očima, pogtejt« bs
številke i e* ilova n dan, ko Vaianarc ^teče. V teh časfli splošnega ^ 3 cen, potrebuje list Vaš oranje. Skušajte imeti narod % 3 ^ aprej plačano.
"	a
No. 11 — Ste*. Jl
GLAS NARODA
EisfslovensBh^delavceinr Ameriki.
Reentered m Second Om» Matter September 25th 1940 »t the Post Offlce »t New York, N. Y., under Act of ConcreM of March Jrd, 187«.
NEW YORK, MONDAY, JANUARY 17, 1944 — PONEDELJEK, 17. JANUARJA, 1944	VOLUME LIL LETNIK LII.
_	____-	^AWHlmL^
RUSI ZAVRGU POLJSKE POGOJE
«
Rusija je danes zjutraj zavrgla pogoje poljske vlade, da bi se pričela pogajati za polj sko rusko mejo in tudi nima namena obnovit? diplomatske odnosa je z vlado ministrske ga predsednika Stanislava Mikolajcxyka.
V -voji izjavi, ki je bila objavljam (n» časnikar*ki m^t ntu-
ri Trn** ufioluofi, j*« rt^ka via da o4 »dolžna |K»|j>ko zamejilo vlado, da >ku^a zajieljevati javno mnenje k t tin, «hi je predlagala, da lii m* j«»rajanja za mejo vršila s poitu«čjo Združe-nili držav in Anglije. Sovjetska vlada pravi. <Ia je f»«I>ka vlaila s svojim ml^ovorutu zii-vrgla ruski pršilu«, da bi Cur-zonova črta tvorila novo rnsko-|M>ljsk<» mejo Vsled moskovske izjav«« je nastala največja diplomatska kriza, ki so jo imeli Združenj narodi v zadnjih mesecih.
Z ozirom na polj-k i predlog, da bi Rusija pričela s l*»ga-janji, je sovjetska vlada odgovorila, da ne more pričeti ni-
Nova
Prva baltiška armada genera'a Ivana G. Bagranuana
je pričela novo ofenzivo proti Baltiku v okolici Neve-la južno od Umskega jezera ter ie vdrla pet milj v nemško črto na razdalji 9 milj. Rdeča armada je že prebila železnico, ki pelje od Novosokolnikov v Leningrad, okoli 70 milj od letske meje.
Moskva naznanja, da jo general Bagramiau od jwtka. ko je pričel svojo ofenzivo, osvobodil 40 mest, trsov in vasi in da je bilo samo včeraj |»ohitih najmanj 4000 Nemcev.
Posebno poročilo v Moskvi naznanja, da je prva ukrajinska armada generala Nikolaja F. Vat litina v 21 dneli svoje o-
........, ............................fonzive i*obi!a nad 100,000
kakih | Krajan j z vlado, s kate- ^nw-eev, razbila ali zaplenila ro ni v diplomatskih odno*a-| til,lkov- <,J» ie prodrla 59
- - milj v Poljsko na severnem koncu fronto in se približala na
Jill. Dalje pravi ruska vlada, da so bili diplomatski odao£a-ji pret ugani f»o krivdi j>oljskc vlade, ker >e j*- pokazala sovražno ruski vladi s tem, da je nasedla nemški trditvi, da je rdeča armaria pomorila 10 do I't t i>o«" Poljakov v Kay nu. — rfSffdnjW5 pravi rtrdca izjava, da poljska vLa<la ponov»o pokazala. da nima nikakc želje, da bi oil »i mvila prijateljske od-nošajo s Sovjetsko Unijo.
Kmalu po objavljeni izjavi j'1 moskovski radio naznanil, da je rn*ka vlada ^»stavila komisijo, ki lio preiskala nemško trditev, katere se je oprijela tudi t »oljska vlada, da je rdeča armada pomorila (»oljske vojake v okolici Smolenska.
Ta izjava je sedaj dokončala prelom -tihil rusko in |»olj)sko vlado. Pri tem pa je prišla Anglija v veliko zadrego, ker je bila v stalnem stiku s poljsko vlado ve« čas, ko je sestavljala svoj odgovor na ruski
predlog glede mecWbojne mo-
j**.
Spor se je pričel .">. januarja, ko je poljski mi ni str. predsednik Stanislav Mikolajezvk objavil izjavo ol> času, ko je rdeča armada prekoračila j>oIj *ko mejo. Rusija še ni naznanila, da jo rdeča armada prekoračila poI><ko mejo, ker som tra za pravo rusko-poljsko mejo ono črto, ki je bila dogovor jena med Rusijo in Nemčijo leta Ittitl itn ne «koro ujema s Porionovo erto iz leta 191!»,
Na izjavo poljsice vlade z <lne 5. januarja je sovjetska vlada odgovorila 10. januarja in je Poljski predlagala, da s p reja ne za mejo Cnrzono erto. Poljska zamejua vlada r l^on-< Ionu je imela dolge razgovore i» angleškim vnanjim ministrom Anihonv Edenoiu ter imela xkoro neprestane konference, dokler ni v petek 14. januarja poslala ruski vladi svoj odgovor, v katerem stavi predlog, da maj bodo pri pogajanjih navzoči tudi zastopniki Združenih držav in Anglije. Ta predlog pa je ruska vlada odločno zavrgla.
Predno je bila objavljena izjava ruske vlade, so imeli vež posvetovanj ajigleški vnanji <mi;ninter Ajnfchony Bden, ameriški poslanik J«hn C. Wiuani In ruski vnaaji podlkomisar Ivan
jugu 19 milj Rov,nu, kjer se stekajo štiri železniške proge.
Južna armada generala Va-totiiia, ki je od>bila mnogo nem škili protinapadov, ki imajo namen ^»držati Ruse, da se ne pota ste 'v liitee 1 n Tiriana, je včeraj pobila J000 Nemcev >n razbila 136 tankov, v 5 dneh pa pobila 11,f)00 Xenteev in razbila 431 tankov.
Armada generala Konstantina K. Rokkosovskega, ki prodira proti zapadu skozi Pripe-tova močvirja, je osvolnxlila več obUiadeBib krajev, m e d njimi tmli Novoselke, 1(1 milj se razlogov varnosti.
Likividarija Italijan, okuparijr v Afwsiiiiji
<>XA — \' Kairu je bilo objavljeno. da je (\n\it iioslanib nazaj v Italijo vee tal :i0,00(> Italijanov, ki so se bili naselili v Aln-sfiniji |>o okupaciji te dežele, d očim s<* jih nahaja še približno H100 v poselmem ta-boriš<'u, v katerem čakajo na priložnost vrnitve (lomov.
Konici približno š<«ststo T-talijanov, |*>večuui tehnikov, je smelo še ostati v A»lH'siiiiji, /vi so skoro vsi liaiikešeeni v <»-bratovanju železnice Ad<lis A-bama—I)ži;buti. To železnico je -prevzela angleška vojatška misija pri cesarju llaile Selassie. Nekateri teh Ttalijamov <kr>K" za vodne, električne in druge tehnične instalacije, katere so bili Italijani zgradili tekom svoje okupacije.
Ha i le Selassie bi 1 hi 1 želel baje zadržati večje število Italijanov. toda Angleži, ki fi-n a ne i j sko pcwlpira.jo obnovitev AlK'sinije, so se baje uprli, iz
Jugoslov. partizani skušajo prodreti do Reke
T.Anf)AM 1K inn	T.. ____1____1 -____i •	.
London 15. j an. — Jugoslovaski partizani pod po veljstvom Tita prodirajo južno proti Reki in so za znaoiovali uspehe v tej strategični zoni, medtem, ko so nemške motorizirane kolone udrle v bližino 45 milj
od Sarajevo.	------
NEMCI OBESILI TALCE V ZAGREBU
Poročila iz
Partizanski komunike dane> ni i»«*dal to*"ue2^a op >a l>ojev v okoljti Reke, jtač pa je bilo navedeno, **da s<- vrš* uspešni Im> ji v okolju R<«ke in v jnimor--kili krajih Slovenije.
BOJI PRI NOVEM MESTU
Novo mesto je že dalj časa oblegano jk> partizanskih silah SloveiMje in partizansko poročilo s<* glasi, <la so se pretekli I*eti"k vršili jMusovni f>oji /a\ ta kraj.
Zuridia v Vk
-e gla>e, da so XeiiM-i oliesili 50 talcev v Zagrebu ter zagrozili, da IkmIo usmrtili nadaljnih sil v znak mašeevanja radi šaliti ranja železnic.
Partizairsko ponn-ilo navaja, da j** bila pretrgana proga pri l>i*iKraniei :n na glavni cessti iikmI ZagrOlKmi in Knrlovacom sta bila razsfreljena dva važna mostova.
verno od KalLnJkovičcv in |>oH>I-la 1100 Nemceev.
Xemško vrhovno poveljstvo naznanja, da so Rusi pričeli novo ofenzivo južno od I^iin-grada ter priznava, da so vdrli v nemško črto, kjer so še vodno v Jteku vroči l»oji. Berlin pravi, da so Rusi v so*boto pričeli velike napade okoli Orani-enbauma, 19 m»lj zapadno o<l I^euingrada okoli Xevela in 1 krnskega jezera. Beri Luski radio naznanja, da so v teku srditi boji na štirih krajih fronte od Finskega zaliva pa do Ornega morja.
GEN. EISENHOWER V LONDONU
Po ročilo iz Londona naznanja, da je v London dospel bivši zavezniški vrhovni poveljnik v severni Afriki in Sredo-Z4MH'I j u general D wight D. Ki-senhower, da prevzame -poveljstvo nad zavezniško vpadno ar mado.
<H> istem easu je bilo tudi naznanjeno, da je general Eisenhower iz Afrike prišel v Washington, kjer je imel važne komfereafee s predsednikom Rooseveltom in generalom Geo. C. Marshaltom, šefom ameriškega generalnega štaiba ter jo nato odpotovalu v London.
M. Maisky. Razpravljali so o tem, ako naj velesile razdele Evropo tako, da bo imela Rusija svojo vplivno zono na vzhodu, Anglija in (Združene države pa svojo vplivno zono na zapadu. Eden in Winawt sta bila proti taki razdelitvi m Maisky jima je pritrdil.
Dobre uspehe imajo Etijop-ci v poljedelstvu, kjer so prevzeli od Italija o v organizirane velike kmetije. Pridelek žita je znaten. Le transport je velik problem, ker so ceste zgrajene od Italijanov v slabem stanju in primanjkuje potrebnega ma-terijala. za popravila.
Napori cesarja Haile Kelas-sie-a, da vpostavi mir in red v svoji državi, so uspešni — tudi opozicija, ki se je 'bila razvila pred par meseci v provinci Tigre se je pomirila.
Poljska bo naibrž dobila Vzhodno Prusijo
London. — Tukaj se utrjuje mnenje, da bo Poljska doibila po vojni veejWlel Vzhodne P ruši je in del pruske Šlezije. S tem se hoče Poljsko pridobiti zato, da pristane na ruske pogoje glede rusko-poljske meje na vzhodnem prodeljit svoje zemlje.
AMERIŠKI BOMBNIKI NAD MOSTARJEM
Poročilo podano iz baze 15. ameriške zračne sile v Italiji >e glasi, da so leteče trdnjave in Libera to rji ter P-38 bliskovei (Lightnings) irapndli letališče pri Mostarju ter tmli mesto samo. Vzete slike so pokazale, da je dvesto lvomb zadelo svoje tarče pri vojaških »barakah, jin letališču, r»ri tovarnah in drugod.	A,
Mosta r je važno nemško o-porišče in zračni napad na strategične točke v okolju Mo-starja more veliko koristiti partizanom. Ameriški Lil »orator j i so najprej napadli industrijah! i i »rede 1 mesta in napadalna letala so zajela v boj nemška letala, ki so se dvigni-a v zrak, da -napadejo Liberator je. Tri nemška letala so bila pri tem zibita iz zraka.
