Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna itevilka 1.25 Din
Štev. 81	Sobota,	13«	oktobra	1934	Leto	IX
fchaja dvakrat tedensko, In sicer vsako sredo In vsako soboto.
Ihadnlštvo in sprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — t-bovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Mafrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaš* mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Jugoslovanski kralj Aleksander /. umorjen
Jugoslovanski kralj Aleksander I. je potoval v Francijo. Že v Marseillu, ko je bival komaj deset minut na francoskih tleh, ga je med vožnjo z avtomobilom, dne 9. t. m., tik po četrti uri popoldne zavratno napadel morilec ter ga smrtno ranil s tremi revolverskimi streli, da je pol ure potem umrl na prefekturi, kamor so ga odpremili. Morilec je imel potni list na ime Peter Kelemen, trgovec iz Zagreba. Star je okoli 40 let; potni list je najbrže potvorjen. Atentatorja je smrtno obstrelil kraljev šofer, da je kmalu potem umrl. Policijski organ mu je zadal udarec s sabljo po glavi. Poleg tega je policija zaprla še dve sumljivi osebi, ki sta
se mudili na drugi strani kraljevega avtomobila. Oddanih je bilo osem strelov. Smrtno ranjen je bil tudi francoski zunanji minister Barthou, ki je poldrugo uro pozneje umrl zaradi nagle izkrvavitve. Barthou je spremljal kralja v avtomobilu.
Poleg kralja in francoskega zunanjega ministra so bili težje ranjeni še general Georges in nekaj drugih pomembnejših oseb.
*
Umor je naravno povzročil med navzočimi in pozneje po vsem civiliziranem svetu vznemirjenje. V Jugoslaviji so povsod nastale takoj po strašni vesti spontane žalne manifestacije proti umoru.
Jugoslovanska vlada je, ko jo je obvestil o umoru pariški poslanik Spalajkovič, izdala oklic jugosloven-skemu narodu, v katerem je sporočila, da je kralj padel 9. oktobra t. 1. ob 4. popoldne v Marseillu kot žrtev atentata.
Obenem je sporočila, da pride po členu 36. ustave na kraljevski prestol prvorojeni sin z imenom kralj Peter II.
Vlada in vojska sta položili takoj prisego novemu kralju. Narodna skupščina in senat pa sta bila sklicana na četrtek, dne 11. t. m., da isto-tako položita prisego v zmislu členov 59 in 42 ustave.
Kraljeva oporoka in regentska oblast
Beograd, 10. oktobra. Sestavljeno v kraljevskem dvoru na Dedi-nju 9. oktobra 1934 ob 20. uri.
Na povabilo Njegovega kraljevskega Visočanstva kneza Pavja so prišli v dvor: predsednik ministrskega sveta g. Nikola T. Uzunovič, upravnik dvora g. Manojlo Lazarevič in poveljnik kraljeve garde ar-mijski general g. P. R. Živkovič. Prisoten je bil tudi prvi adjutant Nj. Vel. kralja divizijski general g. Mil. J. Ječmenič.
Njegovo kraljevsko Visočanstvo knez Pavle je sporočil prisotnim, da je od zunanjega ministra g. Bogoljuba Jevtiča in maršala dvora g. Di-mitrijeviča prejel iz Marseilla brzojavno poročilo o atentatu na Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in da je Nj. Vel, kralj podlegel.
Po tem sporočilu je Nj. kraljevsko Visočanstvo knez Pavle izročil predsedniku ministrskega sveta g. N. Uzunoviču v prisotnosti gori navedenih kuverto z napisom:
»To je lastnoročna listina, ki sem jo napisal na osnovi čl. 42 ustave kraljevine Jugoslavije od 3. septembra 1931. leta. Aleksander.
Gosp. ministrskemu predsedniku!
Ta kuverta je zaprta in zapečatena z dvema pečatoma iz rdečega voska, na katerih je vtisnjen grb kraljevega doma.
Predsednik ministrskega sveta g. N. T. Uzunovič je v prisotnosti Nj. kraljevega Visočanstva kneza Pavla in gori navedenih odprl to kuverto in v njej našel na modri poli koncept-nega papirja akt, podpisan lastnoročno po Nj. Vel. kralju, in ki se glasi'
Sestavljeno 5. januarja 1934 na Bledu
Po svobodni volji in v svojem najboljšem prepričanju, da s tem najbolje služim interesom moje mile
domovine kraljevine Jugoslavije, svojega dragega naroda, kakor tudi mojega kraljevskega doma, odrejam na osnovi čl. 42 ustave kraljevine Jugoslavije, da vršijo v primeru, da prestolonaslednik iz razlogov, naštetih v čl. 41 ustave, ne more vršiti kraljevske oblasti, namestniško oblast:
1. Nj. kralj. Visočanstvo Pavle Karadjordjevič.
2. Radenko Stankovič, senator in prosvetni minister.
3. Dr. Ivo Perovič, ban savske banovine.
Kot namestnika kneza Pavla določam armijskega generala Vojislava Tomiča, komandanta mesta Beograda, kot namestnika g. Radenka Stankoviča Jovana Banjanina, senatorja in kot namestnika dr. Peroviča dr. Zeca, senatorja.
Ta akt sem napisal in podpisal lastnoročno v dveh originalnih izvodih, od katerih bo enega čuvala Nj. Vel. kraljica, drugega pa predsednik ministrskega sveta.
Oba izvoda tega akta sta vložena v ovoj in zapečatena z mojim pečatom. — Aleksander Karadjordjevič, kralj Jugoslavije.
Temu protokolu se priloži pravkar navedeni akt od 5. januarja 1934, leta z Bleda.
Prečitali smo in overovili: Pavle s. r.; predsednik ministrskega sveta Nikola T. Uzunovič; upravnik mesta Beograda Man. Lazarevič; poveljnik kraljeve garde Pet. R. Živkovič;
I.	adj. Nj. Vel. kralja divizijski general N. J. Ječmenič.
Iz kabineta predsednika ministrskega sveta štev. 220 od 9. oktobra 1934. leta.
*
Kralj Aleksander je bil rojen na Cetinju 17. decembra 1888. Zaradi
bolehnosti očeta kralja Petra I. je postal 12. junija 1914 regent in vršilec kraljevske oblasti. Formalno je pa postal kralj Jugoslavije 16. avgusta 1921.
Njegov najvažnejši čin z ozirom na notranjo politiko je manifest z dne 6. januarja 1929, ki so ga izzvale gnile razmere v * •.*»*»■ ** o, političnih strankah. Novi kralj Peter II. pa je bil rojen 6. septembra 1923.
Kralj Aleksander je bil nedvomno zgodovinsko markantna osebnost. Imel je svoje nazore, svoje prepričanje. Ena največjih njegovih zaslug za mednarodno politiko je bila politika miru, ki jo je zasledoval z zbliževanjem držav na Balkanu in prav njegova pot v Francijo je imela namen podpreti to politiko.
Razumljivo je, da je atentat vznemiril ves svet, razumljivo, da je tragika zgodovine, če pade kralj in obenem francoski zunanji minister Barthou, ki je kljub svojim sedemdesetim letom s tako vnemo in žila-vostjo iskal sporazuma, da se ohrani mir.
*
Žalovanje za kraljem traja šest mesecev.
Truplo pokojnika so v sredo popoldne vkrcali na križarko »Dubrovnik«, in so ga prepeljali domov, kjer bo slovesno položeno k zadnjemu počitku.
