............120
b) nad 50 do 80 niti	....	140
c) nad 80 niti.................180
2. Katerih 1 m2 tehta nad 00 g do 120 g ter ima vsak cm2 v votku in snutku:
a) 50 niti ali manj............180
b) nad 50 do 80 niti	....	180
c) nad 80 niti.................200
Tarifne	Carina
številke	T	.	v zlatih
kraljevine	Imenovanje	blaga	dinarjih
S.	H. S.	za 100 kg
3.	Katerih 1 m2 tehta do 60 g ali manj ter ima vsak cm2 v votku in snutku:
a) 50 niti	ali manj................200
b) nad 50	do 80	niti .... 200
c) nad 80	niti....................240
317 Ostale tkanine, posebe neimenovane,
'katerih 1 m2 tehta:
1. nad	700 g..........................180
2. nad	500	do	700	g......230
3. nad	300	do	500	g ..... 280
4. 300 g in	manj....................300
439 Pluta:
1.V neobdelanih kosih, ploščicah, paličicah, kockah, listih ali zdrobljena v kosce ali v obliki moke .	5
2. Kameni, opeke, cevi in deli cevi iz plute in njenih odpadkov, sestavljeni z drugimi snovmi . .	10
Iz 440 Ostali izdelki: podplati, plavalni pasovi, zamaški in drugo:
1. Brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino.................................75
2. V zvezi s fino in najfinejšo tvarino .....................................200
Končni zapisnik.
V trenutku, ko sta visoki stranki pogodnici podpisali današnjo konvencijo o trgovini in o plovitvi, sta podali zato, da se precizirajo izvestne njenih klavzul, nastopne pridržko in izjave, ki so sestavni del same konvencije.
K členu 2.
Visoki stranki pogodnici izjavljata, da je postopanje, ki ga je uporabljati na trgovinske ali industrijske družbo vsake obeli držav z domicilom v drugi državi pogodnici, lahko predmet specialnega sporazuma med rečenima visokima strankama pogod-nicama.
K členu 7.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev se ne moro skiicčvati na pogodbene odredbe te konvencije, ki se nanašajo na postopanje po načelu največjo ugodnosti glede specialnih koncesij, ki jih je dala ali jih bo dala v bodoče Španija Portugalski, španskemu pasu v Maroku in špansko-ameriškim republikam.
Prav tako so izvzete od postopanja po načelu največje ugodnosti koristi, ki jih priznava kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev glede obmejnega prometa z Albanijo in z Zadrom.
K členoma 9. in 10.
Naravni ali tvorniški proizvodi španskih posesij uživajo ob uvozu na carinsko ozemlje kraljevino
Srbov, Hrvatov in Slovencev in naravni ali tvor-niški proizvodi z izvorom in provenienco iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev uživajo vzajemno ob uvozu v španske posesije načelo največje ugodnosti.
K členu 12.
Srbsko-hrvatsko-slovenska vlada se zavezuje odrediti, da se izza dne prvega aprila 1930. banane oproste plačevanja mestne trošarine.
Banane morajo biti prav tako oproščene vsake notranje takse, ki bi jo eventualno v bodoče ustanovile tako država kakor tudi krajevne ali mestne občine.
K členu 13.
Oe bi se zdelo spričo prepovedi, predpisanih od ene visoke stranke pogodnice po osmem odstavku člena 13., drugi stranki pogodnici, da trpi njena trgovina znatno škodo in da je s tem iznerejeno ravnotežje te konvencije, sme zahtevati ta stranka pogodnica, naj se takoj začno pogajanja; če bi se ta pogajanja ne končala v enem mesecu, sme odpovedati to konvencijo, ki prestane nato veljati čez mesec dni.
K členu 14.
Tukaj priložena legitimacijska karta se mora ustanoviti skladno z obrazcem, pridodanim tej konvenciji. Ta listina velja za ono leto, za katero se izda.
Visoki stranki pogodnici priobčita druga drugi vzajemno oblastva, pristojna za izdajanje legitimacijskih kart.
K: Iz tar.št. 14 in k: Iz tar. št. 143 Iz 1.
Za naziv: meso od breskev ali marelic se smatra mesnati del teh dveh vrst plodov, zmečkan ali razrezan na kose, pa tudi v lastnem soku, toda brez sladkorja in brez vsakega drugega dodatka.
K: Iz tar. št. 115.
Ob uvozu v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev morajo biti pošiljke vina (jerez in malaga) opremljene ne samo s potrdilom o izvoru, ampak tudi s potrdilom o analizi.
Za izdajanje potrdil o izvoru in potrdil o analizi se pooblaste uslužbenci španskih organizmov, katerih lista se določi s skupnim sporazumom. Prav tako se določijo s skupnim sporazumom podatki, ki jih morajo obsezati spredaj omenjena potrdila o analizi.
V potrdilu o analizi mora biti označeno, da se nanaša analiza na isto pošiljko vina, za katero p: bilo dotično potrdilo o izvoru izdano. Oblastva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev priznavajo spredaj omenjena potrdila o analizi, izdana v pred-pisni obliki od španskih oblastev, ter imajo pravico, preskušati analize uvoženih vin. Na vini jerez in malaga, prihajajoči iz Španije brez spremnega potrdila o izvoru, ni uporabljati v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev režima carin, označenih v priloženi listi, in tudi ne koristi, dogovorjenih v do-tičnih klavzulah.
K pripombi pri tar. št. 115.
Zvišctk petih zlatih dinarjev za vsak odstotek so uporablja sorazmerno z deli stopinje.
K: Iz tar. št. 440.
Pod to postavko se umejejo tudi diski (plošče) iz pinte.
V potrditev tega so dotični pooblaščenci podpisali ta.zapisnik ter pritisnili nanj svoje pečate.
Sestavljeno v Madridu v dveh originalnih izvodih v francoskem jeziku dne 27. septembra 1921).
(L. S.) D. M. Jankovič s. r.
(L. S.) Milivoj Pilja s. r.
(L. S.) M. marques d’ Estella s. r.
*
(Obrazec.)
Ime države
(oblastvo, ki izdaja karto).
Legitimacijska karta za trgovinske potnike.
Velja za leto 19 . .	številka karte . . .
Velja za Španijo in za k r a 1 j e v i n o Srbov, Hrvatov in Slovencev.
S tem se potrjuje, da ima imetnik te karti ,
gospod..................................... . . .	,
rojen v................................................stanujoč
v	,	ulica.,	št.	.	.	,
(označi se tvorniea ali trgovina)...................
v......................pod	firmo	.......
(ali) da je trgovinski potnik v službi trgovnice
(trgovnio)....................v.......................
ki ima (imajo) (označi se tvorniea ali trgovina)
.......................v...................................pod'
firmo.....................