Leteče trdnjave so sledile Libera t orjem v dveh valih in dokončale uničenje za početo po prvih napadalcih. Zažgani so'bili veliki haaigarji hi barake, letala, ki so bila na letališču, pa so bila uničena. *
NEMCI ŠE NISO ZAVZELI JAJCE
London, i:>. jan. — Kot poročil Associated Press Nemci
BIVŠI NEMŠKI GROF PRIJET KOT ŠPIJON V NEW YORKU
New York.—Agentje FBI so te dni prijeli Wilhelma Albrehta von Pressentin Gennant von Rautte^ja, naturaJiziranega ameriškega državljana, ki je bil ro jen v nemško grofovsko rodbino, a je živel v tej de želi že dalj časa, kot navaden državljan.
Tito in njegovi pristaši Immio kmalu občutili našo zimsko o-fe n živo. Preganjani ImmIo }k> sneženih ]M»krajinali in poginili IhkIo v ti>očih."
Tc» nemško groženje pa je zelo slično prejšnjim grož.njam' bol.jšiuijii orožja in poročilom, ki s<» naznjijala,' <la so partizani v Jugoslaviji že davno zatrti. Vendar je pa resnica, da bi (bilo zdaj Titovi vojski treba nuditi znatno po-moč, da bi se mogel uspešno upirati 'Nemcem tekom zimskih mesecev in tnko pripraviti teren za zavezniško invazijo Balkana.
TITOVI BORCI BRANIJO GLAVNI STAN Z VSEMI MOČMI
London, 13. jan. — -Jugoslovanski partizani maršala Tita udarjajo nazaj proti nemški mli, ki je navalila nanje z novo ofenzivo od peterih strani naenkrat, ter jim je uspelo pretrgati na več mestih izvozne črte po katerih dobivajo Nemci ojačanja in materijah
Poročilo radija Svobodna Jugoslavija navaja, da partizani ogrožajo nemške zveze med BanjJajhiko lin Zaignebom še niso zavzeli mesta Jajca v ter obenem nadaljujejo obram-
Bosni, toda vse izgleda, da i-n ta jo namen razbiti središče partizanskega odpora s svojo zimsko ofenaivo, katero so za-počeli z navalom na Titove sile po bojih za Banjaluko.
Nemci bi radi zatrli partizanski odpor kolikor mogoče prod zavezniško (invazijo spomladi. Andreas Albrecbt, SS vojni poročevalec, ki je z armadami maršala Welchs-a v Jugoslaviji, je pisal te dni, "da
NOVA NEMŠKA POTEZA NA POLJSKEM
Poljska telegrafska agencija je »preteklo nedeljo ostro zavrnila nniško radijsko oddajo, kaitera je sveto naznanila, da se jo odredilo takojšnjo povečano živilsko racijo za delavce v važnih industrijah na Poljskem.
Berlinski radio je dejal, da bodo delavci deležni večjih racij sladkorja, moke, marmelade ter mleka. Poljska ageneija pa je rzjavila, da je to sama eavajalna propaganda, kajti priboljšek bo samo za nemške prebivalce in naseljence na Poljskem, d oči m bo poljsko pre bivalstvo še nadalje stradalo.
Nemški ljudje na Poljskem dobivajo hrano, ki doseza 3000 kalorij dnevno, a Poljaki pa dobe komaj 700 kalorij in židje pa le okrog 400, je navedla omenjena agencija, ki je pripomnila, da ibodo dobili Poljaki večje racije živil le tedaj, ko bodo Nemci izitirani iz poljske zemlje in nic prej. Nemci liočejo mučeno (poljsko ljudstvo zdaj s propagando ratoHi za svoje interese proti Rusiji.
Kupite še danes nekaj War Savings Stamps za Vaše otroke. — To je najboljši način
bne in ofenzivne operacije v Bosni. Komunike, pravi Associated Prešli, 'kri je i z.-tega zabeležil, ni bil docela razumljiv in ga je bilo mogoče le deloma povzeti.
Vesti dospele v Kairo so glase, da so partizani razbili progo mod iBel-gradom in Zagrebom, na petili mestih. Ta proga je ena od glavnih železniških zvez v Jugoslaviji.
Jugoslovanski vini v Londonu pa vkljutb vestem, ki govore o vztrajnem odporu partizanov nasproti novi nemški o-fenzivi. smatrajo nov pogon Nemcev p r o t i osvobodilni vojski za eno največjih nevarnosti, ki jim je doslej stala nasproti Titova armada patrijo-tov.
Ti viri pravijo, da Nemci o-čividno streme za tem, da bi prebili partLzan-ske obrambne postojanke v Dinarskih Alpah ter tako »pretrgali Titove sile na dvoje ozir. bi jih izolirali v več posameznih vojujocih se skupin, katere bi potem lažje premagali, ker bi jim -zabrani-li dostop do morja in s tem tudi do dobavi zavezniške pomo-
v •
Ott.
Ko je bil aretiran in za-kisa n je bivši grof dejal, da je bil prisiljen šprjoiiirati. Pri zasliševanju je bil ves solzen, a to ni preslepilo agentov FBI., kateri imajo proti njemu dokaze, da je sodeloval z nekaterimi drugimi nacijskimi spijo ni in informant!, ki so dajali nnei-jem informacije.
Bivši grof je pošiljal pisma, katera so na videz bila ka j navadna in nezanimiva po svoji vsebini, toda med vrsticami je bila pisava v nevidni tinti in ta je bila zanimiva, ker je podajala informacije o letalih, konvojih, invazijskrih načrtih, iz-o delavskih razmerah v tej deželi, o stanju morale ameriškega ljudstva in o sličnih za nacije važnih stvareh.
Na pisma, ki jih je odpošiljal, ni Rauttcr nikdar napisal svojega imena in naslova, ampak se je po služil imen in naslovov raznih prominentnih o-sebnosti v finančem distriktu
New \ orka. Zvezni agentje „o prišli tem pismom na sled in >o jili prestrogi i. kljub temu pa ni znano, če so bila vsa informativna pisma zasežena ;ili >o morda nekatera dosegla svoj eilj.
'A-.\ svoje delovanje niso na ciji Rant terja bogve kako dobro plačali. Poleg svojega špi-joniranja je moral tudi delati, da se je preživel. Ker govori pet jezikov in je drugače dobro izšolan, je bil večkrat np,»-sljeti celo v vladnih službah.
Za špijona so ga naciji izurili v Ilaiirbuitgu v letu 1!»40, ko je bil v Nemčiji na obisku od meseca februarja pa do septembra. Takrat mu je na-cijski načelnik- špijonov tndl poslal, ko je dospel naza j v Ameriko, pet tisoč dolarjev. Rautter so zdaj izgovarja, da je bil takrat v Nemčiji v resnici po opravkih, ki so se tikali njegovo matere. Spijona-žo so mu vsilili z grožnjo.
O novem serumu za celjenje ran
Moskva. — Profesor Aleksander A. Bogomoletz, predsednik ukrajinske akademije znanosti, ki je zadnjič prejel naslov "heroja socialističnega delavstva", ker je odkril nov serum za celjenje ran, ki so je izkazal tako efektivnega v laza ret ih tik za fronto, kot v bolnici v zaledju, pravi, da obstaja že možnost nadaljne spo-polnitve tega seruma v svrlm zd ravl jen ja ra ka.
Bogomoletz pravi, da l»o tu novi serum predvsem preprečil zopet no rast ali pojav raka v slučajih, kjer je bil isti potoni operacije ali na kak drug način odstranjen.
Serum sam je bil v rabi že prej, toda le v taki obliki, da je bil primeren samo za zdravljenje živali. Okrajšano naziva jo ta serum "ACS", kar pomeni : 4'ant i reticular cytotoxic serum" Glavna vrednota seruma je v tem, da povzroča naglo obnovitev tkiva ter obenem pokretpi ostali sistem bolnika ali ranjenca. Efektiven je tudi v zdravljenju visokega pritiska krvi, povapnenja ali otrplosti žil ter drugih bolezni, ki se rade pojavijo v organizmu človeka po (petdesetih letih starosti.
Profesor Bogomoletz je star 62 let. in je predsednik Ukrajinske adadomije znanosti že izza leta 1930. Poznan je dobro tudi v Ameriki ter v znanstvenem svetu sploh, kot odličen biološiki raziskovalec tekočega časa. Njegovo delo na izpopolnitvi celilnega seruma je bilo opisano v več ameriških revijah znanosti. — Ta rtfski znanstvenik: jjo mnenja, da bi mogel človek iziveti normalno 125 ali celo 150 let ako bi se sproti
obnavljalo in stimuliralo njegov organizem s sestavinami ali stanicami, kakršno je najti v njegovem serumu za celjenje bolnega in poškodovaega tkiva ter drugega človeškega organizma.
Devet ubitih v železniški nesreči v Texasu
Novice, Tex., 14. jan. — IV-vet oseb, med katerimi jo bilo nekaj otrok, je bilo ubitih, ko je udaril vojaški vlak v zadnji konec potniškega vlaka, ki je bil na poti v Kalifornijo. Polog libit ih jo bilo kakih sto oseb ranjenih, Natančnega števila ponesrečencev še ni bilo mogoče dognati, ker so ranjene od-peljali na vse strani, kjer so mogli zanje dobiti prosto r.
Pri nesreči so bili ubiti tudi trije vojaki, vlakovodja vojaškega vlaka, pa jo bil ranjen. Nesreča se je pripetila tekom hude sneženo vihre in inženir je dejal, da ni videl vlaka, ki se je ustavil na postaji v Novice, radii česar jo zavozil naravnost vanj.
Mrtvi se je vrnil
Ilarr^ A. Bailey, čegar smrt je bila uradno naznanjena, se .je v petek vrnil na svoj dom v Murplmsboro, 111., ravno v času, ko se je njegova družina vrnila od pogrdbnika, s katerim se je dogovorila glede njegovega ipogrelba.
Bailev je služil pni vojaldli na Aleutskih otokih in njegov oče jo ml vojnega urada prejel sporočilo, da se je njegov sin pri avtomobilski nesreči v Cincinnati smrtno ponesrečil. Harry pa je prišel iz Stauton, Va., kjer je bil častno odpuščen i?i vojaške službe. _ t

I "GLAS NARODA" j
___(voicb or ram pboput
rrtok HtluNr, PnriM; Igu« HvdaTTnaumn Ui^b Laprta, Bm.
Pm* « MHtew «t (M eorpeemtkm ud ifldriwi off »lw* tW«n:
21« WM8T 18U> 8TBBUDT. NEW YORK 11. N. T.
51st Year
-Ul®» Naroda" U iMMd every day except Saturdays. Sundays and Holiday«.
Hubrrlpdoa Toariy 17._Advrtijenrent on Agrwaal. I
1 ZA ikUX) l.ETO VELJA IJST EA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADU: j	»7—: ZA POL LBTA «3JO; ZA ČETRT LETA f2.—._
j 'Mjina Narod®" Uhaja thU daa iirunl sobot, nedelj in prualkoY.
! HilAH NAKOOl", tlf WEST Wk STSKET, NEW VOSU 11. N. ¥ Telepkeoe: CHctoea S—124»
POLJSKI ODGOVOR RUSIJI .
Po dolgih posvetovanj Mi jo poljska aamejna vlada sporočila sovjetski vladi, da jo tpri volji razpravljali « Rusijo \ -;t "nerešena vprašanjatoda pod pogojem, da v tej zadevi . .■1'iirju kot posredovale! med Obema državama zastopniki /. n ,i/. i»ili držav in Anglije in da so tudi navzoči pri pouraja-ajih.
-i tem je I'oljska takorekoč zavrgla ponudbo Rusije, da ami razpravljat«- o medsebojni moji tor mesto tega predla-• . ot p^redovalki 'Združeno države in Anglijo 7 zahtevo. da t/.\ l.jpuiki posredovalcih <1 r/.av prisostvujejo na skupnih po
fajanjih.
I*«»lj<ka - svojo izjavo odklanja mejo lorda Curzmia in ) i. katero je Rusija zavrtala leta ID.'.!), s katero je vzela I ulj i <lel 1'oljske vzhodno <h1 Curzonove orle in v katerem /i-
I1,«KK)^)UU Belo niso v in Ikrajineev, to je Rirsov.