*
Kljub tem žrtvam v kritičnem momentu smo uverjeni, da se bo nadaljevala mirovna politika. Ni še znano, kje ima umor svoj vzrok. Mogoče je morilec fanatik, mogoče umo-bolen človek, mogoče izžreban in poslan tja, da izvrši umor. Vse to je mogoče. Gotovo je pa tudi, da prav taki dogodki spominjajo k spravi med narodi in v narodih samih.
i.*:
'	.	o
Filip Uratnik:
Stare metode in novi povodi
(Povodom diskusije o zakonu o minimalnih mezdah)
Delo za mir na Balkanu
Vidni predstavnik mirovne politike na Balkanu je pokojni kralj Aleksander. Po svetovni vojni je bila na Balkanu prava disharmonija med državami, ki jo je pospeševala predvsem revizionistična politika Italije. Med balkanskimi državami je vladala nestrpnost. Bolgarija, Albanija, Madžarska in deloma tudi Grčija so se zaradi tega nagibale k Italiji. Nevarnost je bila celo, da se Rumunija pridruži italijanski politiki. Grčija in Rumunija sta hoteli ščititi v zvezi z Italijo svoje interese dejansko proti revizijonistom.
Prišle so nato balkanske konference, na katerih so oficiozno sodelovale balkanske države ter ustvarile temelje za zbližavanje.
Danes je položaj boljši. Rumunija je zanesljivo v taboru balkanske mirovne politike, Bolgarija je nedavno manifestirala, da hoče sodelovati v zvezi balkanskih držav in Albanija je sklenila z Jugoslavijo trgovinsko pogodbo ter jela spoznavati, da spada po svojem položaju k balkanskim državam.
Ta preokret v politiki balkanskih držav je važno zgodovinsko dejstvo.
Položeni so temelji sporazuma med balkanskimi državami ter je želeti, da se politika sporazuma nadaljuje in da pride do iskrenega sodelovanja balkanskih držav in Balkan popolnoma preneha biti ognjišče svetovnih vojnih požarov.
Žalna seja Narodne skupine in senata
V četrtek, dne 11. t. m. se je vršila skupna seja senata in Narodne skupščine. Poslanci in senatorji so prvi prisegli, nato pa so bili zapriseženi kraljevi namestniki. Sprejet je bil nato še predlog, da se pokojnemu kralju Aleksandru dostavi naziv »Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj«, .nakar je bilo zasedanje skupščine in senata zaključeno.
Ostavka in Imenovanje vlade
A. A. Po zaprisegi kraljevih namestnikov in Narodnega poslaništva je predsednik vlade g. Uzunovič podal ostavko celokupnega kabineta. Kraljevo namestništvo je sklenilo, da ostane dosedanja vlada na svojem mestu._____________________________
Kapitalizem za Nemčijo
Nemčija iSče denarnih zvez
Znani nizozemski kralj petroleja Deterding in guverner nemške državne banke dr. Schacht sta imela konferenco, na kateri sta se dogovarjala o nemškem) monopolu za prodajo nafte, bencina in petroleja. De-terding se je pa obvezal, da preskrbi Nemčiji potrebne kredite.
Mednarodni kapitalizem se torej malo ozira na politiko velesil. Z zvezami s tujim kapitalom se Nemčija ojačuje ...	►.»!>«•
Tone Maček:	108
Stufaf Hutn&€£QM
Ceneta je stresel mraz:
»Hm, kako je potegnilo sem od jaška. Tam notri se človek peče pri živem telesu, tu pa komaj, da bi se v plašč zavil.«
»Zato ni čudno, da sem vedno prehlajen,« je pritrdil Petrin.
Cene se je nečesa spomnil. Skočil je k podporniku, na katerega je bil obesil svoj suknjič in je potegnil iz njegovega žepa črno steklenico. Najprej jo je sam nastavil na usta, nato pa jo je ponudil še tovarišem.
»Vsak en požirek. Proti prehladu.«
»A, po to si tekel prej k Birtiču?«
»Pa se res prileže.«
»Kar nekam bolj korajžen človek postane. Sedaj bo pa že spet šlo nekaj časa.«
Ostalo je v stekleničici še za pol kozarčka ruma.
»Pa skrij, da paznik ne zaloti. Saj veš, da v jami ne smemo piti.«
V diskusiji o osnutku zakona o minimalnih mezdah, ki ga je izdal in v diskusijo predložil s. Uratnik, so se oglasili krw tiki, dobronamerni in zlonamerni, taki, ki hočejo delavstvu dobro in drugi, ki hočejo uganjati demagogijo, eni, ki hočejo enotnost delavstva in drugi, ki to enotnost za vsako ceno razbijajo. Diskusijo pa je treba prav usmeriti in reči: eno je minimum plače, ki ga bo zakonodajalec v današnjih razmerah morebiti voljan priznati delavstvu, kar pa bo delavstvo hotelo doseči več, si bo moralo na terenu z močjo svoje organizacije, seveda, priboriti. S. Uratnik je kot pojasnilo svojega osnutka o minimalnih mezdah predložil tole razpravo v objavo v »Delavski Politiki (Op. ur.):
I.
Nekateri ljudje še vedno smatrajo, da je za delavstvo in socializem najvažnejše rušenje delavskih organizacij, če ne drugače, od znotraj nazven.
O mojem načrtu so gotove intelektualke, ki se smukajo tudi okoli naših žen in deklet napisale in v kuverti poslale svoje mnenje, ki ga izražajo tako-le:
Preveden v konkretnost, se glasi: prepovedane so samostojne delavske akcije v borbi za delo in kruh. Prav tako delavstvo neke tovarne po tem predlogu nima nikake pravice samostojnih predlogov, marveč šele preko strokovnih organizacij (te intelektualke so torej proti strokovnim organizacijam. Op. ur.). Na ta način hoče g. Uratnik oz. Delavska zbornica preprečiti pravo voljo delavskega razreda, ki prihaja do izraza v borbenih akcijah.
To seveda ima tudi svoj namen — odvrniti delavstvo od direktne borbe na obratih, ki je edina sposobna vreči kapitalizem in prinesti delavstvu uspehe v vsakdanjih potrebah. Delni uspeh trboveljskega štrajka je razburil reakcionarne duhove, ki skušajo s tako »kvazi-borbo« onemogočiti podobne slučaje.
Zato odbijamo predlog v celoti iz sledečih razlogov:
1. Danes ni važno, da bi debatirali v delavski javnosti o pravilniku, ki ima tendenco, »da se obdrže obstoječe mezdne relacije«. Potrebno je namreč konkretno postavljanje vprašanja o spremembi obstoječih mezdnih relacij na terenu v borbi.
2. Konkretni načrt o minimalnih mezdah je v temelju reakcionaren, ker loči v mezdah žene, mladoletne in ostale po starostnih skupinah.
3. Izloči delavsko borbo na obratu, ki je edina v stanju privesti do uspehov.
4. Prepušča regulacijo mezd ustanovam, ki so po marksističnih pojmih zaščitnice kapitalistov.
5. Kodificira na fašistični način mezdno razmerje, v katerem ima besedo edino le kapitalist, ker se bo tudi eventualni najboljši zastopnik delavstva znašel vedno v razmerju 1 : 2.
Borbo za eksistenčni minimum je prenesti izza zelenih miz na obrat in ga konkretno formulirati v paroli »za zvišanje mezd«. Istočasno pa se postavlja na obratu in to v strnjeni borbi vsega delavstva, zahteva po zakonu o minimalnih mezdah.«
Razven tega uganjajo demagogijo še gotovi ljudje, ki hočejo delavstvu zagotoviti Din 2000 mesečne minimalne plače, in ki zagovarjajo enakopravnost moža in žene tudi na ta način, da dajejo možu letno dve srajci, ženi pa eno.
Cene je skril steklenico v steno za opaž.