Ker n amer j a imetnik, te karte nabirati naročila v spredaj označenih državah in vršiti nakupe za trgov-nico (trgovnice), za katero (katere) gre, so potrjuje, da je rečena trgovnica (so rečene trgovnice) upravičena (upravičeno), opravljati svojo industrijo in
svojo trgovino v..........................in	da plačuje
(plačujejo) tam zakonske davke v ta namen.
V.................,	dne	  19	.	.
Imetnikov osebni opis:	Podpis	šefa
Leta	 trgovnice	(trgovnic);
Stas......................................................
Lasje  ......................
Posebni znaki ....	Imetnikov podpis:
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč. ko so izpolnijo odredbe člena 21. rečene konvencije in ko se razglasi v »Službenih Novinah*.
Našemu ministru pravdo priporočamo, naj razglasi ta zakon, Našemu ministru za zunanje posle in Našemu ministru za trgovino in industrijo, naj skrbita za njegovo izvrševanje, oblastvom zapove-
dujenio, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 21.novembra 1929.
Aleksander s. r.
Videl in pritisnil	Predsednik
državni pečat	ministrskega sveta,
čuvar državnega pečata,	minister
minister pravde:	za	notranje posle,
dr. M. Srškič s. r.	častni	adjutant
_	Njegovega	Veličanstva
kralja, divizijski general: Peter Zivkovič s. r.
Minister za zunanje pasle: dr. V. Marinkovič s. r. Minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
Minister za trgovino in industrijo:
Juraj Demetrovič s. r.
* * *
P r i ]> o 111 b a : Ratifikacijski instrumenti zgoraj omenjene konvencije so se izmenjali v Madridu dne 18. decembra 1929.
Iz pisarne ministrstva za zunanje posle;
Pov. br. 17.047.
156.
Mi
Aleksander I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo ua predlog Našega ministra za socialno politiko in narodno zdravje po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon o nadzorstvu nad iivljenskimi potrebščinami.*
Predmet nadzorstva.
§ 1-
Zaradi zaščite narodnega zdravja in zavarovanja zdravo prehrane prebivalstva se postavlja pod nadzorstvo javnih oblastev promet in predelovanje:
1.) življenskih potrebščin in pijač vseh vrst;
2.) začimb in sredstev-za popravo videza, okusa in barve predmetov, navedenih pod 1.);
3.) priprav, ki se uporabljajo ali so namenjene za rabo pri proizvajanju, merjenju (tehtanju), vkla-
* »Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z dno 15. februarja 1930., št. 3(>/XUI.
danju, čuvanju in odpremljanju predmetov, navedenih pod 1.) in 2.).
§2.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje sme razširiti, ko je zaslišal glavni sanitetni svet, z uredbo javno nadzorstvo tudi na promet drugih predmetov za občo rabo, glede katerih se pokaže po življenskem izkustvu, da je to potrebno.
§ 3.
Prav tako sme postaviti minister za socialno politiko in narodno zdravje, ko je zaslišal glavni sanitetni svet, pod javno nadzorstvo tudi proizvajanje predmetov, navedenih v §§ 1. in 2., kolikor ni tega nadzorstva že na podstavi posebnih zakonov.
Nadzorstveni organi.
§4.
Nadzorstvo po tem zakonu vrše obča upravna oblastva prve stopnje po svojih organih ob strokovnem sodelovanju higienskih zavodov in ustanov.
§ 5.
Strokovni organi samostalnih in združenih zdravstvenih občin morajo na poziv občih upravnih oblastev sodelovati pri opravljanju tega nadzorstva.
§ 6.
Samostaloe mestne zdravstvene občine z več kot 10.000 prebivalci morajo postaviti za nadzornike življenskih potrebščin posebne strokovne organe. Strokovno izobrazbo za te organe predpisuje minister za socialno politiko in narodno zdravje.
§7-
V centralnem higienskem zavodu v Beogradu in v šoli za narodno zdravje v Zagrebu je ustanoviti za potrebe vse države točaje za nadzornike življenskih potrebščin.
Učni načrt in trajanje teh tečajev predpiše minister za socialno politiko in narodno zdravje.
§8.
Nadzorstveni organi iz § (i. opravljajo službeno prisego ter morajo pokazati v službenem poslovanju službeno legitimacijo; v službenem poslovanju se smatrajo za organe javnih oblastev.
Pooblastitve nadzorstvenih oblastev in organov.
§ 9-
Nadzorstvo ima to-le nalogo:
1.) zavaruje za zdravje dobro kakovost življenskih potrebščin v sirovem in predelanem stanju;
2.) preprečuje prenašanje nalezljivih in parazitskih bolezni z življenskimi potrebščinami;
3.) preprečuje zastrupljanje in škodljivo vplivanje ua zdravje s potrebščinami, pripravami, orodjem in posodami, potrebnimi .za njih proizvajanje, vkla-danje, čuvanje in odpremljanje;
4.) preprečuje za zdravje škodljive imitacije in falzifikacijo življenskih potrebščin;
5.) preprečuje škodljive vplive na hranljivo vrednost življenskih potrebščin kakor tudi predmetov iz §§ 2. in 3. tega zakona.
§ 10.
Nadzorstveni organi po tem zakonu so pooblaščeni:
1.) pregledovati prostore in kraje za proizvajanje, predelovanje, prodajanje in hranjenje predmetov, navedenih v §§ 1. do 3., v navadnem delovnem času in kadar so delovni prostori odprti, toda ne da bi s tem ovirali poslovanje;
2.) jemati po potrebi vzorce predmetov, navedenih v predhodni točki, kakor tudi predmetov, iz katerih se oni predmeti napravljajo, bodisi v prostorih za proizvajanje in predelovanje, bodisi v drugili krajih, kjer se ti predmeti spravljajo.
§ H-
Nadzorstveni organi morajo občasno po odredbah tega zakona pregledovati vse obratovalnice, ki se bavijo s predelovanjem ali prodajanjem življenskih potrebščin.
Nadzorstveni organi morajo čuvati poslovno tajnost, za katero zvedo ob opravljanju svojo službe.
§ 12.
Vzorci za pregled se jemljejo vpričo imetnika ali njegovega namestnika v dveh izvodih.
Če imetnik ni prisoten in namestnika ni, se jemljejo vzorci v prisotstvu dveh prič.
Vzorec se mora dati v posebno posodo in zapečatiti s službenim pečatom.
Če imetnik zahteva, se vzame za njegovo rabo še en izvod, ki se zapečati s službenim pečatom.
§ 13.
O tem, da so se vzeli vzorci, se sestavi zapisnik na omotu vzorcev in na zapisniku se podpišeta last-mik in organ, ki je vzel vzorce.
§ 14.
En vzorec služi za analizo, drugi pa se hrani na prikladnem kraju, če bi nastal spor in bi bilo treba zaradi tega ponovne kontrole. Ko so se vzorci vzeli, jih je treba takoj poslati v analizo.
§ 15.
Imetnik obratovalnice ali njegov zastopnik mora nadzorstvenim organom na njih zahtevo pokazati prostore, priprave, orodje, blago ter jih ne sme ovirati pri pregledu in jemanju vzorcev.