V vojem odgovoru pa Poljska izraža "iskreno željo za )*» i a o-sovjetski sporazum, ki'»bo pravičen. in za olhe stranki ;»r«-j» niljiv." Oh istem času ]>a odreka Rusiji pravico do <>-y«'iiilia med mejo iz leta 19..H in Curzoikovo črto iz Ie1a 1?MS). '!''•!.i vm |»ole^ tejcu še želi, da so obnovljeni poljsko-ruski di-P .mat ski odnosa ji, predno se prično pogajanja štirih držav.
Angleški vnanji urad, ki je neumorno delal ves ras, od j ar je Rusija ponudila Poljaki svoje pogoje, da ipoljiska vlada \ svojem odgovoru ne hi razdražila Rusije, jo poljsko izjavo takoj izročila ruskemu poslanika Fedorjn Gu-sejn in ameri-k«ma poslaniku Johnu O. Wina»tu in seveda izjava jo bila 1ir<li poslana v Moskvo. Poročilo iz Washing on a pravi, d.i .,«• državni department že prejel obvestilo.
IWoeilo i7. Ijondona naznanja, da bo poljski ministrski predsednik Stanislav Mikolajezyk odpotoval v Washington in bo skušal na stran Poljske pridobiti predsednika Roosevelta m državnega tajnika Cordelia Hulla.
Rusija je opetovano izjavila, da smatra vrprasa nje jtfede rusko poljske meje za zadevo, ki se tiče samo Rusije ril Polj--ke, tiMla v Tiondonu se je pričelo oflisežno diplomatsko de-lova-i i«-, ko je Rusija stavila svoje poboje 11. januarja.
An-leška vlada, čije zastopniki so ibiLi s poljsko zamejilo x v stalni zvezi tekom treh dni njenih razprav, je izjavihi, «-a je pripravljena storiti vse, da pripomore, da pride med Poljslco in Rusijo do prijateljskega sporazuma. ,
Koška vlada v svoji izjavi, v kateri je Poljski ponudila •voje |*v£oje, pravi, da je ob času razdelitve Poljske med Nemčijo in Rusijo leta 1939 vzela ono ozemlje, ki v resnkn pripada Rusiji, kajti tamošnji narod se je pri ljudskem glasovanju leta 19;#) izrekel za Rusijo. V severnem delu žive Belo-i usi, .v južnem pa Fkrajinei in vseli skupaj je 11 milijonov. Poljska pa tega pJe.bisei<a ne priznava in zahteva deželo za
sel*«.
S tem je za mejna poljska vlada pokazala, da je jako nazadnjaška, ker hoče v svojih mejah imeti 11 milijonov naroda, 1 i ni fMtlj*4ki.
I'oljska za mejna vlada v svoji izjavi nikakor ne zastopa pravega stalila in ji v tem tudi nikdo ne more dati prav. Ni-. » r p., bn Rusija mogla *ama dolomiti svojeje s Poljsko brez pr voljeni« poljske vlmle. In Curzonova črta, (ki jo ^ pr<nlla-eiila Rusija, je približna meja med obem« .narodoma. Zato i*> .t Polsko .najboljše, ako p nun a, da nima iwkake praviee do o-yeiulj«, na katen«m žive Rusi i n se mu odpove, zlasti še, kor j.i j. Rusija svetovala, da si more razširiti svoje meje proti zapadli na račun Nemčije i« ji vzame one pokrajine, ki jib ji ^ NVim-ija tekom stoletij vzela.
A MEHIKANCI OBSTRELJUJEJO C A S S I N O
AjaerikMfi »o. zasedli 1475 < vlj^v visoko goro Monte '1'riH--lnio, zadnjo gor*ko oviro pn-d ('assinf*m ter > so prieoli stralnovito e artilerijo olistre-lje\ idi Cassim) im drnge kraj« * < i ustav i i4rjen i orti.
Po	poročilo iz z^vemii-
? »ga gl«\-nega stana nazna-
nja, da je tfora padla v solioto in da Ameriktvnei prod>mjo po vznožju proti Oassmu, od koder so oddaljeni samo še dve milj,. Edina ovira do Cassina je ofldrf potok Rapido.
V svojem prodiranju jto vznožju navzdol z Monte Troc-oihio Amerikaaici niso zadeli na kaik poseben odpor, kar pomeni, da »o se Nemei umaknili v Cassino.
ClTATKLJEM je xzulho, kako M j« Tie podraiilo. t& rtTioUko tudi tiskovni papir in druge tiskar-ake potiebičine. Da ai rojaki saaigorajo redno dopoiiljaaje Vata, lahko graflo npravnUtm na roke a Um, da imajo redno* de le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALIKE BI OBNOVILI
ftvojo vabocraro is danes?
NIKOLA TESLA — VELIK JUGOSLOVAN, ČAROVNIK ELEKTRIKE
Dne 7- januarja tega leta je minulo eno leto, odkar je preminul eden največjih in nag-trlavnejšili Jugoslovanov, Dir Nikola Tesla, ki je bil učenjak in iznajiliteflj, moderni čarovnik in največji znanstvenik na polju elektrike. Ker je bil dr. Tesla elovek, na katerega je ponosen vsak Amerikanec, (poleg seveda vsakega Srba, Slovenca in Tl)rvata, sem se namenila, da ob obletnici njegove siniti rapišem nekaj vrstic za nase shrvenske časopise o J;.jem, l>a bi jaz opisovala nje-ali njegovo <lelo, je nomo-goee !n zato j-xmil izbrala izerp-ke iz raznih njegmrh pisem in nagovorov kakor tudi nekaj iocnpkov ntznih proniinentnih ljudi, prijateljev in znancev dr. Tesle, 'ki precej jasno opisujejo in predstavljajo te-ga ve likegu moža.
Nikola Te^la je bil rojen v Sn Lil jami, Jugoslaviji leta 1857} v mesecu juliju. Njegov oče je ibil svečenik pravoslavne' cerkve, znan pisatelj in govor-1 niik, jezikoslovec in niateauatik.j Njegova mati je bila iznajdi-teljica. Osnovno šolo je dovršil v Grospiču, l ealko pa v ICar-lovcu. Štiri leta je bil na poli-j tehnični šoli v Gradcu, obiskoval je praiško univerzo skozi, dve leti in tam pos'veti'l; največ svojega časa liziki, nLitemati-ki in elektriki. Dospel je v A-nwriko leta 1H84 in je imel samo 4 eente v vAiytu. Kmalu na to j<* vstopil v liil>oratorij Th. A. Edisona v Oranje, N J. kjer je bil nekaj časa in si je nato ustanovil svoj lastni laborato-lij na Houston Street v New-York u. Ko pa je laboratorij postal plen požara, se je Tesla uniaikml v svoje privatno Ha-novanje in v hotele.
V tekai let je Tesla postal znan kot čarovnik elektrike Več kot 000 pa ten t m* nosi ime Miikola Tesla. Sledeče iznad-be so mu prin<'sle največ slave: Teslov transformator; indukcijski motor, v katerem se spre minja električna energija v me banično silo z mnoaro večjim u-činkom, ne«;o pri direktnem to lru: princip rotirajočega magnet ične^a polja, ki je uporabljen v transmlisiji elektrietne sile iz Niagara slapov; sistem bločnic za razsvetljavo; in ne-številni dinamo transformatorji in drugi eVlctrični aparati.
Ni čuda, da je nad 2,000 o-seb priso«t\Tovalo pri pogrebni slavnosti: Tako tudi m čuda. da je prejel Dr. Savn N. Kosa-novič. Teslov »nečak, na stotine brzojavk, izražajočih Somalia <fU njegovi smrti. Prejel je brzojavko rxl sam epa predsednika Roosevelta, TTenrv A.' Wallace-a TTerbert Tie-hnwina. Millikan-a. hi neštetib drugHi.
»Teslov tovariš na znanstve-noni polju je pred nekaj leti za
pisal: 14Ako bi moral Močitii iz našega induct rij.sk ega sveta rezultate Teelovega dela, bi se
koliesa vseh industrij ustavila, mii5i elekti ični vlaki in vozovi bi zastali, naša mesta bi -bila temna, a naše jeklarne in tovarne bi bile mrtve in tihe. Njegovo delo je poseglo tako daleč, da je z njim prepletena vsa industrija. Ako bi se nam naenkiat odtegnilo Teslovo de lo. bi zavladala tema in začeli bi padati v barbarstvo."
'Tako je zapisal O. Behrend, '<*: je poznal dr. Tesla in razumel njegovo de^o in iznajdbo. Kaj več mora kdo reči ali zapisati o Tesli
Spomladi leta 1942 je dr. Nikola Tesla naslovil ameriškim Jugoslovanom pismo, h; katerega nekoliko eitiranu ker čutim, da je razvidno iiz njeirn, l^ako vr-lik juj^oslovanski Ame rikan«*« je bil.
I 'trojim bratom v Ameritki! — Predsednik Roosevelt in šf^f produkeije Donald Nelson sta 'zopet poslala poziv ameri&k^-nru narodu, delaveem in pošlo-d'ipveem, naj |m> ovojih močeb oomairajo izpolniti načrt vojne iprod i ik d: je. Tznol n je va.n je j naročila s1«avnega ameriškega pre<lsednika in največjega ge-, ni j a v zadnjih stoletjih je dol/ | siost vsakega p< ušle rs ga človeka. Za izpolnjevanja tetja pa i<* fK>trebna me<l nami sloira. Vsak razdor med tistimi, ki naj bi dali cmI sf"b<» vs^-. kar mo lejo. škrnliije skupnemu prizadevanju in daje p^wlporo zlu
'"Zaradii tega, bratje in sestre, kot najstarejši Srb, Jugoslovan wi Amerikanec naše krvi v Združenih državah, vam ]w^iljam to pisano in vas prosim, da izpolnjujete naročilo predsednika Roosevelta. Naš naiod kaž<' tako moralno moč, da nas ves svet spoštuje. Kar so storili naši bratje v stari domovini, je vročino duha, kii je navdahnil našo narmlno »pesem. Ka-kšno duševno moč, kak-šno odločnost, neustraše-nost in junaštvo so pokazali tisti naši mladi dečki, ki so piv«d cevmi nemških pn5k ponosno za'klieali: 4tAri smo sbrski otroci! Streljajte!' Kako ponosni smo v zavesti, da v v?ej svetovni zcrodmini ni tako veličastnega zgleda. Ti na^i nm-čeniki boelo stx^letja živeli v -na šeio spominu in nas navduševali za nesmrtna dela.
"Ne dovolimo, da bi veliča-stje trpelo zaradi hujskanja1 k sovraštvu — no proti silam, zla terrtveč proti svojim bratom. Tsod i	"FTrvatov in Slo-
vencev v stari domovini je ne-razdru/.na, pa naj sovražnik poskiit-a karkoli hoče. Tulca j je uer>rin>erno *!iaiz.je iizvrseviati dolžnost, -kot na v krvavih spe i>a<lih na Balkanu. Močnejši, siiiijnejši in plemenitejš: smo.