»Še vsak en požirek vode povrhu, da nam ne bo iz ust dišalo.«
»Gremo!«
Popadli so vsak svojo svetilko. Cene in Žagar sta si med potjo privezovala made. Rižnar in Dremšak sta se s hrbti uprla v polne gare, ker se je tir proti izkopu precej dvigal, na izkopu samemu je pa proti koncu zopet padal. Na to sta vozača najbrž pozabila in mesto da bi gare proti koncu zadrževala, sta jih še vedno rinila. Gare so se z lastno težo pognale naprej preko klanca in zdrvele po tiru navzdol proti notranjosti izkopa. Prepozno sta se vozača spomnila, da tu tira zmanjka in da morata gare zadržati. Tanko deščico, ki je bila položena koncem tira, so železna kolesa zdrobila in gare so se še za pol metra daleč pognala naprei čez tračnice, kar po zemlji.
Začul se je tresk, pokanje in zamolklo ropotanje. Gare so izpodbile podpornik, ki je stal koncem tira in ' nosil glavno stropno prečko. Podpor-
II.
Prvo, kar je morda treba naglasiti, je, da dela zakone vlada, ne Delavska zbornica.
Pravi osnutek za zakon o minimalnih mezdah se ne izdeluje v Delavski zbornici, temveč v ministrstvu socialne politike. Delavske zbornice tega osnutku dosedaj ne poznajo in niso mogle dati nanj nikakega mišljenja. Če bi delavske zbornice na vest, da se tak zakon izdeluje, mirno spale, bi jim nihče ničesar ne očital. One pa so mislile, da morajo problem do vseh podrob- I nosti proučiti, ker bi imel tak zakon za delavstvo velik, bodisi koristen, bodisi kvaren pomen, ako bi do njega prišlo.
V to svrho je bilo treba proučiti na eni strani tozavedno obsežno zakonodajo drugih držav, na drugi strani pa proučiti dejanske mezdne razmere, ki vladajo pri nas.
Jasno je, da se vsega tega ne da izvršiti na shodih in da je to naloga urada zbornice. Uradi naše in tudi drugih zbornic so to delo dobro dovršili. Če samo povem, da smo si dobili podroben vpogled v mezdni sistem vseh naših industrijskih podjetij brez izjeme, — sem s tem označil, kako obsežno gradivo je zbrano pri zbornici za vse tiste, ki hočejo ta prolem resno proučevati.
Meni se je zdelo, da bom podal na najbolj kratek način zaključke, do katerih sem prišel, ako dam svojemu stališču obliko zakonskega osnutka.
Ta zaključek je bil samo zaključek mojih gledanj na problem, ne pa mišljenje zbornice. Osnutke sem. predložil posebnemu odseku v naši zbornici, v katerem so bili zastopani vsi zbornični klubi. V tem odseku so bili osnutki izpopolnjeni in spremenjeni, niso pa bili zaključeni. O stvari so razpravljale tudi druge delavske zbornice in Centralno tajništvo delavskih zbornic. Pri tem se je ugotovilo, da mnenja o teh stvareh med delavstvom niso enotna.
Zato se je sklenilo, da se ima otvo-riti o tem v okviru delavskih organizacij najširša diskusija.
Naša zbornica je poslala svoje predloge vsem delegatom svojega plenuma in vsem strokovnim organizacijam, v namenu, da se pojmi o tem dalje bistrijo, da bomo mogli podati, če in kadar bomo k temu pozvani, k stvari res mnenje, ki bo delavsko mnenje.
Iz vsega tega sledi, da iji res, da bi bilo odposlano v tej zadevi dosedaj na merodajno mesto sploh kako mišljenje Delavske zbornice. Mišljenje Delavske zbornice se izdeluje. Delavske organizacije so bile naprošene, da pri tem sodelujejo. Niso pa bile naprošene zato, da sodelujejo brez proučavanja dejstev in potom demagogije po shodih, če mogoče pred neodgovornimi in neorganiziranimi ljudmi. Tako rešujejo za delavstvo važna vprašanja samo ljudje, ki nimajo vesti.
Iz zlonamernega mišljenja raznih kritikov (ki hočejo ustvarjati zgago in uganjati demagogijo) se vidi, da mešajo med seboj dve docela različni stvari.
Eno je
določanje minimalnih, to je najnižjih mezd potom oblasti, drugo je obvezno in splošno določanje vseh mezd potom oblasti ob istočasnem izključevanju udejstvovanja svobodnih strokovnih organizacij.
Obstoja opasnost, da ti dve stvari • d* •»">	»t—	• «»	<• *;t t ' pomešajo.
Zato je treba jasno in glasno reči, da sta to dve stvari.
Z minimalno mezdo se določi najnižja meja, pod katero mezda ne sme pasti. Navzgor pa se v tem primeru ne postavljajo nikake meje za delavske mezde.
Delavstvo si more izvojevati s pomočjo strokovnih organizacij boljše mezdne pogoje, ako ima za to moč. Ni res in pod-
nik se je prevrnil po prostoru, dolga krhka prečka se je čez sredino prelomila in z ropotom padla na tla, za njo pa opažne deske in krajci, ki so sloneli na nji. Tedaj pa se je vsula izpod stropa neprodirna zavesa razbeljenega kamenja, grušča in drobne sipe, ki je na zraku vidno zažarela, razširjajoč jedek in razjedajoč dim, nasičen z ogljikom.
Dremšaka, ki je bil prvi hip skočil naprej, misleč dvigniti podpornik in ga postaviti nazaj pod prečko, je zasip prehitel in padajoča prečka ga je prignječila k tlom ob steni, kjer je na četvercah čepeč držal na hrbtu ogromno težo, ki mu jo je deloma pomagala prenašati prelomljena prečka. Osvoboditi pa se ni mogel, ampak je moral mimo gledati, kako se zasip okrog njega vedno bolj dviga in ga vedno bolj zapira.
Rižnar je za hip obstal, kakor okamenel. Od spredaj izza pročelne stene je slišal obupno klicanje Čepr-linovega Ceneta in Žagarja, ki sta se zaganjala kvišku in skušala zdaj tu zdaj tam preplezati visoko barie- i ro zasipa, ki jima je zaprl izhod. Pa i
tikanje je, če Zveza trdi, da radi zakona o minimalnih mezdah ni mogoče zboljše-vati delavskih mezd ali pa stremeti po idealih, — kakor je popolno izenačenje moških in ženskih mezd. Zakon o minimalnih mezdah, kakor je bil od mene zamišljen, bi marsikaki ženski, kakor bomo kasneje videli, plače zboljšal. Zboljšanje plač moških rodbinskih poglavarjev bi koristilo tudi ženam. Zakaj žene in možje žive v večini primerov, kjer gre za večje moške plače, s temi plačami skupno v rodbinah, ker so po našem predlogu moške mezde v glavnem tam večje, kjer je podana verjetnost, da gre za mezde rodbinskih poglavarjev. Koncem koncev zakon o minimalnih, mezdah nikakor ne brani, da bi se nadaljevala prizadevanja za povišanje ženskih mezd na višjem nivoju.
če smo se odločili v svojem načrtu računati s sedanjimi dejansko postoječimi razlikami, smo storili to končno zato, ker smo se bali izenačenja na nižjem nivoju, od česar bi imeli škodo vsi, možje in žene.
Ni logično, če se opozarja na možne slabe posledice stopnjevanja mezd po starosti, pri čemur se prezre, da tako stopnjevanje v glavnem že sedaj obstoja, istočasno pa se mi zamerja, zakaj nisem osvojil v tem pogledu še opasnejšega sistema rodbinskih doklad.
Še enkrat naj povdarim, da sem za sedaj
proti obveznemu normiranju delavskih mezd
in da so vse iz nasprotne predpostavke sledeče kritike navadno podtikanje.
Pravim za sedaj, ker sem v načelu za tako normiranje.
V načelu štrajki in izpori niso nikak ideal. V načelu bo moral priti enkrat čas, ko se mezde ne bodo uravnavale po pravici močnejšega, ampak z močjo države. Tak sistem pa je mogoč le v državi, ki ima vpogled v vse gospodarstvo, ki z njim razpolaga in zanj odgovarja. >	* • •	* it
V»-t	T«n	t	»»*-*«/»	»«,	».»».*>
Zakon o minimalnih mezdah si mora staviti mnogo skromnejše cilje.
