361
Narodne stvari.
Slovenski jezik v duhovnih uradnijah na slovenskem Štajarji.
Tuđi cerkev ima urade, ki so z ljudstvom v dotiki, tedaj tudi njene pisarne morale bi rabiti tisti jezik, v katerem duhovniki s prižnic govorijo ljudstvu in mu na-znanujejo besedo Božjo.
Na tej naravni podlagi je — kakor „Slov. Gosp." v svojem 45. listu poroča — dekanijska konferenca v Kojnicah 20. julija t. 1. soglasno sklenila, delati na to, da si. ministerstvo za bogočastje in nauk prekliče ministerski ukaz od 22. svečana 1872., po katerem je imel nemški jezik tudi v cerkvenih uradih ostati veljaven — ,,ad majorem Germaniae gloriam". Enoglasni ta sklep je šel s peticijo do omenjenega c. k. minister-stva, in 9. dne u. m. je prišel odlok ministerski, ki ni odbil prošnje, pa je petente na to zavrnil, naj svoje za-htevanje po škofijskem ordinarijatu visoki vladi naznanijo. — Gosp. dopisnik ,,Slov. Go&p." je poln nade, da bode škofijstvo rešilo prošnjo po želji Konj ške konference, ter med drugim pravi: „Odkar so sv. Oče, papež Leon XIII., v svoji zgodovinsko znameniti okrožnici zastran sv. slovanskih apostolov Cirila in Metodija do vseh nadškofov in škofov katol. sveta pokazali veliko važnost slovanskega naroda v Evropi, čigar šibka vejica smo tudi mi Slovenci; odkar so svitli cesar lani s cesarskega prestola besedo izrekli, da se imajo narodi pomiriti s tem, da uživajo svoje narodne pravice, se ni več bati, da bi se cerkvena vlada narodnim pravicam in toraj uradovanju v narodnem jeziku ustavljala. Mirne vesti tedaj stopimo pred cerkveno vlado s prošnjo, da se začne pri župnijskih in dekanijskih uradih v narodnem jeziku uradovati, kakor se to godi po Ceskem in Hrvatsk em, kjer menda niso siabeji katoličani, kakor
362
smo mi Slovenci. Tisti časi, ko se je mislilo in na vse pretege praktično porabljalo, da je namreč hujskalec ter ima debelo crno piko pri visoki vladi, kdor se za narodne pravice oglasa in svoj narod odkritosrčno in dejansko ljubi, tisti časi so — ako Bog da - po Donavi šli tje doli proti mršavi Turčiji za vselej."
Amen! — pravimo tudi mi, to je, Bog daj! Misliti bi se smelo, da ravno katoliški škofje ne bi se smeli upirati taki po človečanstvu in državni ustavi popolno upravičeni zahtevi, kajti uže grška beseda „k a tho liko s" izrazuje občen na-no (allgemein), pa ne enostranski, a, o. Katoliška cerkev je tedaj vesolna cerkev, katera v svoje naročje sprejema Slovana kakor Nemca, Italijana kakor Francoza itd., ki pa se ne dado misliti brez veljave jezika, ki ga vsak narod govori. To tudi okrožnica papeža Leona XIII. tako glasno svetu ozn a nuje.
Žalibog, da je germanizacija tudi nekatere škofe tako ostrupila, da so zamakneni v boginjo Teutonijo izgubili zavest narodovih pravic in da jih slišimo govoriti: ,,die Seelsorger meiner Diecose verstehen deutsch so gut wie slovenisch, es ist daher keine Noth, dass sie anders als deutsch amtiren".
Radovedni smo po vsem tem, ali bode peticija šta-jarskih dekanov memo Scylle in Chary bde srečno prijadralo do zaželenega cilja. Dobro bi bilo to za druge pokrajine verne in lojalne nase matere Slovenije!