Ustanove za strokovno analizo.
§ 16.
Higienski zavodi in zdravstveni domovi imajo posebne odseke za pregledovanje življenskih potrob-ščin s strokovnjakom na čelit.
V odsekih za nadziranje življenskih potrebščin se pregledujejo:
1.) vzorci sumnega blaga, vzeti na podstavi tega zakona;
2.) vzorci, poslani od zasebnikov ali proizvajalcev;
3.) vzorci blaga in sirovin, ki so pod stalnim nadzorstvom.
Pregledi pod 1.) in 3.) se vršo brezplačno, če se ugotovi, da je blago pravilno. Drugače pa plača lastnik pristojbino za pregled.
Za pregled pod 2.) se plačujejo pristojbine, ki so predpisane.
Zivljenske potrebščine se pregledujejo po svoji naravi s predpisanimi strokovnimi metodami.
Poleg teh kontrolnih pregledov morajo vršiti higienski zavodi sistematične analize poedinih življenskih potrebščin, da se odrejajo potrebna merila zanje.
§17.
O uspehu pregleda predmetov, poslanih od nadzorstvenih organov, mora higienski zavod ali higienska ustanova takoj obvestiti interesente. Če je blago pravilno, predloži zavod uradno prijavo pristojnemu občemu upravnemu oblastvu prvo stopnje. Prijavi je treba priložiti analizo in zapisnik, sestavljen ob priliki izvršenega nadzorstva.
Postopanje po teh prijavah se smatra za nujno.
Prepoved proizvajanja, prodajanja, predelovanja in vkladanja.
§ 18.
Nadzorstveni organi po tem zakonu smejo začasno prepovedati promet predmetov iz §§ 1., 2. in 3. tega zakona, ki so očividno ponarejeni, pokvarjeni in za zdravje škodljivi.
To začasno prepoved morajo takoj sporočiti svojemu pristojnemu oblastvu.
Če se ugotovi s strokovno analizo, da je začasna prepoved opravičena, izda obče upravno oblastvo prve stopnje odločbo,'s katero prepove promet.
Če se predmet hitro kvari ali če je nedvomno škodljiv za zdravje in neporaben za druge namene, sme izdati obče upravno oblastvo prve stopnje tudi brez predhodno strokovne analizo odločbo, da ga je prepovedati in uničiti.
Če se dd tak predmet uporabiti za industrijsko predelavo, dovoli oblastvo, da se odda temu namenu pod njegovim nadzorstvom.
§ 19.
če se ugotovi z analizo vzetih vzorcev, da je predmet iz predhodnega paragrafa škodljiv za zdravje, izda občo upravno oblastvo prve stopnje odločbo po odredbah § 18.
§ 20.
Čo se ugotovi z znanstvenimi preskusi v strokovnih zavodih glede izvestnib predmetov iz §§ 1., 2. in 3.
tega zakona, da so že po sestavi ali po načinu vklada stalno nevarni za narodno zdravje, sme prepovedati ali omejiti minister za socialno politiko in narodno zdravje sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta na predlog glavnega sanitetnega sveta:
1.) izvestne vrste proizvajanja, napravljanja, čuvanja in vkladanja življenskih potrebščin, ki so namenjene za promet;
2.) promet življenskih potrebščin z izvestno sestavo;
3.) uporabljanje izvestnih sestavnih delov za proizvajanje predmetov iz §§ 1. in 2. tega zakona;
4.) proizvajanje in promet predmetov, ki služijo za ponarejanje življenskih potrebščin.
Predmeti iz točke 3.) tega paragrafa se ne smejo uporabljati kot novi izumki, če nimajo za to dovolitve ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje na podstavi predhodnega strokovnega preskusa.
Kazenske odredbe.
§ 21.
Prepoveduje se:
1.) vkladanje, razstavljanje, razmnoževanje in razpečavanje življenskih potrebščin na način, ki jo škodljiv za zdravje;
2.) zaposlovanje oseb, obolelih za nalezljivimi boleznimi, ali oseb, ki bi utegnile nalezljivo bolezen prenesti, ko predelujejo, pripravljajo, spravljajo, razmnožujejo in dajo življenske potrebščine v promet;
3.) uporabljanje škodljive barve, škodljivih zi-čimb in sredstev pri proizvajanju, predelovanju in prometu življenskih potrebščin;
4.) proizvajanje sredstev za ponarejanje življenskih potrebščin;
5.) uporabljanje škodljivih ali strupenih sredst :v za čiščenje in vzdrževanje aparatov, posod in orodja;
6.) promet s sirovinami ali življenskimi potrebščinami, ki se rade kvarijo, na krajih, kjer se ne morejo stalno vzdrževati v shrambah, da se ne bi pokvarile.
§ 22.
Kdor prekrši predpise iz §§ 20. in 21. tega zakona, pa ni storil s tem kaznivega dejanja po kazenskem zakoniku ali drugem zakonu, se kaznuje z zaporom do enega meseca ali v denarju do 10.000 dinarjev; v težjih primerih pa se smeta uporabiti obe kazni po tem: ali je provzročilo dejanje večjo ali manjšo škodo za človeško zdravje; ali je bilo dejanje ponovno storjeno ali je trajalo dlje časa; ali je imel storilec dejanja koristi; prav tako po drugih olol-nostih, v katerih je bilo dejanje storjeno.
S sodbo se sme izreči zasega predmeta in odrediti po njegovi naravi, da ga je uničiti ali prodati kakor tudi, da je sodbo objaviti ob obsojenčevih stroških.
Kazni izrekajo obča upravna oblastva prve stopnje.
§ 23.
Denarne kazni kakor tudi izkupiček 'za zasežene predmete se oddajajo Državni hipotekarni banki za sanitetni fond.
Ostale odredbe.
§24.
Natančnejše odredbe za izvrševanje tega zakona predpiše s pravilnikom minister za socialno politiko in narodno zdravje sporazumno z ministri za notranje posle, za trgovino in industrijo in za poljedelstvo.
§ 25.
Potrebna sredstva za izvrševanje tega zakona sc postavljajo v državni, banovinski in občinski proračun.
§ 26.
Ta zakon stopi v veljavo,' ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi čez 30 dni po razglasitvi v «S!užbenih Novinah*.
Takrat prestanejo veljati: zakon z dne 16. januarja 1896. o prometu življenskih potrebščin in nekaterih predmetov obče rabe kakor tudi vsi drugi zakoni, zakonski predpisi ali na njih podstavi izdane uredbe, ki se nanašajo na predmete iz tega zakona.
V P> e o g r a d u, dne 8. februarja 1930.
Aleksander s r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general: Peter Živkovid s. r.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje:
dr. M. Drinkovid s. r. <•»
Videl in pritisnil državni pečat, čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. M. Srškld s. r.
(L. S.)
Uredbe osrednje vlade.
157.