Če smo složni. Složni izvršujemo i na^e dolžnoeti in obveae c!o (mtučeoistva nafeega naroda, 'do -Mmerike in do človeštva. , Ivjdor dela drugače, ni na dobri ipoti — —99
Da, Te*ala je bil idealist, ple-menlit m nesebičen In občudo-jvan in pri ljubljen mož. Bati za to se ;je momariška komisija j vlade Zdr držav odločila lansko leto meseea septembra, da se ikrsti ena Tabertv ship z ime nam NikoV Tesle, v znak priznanja tega slavnega in ne-umiiijivega Jugoslovana. Takoj v pričetkn septem^ira- 19431 ie adlmtirai T-and, -ef momari-j ške komis-ije obvestil Teslov^eira nrčaikn. dr. Savo Ko-nnoviča o j tem ter mil spoiočil, da on po-vaibi <rotovo število ljudi in da želi da bodo prisotni nri slav-nosti. Da sein bila rndostna in srečna, "ker sem bila nwd povabljenimi. ni potrebno po-vdnrjati. Dr. Kosanovi:č je izbral irospo Vlaisto Su^bašič, ba-nico Ki*vats>ke, za tiadieijrvn?^-no razbijanje steklenice šampanjca. Med1 drugimi prisotni-ki te slaivno^ti so bili po'ei»- ne-' čakov dr. Kosa nov i ča in dr. j Tr-l>oj,*viiča sledeči: dr. T van fiuhašič, -ban Hrvatske; pisa-j tel j T.ouif? Adamič, Žarko Bun-čič, i»re<lse<lnik srliskega kongresa 551atko Balokovič, pred-si'dmjik liimitskega kongiesa in dobro poznani violinist; FUbin Kristan, pre<ls<KTnik slovenske •»a kongi-esa; dobro poznani lastnik laxKj Mv Potiinovič; zastopnika ji^rosb»vans-ke mor-. i.ariee. kapitan Aiitnnovič in \fr. Babin Ln M\\ Furlan. Opisati to proslavo in občutke tc-dne bi vzelo mno«ro prostora in je skoro nemojroče. T«wla dne 25. septembra 194.°», slav-nost spušičanja ladje "Nikola Tesla" v morje, mi ostane v trajnem spominu. Xleopisfjiv je <>1»čutek. kii smo ira, lahko re čem vsi prisotni, čutili, ko jo Mrs. Suba-ič razbila steklr-ni-eo šamrpanjca ob ladji in dejala: "Krstim te na ime Nikole nosi srečo in svobodo!" Ladja je s tem zdrsnila v morje in sledil je moment popolne tesnobe — lin ko smo zrli za ■ ladjo "Nikola Tesla", ko je plavala stran od' nas, je bilo] ro>-no marsikatero oko. Zakaj? To je skoro nerazložljivo.
Niti malo nisem si mislila,1 da bom imela še kdaj priliko videti to lažijo, ki nosi ime ene-ga itajvečjjega jugoslovanskega Ameiti'kanca. Imela sem si-eer srečo dobiti krasno skupino slik lad'je in vse slavnosti. katere .je v>ak občudoval, ki jih je viddF, ko sem bila ,pred | K t atkini doma v Olevelandu. Slike, katerih imam preko 30, l>oiii! s< veda liranila kot visoko cenjeni spomin.
Dne 7. januarja je bila oblet niea s-nirti Nikole Tesle in Toinnlo je <lotl>re tri mesece, odkar se je vršila slvanod spuščanja ladje, krščene z njegrv vini imenom. In haš ta dan sem imela zoj>et priliko videti h'uljo "Nikola Tesla." Po treh tiKwcih sluižbe se je ladja "Nikola Tesla" vrnila v New oYrk kjer je stala nekaj drei v "Hudson River, pretlno odide dad je.
I>asi se več ne blišči v velikih l>elih črkah ime Nikola Tesla, kot je btisčelo 25. septeiwbra 1943 in se vidi, da je ladja prešla precej morja, vendar človeka globoko gine pogled na ladjo in še posebno, ko nosi ime ju^o^ovanskega Ameriikanca, ki slovi po vsej Ameriki in po vsem svetu. Prepričana sem, <Ja bo ladja "Nikola Tepla sijajno izvršila svojo vlogo in da bo njen konec tako veličasten, kot je bila smrt Nikole Tesle!
•Naj zaključim z .besedami, ki jih je lizrekel Tesla neki dan kot uvod govora podpredsednika "Waliace-a: "Iz te vojske, največje v zgodovini, se mora roditi novi svet, ki "bo opravda val žrtve, ki jih človeštvo pre-naža- Ta novi svet. v katerem ne "bo ekspl o t Iran j a slabih od močnih, dobrih od hodobmih,^
V B1 a g Spomin
SKDME OKLKTNICE SMRTI PRKUIRIJRNRGA IN NIKDAR POZABIJKNK«;A SINA IN BKATA
Tony Toman
ki i«- z* vrdn« mirno uuip>J line I, junutrju, lttli?
Pr*>dragl, knko smo si ŽelHi, du Iti š*' mo«l nami (Mtal, a Boff je uro Ti otllofiil, in ne izpolnil nuui želj**.
Noro leto ho Hfiet med mirni,
um|iak žalostno za uas.
ker Bt*g poklicni Te Je k selil,
in sp<»fnlri nam žalustJ mjt»». %
Žalujoči ostali:
ANTON in ALOJZIJA TOM AN, »Uriti*
LOUSE, SMtrB, in SOT. FRANK TOMAN ,	nm Hnvnjakib otokih.
Johnstown, Pa.
RAZGLEDNIH
Piše Anna P. Krasna
ITALIJANI NA NAŠIH PLEČIH
i Komf*.)
Ameriška vo javka uprava (AMCi) v rxsvohojoiK'm ]irc<l<'-lu Lt<alije bo poskrlwla, da bo-! <lo italijanski kmetje <lcrf»ili do-J volj semena, da bodo z domačimi pridelki kolikor mogoče' 'olajšali breme za ve/.nikov.— jV'kljuh temu ho najmanj ."><)<;, |prebivalstva Še vedno tr<4>a j zalagati s živili (mI zunaj.
Nemci večajo >n ohtfžujejo zavezniški problem prehrane ljudstva v Itali ji s tem, da podijo preko me je v osvbo.jeno o-zemlje dnevno kakih 1 .">(>0 «rn rM'<'v i z severnega pre<lela Italije in c*elo i v. krajev iz nasprotne stnrni Jadrana.
IPro'hlem 'je <lalje komipliei-ran tudi po mišljenju italijanskega prebivalstva sann»sra. j jOd Mtrssa iiUo ljudj<> nič za l htevali, kar !ej|»o tiho «> zdeli! i in pustili, da -e koračil. kot | 1 ob>eden, po balkonih v Rinnij in drn^od. toda zdaj, ki", so v j deželi Anierikanei, se jim na' kar naeffikrat /.<li, (ta je njih' d«»lžiw»st, da vknl»e zanje. Zavez • nikom se to naziranje -eveda ne <lo|iade, ker nji-li namen j«-, ; da se Italijanom «-t»ostavno po maiga, da se spravijo nazaj na i noge in |>otern sami skrlu«, da pridejo v deželo boljši časi. za katere pa >e bodo morali sami potiti.
To je mogoče <*n vzrok zakaj ameriška ozii*. zavezniška vojaška uprava v Italiji -tremi tem, da (xltlii upravljanj«- eivil-neira življenia Italijanom sa-
kjer ne 1m> poniževanja si romaš uih (xl silm ito bogatih, kji-r l>o deU« mu«, nauka, umetnosti sUvžiti ziijednuci za olajšanje in ulciA*vanja življenja, in ne poediiirem. za zbiranje bogastva. Ta novi svet no bo svet pogaiženib in ponižanih, am-j ,jpak svobodnih ljudi in narodov, enaikih v dostojanstvu in • spoštovanju človeka.*'
Zlate bessede, ki bodo 'živele ,na vpIt kot bo živelo delo, sla' va in ime Kikola Tesla.
Anne Traven..
Hitler ščuva Japonsko
Adolf Hitler .je imel daljši' razgovor z japonskim poslani-1 kom Flirosi Ošimo. iin ga je hotel prepričati, da je sedaj za Japonsiko najboljši «"as, da zahrbtno napade Rusijo, kot j«> napadla (Združene države v Pearl Harborju. Hitler je poslaniku rekel, da se l>o Rusija pridružila Ameriki in Angliji, kadar bosta z vso silo napadli Japonsko. Hitler je priporočal, da Japonska takoj napade Vladivostok.
niiiii. Hoče jim naprtiti nekaj odgovornosti, a ker fašistična |politika, v Italiji še nikakor ni | izkoreninjena niti tam, kjer so ( zavezniki, je v zvezi s tem urno go vsakojake^a očitanja mi predtkieivanja, da se daje po t uho bivšim fašist ičnim ura dnikom. itd. Svetovano j<- bilo l"*ed kratkem eelo, naj -e kra jevno eivilno npravlj;uij<» da v roke nunam in duhovnom. In ka'kor m> to iH'kam čudno >!išjt ■ ni za **mrliče starega brilo jfa" nič -nenavadnega. V Italiji je ljudstvo v splošnem pre eej ignorant no in zelo j>oW/m. ter ima v duhovne in turne ter l-i'ilovnike zaupanje. Saj j.-j spričo te lastiK>>ti italijanskih | mas šel t udi Mu-solini nazaj k ; eerkvi, <nl katere ji» bi' prej jdoeela ločil.
Razumljivo je. da n.. bi | s|HKlobilo, da bi polKu'vi in vid .! čekrvni Italijani skakali okro-I po (»ožjem svetu 'bre>. ob n val a ,! 'n obleke hi zato j«, najbolj-r. , č«. kar takoj sprijaznimo' z dejstvom, da bo treba v Italijo spravrti fioh-g eelega kupa ži vil i;idi mnoiro blai^a za obleko in obuvalo ter drugi« potreh-či ne. Dodaten križ, kaj druge , gn ...
j Kot j>i-ejo |M»ročevalei, ima jo italijanski prebivalej močan j nagib do -krivanja živil in drugih >tvari. ki -e jih v voj , nem času ne dobi prav lahko. Sicilj-ki kmet h* ^o poskrili ži to in druga živila pred Nem i. pa jih potem tudi zaveznikom 1 niso pok.K/ali. Za «*eno. ki je ^ bila določena, niso boteli pro
>	dajati, zato so branili pride ke i za črno tržišče, katero dobtu
>	uspeva.
1 Zavezniki upajo, da bo eer - kev vplivala na prebivalstvo, t ter era navajala k so<lelovaniu -.z zavezni^kmi zasilnimi ob [lastmi. Tudi na ti^k se zanaša-1 jo v veliki meri, toda itnli jan I ski kmet je trda bntiea in bo '.bržkone š,. nadalje skrival /J 1 vež, ker se nm zdi ta več vre den neijo denar.
Xo in meiltem, ko UmIo naši v Italiji imeli opravka s ta kmii stičnimi problemi, Imutio I pa doma plačevali davke in i tuhtali, če nam bo ostalo <xl j plače dovolj za pošteno preživ Ijanje, dalje za nakui>ova.n ji-i l»on*lov. za neš<*te reliefne in slične akeije, 7**1 Rdeči križ. za rRO„ za naša lastna stara le ' ta, itd., itd. . . uboira naša ple ča...
t -—
Popravek: V "Kazglsini
ku" o<l pelka bi se moralo irbi-siti. da je Italijanov 4."» milijo ' nov in 110 451, kot je tUkar-ki škrat pomotoma navedel.
Molitveniki
lllllllillllllllHIlllllilllllllllllllllllllllll
v krasni vezavi importi-rani iz starega kraja še pred vojno ... Ko zalo-ga poide, je ne bo mogoče nadomestiti do konca vojne.
81ovemki:
RAJSKI GLASOVI
Velikost 3x4 inče; v belem eelolidu; 2ftfi strani
_ __Cena $1.25
Angleški: NOVA ZALOGA! "KEY OF HEAVEN"
Fino vezano; prvovrstna izdelava; v finem nsnjn $1.60
Slovenic Publishing 1 Company216 w	York n
*
jtratka Dn^na Zg<H,ba
OČETOVA OPOROKA
I(i-jir»po<lar, ki je bil v najlepši baJki dobi, je zbolel in zadnja i a se 411*1 je bližala Žena mu ) skrbno stregla, tenia vsa nje t »kib ni mogla odgnati bele •ue od s mu trne postelje. Nekega jutra je mati oba lička &godaj zbudila iu ju od-L'tlla k očetovi pošlji. Po-alo jima je tes^io pri srcu ko a videla mater vso objokano, b očetovi postelji se je vsa nižina vrgla na koiena ote pa s trepetajočim glasom spre-
,/voril:
•'Moja p<»&lvtluja volja, je, i postali« gosiKniar mojega j*estva najstarejši sin Jane-k, Toda posestvo naj se mu roči samo tedaj, če bo priden i po?teu. Jož<*k naj izuči ikšne obrti, izplača naj se mu plinarna dota. lk.bu si bodite meti seboj in imyLi boste v-ega dovolj.*'
Očetov glas je utiiinil. Mati m«"l jokom prižgala svečo 11» žp so mislili, da je oče izdihnil. I*u S4f je izmučeno telo se ftikrat narahlo dvugniio in njegove ustniee s «aše[»etale po-aH-diijt* besede:	i
".Ljubite zemljo — za katero — *em se jaz borii do smrti. — Zanjo sem trpel — iz ljubezni do te zemlje umiram njlnd. - Žrtvujte se še vi za njo in jo ohranite svobodno vojim potomcem!"