Sodrug Krekič navaja v svoji knjigi »Radnička nadnica«, do kakih mezdnih anomalij smo prišli danes vsled brezposelnosti. Gozdni delavci love v reki Drini cel dan brez hrane za osem dinarjev hlode iz vode. V »Jutru« smo sicer čitali, da pri nas tega ni. Jaz pa poznam mnogo primerov, ko se dela tudi pri nas težko delo ves dan za Din 10! Najtežje sta prizadeti pri tem gradbena in lesna stroka. Pri sami regulaciji Ljubljanice sredi Ljubljane se je nudilo za težko delo mezde od 24 do 30 Din na dan; to za težka sezonska dela, kjer je treba dati eno tretjino zaslužka za oskrbo tekom zime na stran.
Iste pojave opažamo tudi v tekstilni, zlasti v pletilni stroki. Tu so zlasti v Prekmurju mezde neverjetno nizke. Zaslužki po 150 do 200 Din niso v tekstilni, zlasti pa pletilni industriji nikaka redkost.
To so tudi v sedanjem mezdnem sistemu nezdravi izrodki, do katerih prihajamo po načelu, da pada cena vsakega blaga, ki ga je trenotno preveč na trgu, daleč pod pravo vrednost. Težko je, če je to blago delovna sila.
Vsaka akcija strokovnih organizacij mora tu popolnoma odpovedati. Organiziranim delavcem po mestih prevzemajo dela podjetniki in neorganizirani delavci iz dežele. Družinske očete spodrivajo samski delavci, ki lahko ceneje delajo in delavci, ki so zaposleni deloma v kmetiji in delajo zato nadurno. Tu je treba konkurenco zaustaviti. Tega ne uvidevajo samo delavci, temveč tudi podjetniki.
Zakon o minimalnih mezdah že zato ne more imeti nič skupnega s kakimi prekuci-jami obstoječih razmerij. Teh razmerij se s papirjem sploh ne da menjati.
Z zakonom se dajo zatreti le izrodki, ki so tudi po pojmovanju sedanjih nosilcev politične in družabne moči, le nezdravi izrodki. To nam lahko zakon o minimalnih mezdah da in ne več.
(Konec prihodnjič.)
komaj sta z muko izvlekla noge iz oklepajoče ju mase in se povzpela do vrha, kjer je pod stropom še ozek trak prostornine nudil rešitev, že se je utrgala v črni višini nova gmota, ki ju je s hruščem pognala nazaj in spet do pasu zasula.
Rižnar je ko brezumen stekel v rov. Čeprlinov Miha in Petrinar Janez sta ravno prihajala s polnimi gara-mi. Na Rižnarjevo kričanje sta jih pustila sredi rova. Miha se je po trebuhu splazil pod nizkim stropom preko njih. Janezu je naročil:
»Hitro teci na sosedne etaže po pomoč!«
Na izkupu je bilo strašno. Vse je zastiral gost dim. Plin ni dal dihati. Vročina strašna. Tu in tam so se pojavljali po zasipu plavkasti ognjeni jezički.
»Gasiti bi bilo treba!«
»S čim? Zunaj je še pol sodčka vode. Če bi imeli močno brizgalko.«
Dremšak je kričal, prignječen ob ster.o, kakor lisica v — pesti. Od ostalih dveh se je slišalo iz ozadja I samo še stokanje.
(Dalje prihodnjič.)
Popolen učinek
dosežeš samo tedaj,
če raztopiš Persil _
v mrzli vodi
Persil varuje perilo
Za namakanje perila vzemi Henke!
S seje vodstva iehoslovaške socialno demo*
kratiine stranke
Za nadaljevanje
Dne 6. t. m. je imelo vodstvo če-hoslov. soc. dem. stranke sejo o nadaljnji socialistični kolaboraciji v vladni večini in delovnemu programu v parlamentu. Seji je predsedoval predsednik poslanec s. Hampl.
Poročali so minister s. Bechyne o upravni reorganizaciji in gospodar-sko-političnem programu, minister s. dr. Meissner o socialni skrbi, zasilnih delih in podpiranju nezaposlenih, poslanec s. Pik o političnem položaju vobče.
Z drugimi resolucijami je bila soglasno sprejeta tudi politična resolucija, ki navaja:
Uvajanje diktatur, odprava svoboščin in pravic delavskega razreda so znaki prehodne dobe, ki kažejo na temelje starega političnega reda.
V njih službi so vsa politična gibanja, ki zlorabljajo z geslom imperializma, avtoritarnih režimov, šovinizma in drugačnimi metodami bedo
koalicijske politike
krize v ta namen, da hujskajo ljudstvo proti demokraciji in socializmu. Te svetovne razmere in tudi izredne razmere v naši republiki, so določale taktiko čehoslovaške socialne demokracije. Zunanja nevarnost reakcije in nevarnost imperialističnih revizionistov je stranko prisililo, da se je zavzemala za brambo države. Strankino vodstvo odobrava taktiko in politiko stranke, ki je v zvezi s socialističnimi strankami in odkritimi elementi demokracije uspela, da je v republiki preprečila vsa ekstremna in vratolomna stremljenja, ki bi bila lahko ogrožala mlado republiko. Vodstvo stranke izreka svojim članom v vladi zaupnico. Vendar je prej kakor slej potrebno, lotiti se problemov o krizi odločno in s pozitivnimi ukrepi. Delovati je tudi treba za hitrejše gospodarsko sodelovanje s Slovaki in karpatsko Rusijo v smislu zgodovinskih stikov.
Maribor
Nemirna Španija
Reakcija slavi Pyrhovo zmago
Splošna stavka je te dni še vedno trajala. V severnih pokrajinah in deloma drugod se še vedno vrše boji. Po glavnih mestih je gibanje zadušeno z vojaško silo, ni pa Lerrouxov teror uspel po deželi in se moti, če misli, da bo v službi reakcije pomiril narod, ki je s krvjo priboril republiko in politične pravice.
Titulescu zopet rumiinski zunanji minister
Med predsednikom rumunske vlade Tatarescujem in Titulescujem so se nesoglasja, ki so se nanašala na notranje razmere (udeležba mlajših liberalcev v vladi in na vodilnih upravnih mestih), poravnala. Titulescu je zopet sprejel zunanje ministrstvo v obnovljeni vladi.
Doma in po svetu
Mestne občine in delavci. Ni dvoma o tem, ali ima delavstvo interes na občinah ali ne. Zakaj občina je v najtesnejši zvezi z vsakim gospodinjstvom, ker spada v nje področje skrb za prehranjevanje, zdravstvo, šolstvo, snago, zdravstvenost stanovanj in sploh vse, kar se tiče socialnega položaja občanov. Zato je interes delavcev na občinskih upravah prav tako važen kakor v posamezni rodbini. Velik interes ima pa delavstvo zlasti v mestnih občinah tudi na gospodarski politiki. Občina je največji podjetnik. Zato prav občina lahko mnogo vpliva na splošne delovne in mezdne pogoje v občini in okolici. Občinsko gospodarstvo mora s svojimi gospodarstvi dajati dober zgled privatnim podjetnikom tako z ozirom na mezdne kakor tudi delovne pogoje. Važno je tudi, kako se fruk-tificira občinsko imetje. 0 vsem tem sklepa občinska uprava, v kateri delavski glas lahko zaleže. Volitve v mestne občine se bodo bržčas vršile šele pozneje.	Delavstvo
ima še nekaj časa, da se pripravi nanje. Občinske volitve so javne, javni so tudi interesi vseh Občinarjev. Nikogar ne sme biti sram, da svoje interese zastopa javno pri volitvah. Nihče nima pravice kratiti volilcu te pravice, ker ga ščiti zakon o svobodnih volitvah. Delavstvo po mestih in okoliških občinah, ki se še pred volitvami priključijo mestnim občinam, naj se skrbno pripravi, da bo primerno in dostojno čuvalo svoje interese v mestnih občinah.