Na podstavi § 11. zakona o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije predpisujeva v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta ta-le
Štatut o organizaciji in poslovanju Sokola kraljevine Jugoslavije.111
I.	Obče odredbe.
Cleu 1.
Sokol kraljevine Jugoslavije ima namen, vzgajati telesno zdrave, moralno trdne in nacionalno zavedne državljane kraljevine Jugoslavije.
* ^Službene Novine kraljevine Jugoslavije; z dne 15. februarja 1930., št. 36/XIll.
Ta namen se doseza z vzporednim vzgajanjem telesa in duše po Tyrševem sokolskem sistemu, udomačenem med našim narodom.
Clen 2.
Sokol kraljevine Jugoslavije lahko postane član mednarodnih ali meddržavnih organizacij, ki imajo isto ali podobno nalogo ter niso ustanovljene na stanovskih ali verskih načelih. Zlasti je lahko član Zveze slovanskega sokolstva.
Clen 3.
Reden član Sokola kraljevine Jugoslavije sme postati vsak dorasli, t. j. vsaj 18 let stari, državljan kraljevine Jugoslavije, ne glede na spol, vero, zva-nje in poklic, samo če priznava osnovna načela sokolstva in če je v svojem življenju in družbenem delovanju neprikoren, izreden član pa ob istih pogojih vsak Slovan, ki ni državljan kraljevine Jugoslavije, a biva v njej.
Razen članstva pripadajo Sokolu kraljevine Jugoslavije deca (dečki in deklice od dovršenega
6.	do dovršenega 12. leta življenja) in naraščaj (moški in ženski) od dovršenega 12. do dovršenega 18. leta življenja.
Clen 4.
Vse dopisovanje Sokola kraljevine Jugoslavije se vrši po redni poti po župnih upravah (člen 6.).
Upravno leto se računi od dne 1. januarja do dne 31. decembra.
Clen 5.
Vse edinice in vsak član Sokola kraljevine Jugoslavije se morajo pokoravati zakonu o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije, temu Statutu in odredbam pravil, uredb, pravilnikov in poslovnikov Sokola kraljevine Jugoslavije.
Ce se kdo temu ne pokorava, se odrede zoper njega disciplinski ukrepi, ki jih določajo poslovniki; eventualno pa se tudi izključi iz Sokola kraljevine Jugoslavije.
Pravico izključitve imajo društvene uprave za svoje društvo, župne uprave za poedina ali za vsa društva svoje župe, zvezna uprava za poedina in za vsa društva kakšne župe ali za vsa društva vobče. Zoper izključitev iz društva je dopustna pritožba na župno upravo, zoper izključitev ali odločitev o njej, ki jo je izrekla župna uprava, pa na zvezno upravo; zoper izključitev ali odločitev o njej, ki jo je izrekla zvezna uprava, ni pritožbe.
Clen 6.
Službeno glasilo Sokola kraljevine Jugoslavije je Sokolski glasnik, organ Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije^, ki ga izdaja zvezna uprava. Na to glasilo mora biti naročena vsaka župa in naročeno vsako društvo.
Razen tega izdaja zvezna uprava lahko še posebne strokovne liste.
Vse službene objave, naredbe in vsi službeni predpisi za članstvo in sokolske edinice se razglašajo v <Sokolskem glasniku». Uprava in načel-
ništvo lahko občujeta tudi neposredno pismeno s podrejenimi organi (edinicami, osebami).
Clen 7.
Sredstva za vzdrževanje in delovanje sokolske organizacije.
A. R e d n i dohodki.
a) Za društva:
1.) članski prispevek, ki ga plačujejo vsi člani društvu, kateremu pripadajo;
2.) prispevki dece in naraščaja društvu, kateremu pripadajo;
3.) denarne podpore, ki jih dobivajo društva od uprav svojih žup.
Velikost članskega prispevka in prispevka dece in naraščaja odreja župna uprava na predlog uprav krajevnih društev.
b). Za župe:
1.) prispevek, ki ga plačujejo društva župnim upravam; velikost tega prispevka odreja zvezna uprava na predlog župnih uprav;
2.) denarna podpora, ki jo dodeljujejo banovine vsako leto župnim upravam v svojem območju iz svojih specialnih kreditov za ta namen.
c) Za zvezo:
1.) prispevek, ki ga dajo župe zvezni upravi in ki mu odreja velikost zvezna uprava na predlog glavne skupščine;
2.) denarna podpora države, ki se dodeli vsako leto zvezni upravi iz partije, namenjene s proračunom za vzdrževanje in delovanje sokolske organizacije.
B. I z r e d n i dohodki.
1.) Volila, zadužbine in prostovoljni prispevki za društva, župe in zvezo;
2.) dohodki javnih prireditev;
3.) izredni prispevki, ki jih odmeri zvezna uprava župam in društvom za zvezne potrebe ali ki jih odmerijo župne ali društvene uprave za potrebe žup ali društev; ti izredni prispevki se morajo uporabljati izključno za pospeševanje sokolstva.
Clen 8.
Poškodbeni fond se ustanovi pri zvezi iz dohodkov društev, višino prispevkov za ta fond pa odreja zvezna uprava. Poškodbeni fond služi za podporo prvenstveno članom, naraščaju in deci, ki se poškodujejo pri sokolskih vajah v rednih telovadnih urah ali ob prirejenih tekmah, akademijah in zletih; potem za najnujnejše potrebe siromašnih obolelih članov, naraščaja in dece.
Natančnejše odredbe o upravljanju tega fonda predpiše zvezna uprava.
Clen 9.
Ogovarjanje in pozdravljanje.
Člani sokolske organizacije se nazivljejo med seboj brat» ter se ogovarjajo s «ti». Članice se
nazivljejo med seboj sestram ter se ogovarjajo s «ti». Člani in članice se nazivljejo med seboj «brat», odnosno «sestra», ter se ogovarjajo s <ti», samo če to dopuščajo njih izvensokolski odnošaji.
Deca in naraščaj se ogovarjajo s «ti» ter se nazivljejo med seboj «brat>, odnosno <sestra».
Vse kategorije pripadnikov Sokola kraljevine Jugoslavije se pozdravljajo med seboj z pozdravom «Zdravo!», in sicer tako, da pozdravljajo najprej mlajši starejše.
Člen 10.
Kroj, sokolski znaki in legitimacije.
Članstvo (moško iu žensko) in ostale kategorije Sokola kraljevine Jugoslavije nosijo enoten kroj (telovadni in svečani) ob priliki skupnih prireditev in svečanosti po pravilniku, ki ga predpiše zvezna uprava.
Telovadni in svečani kroj predpisuje in izpre-minja zvezna uprava na predlog glavne skupščine.
Članstvo in naraščaj nosita na civilni obleki posebne sokolske znake. Znake in pravilnik za njih nošenje predpisuje zvezna uprava.
