Državni zbor. V nedeljo, dne 15. julija je državni zbor prekinil svoje poletno zasedanje, da se tako da kmetskim poslancem možnost, pomagati doma pri spravljanju žetve. Počitnice bodo baje trajale 3 do 4 tedne. Med počitnicami bodo zborovali razliCni odseki. V seji dne 12. julija se je med drugim sprejel zakon o begunskem vprašanju, namreč o oskrbovanju in podpori nesrečnih beguncev, ki so mo rali vsled vojske zapustili vse, kar so imeli in zbežati v tuje kraje. Za poročevalca je bil izvoljen slovenski poslanec dr. Krek, ki je povdarjal. da je poglavje o beguncih eno najbolj žalostnih v tej svetovni vojski. Naša dolžnost je, da storimo vse, kar je mogoče. Dati moramo beguncem popolno odškodnino za vse to, kar so morali prestati. Z zakonom samim ni mogoče odpraviti žalostnega položaja beguncev, to sejanore storiti le. tedaj, če vsi, od cesarja do zadnjega delavca, pomagajo beguncem. Naše geslo mora biti: Boj vojski, živel mir! Zakon o begunskem vprašanju je zbornica skoraj enoglasno sprejela. V petek je zbornica sprejela zakon, ki določa. kdo in koliko se mora plačevati davka od vojnega dobička. Skienilo se je, da se vojni dobički, ki znašajo na ieto manj kot 5000 K, he bodo obdaCili. Dobiček čez 300.000 K pa se naj obdačuje s 60%. Krščanski socialec dr. Jerzabek je ostro prijemal vlado, ker dovoli, da davčna oblast neusmiIjeno nalaga davke na kmetske rame, bogatih vojnih liferantov in židov, ki so napravili v vojski pravzaprav največje milijonske dobičke, pa se ni tako moCno prijelo. Rekel je tudi, da bo vojska tedaj ponehala, ko židje ne bodo imeli več dobičkov. Potem bo prišel mir, a ne tedaj, če se zbirajo socialisti v Štokholmu. V soboto, dne 14. julija se je med drugim sprejel zakon o zvišanju in uravnavi vojaških podpor. Potrebne družine dobijo po tem zakonu večjo podporo. Ko dobimo o tem zakonu natančne podatke bomo poročali. Zbornica je tudi razpravljala o zakonski predlogi, da se zopet. uvedejo porotna sodišča. Ta predlog je bil spivjet, pač pa je bil odklonjen predlog, da bi se tu<i: ženske pripuščale za porotnike. Tudi v nedeljo, dne 15. julija je bila seja, v kateri je domobranski minister pl. Cap odgovarjalna interpelaqijo nenemških poslancev, v kateri se z ozirom na neko posebno povelje vojnega ministrstva očita vojaški oblasti, da pristranski postopa z nenemškimi vojaki. Minister je rekel, da se je dotično povelje napačno razumelo in da se mora z vojaki vseh narodnosti enako postopati. Zbornica je natp sprejeia z nekaterimi spremernbami ( zakon o davku na vojne dobičke, ki ga je vrnila | gosposka zbornica in zakon o zavarovanja rudniških delavcev proti nezgodi. Pred zaključkom seie je predsednik dr. Gross povdarjal, da čuka zbornico, pn njenem zopetnem sestanku, za katerega pa še čas ni natančno določen, veliko važnega dela, da preuredi Avstrijo, tako, da se bodo v njej Cutili srečne vsi njeni naroui. O predlogih rn interpelacijah naših poslancev poročamo na drugem me$1.u. Odseki so zadnji čas prav pridno zborovali. V i m u n i t e t n e m odseVu se je na predlog dr. K o r o š c a enoglasno sklenilo, da se predlaga zbornici, da je mandat koroškega slovenskega poslanca G r a Ł e n a u e r j a, ki ga je cesar pomilostil. še pravnoveljaven in se ga naj pozove, da pride k sejam. V Ibrambnem odseku je izjavil domobranski minister Čap, da bo domobransko ministrstvo pravično in dobrohotno, ozirajoč se na gospodarske potrebe države,. presojalo prošnje za vojaške oprostitve in bo osebno gledal na to, da tozadevno ne bo prišlo do nedostatkov; ako bi se pa vendar kje vrinili. naj se mu taki slučaji nemudoma naznanijo. Rekel je, da pride vsak dan v ministrstvo povprečno 1500 prošenj. Zelo važna je izjava, katero je podal v us t a v n e m odseku dne 14. julija ministrski predsednik dr. vitez S e i d 1 e r. Izjavil je, da vsa Avstrija čuti, da je treba našo ustavo spremeniti. Paragraf 19 avstrijskega temeljnega zakona sicer govori o enakopravnosti vseh narodov, a vendar nikdar ni prišlo do izvedbe te točke programa naše ustave. Vlada želi, da se ustavna sprememba, kakoršna bi odgovarjala željam vseh narodov, sklene v državnem zboru in ne (kakor so hoteli Nemci) s pomočjo § 14. Zbornica si naj sama izbere pot, katera bi vodila do uspeha. Vlada bo vesela, ako se ta važna zadeva res izvede v srečo in zadovoljnost vseh avstrijskih narodov. Zapričeti se mora delo, ki bo pripravilo notranji mir in dovedlo tudi do zunanjega miru. Doseči hočemo temelj pravičnosti, zmernosti in spravljivosti, utrjeni v lepi edinosti vseh narodov.« Besede viteza Seidlerja so vzbudile splošna presenečenje. Posebno presenečeni pa so Nemci, katerim je ministrski predsednik s temi besedami odl^čno povedal, da cesar in njegova vlada ne trpi, da bi imeli v Avstriji gospodujoč in nasilen narod, poleg njega pa tlačene in teptane narode. Vsem narodom se morajo zagotoviti njih pravice, ki jim gredo po božjih in naravnih zakonih. Predpravicam nemškega naroda mora biti konec! Posamezne stranke in klubi so že sestavili posebne odbore, kateri bodo izdelali in pripravili načrte za spremembo ustave in avtonomijo narodov. Naš Jugoslovanski klub tudi sedaj stoji vrlo na straži za pravice Jugoslovanov.