Mednarodna železničarska kon-ierenca se je sestala 10. t. m. v Dubrovniku. Udeležilo se je je 250 delegatov iz 29 držav. Razpravljajo o raznih tehniških izpopolnitvah, prilagoditvi posameznih voznih redov mednarodnemu merilu in o voznih tarifah.
V Bolgariji je bilo na smrt obsojenih 50 komunistov. Vse prošnje za njih pomilostitev so bile odklonjene in se vsak čas pričakuje izvršitev obsodbe.
Karl Kautsky se preseli v Prago.
Stari socialistični teoretik Karl Kaut-sky, ki dočaka dne 16. t. m. 80. leto starosti, se preseli v svoje rojstno mesto Prago. Karl Kautsky je nad 30 let živahno sodeloval v socialnode-mokratičnem gibanju kot teoretik. Urejeval je tednik revijo »Die Neue Zeit« v Nemčiji. Kautsky se je dolgo let boril proti revizionizmu in oportunizmu. Šele v zadnjih petnajstih letih je jel upoštevati razmere, ki so nastale v razvoju ter zagovarjal aktivno in pozitivno sodelovanje v politiki. Prepričan pa je bil, da le zavedno delavstvo doseza uspehe.
.Protinemška demonstracija v Londonu. Na palači nemškega poslaništva v Londonu je v pondeljek popoldne nenadoma zaplapolala ogromna zastava z napisom: »Osvobodite Thalmana!« (znanega voditelja nemških komunistov). Moral je nekdo priplezati po strehi od sosednje hiše, da jo je razvil. Policiji se je po daljšem trudu posrečilo zastavo od- ! straniti.
Slaba frekvenca mariborskega mestnega kopališča. Uprava mestnega kopališča je stavila listom na razpolago statistične podatke o obisku kopališča v času od 1. avgusta do 30. septembra t. 1. Podatki so zanimivi, ker kažejo, da se mariborsko prebivalstvo nerado koplje. So pa seveda tudi taki, ki bi se radi kopali, pa nimajo denarja. V dobi od 1. avgusta do 30. septembra je bilo izdanih skupaj 4300 kopeli raznih vrst, kar odgovarja tedenski frekvenci 480 oseb, od teh odpade na parne in na vročezračne kopeli 97 (70 moških in 27 žensk), kadne kopeli pa 383 in sicer I.	r.	110,	II. r.	162, III. r. 111
oseb. Na	en	kopalni	dan	uporabi
parno kopališče 28 moških in 27 žensk, kadno kopališče I. r. 24, II. r. 26, III. r. 25 oseb ali skupaj 140 oseb. K tej statistiki bi dodali še to-le: Kopališče je sedaj preurejeno. Izboljšane so razne naprave, potrebno pa bo urediti še to in ono, da bo odgovarjalo.	V	•. t	* • i	.. i -	, a*
v.	| . * ■ *	* *	'	■	U.li	•	• I,«j i f
k n. «»»'’•-»>«M« t»,it liu
Počastitev spomina pokojnega kralja.
Minuli torek sie je vršila prva seja mestnega sveta mariborske občine. Med sejo je prispela vest o atentatu v Marseillu. Takoj je župan »eijo 'prekinil. — V četrtek, dne 13. t. m, se je vršila v mestni posvetovalnici žalna seja mestnega sveta za pokojnim kraljem. Ob tej priliki so bili ustavljeni vsi obrati in trgovine zaprte, na Glavnem trgu pred mestnim magistratom pa se je zbrala velika množica ljudi, ki 'je nemo prisostvovala žalni manifestaciji.
Imenovanje novih članov mestnega sveta. Ker sta bivša občinska svetnika gg. Franjo Peric in dr. Pavel Strmšek odstopila, prvi radi imenovanja za ravnatelja mestnih podjetij, dr.ugi pa, ker je bil premeščen v Mursko Soboto, sta bila te dni imenovana nova člana mestnega sveta in sicer Ivan Slavine, trgovec in Joža Malenšek, učitelj v Mariboru.
Pevski koncert pekovskih pomočnikov,
ki je bil določen za soboto, dne 13. t. m., je preložen na nedoločen čas.
Krojaški pomočniki proti konfekcijskim delavnicam v trgovinah. Že dalje časa občutijo krojaški mojstri, z njimi vred ipa tudi pomočniki, občutno konkurenco s strani trgovcev s konfekcijo, ki so si uredili lastne delavnice, ali pa oddajajo delo malim mojstrom in brezposelnim na dom proti naravnost smiešno nizki nagradi. Pravimo nagradi, ker to kar dobivajo pomočniki v teh konfekcijskih delavnicah ali pa posredno pri svojih mojstrih za izvršeno delo, je tako malenkostno, da ne zasluži imena mezda.
Na ta način izkoriščajo konfekcionarji i pomočnike i mojstre, potiskajo pa tudi mezde pomočnikov 'V obrtnih delavnicah navzdol in škodujejo krojaški obrti na splošno, ker ji odvzemajo stranke. Seveda bi bilo prav, da bi trgovci sami nehali s konfekcijskimi delavnicami. Trgovec je trgovec, ne pa krojač. Ni pa 'pričakovati, -da bodo to storili, ker jim je to velik vir dobička, kateremu se bodo prostovoljno gotovo neradi odrekli. Potrebne bi bile zakonite mere v zaščito krojaške obrti. Nekaj pa bi lahko storili mojstri in pomočniki sami, če bi odklonili delo v konfekcijskih delavnicah, ali pa delo na dom, ki se jim ponuja pod tako sramotno nizki tarifi. Pri sebi moramo začeti najprej. —- Krojaški pomočnik.
Proti trpinčenju živali. Mestno poglavarstvo Maribor opozarja prodajalce perutnine na Naredbo o odvračanju in trpinčenju živali, glasom katere je prepovedano perutnini vezati noge ali jo nositi z navzdol visečo glavo. Na trgu mora biti perutnina v prostornih kletkah ali košarah z mrežo, ki so zadostno nastlane. Skrbeti se mora tudi, da živina ne trpi žeje, ter jo je treba od časa do časa napajati. Proti kršilcem cit. naredbe se bo postopalo po obstoječih predpisih.
Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6,
Razprave radi razlik v Ljubljani
Nastop dr. Mileve, pravnega referenta direkcije
Minulo soboto so se zopet vršile številne razprave v tožbah vpokojenih železničarjev in vdov za razlike, ki jih dolguie železniška uprava iz leta 1923-24. Železniška uprava je bila zastopana po državnem pravobranilstvu in pravnem referentu dr. Milevi. Medtem je direkcija večino razlik že izplačala, v kolikor je dobila pred razpravo dostavljene tožbe. Pa tudi pri zadnjih izplačilih je poslala direkcija samo ostanek razlik s 5% obrestmi za tri leta od zadnjih' 70% razlik, tako da se je vršila razprava predvsem radi dolžnih ostalih obresti za že izplačanih 30% razlik in za odtegljaje v bolniški fond, ki jih vpokojeni železničarji iz Maribora tudi ne priznavajo, ker niso več člani fonda. V nekaterih tožbah pa je iztožena razlika tudi za 2 meseca, avgust in september 1923, za katera direkcija ni nobenemu železničarju izplačala razlike. "- o	*	i*,vtv.	i.iV, Nune-
g, M	i	»»1« w ^ «i*< \	•	vir«	U44
. ..	Zastopnik železničarjev pa
si je radi tega nastopa dr. Mileve pridržal daljne korake za nadzorstveno pritožbo pri nadrejeni oblasti. Razprave radi razlik je sodišče preložilo, da se bo med tem točno ugotovilo, koliko je železnica med tem' plačala in v koliko so upravičeni medsebojni ugovori. Nova razprava bo razpisana pismeno.