Vsak pripadnik sokolske organizacije ima posebno legitimacijo s sliko in številko ter mora pokazati to legitimacijo vsakemu članu, ki se mu izkaže s svojo sokolsko legitimacijo. Če kdo prestane biti pripadnik, vrne svoji društveni upravi legitimacijo in sokolski znak.
II.	Organizacija.
A.	Obče odredbe.
Člen 11.
Edinice Sokola kraljevine Jugoslavije so:
a) Sokolska društva (sokolske čete na kmetih). V njih se izvaja po Tyrševem sokolskem sistemu telesno, moralno in nacionalno vzgajanje po navodilih in pravilnikih, ki jih izdeluje zvezna uprava, odnosno izdelujejo uprave sokolskih žup.
b) Sokolske župe. Vsako sokolsko župo sestavljajo vsa sokolska društva (sokolske čete na kmetih) v njenem območju, število žup in njih območje odreja zvezna uprava. Vsaka sokolska župa sme imeti naziv, ki se ji podari.
c) Sokolska zveza. Sokolska zveza je najvišja sokolska zajednica, ki združuje vse sokolske župe kraljevine Jugoslavije. Sokolska zveza je vrhovna uprava glede organizacije, administracije, delovanja, zveznih prireditev in zastopanja in predstavljanja sokolstva tako v državi kakor tudi proti inozemstvu.
Člen 12.
Vsak kraj ima načelno samo eno sokolsko društvo. Izjemoma smejo imeti večji kraji po več sokolskih društev. Starejšinstvo župe, v katere območju je več sokolskih društev, odloča o številu krajevnih društev v dotičnem kraju ter jim odreja eventualno po potrebi tudi teritorialno pristojnost.
B.	Zveza.
Člen 13.
Zveza se imenuje «Savez Sokola kraljevine Jugoslavije».
Zvezo sestavljajo župe.
Sedež zveze je v Beogradu.
Člen 14.
Zveza ima nalogo, negovati telesno, moralno in nacionalno moč državljanov kraljevine Jugoslavije, vzdrževati stike z Zvezo slovanskega sokolstva kakor tudi z organizacijami ostalih držav, ki imajo isto ali podobno nalogo (člen 2.).
Člen 15.
To nalogo doseza zveza:
1.) z združevanjem sokolskih društev (sokolskih čet na kmetih) v župe in žup v zvezo;
2.) z vplivanjem na pravilno in vztrajno delovanje žup in društev;
3.) s propagiranjem sokolstva v vseh slojih naroda, zlasti na kmetih;
4.) s preskušanjem znanstvenih metod za čim uspešnejše telesno, moralno in nacionalno vzgajanje državljanov kraljevine Jugoslavije, zlasti mladine;
5.) s prirejanjem predavanj in izdajanjem razprav in s širjenjem sokolske književnosti, da se povzdigne telesna, moralna in nacionalna moč med narodom;
6.) s prirejanjem tekem med poedinimi žu-pami in društvi;
7.) s prirejanjem tečajev za strokovno izpopolnjevanje;
8.) s prirejanjem javnih vaj, sokolskih svečanosti, izletov in zletov v državi in izven nje;
9.) z nadziranjem žup in društev;
10.) z moralnim in materialnim podpiranjem žup in društev (sokolskih čet na kmetih) po potrebi in zaslugi;
11.) s podpiranjem občega in telesnega vzgajanja v šoli in pri vojski;
12.) z gojenjem telesnih vaj po Tyrševem sokolskem sistemu in načinu, udomačenem med našim narodom;
13.) z izdajanjem »Sokolskega glasnika^ in drugih sokolskih listov, zlasti za prednjaštvo kakor tudi za deco in naraščaj;
14.) s podpiranjem antialkoholnega gibanja, s podpiranjem varčnosti in narodnega zdravja v najširšem zmislu besede;
15.) s podpiranjem delovanja za narodno iz-obražanje in za gospodarsko blaginjo.
Člen 16.
Pravice in dolžnosti zveznih članov.
Sokolske župe kot članice sokolske zveze imajo te-le pravice in dolžnosti:
Dobivajo vse olajšave, ugodiiosti in podpore, določene z zakonom o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije in s tem statutom.
Prirejajo v svojem območju predavanja, tekme, javne vaje, izlete, letovanja in zlete v zmislu sokolske ideje in za razširjanje sokolstva.
Izdajajo po možnosti svoj župni sokolski, list. Dovoljeno je, da izdaja tudi več sosednjih žup skupen župni sokolski list.
Prirejajo svoje tečaje za prednjake ter pošiljajo te na zvezne tečaje.
Izpodbujajo društva na čim uspešnejše delovanje ter kontrolirajo stanje in delovanje društev, katera jim pripadajo.
Ustanavljajo nova sokolska društva (sokolske čete na kmetih) v svojem območju.
Podpirajo v svojem območju antialkoholno gibanje in gibanje za varčnost.
Imenujejo in razrešujejo uprave društev. Imenujejo in pošiljajo svoje delegate na glavno skupščino, na odbor župnih delegatov in na zbor (odbor) župnih načelnikov.
Pošiljajo naredbe, navodila in dopise, ki se nanašajo na društva in izvirajo od zvezne uprave, društvom, iz društev pa z obrazloženim mnenjem zvezni upravi.
Podajajo zvezni upravi predloge, koristne za napredek sokolstva.
Pošiljajo zvezni upravi v določenem času prispevek in vsa poročila o svojem stanju in delovanju, kadar zvezna uprava to zahteva, do konca meseca februarja pa redoma letno poročilo za minulo upravno leto.
Izvršujejo vse naloge zvezne uprave.
Clen 17.
Zvezna uprava.
Zvezo vodi zvezna uprava.
Stalni zvezni starejšina je po pooblastitvi in nalogu Njegovega Veličanstva kralja z dne 4. decembra 1929. in po zakonu o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije (§ 5.) Njegovo kraljevsko Visočanstvo prestolonaslednik kraljevine Jugoslavije.
Ostali člani uprave, ki jih imenujeta in razrešujeta minister za prosveto in minister za vojsko in mornarnico v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta, so:
pet podstarejšin, izmed katerih po redu imenovanja najstarejši zastopa starejšino, načelnik, načelnica,
trije načelnikovi namestniki, tri načelničine namestnice, predsednik prosvetnega odbora,
15 do 25 članov uprave,
7 do 11 namestnikov članov uprave in 5 do 7 revizorjev in njih namestnikov, ki sestavljajo zvezni revizijski odbor.
Zvezna uprava izvoli izmed sebe zveznega tajnika in njegovega namestnika, zveznega blagajnika in njegovega namestnika, gospodarja, glavnega urednika in uredniški odbor svojega službenega glasila in drugih listov, ki jih izdaja zvezna uprava.
Člen 18.
Starejšina in zvezna uprava vodita celokupno delovanje Sokola kraljevine Jugoslavije ter predstavljata celokupno sokolstvo kraljevine Jugoslavije. Glavna naloga uprave je idejno vodstvo in nadzorstvo vsega vzgojnega delovanja sokolstva v državi.