Itavkn sta zajokala na glas. # * *
l*i i Mihelovih — tako se je klical-1 domačija, kjer sta bila j d on til Janezek in .Jožek — je teklo vse po starem tiru. Mati jo bila dobra gospodinja in ie vzorno skrbela za dom. Močna opira ji je bil p, i dolu naj-^tarej;i sin Janez. Vsako delo in n je -lo izpod rok, kakor ie malotr.*.terminu in kmalu niso v«*č potrebovali hlapca, pri hiši. f Uriti kar ni mo^lr, pohvaliti
Is\ojej»:- nadebudnega sina.
Vprr.'aln gn je zdaj to zdaj .»no in kmalu se jo pri hiši delalo t-»ko, kakor jo ukazoval
Jane/. Al nogo manj pripraven za del « je bil Jožek. Bit-je po-' časnih misli in ueofcreteu, po-vi hu ua še trmast. Mati sko-j raj ni imela zanj prijazne be-1 sede. Tudi Janez je kar očit-t no kazal pivzii do miajšega' brata, ki se mu je moral v vsem pokoriti. Jožku je bilo J večkrat hudo, ker ©o povsod dali piodnosi njegovemu bratu1 toda n«oloe je prenašal vse ponižanje.. V mislili je na vso •noč biagroval svojega brata m ira si latral za muogo višjega ckI se!>e..
Mali ni vedela, kaj bi dala izučiti svojega drugega Zdele se ji je, da ho za vsako delo iH*s]M>soben in da zanj ne !m» primernega zaslužka. Morda bi bil Jožek postal navaden delavec, če .-'e ne bi nekega dne «.gla»ii pri Milieiovin gospod župnik. Mati ,j<- i>a vso moč a valila Janeza in .-e bridko pritoževala če*/ Jožka. .Jožt*k
je ii'e<hcm ponižno stiskal' v kot in ; očmi iskal prijazne be-•••de od hišnega gctta. In res •o gosi »od župnik poklical Jož 1 ;%a k • > bi in ga prijazno vpra--al:
"Je/ek, mater hudo >krbi, kaj bo s tvojo bodočnostjo. Veš ka.j, pojdi >o učit k mojemu bratu v truovino! Ne bo se ti gotlilo slabo; moj !>rat je dolu r čh»vo!; in značajen mož. obenem pa tmli podjeten in skr bcn. Posiu*mal ga boš in pogini -am ui'ledcn uiož."
Jožka so -o za iskrile oči. O,' ha ko rad hi tudi on pri ljudeh m kaj veljal! Malt bi ga po-' tem gotovo tako rada imela kot Jan-ttza. ves ve.-el je stisnil ž.upniit-:u roko in rekel:
** Na jraje hi tako^ oiisel.'* * *
Le^i. >o tekla. Jožek se je f>t i«In««' uči wtrgovine in se izučil za pomočnika. Mnogo liu-di'ga je moral v učni dobi predat i, predvsem zaradi svoje i i me. Njegov mojster je bil z
I njim dolu r, toda vedel je, da - t mora Jožek preili ugačiti, če iioče postati dober trgovec. Največ -kri*: mu je delala Jožkova trma. toda nazadnje -o mu je le posrečilo, da jo je ukrotil. J >žck pa je imel tudi « no U pt* lastnost : vzt ra jnost. Prav ta mu je pomagala do uspeha Pri mojstru se jo naučil tudi varčnosti in si je že kot učenec nekaj prihranil.
Jož-k je ostal kar pri starem mojvtrii za pomočnika. Ker je bi! pošten, mu je trgovec vse zaupal in ga postavil za svojega prvega pomočnika. Za zive--Moho io dobil tudi zeio lepo pla ro, katero jo skrbno hranil, da hi lahko kdaj postal samostojen trgovec.
Ničesar ne bi kalilo Jožkove sreče, če ne bi dobival od svoje matere tako žalostna pisma. Mati mu je pogosto potožila, Kako r»rdo ravna z njo njegov brat Janez, ki je posta! na vso moč. o;-!a>"ten in ošaben. Mati1 ni imela <pri hiši nobene besede več. (V je hotela posva-niti samovoljnega sina, je bil takoj ogenj - strehi. Nehvaležni sin ie zaničeval svojo rnater in odločno zahteval, naj mu izroči posestvo. Mati pa se je pogosto spominjala očetove poslednje volje in zavedala <se je, da
V PESMARICI
"AMERI&KA SLOVENSKA LIRA"
t* vktjufene iMrfc
slovenske pesmi:
1. Podoknlct — moftkt »bor s bariton imtionpevom t Ponlritf — molki ilwr t. I*ahkn noe — moAkl »bor 4 Otoikl ivob — melant »bor S. P'>mla<1n«ka — m.fanl »bor. I
bariton •utnoapcvnm i. l-lra 1. — sii Kilo ip.ve, molki
In maiinl »bor 7. I.lm II. — ta meAanl »bor
I	Altantskl odmevi — ca moški In
tanakl zt»«r. s harltnn aa-moaprvflm • Kanlata Is paulmn 12« — molki sbor
II	Ko^l — n aamoap^ve, meSanl
sbor In apremljeva.nj«in t laso vira 11 Pa« I m 29 — la aamoapava, maim nI sbor In spram1J»van>« gtasovlra ali orv«l
CKNA SAMO
60 centov
KOMAD
i To sa koncfriiif pcml ca noAkc In w>lam ikon, katar« je uglaa-bll In v wMolttti i7dal MA-TRJ L. HOIJflAR, MXMtaI ta pevovodja pri h. Vidu, (leve-land. Ohio. 1923. NirriWt* to thlrko pri:
KNJKJARNI SLOVRNIC POBL COMPANY
216 Wfst I8U1 Street New York 11. N. Y.
NOVA IZDAJA Hammondov SVETOVNI ATLAS
V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate bledi ti današnjim poročilom. Zemljevidi «o v barvah. Cena 00 centov
Naroftito pri: "O L A 8 D NARODA", 216 Went 18th Stmt, New York 11. N. Y.
ne bi smela Janefeu izročiti po-
sestva. Nazadnje pa se je le vdala. Upala je, da se bo potem sili spremenil. Pridi'zala s; je iz previdnosti precej ze<m-lje in se nato umaknila sinu izpml oči. Zatekla rf je k mlajšemu sinu, ki sc je medtem že osamosvojil un odprl svojo trgovino. Pri njem je ži-vela do >mrti, dobro preskrbljena •< v>em. Dobro hi ji ee ne bi zmerom žalovali zaradi svojega starejšega j/.inu. Ko ji .ie Jožek ob smrtni uri držal svečo in križ, nm je zapustila zemljo, ki si jo je
i-'Ia obdiv.ala v la^t.
*
.Tillies na vso mor sovražil Jožeta. Očital nm je, da ni spostoval očetove oporoke in jtzil so jo na mater, ila ni iz-rorila svojega deleža njemu. j • fožek je na vse to j>otrpežlji-;»'o molčal.. t><tal je skromen in pošten, oeprav je bil zme-; rom lM)«ratej>i, Kos, ni prav n:č potreboval zemljo, to^la vedel je, da zeniil j a v bratovih rokah ni v e varna, ker jo Janez kar *ia debelo razmetaval promo-/ on je svojih staršev. Jožo je, mnogo trpel zaradi tega; bolj!
bal za domačijo, kakor se je veselil svojega bogastva.
Nekega <lno se je .Tože odpeljal <lomov. Brat Janez ga je »h prijazno sprejel. Jože pa je vedel, s čim ga bo pridobil. Po-l noli I um je prod oči kup bankovcev. Brat jih je hotel blast no pograbiti. Toda Jožo jo banko- ce sprotno odmaknil in ,'ili pravil ntvzaj v žep, rekoč: 1 i Izroči"! ti jih Ivom, samo po-r-fišaj me!'»
Janez je namršil obrvi. T"'jezilo ita j«', da mu brat ukazuje !oda jiremagal so jo iz pohlepa po denarju. Jo/.etov glas. ',( 1»?i trd in neizprosen.
"Večkrat si mi orital, da ni-j om izpolnjeval on'etove posled n.je voljo. fV hočeiš dobiti to banikoMee, ponovi očetove zad-j ,i/o bcscile.**
Hi at jc vztropetal o<l jeze.' Že jo planil pokonci, da bi uda' ril -vnjeira brata, toda ta so jo ze odmaknil proti vratom in oilločno rekel: ,
"Hotel som ti dobro, želnfl sem ti pomagati, t orla Če no-
češ--
Janezu je omahnila roka. Za kril >i jo oči in v spominu sc( mu je prikazal očetov umirajo j ri obra-z. Dolgo se je bojeval, -am ? seboj, potem pa je kot v -mi jionovil očetovo zadnje bc-|sede:
"Ljubite zemljo, za katero s*m so jaz boril do smrti! Za *..io som tT*pel, iz ljubezni do to z-omljjo mnirain so mlad. Žrtvujte -o še vi zanjo in jo ohranite -vojim potomcem."
Ko je končal, so se v njegovih očeh zaiskrile solce. fcSolze kosanju in tihe žalosti. Padel je na kolena in zajokal kot o-,
t rok:
"Jože, zame ni več rešitve! Zapravil sem dedsčino svojega očeta, nisem, spoštoval njegovo 'poslednje volje. Nehvaležen sin sem bil.. Oče se je gotovo v grobu obrnil- Mati pa; je umrla od žalosti nad menoj.'
Brat je stopil k njemu in mu pomagal na no^e. Potem mn je nnolče s-tiandl v roko denar. Dolgo sta slonela drug ob drugem, nazadnje pa je Jože rekel:	,
"S tem denarjem si boa za prvo silo pomagal. Zem&ja ki jo je mati izročfta meni, pripada poslej tebi. Vsemi jo in bodi ji dober skrbnik!"
lS3kozi okno je posijalo spo-imladansko sonce. Janezu .se je zdelo, da se je odprlo nebo in da se je dvoje rok iztegnilo v blagoslov. Oče in mati sta pogledala nanj iz samih nebei« in se mu v tihi sreči nasmehnila.
Mary Podgorelec umrla v Milwaukee-ju
Zadrfje dni je tukaj za pljučnico umrla Mary Podjgorelec, stara 63 let. Zapušča moža, hčer, brata m dve pestri.
KAJ POICENI USMRTITEV OROFA CIANC
l^bio potlucom k'logi so mnenja, da jo usmtritev grofa Ciano v bistvu le osorno svarilo vsem Ivvizlingoni sirom Bvropo in upom i n vhmii uradni kom nrcistione stranke, da mo rajo ostati na >vojc-m mestu.
Nič dru.goiga, kot tiHičan migljaj iti sporočilo vsem Hitilor-j jevim ikreaturani po vsej K v- j ropi, kaj st* jiro bo prii>etik>.j ako le oklevajo, ali pa po^kn-sijo zbezati in zsi^Mistiti min-' ško v;sle "a la Badoglio.'' Po-! vrh tega pa jo :e zelo volilko >prašan.io. dal.: imajo ti Kiviz-ingi take vrste izhod sploh na razpolago, kajti videti je, da v vseli svojih prestolnicah njihovi režimi čedalje h«!j izarirb-lja.jo tla pod nogami.