Trbovlje
Velik shod rudarjev v Trbovljah in Hrastniku
Obračun z demagogijo
Ker se bližamo 15. oktobru, s katerim dnem bi naj stopila v veljavo nova mezdna pogodba, so bila sklicana v revirjih TPD velika rudarska zborovanja, na katerih so delavski zastopniki II. skupine, ZRJ in JSZR poročali o dejanskem položaju mezdnega gibanja rudarjev, ki je nastalo s posredovanjem g. ministra za šume in rude.
Zborovanja so bila izvanredno dobro obiskana, kar znači, da se rudarji zanimajo za svoje interese, in so vzlic navzočnosti pripadnikov raznih strokovnih organizacij potekla veličastno, dostojno in disciplinirano.
Izčrpna poročila, ki so jih podali za II. skupino s. Pliberšek Franc, za Zvezo rudarjev s. Jurij Arh in za JSZR Lešnik Alojz, so vplivala na rudarje tako učinkovito, da so soglasno sprejeli važne sklepe glede zaključitve mezdnega gibanja v korist rudarjev.
To je tem bolj značilno, ker so tako-zvani »nacionalni« elementi po rudarskih revirjih uganjali nečuveno demagogijo proti zaupnikom! II. skupine in predstavnikom razrednih rudarskih organizacij. Posluževali so se ti »nacionalni« hujskači najgrših podlosti ter s tem mezdnim gibanjem kovali svoj politični kapital.
Najbolje je, da s temi »nacionalnimi« elementi obračunajo rudarji sami. Značilno je tudi to, da so sklicatelji rudarskih zborovanj pravočasno opozorili »narodne«, da' naj za isti čas, ko se bodo vršili sestanki rudarjev glede mezdnega gibanja, ne sklicujejo svojih zborovanj. Kakor nalašč, so sklicali v nedeljo »narodni« v Trbovljah dopoldan zborovanje na prostem, na katerega so z velikimi letaki vabili rudarje iz Trbovelj, Zagorja in Hrastnika, ob istem času ko se je vršilo rudarsko zborovanje v Delavskem, domu.
V Delavskem domu je bila nabito
polna dvorana s čez tisoč pet sto rudarji,
nasprotno je bilo pa na nacijskem shodu, za katerega so raztrosili tisoče letakov, reci in beri 100, največ 120 ljudi, med katerimi ni bilo 30 rudarjev, pač pa pazniki in taki, ki se jim ljubi demagogije. Na nacijskem »shodu« se niso reševala vprašanja, kako voditi boj za zaključek mezdnega gibanja v korist delavstva, pač pa se je zopet tolklo po zaupnikih in se je spreiela resolucija, naslovljena na Rudarsko glavarstvo, da se naj razpusti zaupnike II. skupine, ki so bili pri zadnjih volitvah izvoljeni z veliko večino glasov. Pri tem se je zopet odlikoval neki gospod Bučar, ki ga ima rudarsko delavstvo v Drobnem dolu v spominu.
Z odločnim nastopom rudarjev na shodih II. skupine je odzvonio vsem, ki so pri borbi za rudarske pravice igrali vlogo opazovalcev, odzvonilo je tudi tistim, ki so iskali po revirjih volilne glasove, in končno je tudi odzvonilo vsem, ki so si in si še hočejo graditi svoje »nacionalne« organizacije na demagogiji in blatenju delavskih zaupnikov. Odnesli so iz tega mezdnega boja, kjer je trpelo rudarsko delavstvo s svojimi zaupniki, in pri katerem so igrali »naciji« nepopisno demagogijo, pečat sramote, ki so si jo zaslužili. Mislimo, da je ta polomija »nacijev« v Trbovljah dovolj tudi gospodom v Laškem in Ljubljani.
Rudarsko delavstvo je s svojim nastopom odločno obrnilo hrbet opazovalcem in demagogomi ter zahteva, da se še vršijo razprave, katere se bodo do 15. oktobra tudi vršile, zahteva ureditev kolektivne pogodbe na podlagi trimesečnega obojestranskega odpovednega roka.
Naj živi pošten boj za delavske pravice. Zato: Doli z opazovalci, demagogi in koristolovci!
Obsojeno obrekovanje. Ob zadnji gladovni stavki v Trbovljah so znani ljudje trosili po revirju o delavskih zaupnikih in zlasti o načelniku II. rudarske skupine so-drugu Pliberšku podle laži, da ga je Trboveljska pretnoigokopna družba podkupila. Obrekovali so ga, da ga ije podkupila za 10.000 Din in je šlo to od ust dio ust, tako, da so nazadnje že trdili ,da ga je podkupila za 40.000 Din. Ljudje vedno radi verjamejo laž, pa naj bo še tako bedasta in tako je s. Pliberšek, ki je bil tekom gladovne stavke noč in dan na nogah in se trudil za čim ugodnejšo rešitev spora, imel za hvaležnost to, da je tiste dni v očeh nerazsodnih ljudi veljal za izdajalca delavcev. S. Pliberšek je bil prisiljen, da napravi konec temu obrekovanju in je zoper razširjevaloe teh laži
Slovenski izseljenci se vračajo iz Francije
Beda in
vložil tožbo pri sodišča v Laškem in jim s tem dal priliko, da svoje laži tudi dokažejo. Nobeden izmed toženih, niti Dominik Ba-stič, pa ni niti poskusil nastopati kak dokaz resnice, da -bi bila TPD s. Pliberška na kakršenkoli -način podkupila ali da bi bil on izdal delavstvo. Vsi so samo tajili, da bi bili kaj takega govorili. Vendar se je pa trem obdolžencem -s pričami dokazalo, da so res to neresnico -razširjali ali jo odobravali, in so bili kaznovani vsi trije obd-olženci — med nlji.mi tudi -Domi-nik Bastič — z občutnimi kaznimi. Škoda je, -da roka sc-dnijske pravice ne more zgrabiti pravih krivcev, temveč samo nepremišljene razširjevalce takih obrekovanj. Pravi povzročitelji takih laži se skrivajo v ozadju -in gonijo nepremišljene ljudi v kazni in v nesrečo.