Zvezna uprava ima zlasti te-le dolžnosti:
1.) imenuje in razrešuje župne uprave;
2.) odreja število žup in njih območje;
3.) predpisuje pravilnike in poslovnike za vse svoje odbore, odseke in za urejanje in upravljanje listov, ki jih izdaja;
4.) odreja na predlog glavne skupščine velikost rednega prispevka, ki ga plačujejo župe zvezi in ki ga plačujejo društva župnim upravam na predlog župnih uprav;
5.) razdeljuje denarno in materialno državno podporo;
6.) odreja, za kakšne sokolske namene in kolike izredne prispevke morajo plačevati člani ali poedine župe in poedina društva;
7.) sklicuje glavno skupščino, odbor župnih delegatov in zbor (odbor) župnih načelnikov ter jim odreja kraj sestanka in dnevni red;
8.) prireja vsesokolske in zvezne zlete;
9.) predpisuje in izpreminja na predlog glavne skupščine telovadni in svečani kroj, sokolske znake in legitimacije;
10.) predpisuje način, po katerem se vodi administracija v vseh njenih edinicah;
11.) zbira gradivo za ustanovitev sokolskega muzeja;
12.) imenuje in razrešuje člane poedinih odborov in odsekov;
13.) odreja urednika in uredniški odbor «Sokol-skega glasnika* in drugih listov, ki jih izdaja;
14.) sklepa o predlogih poedinih žup kakor tudi svojih odborov in odsekov;
15.) skrbi za vsa vprašanja moralnega, telesnega, ekonomskega in eksistenčnega značaja, ki se tičejo žup, društev in poedincev;
1(>.) zasleduje ves nacionalni in kulturni razvoj našega naroda, najsi živi v državi ali izven nje; osnavlja stike po členu 2. tega Statuta.
Člen 19.
Tehnični in vzgojni del sokolske naloge vodita načelnik in zvezno načelništvo sporazumno z zvezno upravo.
Načelništvo sestavljajo: načelnik, načelnica, njiju namestniki in namestnice.
Načelništvo je sestavni del zvezne uprave ter obvešča o vseh svojih namerah in o svojem delovanju zvezno upravo, ki mora to odobriti.
Zvezno načelništvo je pristojno, odločati dokončno samo v vprašanjih strogo tehničnega značaja, za katerega je treba posebne kvalifikacije, t. j. strokovne prednjaške izobrazbe.
Kolikor so združeni s takim vprašanjem, ki spada v pristojnost zveznega načelništva, materialni izdatki, • mora podati načelništvo o tein predlog zvezni upravi ter ga sme izvršiti šele, ko ga zvezna uprava odobri in zagotovi potrebna materialna sredstva.
Prav tako je treba za javne nastope soglasnosti z zvezno upravo.
Načelništvo mora skrbeti v prvi vrsti za vzporedno, t. j. nedeljeno in skladno telesno, moralno in nacionalno vzgajanje. Potemtakem ostanejo v njegovi odločevaloi pristojnosti:
a) vprašanja glede vzgojnega sistema in vzgoje vobče,
b) vprašanja glede vzgojne metode,
c) vprašanja, kakšna bodi organizacija vzgojnih organov,
č) organizacija in voditev zveznih javnih nastopov,
d) nadziranje vzgojno-tehničnega delovanja v župah in društvih,
e) organizacija in skrb za izvedbo zveznih prednjaških tečajev.
Ko se rešujejo vprašanja prosvetno-vzgojnega značaja (točke a, b, c, č, d, e), sodeluje tudi predsednik prosvetnega odbora, odnosno njegov zastopnik.
Člen 20.
Za opravljanje tekočih poslov in pripravljalnih del, ki se tičejo delovanja celokupnega sokolstva kraljevine Jugoslavije, ima zvezna uprava svoj iz-vrševalni odbor, ki ga sestavljajo:
po redu imenovanja najstarejši podstarejšina ali njegov namestnik,
načelnik in en njegov namestnik, načelnica in ena njena namestnica, predsednik prosvetnega odbora ali njegov namestnik, tajnik, blagajnik,
glavni urednik <Sokolskega glasnika», osem članov uprave.
Če je imenovanih več podstarejšin v območju uprave mesta Beograda, spadajo tudi ti v izvrše-valni odbor zvezne uprave.
Izvrševalni odbor zvezne uprave vrši te-le posle: opravlja tekoče posle zvezne uprave; vodi statistiko in evidenco o živi in materialni moči žup in društev (sokolskih čet na kmetih); organizira delo v zvezni pisarni; zbira in proučuje gradivo, potrebno za izdelovanje navodil, nasvetov in instrukcij glede celokupnega delovanja sokolstva v svojih organizacijah in med narodom;
rešuje vprašanja nematerialnega značaja, če ne posezajo v bistvene osnove sokolstva, o predmetih materialnega značaja pa v znesku do 20.000 dinarjev.
Zvezna uprava predpisuje s poslovnikom natančnejše odredbe o poslovanju izvrševalnega odbora.
Člen 21.
Vse dopise zvezne uprave podpisuje podstarejšina ali zastopnik zvezne starejšine in sopodpisuje jih tajnik.
Če se nanašajo dopisi na denarne ali imovinske stvari, jih sopodpisuje blagajnik, odnosno gospodar. Če so dopisi obenem vzgojno-tehničnega značaja, jih sopodpisuje načelnik ali njegov zastopnik. Spise, ki jih pošilja v opravljanju poslov svojega območja zvezno načelništvo župnim in društvenim načelništvom, podpisuje načelnik ali njegov zastopnik,'dopise prosvetnega odseka pa sopodpisuje predsednik prosvetnega odseka ali njegov zastopnik. Vsi dopisi zveznih ali župnih organov bodisi društvom, bodisi obratno, se morajo priobčevati v prepisu neposredno upravam poedinih edinic.
C.	Pomožni organi zvezne uprave.
Člen 22.
Pomožni organi zvezne uprave so:
1.) Prosvetni odbor, zdravstveni odsek, statistični odsek, gospodarski odsek, odsek za poškod-beni fond in po potrebi še drugi odseki. Podpredsednika prosvetnega odbora in načelnike odsekov voli zvezna uprava izmed sebe, člane odborov in odsekov pa imenuje izmed sokolskih vrst in jih razrešuje uprava. Podrobno poslovanje odborov in odsekov se ureja s pravilniki in poslovniki, ki jih predpisuje zvezna uprava.