ObeiuMii ]>a bo sinrt Lrrofa Ciano pml rHdotomm v Vere ni silno vnTrvala na vs(- rtal: *ansk ■ fa"isto. Nobeden nx-d njim.: -e zdaj no počuti več var neora. ker ve. da vsak trenotek
TJULENJI. REŠEVALCI BRODOLOMCEV
djjudje, ki imajo opraivika na morju, vi-do. da <o tjulenji zelo brihtne živali: lahko jih j</ marsikaj naučiti. N<avo j«- sedaj to, da znajo bit-: tjulenji celo dragocena pomoč brodoVmi c« m. Dv< nia norveškima ribičema ji- jnišlo na misel, poiiz-' kositi sledeče: vzela sta iwk;ij 1.rirl( njev ladjo in jima ukazala. i»i:j a* določenem trenutku kočita v vodo in prim^eta konec neke v rvi na določeno mo--to. To se jo iNllično posrečilo. Na Norveškem imajo zda j žo postrjo za rt Sevanje brodolonn cev z ve«'j!m število-ui v ta name,!! iz ličen i h tjulenjev. ro Se kaka ladja ]Mmesreči ali ob ne-vihti uda; i t^b skalo ob vhodu v fiord, skočijo tjulenji v odo in hitro iplavajo k ponesrečeni ladji. K ladji ne>.'jo vrv, pri-veramo trdno na zemljo na o-bali. AHištvo na ladji dobi |>o tej vrv: tisli jekleno - sidro vrv napno nn-d obalo in ladjo. mo<tv > pa se drua: za driisriin sipinšea k obrežju. Prsi v i jo. da se ,;e pesklis take rešjt\ • že več krat dobro ohne-el.
DAVEK NA KORUZNICE
Na Japonskem smejo imeti moški polog zakonito žene še komiznico iin prava zona so temu ne miore ivpreti vse dotlei. dokler jt^ mož tako no zanemari. da ]iade v revščino. Šele takrat ga lahiko žena toži. Proti nenaravnemu =»taienm ko ni z ništvn, se za črni jn pod vjilivonn knščansrfva vedno več i i wlpor Predlog novocffi japoi>skega ka zenis-koga za.konika ima že določbo, no kateri bo tudi moški kaznovan — ženske so že se dai — <V bi imeli po eT zakonite «e druge žene. D»o*klor pa fo ne T>o izvedeno, so uvedli na | koruzi, ieo davek. kar jim bo^r vojnem času zelo prav tvri 31 o. Vaaka koruzni ca mora hiti prii;ivljena na policiji. V ' v^oj državi iih je okoil on milijon. "Ntačeln<:,k ohcoira oddel-!ka vojnega ministrstva jo pred Taigal. da mora nlačnti v=ak
tudi njega morejo izbrati in
V*"
ubiti.
Vsakega ItaUjana pa je morala udariti usmrtitev grofa t" Ciano :n generala di Bono globoko v >rco kot jukt cinizma, ki io skoraj nerazumlji Kajti v^c, 1 kar sta ta dva moža storila, je '' [bilo le. da sta glasovala kot j jim je to dovoljevalo fašist i č- 11 j no liravo, v najvišjem fašist ič-|nem svetu.	t
j Ta usmrtitev jo tudi začetek -i j medsebojnega klanja "VM na- i oiisti. Prevara i:n dvojna iz- t da.Mva, strel jan je in morit ve i nacistov in TCvizli.ngOA* se bo<lo najbrže pomn<r/.ile. Vsi unci- ] stiični \xxlitelji se popolnoma ja>no zavedajo, da je hila , smrt Piana 'posledica IKtlerje- j ve "-a 710 velja. 4	^
V-em jo jasno, da je dano-s ( njihova pobosnelost še večja 111 bolj divja kot ona. ki je bila "moralna" podln.ga zloglasne!-čistke Roehma in njegovih pri) -ta'ševT.
------- --------- j
moški za vsako komznico 1000 ( jenov. Da vele na koruznice bo j vrgel držaji eno milijardo je- • nov letno.
ČETRTA KAMPANJA ZA ' VOJNO POSOJILO.
, Ameriški državljani tujega , . porekla v New Yorku, lwido Vm torek 18. januarja priredili po- , sobno ronwinje v boginji &!vo- -i 1 io<le, ter bodo tam s posebnimi j ceremoTiija.mi odjprli kivimpanjo j za četrto vojno posojilo, j Predstavniki 24 različnih tn-(.iez^'-mskih skupin mesta New j Voi ka so bo<lo zbral i ob 1 :3ll j popoldne pri pomolu, odkoder i vozi ladjica na otok boginjo j Svobode ter se bodo odjieljali' j na otoček. Tam bo prečitan! I "War "Ron frco^l" opisan na-| |la'sč zn to piiliko. Vsi navzoči | bodo ponavljali sodo za Mor-' ji i- rfii'kv>rjem. bivšim komisarjem civilno službe. .
Navzočr bo<lo razni odličniki tnjozomskih skupin in prikaza | na 1*0 filmska slika "In Onr 1 Time" katera prikazuje borijo i za demokracijo v današnji <>T j vojne razrvani K v ropi. Ta sli-ikaibo ob tej priliki prvič poka-|zann javnosti. Izdelana jo la po Warmer Bros. filmski družbi.
Potek ceremonij bo oddajanj ,1h> radiju in sicer preko posta l je WTNK tfW -110 ob ]>opohlno. j
STRAHOVIT POTRES V ARGENTINI
Y noči od sobote na nethdjo in v nedeljo zjutraj je straho-j vit potres skoro popoliumii", po-j rušil San Juan v Argentini.! 1 Until 1 jo ihiln okoli lblHi ljudi.I j Bili sf> štirje potsebno liitK-ni
!]»otrestii sunki.
Vojaštvo je prišlo v mesto in i j poveljnik je zagrozil strogo ! kazen za ono, ki bi hoteli odnesti kak ] »len.
Notranji minister general ' Luis C. Por lii iger, ki je v San Juanu, jo predsedniku generalu Podro "Ruinezii sporočil, da jo bilo iz]»o<l razvalin poteguje - mh oOO trupel in da jo bilo f«M)
KUHARSKA KNJIGA:
■Ki Recipes §f Ali Pr» Nations
^ftl i i recepti vseh narodov
; NOVA IZDAJA	50
^^ STANE SEDAJ JLm
^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 itrani^bi
Recepti >0 napisani ▼ angleškem jeziku,- ponekod pa so tudi ▼ jeziku naroda, ki mn je kaka jed posotmo v navadi
Ta knjiga jo nekaj posebnega za one, ki m zanimajo za kuhanja in aa hočejo ▼ njem čimbolj lzveibati in izpopolniti.
knjigarni slovenic publishing co
216 West 18th	ifnW York 11, N. Y.
1 1 n v.^ifln. ■» 1	. 1
ljudi močno 111 4<XX) -bolj lahko poškodovanih. znamenj«- žalovanja je argentinska vlada dala zapreti vsa icb'dalisva, plesne tivoiane m druga zabavišča.
Mrliče in ranjeiiee z vlaki in aeroplaui [»repel jali v Mimi-dozo, 7"> milj od San J nana, kjer je bilo vez m»č postavljenih H HI voj.išrkili šotorov.
San J nan, katerega potres skoro popolnoma porušil, je imel :;<>,! MX) prebiva lee v. Porušena .-ta bila tndi majlma tru'a Trinidad iu ('oiH-ejK-ncn, nedah e o«I San J nana.
Nemčija kliče otroke
Švedski list " Aftont idnin-iren por<M"a, «la Nemčija ž«* vpo-raiMja Ki l»*t <tare fronte v prvi črti fronte. H) do KI lot stari* dečke pa za poizvedovalno
slllžlio.
|v Florenci ni vse mirno ...
Nemške vojaške obla.-ti ^ Klorenei v Italiji .-o odredilo, da >e m* sme nihče voziti s ko-!e<i po n lie,ah po nastopu noči in -ieer iz vzroka, ker <e vedm pripete napatli na <4 nemško 11 rade" in nemške lii'š<'."* rl ak< ji- ]>oročila nemško kontrolira ni italijanski radio preteki« soboto. To poročilo je povzel a jmeriški vladni radio prejem ni k.
Note
KLAVIR
1	ali
za
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3 za $1.—
*	Brwzes of Spring Time of Bhnuutm (<'v«*liil
¥ Vo Jezeru Koto
*	Taiu na vrlnl jrn^ll Maribor Waltz
¥ S|»:ivaj Milka Moja Orphan Walla
*	l>«»kle na vrtu
«»j, Mari.'ka, i-*«ljaj
*	Han'-h-a
Mla<U kajiflane
*	(>remo na Slaji-rult« Sta j«'rlfi
1 * Ii:i|>|iy I'olkm «'V na tujeui
*	Slovenian Hani-e Van«la I'olka
¥ Židaua niarela Vw«»li liratcl
*	<)li i o Valley Sylvia Polka
*	Zvedel sem nekaj Ko ptlčic« ta mala
j * Pojdi z menoj f»ol s planine J * Katlar bo9 ti vandrat ftel
^ZVEZEK 10 ŠLO-; VEKSKm PESMI za piano-Jiarmoniko za $1.
Po 25c komad
Moje dekle je še mlada 1 Barbara pol/ka
Narof-Jte pri:
Knjigami Slovenic Publishing Co.
216 W. 18th Street New York 11. N. Y._
TOl.l.lUlUEi.1 Lu iM
[NAŠI ZASTOPNIKI
I ■
! Califurnia:
i San Fmnelseo, Jacob I<anahtn* Colorado:
1'uflilo. IVter <"uli« j VValwiihur«. M. J. Hajnk* ( Indiana:
ltidiaualH>lls: Fr. Markicli .1 Illinois:
»'hirajo. Joseph ItfvW* Clii<"J«o. J. Fabian (flib-a^o.
rii in lllliodm -1 Joli»*t, Jennie Itainbifti 1 Iji Sallf, J. S|»«"li«*b
Masi-nutiili. Martin l»ob-in-
Not ill Cliieano in Waiikiftn«. Main
I	\V:i r>vk
, Mirliisan:
Hi-iroit. I*. Planltar* Minnesota:
(Miisliolm. J. I#iikanl<'ti Ely. Jos. J. Pevbel j Kveleth. Louis lioiifa* Cilbnrl. IjudIk Ves««-I i Montana:
> Hon lid up. M. M. Pan bin Washoe. L. ('baitipn
. Nebraska:
^ Omaha, P. I4rod»*ri«-k j New York:
j <io\vanda,«Karl Strnislia* I Ivittl«' I-'hIIs, Frank Ma"b-* Won-ester, l'»*t«*r Hod«** V Ohio: • ISarlierton. F'rrink Troha*
Cleveland. Anton P.oln-k, »'barles '* j Kiirlinjrf-r*. Ja« ob Itf-nik
tiirard. Anion Xntfode j I.oraitt, littuU llalaiit. John KumV
Younsstown, Anton Kik« lj ' Oregon:
Oregon City. J. Kobla-, IVnnvylvaiiia:
Kessenier, John J« vnlk»r Pmif>m»n^h. J. Rrer.ov.M-* n «*ov«'rdrile in okolii-a. Jim. Pnlernel Fxport, I^oiiis SufMiiriA* Farrell. Jerry Okorn 1 Foi»-sT «'ity, Math Kaitdn*. t-'ranl , Itlodnikar
r«-eii-Imrtr, Frank Novak Homer <*ity. Joo-pli Kerht Iriif^-rial. Venee I'ab'lrli Jobristown, John P.ilantz* K ray n. Ant. Tauielj l.u?» rtM*. Frank Halloeti j Midway, John Žust*
PitiKlairjsh in okolk-a, Philip l*rof?.ir Strelton, A. Hreri Turtle f'rei'k, Fr. Schifrer* West NVwton. JfisH|.|i .Iftrsn Wisronsin:
Milwaukee. W.-st Allis. Frank Skok* i Sheboygan, Anton Kotar ' Wyiiniing:
ItiH-k Spring. I.onis Tam har* Iiiainondville, Joe Kolb'h ( *Za>topniki. ki iiunjo tM.leje line-
MJI Ki Upravičeni obiskali tudi drupe naselbine v njih okraju, kjer J»* kaj iinftih rojakov miselj<*nih.;
Vsak zastopnik l?fla potrdil« xa av«e I«, kafrro je prejel. Zastopnike toplo »rip«rof»m«.—( prava "<U»» -'nrnrtii"
S O N A R T REKORDI
Nove slovenske plošče!