Kranj
Krščanski specialisti, pardon »socialisti«, hočejo biti za vsako ceno predstavniki delavstva. Imajo pa seveda smolo, kakor se obrnejo. Ker je pri zadnjih volitvah v Del. zbornico kranjsko delavstvo volilo 75 odstotkov rdeče, je gospode klerikalce začela stvar skrbeti. Kaj bo z našimi dekleti in fanti iz naših trdno klerikalnih vasi, ki hodijo na delo v Kranj? Saj bodo ti preklicani in propadajoči marksisti vse speljali v svoj tabor! S tem pa je v nevarnosti naša vas! Takoj so začeli izdajati »Gorenjca«, ki je zagrmel na marksiste, kakor da nameravajo jutri prevzeti vse skupaj v svojo upravo. Mi smo se začeli ozirati okrog sebe in se spraševali: »Kaj nas je res že toliko, da ima »Gorenjec« tak strah?« Kar ponosni smo postali. Krščanski socialci pa so dobili nalog: »Hajdite v Kranj, kaj pa čakate, ali ne vidite, da imajo rdeči že vse v rokah, naš »Delavski dom« stoji pa prazen! Na vsak način morate spraviti skupaj nekaj članov!« In šli so v Kranj! O, velikokrat so šli in stalo jih je, veliko stalo. Kam so pa hodili? I, kam, v »Iko« vendar! Kaj pa so delali tam-? Zvedeli so, da to podjetje namerava znižati plače, pa so mislili: »Sedaj ali pa nikoli. Delavci bodo za organizacijo, če jim obljubimo, da jirm rešimo plače in da jih celo še zvišamo in sklenemo kolektivno pogodbo.« In začelo se je — pa tudi končalo! Končalo pa se ni tako, kakor so tovariši obljubovali delavstvu, niti tako kakor so želeli. O seveda! Udarili so na radikalne strune, češ: »Delavstvo mora videti, da imamo korajžo in da smo mi pravi tiči, potem bo pa vse drvelo od marksistov k naši firmi.« Toda imeli so smolo, kakor smo že v začetku omenili. To kar je bilo podpisano dne 4. oktobra, o čemer poroča »Slovenec«, je bilo dogovorjeno že na prejšnjih razpravah. Sklenitev kolektivne pogodbe (kar je bilo glavno, za kar so stavkali), se preloži na poznejši čas. No, kakšen je rezultat? Kolektivne pogodbe ni, da ne omenim izgube na zaslužku, ki so ga delavke za časa stavke utrpele. Za svojo polomijo skušajo najti krivcev, zato v zadnji svoji »Pravici« pišejo, da so marksisti, ki imajo svoje gnezdo v tovarni Semperit, vsega krivi, češ: Marksisti niso zbirali za stavkujoče v tovarni Ika!« O tovariši, kakšen »ferajn« pa ste vendar? Prvi dan stavke že zbirate in prosjačiti za stavkujoče. In kje zbirate? Pri trgovcih in tovarnarjih! Radi bi videli, da bi tudi mi zbirali med našimi člani. Seveda denarci bi vam prav prišli. Mi bi za delavke, ki so bile v boju, tudi zbirali, ampak tovariši, objavite, koliko je dala vaša organizacija za stavkujoče iz svoje blagajne (brez zbirke), torej iz prispevkov, ki so jih članice plačevale. Da bi pa mi zbirali denar zato, da vi svojega v organizacijski blagajni prihranite za razbijanje naših organizacij, taki »pepčki« pa nismo. Nam se zdi, da organizacija, ki ne izplačuje nikakih brezposelnih podpor, mora imeti denar, in sicer mnogo denarja. Iz teh razlogov »ljubi« tovariši, nismo mi zbirali, ker smo vedeli takoj, da hočete svoj denar v »kasi« prihraniti za druge svrhe! Toliko, da se razumemo !
Članski sestanek »Svobode«, kateri se je vršil dne 7. oktobra, je bil sijajno obiskan. S. Pravst je otvoril sestanek, pozdravil navzoče in se zahvalil za polnoštevilen obisk. Za njim je poročal s. Kerč o poteku 18. kongresa »Svobode«, ki se je vršil dne 9. septembra v Ljubljani. Končno pa je s. Vehovc poročal o pomenu in ciljih naše kulturne zveze in dolžnosti vsakega posameznega »Svobodaša«. — Naša kulturna organizacija si je tudi za v bodoče stavila kot glavno nalogo:	izobraževati
delavstvo. Prirejala bo predavanja, diskusije, delavske šole, igre, prosvetne večere itd. Veliki udarec za nas je samo to, da nimamo nobenega pevovodje. Radi tega smo morali s pevskim zborom prenehati, upamo pa, če bodo člani agilni, da ne bomo ostali dolgo brez njega. Pokazalo se je, da se je z otvoritvijo nove društvene dvorane začelo tudi novo življenje »Svobode«.
Ptuj
Novi zakon o mestnih občinah
je v veljavi, čakamo torej volitev. Zanima nas tudi, kako bo s priključitvijo okoliških občin.
To je na vsak način potrebno, četudi se slišijo glasovi, ki nasprotujejo združitvi. Delavstvo zunaj mesta dobro ve, kako ga okoliški župani pošiljajo v mesto iskat dela in podpore, namesto da bi to preskrbeli sami.
Ha teritoriju občine Breg n. pr. je tovarna Petovija, doklade dobiva imenovana občina, ki pa nima smisla za pomoč brezposelnim.
Absurdno je slišati, da graščina grofa Herbersteina leži na tkzv. Zgornjem Ptuju, torej malone v sredini mesta, in je vendar prideljena občini Grajena...
Te dni |je naše uredništvo prejelo iz 1 Francije pismo te-le vsebine;
»Sporočamo Vam, da bomo v kratkem prispeli v Jugoslavijo. V Franciji ni več mesta za izseljence in jih francoske oblasti kar v trumah pošiljajo nazaj odkoder so prišli. Vsak teden — že ,od. maja meseca — odhajajo vsako sredo celi transporti delavstva nazaj na Poljsko. Med izseljenci vlada strašna zbeganost in potrtost. Seboj sme vzeti vsak izseljenec, če je samec 30 kg prtljage, družina pa 50 dto 100 kg.
Za starostno zavarovanje r^no plačali v teku desetih let 5800 frankov. Kaj bo s tem denarjem tudi me vemo.
Predno odideš in dbhaš obračun, ti pride posebna komisija, ki pregleda stanovanje. Od vsake od žeblja izvrtane luknjice v zidu ti zaračunajo 10 centov, ako je počena ena opeka v hišnem tlaku 10 centov, ako je poškodovan štedilnik 5 frankov. Kdor pa se kaj postavi po robu, mu jih
• Zadnje čase smo slabo zaslužili, saj se ije delalo samo 7 do 8 šihtov na 15 I dni.
Prvi transport Slovencev iz Lenza je j odšel od tu v maju. Ti so imeli vagon, ka- | mcir so spravili pohištvo, ker je bil poslan 1
Ne samo v interesu delavstva, temveč sploh v interesu splošnega gospodarstva je združitev oz. priključitev vsaj tu naštetih bližnjih občin k mestu.
Delo brezposelnih pri regulaciji Grajene se še vedno nadaljuje. Zvišala se je tudi mezda družinskim očetom na Din 18.— (prej 15.—) dnevno. — Mnenja smo, da Din 20.—, kot je bilo prvotno, ni preveč za preživljanje številne družine.
Pričetek predavalne sezone pri »Svobodi«. Prosvetni odsek »Svobode« v Ptuju bo tudi letos priredil celo vrsto predavani, ki se bodo vršila po večini ob četrtkih s pričetkom ob 19.30 uri zvečer v društvenih prostorih »Svobode«. Panonska ul. 5. Razpored predavanj je tak-le (v oklepaju je naznačeno ime predavatelja):	13. X. Ob
20 letnici izbruha svetovne vojne (s. Kosova) ; 18. X. Japonska, skiopt. predavanje (s. dr. Šegula); 25. X. Socialna zakonodaja (s. dr. Reisman); 3. XI. Tuberkuloza iz medecinskega vidika (g. dr. Štuhec); 8. XI. Cuda svetovja, skiopt. pred. (s. prof. Stupan); 15. XI. O postanku verstva (s. Teply); 22. XI. Spolno vprašanje mladine, skiopt. pred. (s. dr. Poterč); 29. XI. O ta moda, skiopt. pred. (Stupanova); 6. XII. Razvoj srbskih zadrug (s. Jurančič); 13. XII. Španija (skiopt. pred.); 20. XII. Nova industrijska revolucija, skiopt. predavanje (s. dr. Reisman); 3. I. (1935) O Cehoslova-ški (s. Debenak); 10. I. Mezdno delo in kapital (s. dr. Šegula); 17. I. Razvojna pot ženske, skiopt. pred. (Stupanova);	24. I.
Zgodovina delavskega gibanja (s. prof. Teply); 31. I. Tuberkuloza, socialna bolezen (s. dr. Poterč); 7. II. Amerika in Slovenci (skiopt. pred.); 14. II. Gospodarska in finančna kriza (s. prof. Stupan); 21. II. Petrolej (skiopt. pred.); 28. II. Socializacija medicine (s. dr. Poterč); 7. III. Rasizem in nacionalno vprašanje; 14. III. Socialna zakonodaja (s. dr. Reisman); 21. III. Zgodovina vel. kmečkih bojev (skiopt. pred.); 28. III. O raku.
Opozarjamo na predavanje, ki je napovedano za soboto. Pridejo naj tudi vsi interesenti za esperanto, da se pogovorimo o otvoritvi novega tečaja.
Jesenice
Kino Radio predvaja — če ne bi bilo uradno kakih drugih odredb —- v soboto in nedeljo, dlne 13. in 14. t. m. eh 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Simfonija ljubezni« z Richardom Tauberjem v glavni vlogi. Dodatki običajni. Prihodnji spored1; »Valčelk sreče« z Marto Eggerth.
Knjige Cankarjeve družbe se že vežejo. Razpošiljale se bodo v začetku oktobra. Javite se hitro kot član, kdor še ni. 5 knjig bo letos za 25 Din. Če pa hoče kdo samo 4 knjige za 20 Din, Molekovo »Sesuti stolp« odpade.
S. dr. Danneberg na svobodi
Težko bolan
Dne 6. oktobra t. 1. je bil izpuščen iz deželnosodnih zaporov bivši dunajski finančni referent s. dr. Danneberg in voditeljica soc. dem. ženskega gibanja s. Gabriela Proft.
S.	dr. Danneberg je bil v zaporu od 12. marca t. 1. in je tuberkulozen. Podati se bo moral v bolnišnico v zdravljenje.
V zaporu se še vedno nahajajo dunajski župan s. Seitz, kljub temu, da je težko bolan in voditelja šucbun-da ss. Kellner in sivolasi general Korner in Erfler. V koncentracijskih taboriščih se nahaja še blizu 500 socialnih demokratov.
HM	»•■M.i.Uiit	i«
»»it:,,	|	,	»	i. t « « I r»| ih
obup
iz Jugoslavije. Ali bomo tudi mi tako srečni, še ne vemo, čeprav stojimo neposredno pred odhodom.
Pivi transport Poljakov je odšel od nas (Brna^i) pred dveima mesecema. Prevoz preko Nemčije pa je nemšlka vlada zabranila, celo po radiu so nemško oblasti sporočile to prepoved, češ tudi v Nemčiji so brezposelni, pa jih nikamor ne izvažamo. Zato je moral iti 'transport preko Švice, Avstrije in Čehoslovaške na Poljsko. Na mesto dva dni so ubei£i Ljudije potovali osem dni !
Nas so že maja meseca vse popisali. Odhod pa ti javijo kar z listkom, ki ga rudar dobi nalepljenega na svoji svetiljki, predho gre v jamo. Bo te; objavi imaš še 14 dni časa.
Kakšno gorje je prišlo med nas, nimate pojma! •	•	.
*•*••>»	-	i	.	»	n% . I »t> ■
Naš transport ho odšel 11. oktobra oh 11. .uri, drugi pa 21. oktobra ob 11. uri. Vračamo se suhi kot poper.
t-.	■	-	i
*
To pismo pove več kot bi moglo napisati pero najbolj spretnega pisatelja. V njem ss zrcali strašna usoda delavca-izse-I:enca.
Če si z naročnino v zaostanku, jo poravnaj takoj! Pomisli, da se morajo delavski list) vzdrževati izključno z lastnim? sredstvi.
Družabni klub socialnih demokratov v Pralgi začenja z nastopajočo jesenjo svoj« delovanje. Klub prireja ob torkih debatne večere v posebni hotelski dvorani in ima namen navezavah neprisiljeno sodružne in prisrčne stike članov stranke kakor tudi svobodno ^menjavanje nazorov o vseh aktualnih vprašanjih politike gospodarstva in kulture. Ta svobodna tribuna nudi vsem so-drugom in sodr.uiišcam, posebno ipa funkcionarjem in referentom stranke prijetno priložnost, da se seznanjajo z najrazličnejšimi vprašanji ter da dobivajo nove inicijative in ideje za delovanje. Vsakokrat se izbere najbolj poklican referent, čemur sledi diskusija tako da udeleženci niso samo poslušalci, ampak lahko tudi uveljavljajo svoje nazore. Večeri so pristopna vsem članom stranke in gostom, ki .jih uvedejo član'. Udeležujejo pa se jih tudi pristaši izven Prage, ko' prihajajo v mesto.
mm«m   nun im hi■ knjige. =====
Književnost
Socialistični mesečnik »Der Kampi« št, 6 za mesec oktober je pravkar izšel s sledečo vsebino: H. V.: Dunajska konferenca; Otto Bauer; Vstaja kot — napaka; Justus: Avstrijska ustava 1934; O. Rosenleld (Pariš); Akcijska skupnost v Franciji; Franz Himimcrlbauer:	Teologi,,	polteologi, empiri-
sti; Književnost. »Der Kamipf« izhaja sedaj v Pragi im stane posamezna številka s poštnino vred Din 10.—. Lahko se naroči tudi potom uprave »Delavske politike«. Bilo bi želeti, da bi imele naročeno to revijo vsaj vse »Svobode« v večjih 'krajih. Revija namreč stalno razpravlja 'O vseh aktualnih vprašanjih socialističnega .pokreta.
Mariborsko gledališče
Shakespeare: Hamlet
(Režija: J. Kovič)
Shakespeare ne spada med tiste redke umetnike, ki bi se tudi v dramatiki, tej najbolj aristokratski panogi umetnosti, postavili na stran izkoriščanih. Živel je v času, ko se je angleška družba pretvarjala iz fevdalistične v meščansko-kapitalistično in vsa njegova umetnost je propaganda takrat še svežega in mladega razreda. Redko kdo se je znal iz proletarijata tako norčevati kakor Shakespeare (Prim:: razgovor obeh grobarjev v Hamletu — v drugih dramah je to še izrazitejše). Prav zato ga je meščanska literarna zgodovina proglasila za zastopnika čiste, netendenčne umetnosti. Toda njegov jezik je tako sladak in njegovo opazovanje ljudi tako občečloveško, da ga bo užival tudi proletarec, ki razume družabne odnose, iz katerih je nastala njegova umetnost. Njegov Hamlet ni zgolj Kraljevič, ampak je postal tip neodločnega in vase zaprtega pesimista vseh časov in slojev.
G. režiser nam ga je postavil z veliko ljubeznijo in trudomi na oder. Njegova režija je bila polna duhovitih zunanjih domislic (da omenim le čašo strupa na mizici v ospredju odra, kar sugestivno veže pozornost gledavca na ta važni rekvizit). Toda enotnega okvira delu ni znal dati, ker igri ni segel do dna. Naslovno vlogo je igral jubilant g. Skrbinšek. Njegova zamisel nervoznega, nikoli mirnega Hamleta je zanimiva, čeprav se od Shakespearejeve morda nekoliko oddaljuje. Ofelijo je igrala g. Kraljeva z nam že znano prisrčnostjo. Furjanov kralj nas je tudi to pot presenetil s svojo do dna premišljeno masko. Ostale vloge so bile na običajni višini. Prav bi bilo, če bi igravci bolj gledali na izgovor gotovo težkega in za moje uho nekam trdega Zupančičevega teksta. J. A. D.
Patentirali smo izdelavo garantirano nepremočljivega Hubertus-sukna.
Ker nikomur ne prodajamo Hubertus-sukna, dobe se samo pri nas vsem znani
HUBERTUSI
katerih nepremočljivo sukno izdelujemo po patentu št. 7644/31.
Prosimo pazite!
Samo s patentnim zaščitnim znakom naznačeni Huber-j tuši so pravi
Tivar-Hubertusi
iz garantirano nepremočljivega sukna
fA
/yW/ čUB ERTUiVAav
/f-i/PATENTIRANOVC ^ 'miniranega ^
@ 03
Sl
TIVAR-OBLEKE
Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.