2.) Zvezno načelništvo ima za pomožni organ tehnični odbor, ki ima za nadaljnje pomožne organe odsek za naraščaj in za deco, po potrebi pa še druge odseke. Predsednik tehničnega odbora je zvezni načelnik, njega člani pa so člani načelništva kot načelnikovi najožji pomočniki in potrebno število tehničnih strokovnjakov, ki jih imenuje in razrešuje zvezno načelništvo. V tehničnem odboru imajo svojega zastopnika prosvetni odbor, zdravstveni odsek in po potrebi tudi drugi odseki, imenovani v točki 1.). Prav tako ima zvezno načelništvo svojega zastopnika v prosvetnem odboru, v zdravstvenem odseku in po potrebi v drugih odsekih, imenovanih v točki 1.); te zastopnike imenuje načelništvo izmed svojih članov ali izmed drugih članov tehničnega odbora. Predsednike odsekov tehničnega odbora imenuje načelništvo izmed članov tehničnega odbora, člane odsekov pa prav tako iz tehničnega odbora ali izven njega. Podrobno poslovanje tehničnega odbora in njegovih odsekov se ureja s pravilniki in poslovniki, ki jih predpisuje načelništvo.
Člen 23.
Prosvetni odbor sestavljajo: predsednik, podpredsednik in štirje člani, ki jih imenuje in razrešuje zvezna uprava izmed sebe ali iz sokolskih vrst, potem urednik «Sokolskega glasnika» in en predstavnik načelništva.
Prosvetni odbor organizira, vodi in nadzira sporazumno z zveznim načelništvom prosvetno delovanje v sokolstvu. Pripravlja, prireja in razglaša predavanja in Članke sokolsko-vzgojne in nacionalne vsebine tako med sokolstvom kakor tudi o sokolstvu med narodom.
Da se nadzira delovanje v župah in društvih, sta imenovana pri zvezni upravi dva člana uprave za inšpektorske posle. Ta člana sta organa zvezne uprave ter nadzirata kot taka župe in društva sporazumno in po navodilih zvezne uprave.
Č. Posvetovalni organi zvezne uprave.
Člen 24.
Posvetovalni organi zvezne uprave za proučevanje in reševanje načelnih vprašanj so: glavna skupščina, odbor župnih delegatov in zbor (odbor) župnih načelnikov.
Člen 25.
Glavna zvezna skupščina je posvetovalni organ zvezne uprave v vseh vprašanjih, ki se tičejo celokupnega delovanja Sokola kraljevine Jugoslavije.
Glavno skupščino sestavljajo:
a) zvezna uprava,
b) odposlanci žup, t. j. vsaka župa pošlje za vsakih začetih 500 članov društev, včlanjenih v župi, po enega odposlanca, ki ga odredi župna uprava v redni seji.
Zastopnik zveznega starejšine je predsednik glavne skupščine.
Glavno skupščino sklicuje in ji odreja dnevni red zvezna uprava po potrebi, najmanj- pa enkrat na leto.
Člen 26.
Odbor župnih delegatov je posvetovalni organ zvezne uprave v vprašanjih administrativnega značaja.
Odbor župnih delegatov sestavljajo:
a) zvezna uprava,
b) po en delegat vsake župne uprave.
Delegate za odbor župnih delegatov odrejajo
župne upravej
Sejam odbora župnih delegatov predseduje zastopnik zveznega starejšine.
Odbor župnih delegatov sklicuje zvezna uprava po potrebi ali na predlog nadpolovičnega števila župnih uprav.
Člen 27.
Zbor (odbor) župnih načelnikov je posvetovalni organ zvezne uprave (zveznega načelništva) za tehnična in vzgojna vprašanja.
Zbor (odbor) župnih načelnikov sestavljajo:
a) zvezni tehnični odbor,
b) župni načelniki in župne načelnice ali njih namestniki in
c) načelnik in načelnica ali njiju namestniki onih društev, ki imajo nad 400 telovadcev in telo-vadkinj.
Sejani predseduje zvezni načelnik.
Ta zbor (odbor) sklicuje in mu odreja dnevni red zvezno načelništvo po svojem preudarku ali pa na predlog nadpolovičnega števila župnih načelnikov.
D. Pomožni posvetovalni organi društvenih in
župnih uprav.
Člen 28.
Župnim in društvenim upravam se postavljajo pomožni in posvetovalni organi analogno zvezni upravi.
E. Poglavitna načela za organizacijo vzgojno-tchničnih organov v župah in društvih.
Člen 29.
Zveznemu načelništvu so podrejena župna in društvena načelništva, ki se morajo v vsem pokoravati odredbam in predpisom zveznega načelništva. Društvena načelništva so obenem podrejena svojim župnim načelništvom ter se morajo pokoravati njih odredbam in predpisom, ki morajo biti seveda v skladu z odredbami in predpisi zveznega načelništva.
Župno načelništvo sestavljajo župni načelnik in župna načelnica in njiju namestniki. Društveno načelništvo sestavljajo društveni načelnik in društvena načelnica in njiju namestniki.
Pomožni organ župnega načelništva je njegov tehnični odbor, društvenega načelništva pa predli jaški zbor. Ta imata, če je treba, lahko posebne odseke. Tehničnemu odboru župnega načelništva predseduje župni, načelnik ali njegov namestnik, njega člani (članice) pa so člani načelništva, predsednik prosvetnega odbora in potrebno število tehničnih strokovnjakov, ki jih imenuje iz sokolskih vrst in jih razrešuje župno načelništvo z odobritvijo zveznega načelništva.
V tehničnem odboru imajo svojega zastopnika prosvetni odbor, zdravstveni odsek in po potrebi tudi drugi odseki župne uprave. Prav tako ima župno načelništvo svojega zastopnika v prosvetnem odboru, v zdravstvenem odseku in po potrebi v drugih odsekih župne uprave. Te zastopnike imenuje načelništvo izmed svojih članov ali pa izmed drugih članov tehničnega odbora.
Prednjaškemu zboru v društvu predseduje društveni načelnik ali njegov namestnik; njega člani (članice) pa so člani (članice) društvenega načelništva in potrebno število članov (članic) s pred-njaško izobrazbo, ki jih imenuje iz sokolskih vrst
in jili razrešuje društveno načelništvo z odobritvijo župnega načeluištva.
Podrobno delovanje župnih in društvenih tehničnih organov se ureja s pravilniki in poslovniki, ki jih predpisuje zvezno načelništvo.
F.	Častno razsodišče.
Člen 30.
Zvezno častno razsodišče je sestavljeno iz petih članov in treh namestnikov, imenovanih od zvezne uprave za eno leto. Vsi ti se imenujejo iz sokolskih vrst, ki drugače stalno bivajo v Beogradu.
Zvezno častno razsodišče rešuje samo častne spore:
a) med člani zvezne uprave,
b) med zvezno upravo in župnimi upravami,
c) med člani zvezne uprave in člani župnih uprav,
č) med člani uprav različnih žup.
Vsaka stranka ima pravico, odrediti zase zaupnika, ki brani poleg nje pred častnim razsodiščem njene koristi.
Najmlajši član razsodišča opravlja dolžnost njegovega delovodje.
Sodno postopanje se uvede na zahtevo ene stranke. Zahteva se pošlje zvezni upravi pismeno najdlje v 14 dneh od dne, ko je spor nastal.