Jerry W. Kopriviek in nJ»-yov orkester
; M.Vtf, W'MWinc Polka
(Sf horn »e mtžila: TI i»« jt-st. [ki xiilnna nutreln) I \ W«lil in jj \V:iItz i	Kl'>v»-nskl \V. ij i %
Pojo Rupnlck sestra M J»1M»—.tof p Polka
i Mat' potico pefejo) Marine — (Kilka
57S—T»»r»'^inka — pnlkn Xa plnninfnh—val rek
Lepe Melodije
Ouqiiesne University Tambunra Orkester
! MS75—\a Marijanre, polka Kjp sn mojf rožlr-e MaxKka pppla—polka
I Jerry Koprivšek in orkester
M ".75—Terezinka potka
Na planincah—valfpk
Za tozadevni cenik In cene ploš£ se obrnite na
JOHN MARSICH, Inc.
463 W. 42 nd ST.. NEW YORK
Ne pozabite krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Vaš dar še danes Sloven-" skemu Pomožnemu Jdboru.
g PRIPOROČLJIVO BOŽIČNO DARILO \---
J Jew Modern Encyclopedia
i	tsr v ANGLEŠČINI
J	22,000 Razlag . . . ],100 Slik
|	Najnovejša svetovna Encyklopedia, v kateri
4	more vsakdo kakoršnegakoli poklica najti i	razlage vsake besede spadajoče v njegovo ^	stroko.
p	Cena sedaj $4,-
(PoKtnina in za varoval nI iia pla (Sina. \
j Knjiga vsebuje 1176 strani in je okusno t platno vezana. — Skoro
5	neverjetno je, da je mogore tako najpopolnejšo knjigo dohiti trn taka S zmerno retio.
9
4 Knjigarna Slovenic Publishing Company
p	216 Went 18th Street, New York 11, N. Y.
^ TO KN.IIOO BI MORAL IMKT1 TDD I VSAK DIJAK NA RAZPOLAOfl
POD SVOBODNIM SONCEM
ROMAN — Spinal: P. 8. FTNŽGAK.
-— , * ---99
Prefekt jo pravkar «1 v i gnil no^o na ckvokolnico, ob zna-i t on ju jw» jo je naglo umaknit, odvezal konja in se pop.iL zopet v »edlo.
•'Koliko la<lij?" je zakričal čuvaju na stolp.. **Kna, brza jadrnica!*'	,
HI iz u?"
<4Žt* spušča sulro!** Pi efekt se je razveselil, da jei p'tptval i»!ejCnji v. č«r tako dolgo. Sicer bi se bil gotovo že :»<l|Mk)j2il in carska ladja bi ira več ne dobila.
Okrenil je konj:t nazaj tv m*** t o, za ki i ca.li pred vojašnico m-kaj kratkih Hi re/.Uil» lK-<*edi v (povelje tamkaj stoječim Hf -rulom in Alanom, ki so se veselili, da odide strogi prefekt za nekaj čas« \z Tojn-rn, in hitro od j zdil v pristanišče. Mehčani so ]>o7.r:ali erlas" tronibe, ki jo napovedoval, da je priplula vojna ladja.. Vojak i so bežali iz tabora v vojašnico, I-udje -o trumoma drli skozi južna <v rat a v pristanišče. Rus-: k je naglo prepoznal jadrnieo. Bila je najtboljša. vojna ladja dosfiota Justinijana, kar jih je plulo v bizantinskih vodah. Polastil ca ie nemir. Kdo prihaja z ladjo? Kaka poročila? Morda Bel i za r? Ali Mundnsf Razneslo so se že govorice o vojnki z Italijo	umi odvzame Justini jan pol
legije? Kaj bi sam s polovico? Komaj bi zastavil z njo t -pernko obzidje. Tn baibari na severu udarijo brez dvoma z Donimo, ako zvedo, da !»na despot srvojo vojsko na zapadu. Konj ,ie prhal, grizel v jekleno -brzulo, «la je »Vtela pena v vetrn, iriel»el z nogami, bočil vrat in se unnnkal močmi Ru>tikovi roki s tetn, da vo j<* zaganjal nazaj v množico, ki j,- vrela skozi vrata kričeč bežala prt-d nemirnim konjtttn.
Ko se je vazibal na mo: jn čoln in so bližal obrežju, je Ru?-tika čez daljo l o!j --knb k>. Ljudstvo se je oziralo v njegoiv nvevaiu izraz in sodilo, da se še ta dan zve nov ira, o kateri bodo govori-! i cele tedne.
Prefekt jim ni razodel z obličjem vvlike skrbi, ki ga je ti In- IVanivlil -<> jo <m-1o, da utegw dobiti pismo, podpisano oil samega despota, ki mu odpoveduje prefekturo v Top.ru ter ga kliče v Bizanc, k.;er bo sieer 'zkvdl v blesku, toda ob carski mezdi polteno »tredal.
Čoln se j. ptibližal ladji*4Čiu vpreiekt je snel desno nogo iz stremena in hotel s sedla, da bi v svetetn spoštovanju in ponižnsti sprejel visoko o<l; oslanstvo Njegove oči so iskale v čolnu poveljniških znakov, rvsaj zlatega orla na prsih. Po-.agoma je zl< zla noga nazvj v posrobreni stremen in prefekt i*' obsedel vzravnan »v sedlu, <ko je zagledal sredi veslaičev Aizij in Afrikaneov, posla črno paličko mladega centurija.
<'oln pritisnil k bretu, ljudstvo se je nagnetlo do konj, ki so obdajali prostor ob morju, kjer se je izkrcal cent uri o.
S prožno kretnjo prav« ga dvornega, častnika je zavihnil konec pontile krog levice, prijel za slonokosteni ročaj kratkega moča in -e rahlo poklonil pivfektu. Rnst,i'ka je pograbilo, •Ja se ta mlad nič, c<ntuiio, vede tako ošabno in zato ni 1110-g»*l zabrisati sr«fcte poteze, ki se uiu je začrtala krog ustnic.
A mladi častniik, ki se je na dvoru naiuč«il, kako se uganejo mitdi z obličja, se ni splašil profektove jize.
"Ožgan, kak vir barbar!" je razsodil v srcu in rekel-: "Flivij Paviiinus, eenturio palatincev, sin konzula Fla-v*:ja Bazilija, prihajr. na povelje prejasnega <lespota, vladarja morja in zemlje, ki ti vTeleva--"
Ob teh bese<lah ie bil prefekt na tleh in je poslušal globoko sklonjen povelje despotovo. Mladi gizdalinček pa je }>omt žiknil z Vvim očesom, kakor je bila navada na dvoru, kadar je kdo kog:i ponižal aH po krivem očrnil.
"--k*1 ti veleva, da čzjavi tvoja jasnost, ali je priplula
s»nricaj jadrnica Epofrodita, velikega ana lop ridnežii in žalivca 'iajn\otlejse*a veličanstva? Kledili smo jo do tod in sedaj ni. Ali so nas- varal*- kupčij^ke ladjo. ki so nam govorile o tem?"
*4 Sporoči, centimo!" — Ru*tik nm nalašč ni nadel vzvišenega našima, kor ga je togotila ožabnost mladega dvorja-niča — "sporoi centurio, da se najponižnejši hlapec, prefekt lopera, poveljnik 33 tlačanske legije, pre jasnemu despotu klanja v prahu in naznanja riedefe: PnJšel je žalivec najsvetejšega veličanstva v hi ko. odpustil sužnje in se potopil z iadjo vred. Sam sem vid«-l!"
"Vi bilo prevare?** I)efet vesel od la«lje sem bil-, ko so je pojavil na krovu
K pa f podit P'
"In nato utoriil?" "Z ladjo vred.*'
Centurio se j» zopet lalilo uklonil. * "Dovršeno!**
"\forda izvoliš v mesto?**
"Odrinem takoj! Samo preja sna despojna se zanima za to poročilo."
XVntnrio Plavi j .je skočil v čoln, rahli valovi so pljusknilii ob breg za o«1hajajočo šajke.
Prefekt je hitro zajemi in zajpodil k vratom, kjer je «e vodno ča^al voznilk. '
"Oizdalinček, -no boš ozna-nM 'pr\*i te novice v Bizaneu! In če uničim vse konje!*'
Rustik je sam zgnflVl vajeti nepotrpealjivih konj. <l\x>k olnico se je kadilo in voz je i zgrnil po ravni Solunski cesti proti Brzancu.
Dasi je plul Flavij s polnima jadri in priganjal z barbarsko Rirovostjo -wlače, se nru je zavlekla pot v Bizanc nena-\odno dolffo. Takoj se y namreč (H-ignil močan v^hodmk in prisilil carsko brzoplovko. da je jadia .povezani. Bno saimo se je bočik) v hudem vetru, da je Škripal jaufcol. I^adja je plula proti ju^ii. Ob otoku I^emou -so (morali celo pristati oee noč.. Mornarji so -so bili uprli in odrekli veslanje. Na vzho du se je zavrtala po obzorju črna pr«>ga. Vihar se je dtttgal. ICo bi gnali brod proti njornu, bi ga tirali s seboj \-red v Ipo-gubo.
(Nadaljevanj« priliodujič.)
Xa zilM>rovanju .'11. januail-ja v Brevoort hotelu v Xew Yorku je "a<l sto lastnikov in urednikov tu je jezični h listov Obljubilo vso svojo p«)iuoč v kampanji za sklad Rd«*č<*ga križa za leto li>44.
Predse<lnik newvoršk)-e g a
mestnega sveta Xewhold Morris jo med «lrugim pozval bogatine, da naj lot«»s ojniste svojo oihi«"ajne zabavni' vožnjo in potovanja ter naj mesto tega kaj vt'«"' <larujcjo R«le«"emu križu.
Zborovanju jc predeloval Sigmuud (I«>ttlolM»r, prodsi-d-
nik odseka za tujejozično listi-ter rekel, da je namen kampanje j»<> <-eli Ameriki za R«lei'*i križ nabrati K h H ),< H H I. >amo v mestu X<\\ Yorku pa
k
Na siiki od love na de-.no >o: .\ii.-s Jennie T«»urel, soprani-
st.inja City Center oj»ere, ranjeni Sgt. Alex ,J. Kolonies. ki je Opisal <lelovanje Rdečega križa na t'ronti, James M. (V-cil, Stevens, Siguniund (Jottlo-ber, Newlw»M Morris, Mrs. Bertha Jackson in Mrs. Henry I Br«»ek«'nridge.
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
kl tliijr poljiMlnm ntvmlllt. kako puntati
ameriški državi ian.
PulfK v|iniAmiJ. ki Jlti uaia>li)ii n.xtidkl »iNtlJ«! |>rl Izpitu »a <lr t.H vljn imt vii. vh^ImiI** kiiji9.t<*a A** v 11. ilHu rn*kaj vnftiilh l«*liili* Is
(KuduTliii* /^lliijfiilti lir*«v. » III. delti |mmI DMnliivtiin Hmximi. pa ProtrlHK neiNlvinitmtl, 1'kIivi Z»ill* aji*ufti «|r?.ny, l.llii-iiluov KiiTor ▼ «J^OTP»>unni. I'rHiwiiiiikl '/<wll«J» niti držav In F(iwllni> ilrfjvt Cm* knjlflH i*
samo 50 centov.
In ar <!<»li| pri: 8l.OVK.Nir Pi:illJHIIIN(j ro ti« WMt INtb St., Nrw Vnri« 11. N. Y.
u jylu a raiva i itun ta j u u-ubiiU v am (jv ŽIROM SVETA
fMobfCiairanje demokratskih ali južnih Slovanov v izseljeni-: št.vu v prilog Xarodne osvobo-| <lilfne stvari v Jugoslaviji, ki s«^ je pričelo'po iniciativi Združenega odbora jnžnoslovansk»:h Amerikancev, ziivzcma čez <la-Ije širši kiog. Pisma in brzo-javi. ki se stekajo v našo centralo iz v«** h kraj«'V sveta, <lo-ki'znjejo, <la ogromna večina južnih STovamov v izseljen i št vu podpira ter odobrava delo Z<1 rumenega rnlbora in z navdn 'šenjerr: s'edi vitešlki borbi ju-go^ovans'fcih partizanov.
Juge slovanska ira rodna obrana na Pacifiku, naša največ ja organizacija v Južni Ameriki je pristopila k demokratski fronti Južnih Slovanov v izseljen i štivu.
Tz Montevidea v I'i*uguay, .'ie i dobil Združeni fwllkir sledeči brzojav:
<4Jugoslovanska naro«lna ob rana v TTnigav želi! izpostaviti zvero z Združenim o<ll>orom ^ižnoslovaiiskih Amerikancov in daje v to »vrlio na razjiola-go vse svojp moči. Istočasno z ' navdušenjem pozdravljamo va .'o delo in >e nadejamo, da 1k>-dete na<lal.kkvali z ^ašini delovanjem dokler ho obstajala potreba in'bo vzT)ostavI;ena nova demokratska Jugoslavija. Z«lrn žito vso naše s i'V v Ameriki in
i Jugoslav i ji !'* j
Nikola Vi 111 ar, preds.
Xikela V»>har je rojak «lr.
Aidant "Bnrleykovic, taj , Rt barja.
Drugo obvestilo smo dobili iz Ohil«*. V zvezi v. zadnjimi dogodki v Jugoslaviji, je jugo slovanska narodmn obrana v Ohile poslala kralju Petru brzo jav naslednje vsebine:
*4Jugoslovans»ka narodna o-brana na Pacifiku, svobodno demokratično združenje jugoslovanskih rxsoljenikov z enakim. ponosom priznava vse bra te 'ki se bore za osvobojen je domovine. Ona je spričo tega z začudenjem .gledala na izjave vlade Vašega veličanstva, katere zaniikrujejo patriotični duh borbe partizanskih sil, ko za-veawitski ministri gospod Cordon Hull in Richard Law, da-jojo javno priznanje važnosti partizanske lx>r»be proti nemškemu vpadnikii. Zaklinjamo Vaše vel iea a - tvo v teh usodnih časih za naš narod, da v sporazumu z našimi velikimi zavezniki re«: to vprašanje složnega nastopa z narodom v domovini v »vrbo strnjen ja borbe za sko rajsnjo ofsvoiboienje naše skupne domovine."
Na jzadn je poročilo r»a je oriši i iz daline Xovo Zelandiie. odkoder jo tlSWe (PHavansiki Ra \ez*' h. AufclaTvd poslal Združenemu odboru brzo jav v katerem pravi:
Pozdravne! Pošljite slike mac šala Tita. bivola bratska - dinouat vseh SlnK*anov! — R. Kimm rite, Sve J^lsivemsiki Sa-
____itJL
V Montevideu je pričela jircs! par tedni izhajati nova I publikacija pod naslovom <4Xo i va Jugoslavija." Urednik je I Nikola Valkovič. Ust zastopa stališče '\si-h naprednih Jugoslovanov.
fVle jugoslovanskih izs«'l.jen-eev ?e zjbirajo v vedno večjem številu in demokratsika fronta .iužnih Slovanm* stopa naprej k cilju.
Združ' ni odbor južno-sl ova ruskih Amerikancov
GLASBA POLARNEGA MRAZA
Potovalo;, ki so se seznanili s Sibirijo a* najhujših zimah, poročajo o svojevrstni]h zvokih ki jih proizvajajo vse stvari pri temperaturi 50 stopinj j>o<1 ni-člo TV zvoke so imenovali " glasbo -mtrazu.** Xeki potova-lec op:suje sivo je vtise in trdi. da je ta "koneert" luijsi o<l mraza samega. Xad zemljo s r oglaša sikinjoč zvok. ki ga ni mogočo opredeliti, vso zveni lrabor da udarja kovina ob kovino. Ljudje ne govore več vivali molče, konjska podkev udarja ob kamen, kakor da pc je zvon.. Prav tako se oglaša deblo, če udarili nanj, kakor <la ;*o iz ;iekla. Kadar so bliža je sani, en ješ strahovito zvene-nje.
Veke ga dne — pripoveduje sprennljervalcem gnjat s seboj snremljevaleem gnat s -<>boj Bila sta kropka moža. toda kn sta hotela odrezati kos gnjati. >e zaTAene^o, kakor da udarja kladivo po nakovalu in ves nn-l>or jo bil zaman. Ostala sta 'atčna. Drugič sta se peljala s samnnr. Presenetil ju je enako mteren, nepretrgan glais. Ko sita dospela do konca, sta ugotovila, da izvira ta glas od kosa zflvdeneToga mileka. ki je u-darjail pmti zledeneli kokoši. Tafm prervažajo mleko pozrmi naniiree tako, da era puste /ledene t i olkrog palice.
iSanl škr i pijejo kakor diamant preko stekla. Roneo ^ nodobno veliki bakreni kirwrli in visi Te ma?o ur nad obzor-i<m TTitreio izginia in potem čnieP v strašni noči samo tiste nopretrsrano sikanie. Takš^M V nenavadna "srlasba mrazu*' l>ahko smo /veseli, da pri nas ni zima. v kateri bi se seznanjali s tak&nimn nwviavi.
ANEKDOTA
iS'oviti konienisld general "-rof iS5poUc<k, <ki je cesarju fdn-nTč manj nego 65 let z m»v-čem v roki. ie točil za svoje "o t roke*' ki rasi r je vsakokrat •rreHko seVe. preden iih ie po. vedeT v ibitko. Končniki se nravili: "^e ostane atn Sporck še nekaj časa z nnmn. bo rnn-vil fa na« vseh staro babe".
Ta mehkosrenost pa starega n.i ovirala, da bi se v bitfl-v sam ne boril kakor lov : da bi f f*voiimt "otroki*' olv <?ajno ne odločil izida.
"BIBLIJA" ZA LETALCE, j
Tik pred začetkom sedanje vojne je izdal zdravn/nk nemških letalskih >il dr. Illeinz majhno knjižico z naslovom:' "Zdravniška na ventila za lete-| če posad'ke.** Velik uspeh je' invVe v ameriških letalskih! krogih.. Knjižica je res zel o I j koristna rn pogrebna letalcem, da točno vedo kako se jim .je' vesti v primem zračne višinske bolezni, krvnega pritiska v J težavah pri dihanju, nezavesti, in uodobnili okoliščinah, s kale' i mi mora vsak letalec računanj". Za laika ni morda najbolj zanimivo v tej knjižici to da mora imeti v-ak letalec v višini ."»(>00 metrov kisikovo masko za dihanje, to vee:na Tju d i že ve- ^rnosrim še morda ni | znano, da je največji letaleea* I sovražnik sre«lobežna sila zem-ijlje, ki v trenutku naglih obra-. i tov. strmih dvigov pri strmo-cflavcih a'ii i»o txfnietu bombe pri bomilmikih zgrabi letalea I ga hoče vreči s -e«leža in za I rek um do osemikin,t poveča ni<4-
' i	v	...
I govo težo. "Ki^Tii pritisk se tki tvoji. kri mni je težja od želo-' zn. Zdravilnega sredstva pro-iti temu ni. Pomaga no bi mu \ bilo, če bi se mogel vleči na t hnlet. Kako naj to -toii -v el-talu, je drufro vnrašan je..
i ________
Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo —
UNITED STATE8
oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako ie vam le priročno
Sedaj $2
"Ko smo šli v
morje bridkosti"
Spisal REV. KAZIMIR ZAKRAJŠEK
EE	Tu sp<wlaj so priulirena nekatera miH-nja naših rojakov In	^
=	rojakinj, ki jili jr pisatelj knjige prejel <mI onili, ki ku	—
=	knjigo naročili in prečitali. To jc samo rn del trli miirnj,	=
S	k it radi pomanjaknja prostora ni moRorr priolirili v srh.	=
<*lrvi'l:in«l. O. — Viisn knjlisro "Kn sma 511 v umrje hrlil-ko*t| sem prrjel. In <"♦* |k>v»mii, iIji »s»'in jo ^r l*li vWVr |ir*>liral <lo |M»!ovii-e in naslednji ilan |»:i <lu koli«-«, jr «li>-
vnlj priznunja zn njr vsrhim«
• • •
#Sn*iiii*»y, >11nn. — Sr^laJ. ku wm prrlir«!« Viišo knjltror "Ko smo sli v morje l.ri«lk"-*ti*V:iio li«M"fiii iMivnlntl. da tako z.-miiiiive kii.litf** iii>i'in Itrala. Knko lr|N» In jMsno sre |M>iiisali i"»l slnvensk»'n:i imriHl« v nmrjr lirM-k«>sli. Ne vem. kako I»1 jo m.igln «l<>v..lj |iri|M»r«M*lt» ameriškim rojakom.
• • •
\nrora. III. — Knjiga- Kn smo sil v morje hrlilkostl mi tako /eIo lilija. <la liikoj n:inn'iin eno y.:i <ivojo pri inteljiro.
• • •
I.im Armeies. f*al. — Sj»rej«>ln nem tMi-;l:iiiii knjifo "Ko »m«* šli v morje hridkostl' in rel« se mi ilopmi**. TimII zemljevM Slovenije mi n^.-ija. I'okaxaltt se«i jo rojaku.
ki Jo tmli IumV imeti. Tn |n»ši|j;im naročilu.
• • •
Morim n. I'«. — Vaš« knjiga zaslugi vsr priznanje In zato
p.i tudi caslnžl. fl;t pride našim Ijmlem r rokr.
• • *
Walnenhurg, Tolo. — S knjijro "Ko sino sli r nvrle * hrltlkosti" sle storili veliko narodno »lelo. Zel lin. «1« •»! *e Milili« 11« vseh naših naselbinah. Jjiz Jo vsem prlf Miroma m.
Knjigo lahko naročite pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
216 West 18th Street	New York 11, N. Y.
KNJIGARNA 1r=
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
Andrej Ternovc
Spisal Ivan Albreht
Cena M centov
Balade in romane«
3. izdaja — A. Aškere
Ona M centov
Ko smo sli ▼ morje bridkosti
Spi.tnl Rev. K. ZakraJAes
Knjiga pripoveduje, kako Je Hitler nastavljal Uraanlee In aanjke in pripravljal "strup** aa JaKosiovane ln njihovo ilr-iavo ie dolgo prej kot Io Je napadel.
Knjiga Je v platna vesana in trnu 207 atranl.
C*na $2.—
BaM MatUaal naj aaraMJa knjlilra — "HOW TO BRCOMR A CITIZKN
OK TUR UNITKI) 8TATWT V tej knjlirl ao vaa pojaanlla la aakonl m naseljen*«.
Cam U eeala«
Bolgarski biser
Povest —1 Spisal VMoj »Tolene r>() centov
Slutnje
Spisal Ivan Alhreht
Cena ">(V
Živi izviri
Spisal Ivan MatlSC
Knjiga Je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v v nji Je v trinajstih dolgih piv glavjlh opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih pitfetkov v starem alovanatvu do danaAnJega dne.
l.'t poglavij — 41.1 strani
V platnu vesano
„ . Cena 12 -
Državljanski priročnik
(V slovenščini I
Knjlilea dsjr potjniina navmllla.
kako postati uuieriftki drtavljan.
Cena M eentav
POUČNI SPISI
Pohorske poti
Spisal Janko G laser
Cena 50c
Angleško Slovensko Berilo
IK. J. Kernl — Veaana knjiga
Ona 93.—
Knjiga o dostojnem vedenjn
111 atranl.	Ona M ea«»«v
Mlekarstvo
Rplaal Anton Prve. 8 slikami. 1«S atranl. — Knjiga aa mlekarje In farmerje v splotaem.
fm M rrt»l»»
Obrtno knjigovodstvo
2JSX Mm nI. raana — KnJIaa namenjena v prvi vrati as atav-hno. nmetno In atrojno kljnčsv* nlAaratvo ter trleaoltvaratvo.
Ona ti.—
Ak« narofile knjigo, priložite k nara-Mlti D. 8. oziroma Canadian Money Order sa omenjen* avoto. Manj*« avoir, lahka mUJM« v II. 8. inamkah p* L aiiroma I renta.