Ko prejme zvezna uprava zahtevo, skliče takoj Častno razsodišče, tako da se sestane to k seji najdlje v 14 dneh od dne, ko je bila zahteva prejeta.
Častno razsodišče odloča po svobodnem prepričanju. Ko se razglasi odločba sodišča obema strankama, se priobči zvezni upravi v izvršitev.
Častna razsodišča so osnovana tudi pri vseh župnih in društvenih upravah. Njih ustroj in pristojnost se predpiše s pravili poedinih žup in društev.
III. Revizijski odbor.
Člen 31.
Stalno, dokončno in izključno kontrolo in preglede računov kakor tudi celokupno računsko poslovanje zveze Sokola kraljevine Jugoslavije opravlja na podstavi tega štatuta zvezni revizijski odbor kot edini vrhovni nadzorstveni računski odbor. Svoja poročila pošilja zvezni upravi, ki jih od-premlja z ostalimi poročili k pristojnemu oblastvu.
IV. Končne odredbe.
Člen 32.
Zvezna uprava predpisuje in izpreminja pravila, potrebne pravilnike in poslovnike sokolskih Žup in društev po predpisih zakona o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije in v duhu tega štatuta.
Člen 33.
Ta statut stopi v veljavo, ko se razglasi v Službenih Novinah*.
V Beogradu, dne 14. februarja 1930.;
P. hr. 5657.	.
Minister za prosveto:
Bož. Ž. Maksimovič s. r.
Minister za vojsko in mornarnico, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, armijski general:
Stov. S. Hadžič s. r.
158.
Izpremembe in dopolnitve odločb ministrskega sveta D. R. br. 42.300 z dne 17. aprila 1924. o draginjskib dokladah civilnih uradnikov in ostalih državnih uslužbencev in D. R. br. 107.201 z dne 8. oktobra 1924. o draginjskib dokladah državnih upokojencev.*
Na podstavi členov 1. in 2. zakona o izpreinembi zakonskih odredb, s katerimi se predpisuje zasliševanje ali odločanje ministrskega sveta, odnosno soglasnost finančnega odbora narodne skupščine, z dne 27. januarja 1929.. člena 46. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923. in člena 51. zakona o draginjskih dokladah civilnih in vojaških državnih uslužbencev, upokojencev in upokojenk z dne 28. februarja 1922. je izdal predsednik ministrskega sveta na predlog ministra za finance po zaslišanju ministra pravde, ministra brez portfelja in ministra za šume in rudnike pol št. 1747/1 z dne 22. januarja 1930. nastopno odločbo;
1.) Drugi odstavek člena 2. odločbe ministrskega sveta o draginjskih dokladah civilnih uradnikov in ostalih državnih uslužbencev D. 11. br. 42.300 z dne 17. aprila 1924. in drugi odstavek člena 2. odločbo ministrskega sveta o draginjskih dokladah državnih upokojencev in upokojenk D. R. br. 107.201 z dne
8.	oktobra 1924. se izpreminjata ter se glasita:
»L razred: Beograd. Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Split in Sušak.»
2.) Odredbi člena 23. odločbe ministrskega sveta o draginjskih dokladah državnih upokojencev in upokojenk D. It. br. 107.201 z■ dne 8. oktobra 1921. se dodaja nov — drugi odstavek, ki se glasi:
»Izjemoma ni zniževati teh doklad upokojencem in upokojenkam, živečim v inozemstvu skupno z njih otroki, ki imajo tam svoj domicil, kakor tudi
* »Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z dne 21. februarja 1930., št. 41/XIV. — Odločbi D. R. tir. 42.300/24 in D. R. br. 107.201/24 glej v Uradnem, listu z dne 30. aprila 1924.. št. 123/38. in z dne 22. oktobra 1924., št. 306/97.
no upokojencem in upokojenkam, ki jim je več nego '60 let.*
Iz ministrstva za finance — občega oddelka — v Beogradu,
dne 12. februarja 1930.; št. 1747/1.
159.
Odločba, po kateri je treba zavarovati valuto ob uvozu čežane (pekmeza) in presnih rib, ne pa ob izvozu sirovega cinka.*
Ministrski svet je izdal pod št. 15 705 z dne 31. januarja 1930. odločbo te-le vsebine:
1.) Odslej je vršiti zavarovanje valute po 51 mu 16. pravilnika o reguliranju prometa z devizami in valutami ob uvozu: a) čežane (pekmeza) in b) presnih rib v celih vagonih.
2.) Za sedaj ni vršiti zavarovanja valuto ob izvozu sirovega cinka v kosih, ploščah in prahu.
Od generalnega inšpektorata oddelka za državno računovodstvo in proračun ministrstva za finance v Beogradu,
dne 18. februarja 1930.; st. 15.705.
160.
Razpis vsem carinarnicam o prestanku trgovinskega sporazuma z Egiptom.**
Z današnjim dnem prestane trgovinski sporazum z Egiptom. Uporabljajte maksimalne stopnje.
Iz pisarne oddelka za carine ministrstva za finance v Beogradu,
dne 17. februarja 1930.; št. 6188/IV.
* »Službene Novine kraljevine Jugoslavije, z dne 21. februarja 1930., št. 41.
** »Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z dne 21. februarja 1930., št. 41/XIV.
Banove uredbe.
161.
Odredba, s katero se mestni občini celjski vračajo odvzeti posli izročenega področja.
Na podstavi členov 19. in 20. zakona o notranji upravi in §§ 21. in 49. občinskega štatuta za mesto Celje z dne 21. januarja 1867., dež. zak. štaj. št. 7, odrejam:
Mestni občini celjski se vrača v poslih, ki se nanašajo:
1.) na stanovske matice in sklepanje zakonov,
2.) na ljudsko štetje,
3.) na volitve v zakonodajna zastopstva.
4.) na socialno zavarovanje delavcev in nameščencev,
5.) na vodno pravo,
6.) na bogočastje,
pristojnost, ki ji je bila odvzeta in prenesena na sre-skega načelnika v Celju z naredbo celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 7. julija 1900., Uradni list z dne 16. julija 1920., št. 278/84, in kolikor pripada po veljavnih zakonskih odredbah občim upravnim oblastvom prve stopnje.
Ta odredba stopi v veljavo dne 1. marca 1930.
V Ljubljani, dne 17. februarja 1930.;
I No. 2431.
Ban: Dušan Sernec s. r.  —»••*------------------
Izpremembe v osebju.
Z odlokom gospoda ministra pravde 'z dne
14.	februarja 1930., št. 14.490, je postavljen za pristava moško kaznilnice v Mariboru Farkaš Maks, doslej pripravnik v 4. skupini II. kategorije v jet-niščnici okrožnega sodišča v Šibeniku.
Višji državni tožilec: Grasselli s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. — Odgovorni urednik: Funtek Anton v Ljubljani. Tiska in zalaga: DelniSka tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani.