/Primorski Št. 265 (15.366) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. •maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjenl Evropi._________________________ TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 030/7796500 La Combustibile 34018 TRST - DONIJO 38 - Tel. 820331 - 810252 • diesel goriva • plinsko olje za ogrevanje • motorna olja • les in premog za kurjavo pooblaščeni prodajalec za tržaško pokrajino © Shell Gogroed24mQg0oi-Tet Mii/533382 \* 'n Štedilniki na drva ČB>AD-UI.Riston28-Tel. 0432/731190 1500 lir NEDEUA, 1. OKTOBRA 1995 Sen o »velikem Izraelu« se je s Četrtkovim podpisom bliž-njevzhodnega mirovnega sporazuma dokončno razblinil. Židje so priznali dejstvo, pred katerim so desetletja zatiskali oči - na njihovi sveti zemlji živi drug narod, ki ne bo izginil. V Ženevi in New Yorku so se Srbi odrekli ozemlju, na katerem so živeli tisočletje.- Priznali so dejstvo, ki je bilo jasno že pred začetkom balkanske morije - v njihovih svetih mestih živi drug narod, ki ne bo izginil. Vendar podpisi državnikov ne zagotavljajo miru. Rabina utegne stati politične prihodnosti, z njim pa bi v pozabo odSel tudi Arabec, ki je prvi priznal obstoj židovske države. Tudi za bosanske Srbe sta etnično čiščenje in genocid Se vedno preveč vabljivi sredstvi za dosego ciljev, ki so jim jih zastavili nacionalistični skrajneži. Prav v rokah slednjih pa ostaja usoda prihodnjih generacij, ki so jim od sovraštva utrujeni ponudili drugačno možnost. Hamas najverjetneje ne bo udaril do izida izraelskih volitev prihodnje leto, židovske teroristične organizacije pa bo zadrževalo zavlačevanje izpolnjevanja določil mirovnega sporazuma, ki se je s preložitvijo izpustitve palestinskih zapornikov začelo že dan po podpisu. V tem času bodo morale pomembno vlogo odigrati Združene države, ki lahko z denarno pomočjo nastajajoči palestinski državi zabrišejo socialne razlike med narodoma. Ameriški dežnik nad sprtimi narodi se utegne obrestovati tudi v nekdanji Jugoslaviji, kjer želja po dostojnem življenju bliskovito izriva tisto po »obljubljeni deželi«. Militantni nacionalizem je ideologija, ki v globalni vasi drugega tisočletja zagotovo nima prihodnosti. Prilagoditev vrednostnega sistema zahodnim kulturnim vrednotam bo za nekatere narode boleča, vendar nujna za priključitev postindustrijskim družbam, kar je edina možnost za njihovo preživetja. Odjuga med Rimom in Ljubljano NEW YORK - »Sestanka v tem tednu sta se izkazala kot koristna in predstavljata tehten dokaz, da pogovori med Slovenijo in Italijo niso na mrtvi točki, marveč - nasprotno - intenzivno potekajo,« je po pogovoru z italijansko zunanjo ministrico Susanno Agnelli dejal slovenski zunanji minister Tha- ler na sedežu misije RS pri ZN v New Yorku. Ocenil je, da sta sestanka glede vprašanja op-tantskega premoženja »utrdila spoznanje obeh strani, da velja iskati rešitve znotraj mehanizmov Rimskega sporazuma iz leta 1983, se pravi, da je treba odvrniti vsakršen dvom glede pravnega temelja naših odno- Na 30 strani sov«. Italijanska stran se je po ministrovih besedah včeraj ugodno odzvala tudi na predloge glede položaja slovenske manjšine v Italiji, ki je za Slovenijo prednostno dvostransko vprašanje. Italijanska zunanja ministrica bo morda v doglednem času obiskala Ljubljano. BANKE / NEGATIVNA ODLOČITEV SLOVENSKE VLADE Ljubljana ni izpolnila pričakovanj za TKB Predlogo zo vstop slovenskego kopitolo ni podprlo TRST - Medtem ko se slovenska javnost v Italiji pripravlja na jutrišnje protestno zborovanje pred sedežem Kmečke banke v Gorici, je za Tržaško kreditno banko praktično ugasnilo še zadnje upanje, da bi si Slovenci zagotovili popoln nadzor nad denarnim zavodom. Slovenska vlada je namreč v petek na seji za zaprtimi vrati zavrnila predlog, da bi podprla vstop slovenskega kapitala v tržaško banko. Včeraj je žal zapadel rok za odločitev, ali naj med delničarje TKB z 20-od-stotnim deležem stopi tudi frankfurtska banka LHB, v kateri ima večinski kapitalski paket Nova Ljubljanska banka. Za tržaško slovensko banko to pomeni, da bo njen novi partner, Banca Popolare iz Brescie ohranil 45 odstotkov kapitalske glavnice in se tako nevarno pribbžal možnosti, da s časom doseže tudi kontrolo nad banko. Predsednik upravnega sveta TKB Egon Kraus je v zvezi z odločitvijo slovenske vlade pisal predsedniku Janezu Drnovšku in mu izrazil vse razočaranje in nasprotovanje, s katerim so odločitev Ljubljane sprejeli ne samo delničarji TKB, ampak vsa slovenska manjšina v Italiji. Njeni gospodarski temelji so namreč z dogajanjem okrog obeh največjih bank prejeli udarce, ki bodo lahko usodno vplivati na njen nadaljnji obstoj. Na 3. strani VRNITE KMEČKO BANKO SDGZ poziva k množični udeležbi na manifestaciji Slovensko deželno gospodarsko združenje ponovno poziva svoje člane iz Trsta, Gorice in Benečije ter vse gospodarstvenike, ki jim je pri srcu obstoj našega gospodarstva, da se udeležijo jutrišnje protestne manifestacije v bran Kmečke banke. Po enoletnem prisilnem komisarskem upravljanju goriške-ga bančnega zavoda je skrajni čas, da ga pristojni nadzorni organi vrnejo zakonitim lastnikom -članom Kmečke banke. Kot je bilo večkrat in splošno ugotovljeno, je Kmečka banka v tem času utrpela nepo-vračljivo škodo in vsako odlašanje pri- merne in ugodne rešitve tega vprašanja podaljšuje negotovost in poglablja izredno škodo, ki je prizadela banko go-riških Slovencev in širšega krajevnega gospodarskega zaledja. Z množično udeležbo na jutrišnji protestni manifestaciji, ki bo na predvečer obiska predsednika države Oscarja Luigija Scal-fara, bomo podjetniki in tudi ostale sredine naše družbe izpričali svoj globok protest in zahtevo, da se drugače obravnavajo in rešujejo vprašanja, ki so življenjskega pomena za obstoj in razvoj naše narodne skupnosti. BOSNA / POSREDNIKI V TEŽAVAH Sprte strani se še vedno ne strinjajo v celoti SARAJEVO - Ameriški mirovni odposlanec Richard Holbrook s strahom gleda na težave, ki jih bodo morali mirovni posredniki rešiti v prihodnjih tednih, saj se sprte strani še vedno ne strinjajo glede najpomembnejših zadev -Sarajeva, Goražda in politične strukture nove države. Holbrook je po srečanju z bosanskim predsednikom Izetbegovičem odpoto- val v Beograd, pred vrnitvijo v Sarajevo pa bo obiskal še Zagreb. Veleposlaniki pri zvezi Nato so postavili politični okvir mirovne operacije. Osrednje vprašanje je predstavljala vloga ZN pri izvajanju mirovnega načrta. Vloga Natovih mirovnih enot bo izključno vojaške narave. Težave z begunci, človekoljubno pomočjo in posredovanjem med sprtimi stranmi bodo reševali predstavniki ZN. Enote bodo težko oborožene in opremljene tudi za izvajanje ofenzivnih operacij. Hrvaška zavrača možnost, da bi o prihodnosti vzhodne Slavonije odločali na referendumu. V primem neuspeha mirovnega načrta bo hrvaška vojska s silo zasedla to območje. Na 10. strani Danes v Primorskem dnevniku Desnica zaskrbljena Crasdjevo rovarjenje, ki ga je razkril milanski tožilec lelo, je močno razburilo italijansko politično prizorišče. Leva sredma se razpletu ne čudi, Berlusconijeve zaveznike skrbi, da bi se ogradili od nove afere. Stran2 Atentat v Pordenonu V samem središču Pordenona je včeraj popoldne eksplodiral peklenski stroj, pri čemer je neka priletna ženska izgubila roko. Stran 2 Evropa med konfliktom in sožitjem Včeraj popoldne se je v Trstu odvijal posvet na temo »Bodočnost Evrope: koflikt ali sožitje?« Priredila ga je škofovska konfrenca treh Benečij. ^ Prvi točki za jadranovce Jadran TKB je sinoči v 2. kolu košarkarske B lige zasluženo, čeprav ne brez težav premagal Collegno iz Turina s 83:74 in tako osvojil prvi prvenstveni točki. Stran 36 Odbojkarski derbi Imsi Goriška Imsa je sinoči na Opčinah na prvi tekmi za zvezni pokal premagala domačo ekipo Koimpexa s 3T Stran 37 VRNITE KMEČKO BANKO GORICI V ponedeljek, 2. oktobra ob 17.30 manifestacija pred glavnim sedežem Kmečke banke v Gorici. ZAHTEVAMO PREKLIC KOMISA RS K E UPR A VE Predstauništuo Slouenceu v Italiji KOTALKANJE / VELIK USPEH MLADE POLETOVKE V FRANCIJI Tanja Romano magala na evropskem pokalu Veliki up kotalkarskega odseka openskega Športnega društva Polet Tanja Romano je dosegla svojo prvo veliko mednarodno uveljavitev. V dresu italijanske kadetske reprezentance je namreč zmagala v prostem programu na evropskem pokalu v francoskem kraju Villafranche sur Saone. Po kratkem programu je bila tretja, zlato kolajno pa si je priborila s sijajno izvedbo dolgega programa. Uspeh dvanajstletne zamejske kotalkarice iz šole Petra Brleča je še toliko bolj spodbuden, če vemo, da po starosti sodi še v mlajšo kategorijo naraščaj-nic. Posebno zadoščenje za mlado po-letovko predstavlja tudi to, da se je v Franciji na končnem vrstnem redu uvrstila pred Italijanko Prosperijevo, proti kateri je na državnem prvenstvu za naraščajnice izgubila dvoboj za zlato kolajno. _____DAN PO ŠOKANTIH ODKRITJIH TOŽILA IELA_ Polemike in reakcije na Craxijevo rovarjenje Deljena mnenja na desni, »nič novega« za levo sredino RIM - Razkritja milanskega javnega tožilca Paola lela na procesu zaradi podkupnin pri gradnji podzemske železnice so šokirala italijansko javnost in pretresla politični svet. Iz svojega zatoCišCa V Tuniziji Bettino Craxi vzdržuje stalne stike s predstavniki t. zv. »druge republike«, v prvi vrsti z zastopniki Berlusconijeve stranke Forza Italia in spodbuja medijske kampanje proti sodnikom tima »Ciste roke« na straneh Berlusconijevega dnevnika II Giornale. Iz zaplenjene dokumentacije in še zlasti iz posnetkov telefonskih razgovorov izhaja jasna slika, da se »izgnanec« iz Hammameta še zdaleč ni odpovedal vmešavanju v italijansko politično življenje in to prek stikov z zastopniki desnega krate-la, ki se radi predstavljajo kot »pobudniki novega«. Očitno to ni preveč po godu eni od komponent desnega kartela, Nacionalnemu zavezništvu, ki sicer izrecno ne napada zaveznikov Forza Italiaa, vendar meni, kot je povedal tajnik Gianfranco Fini, da »je zelo hudo, če nekateri sodelujejo s pobudami Craxija proti sodstvu« in »Ce Craxi izkorišča svoje prijatelje v Italiji zato, da ovira delo sodnikov, je o tem treba uvesti preiskavo«, kar pa še ne daje nikomur pravice do političnega izkoriščanja in napadanja desnega pola: »Nihče ne more trdih, da Forza Italia vodi Craxi«. Mirko Tremaglia pa je napadel Giuliana Ferraro, Berlusconijevega sodelavca in ministra, ki je vCeraj krčevito branil svojega nekdanjega tajnika: »Sku- pna politika je možna samo, Ce vržemo ven provokatorje... tak človek ne more biti naš zaveznik«, je bila ostra rakcija predstavnika Nacionalnega zavezništva. Najnovejši Berlusconijev zaveznik, Rocco Butti-glione (CDU) ugotavlja, da »se izsiljevanja iz Časov prve republike se niso prenehala«, o sebi pa povedal, da ni imel nobenih telefonskih stikov s Craxijem: »Ne vem, ali naj se tega veselim ali pa Čutim užaljenega...« Zelo podobni reakciji sta izrazila Mario Segni in Umberto Bossi. »Sedaj je jasno, zakaj smo se držali daleC od Berlusconija. Tožilec lelo ni povedal nic novega, da je Craxi veliki zagovornik Fininvesta je znano že dalj Časa... Skoda, da je veliko Italijanov to pozabilo«, je dejal Segni, za Bossija pa »ni nic novega v tem, kar je v sodni dvorani povedal lelo. Vsi smo vedeli, da je Berlusconi človek Craxija in mafije...« Tožilec lelo je včeraj priznal, da ni uporabil prav lepega izraza, ko je v sodni dejal o Craxiju, da se »obnaša kot prekaljeni zločinec«, vendar je potrdil vse informacije o stikih Craxija med drugim tudi z Veronico Berlusconi, Gi-annijem Letto, Tiziano Maiolo, kakor tudi o dosjejih prod sodniku Di Pi-etru in predstavnikom levice. Craxi je reagiral zelo ostro. V faxu, ki ga je tisku naslovil iz Hammameta, primerja milanske sodnike stalinističnim inkvizitorjem, tožitelja Paola lela pa političnemu aktivistu. NOVICE Pannella omilil stavko RIM - Marco Pannella je vCeraj delno prekinil stavko: ko je popoldne zapustil bolnišnico San Giacomo in se namenil v parlament na srečanje s predstavniki Pannellovih klu-bo, je dejal, da je začel ponovno zauživah tekočine. Kot je sam dejal, je tovrstno stavko prekinil, ker se je okrog njegove pobude razvila solidarnost, saj se z njim strinjajo že številni parlamentarci. Nadaljeval pa bo gladovno stavko in ostal v bolnišnici, dokler bo za zdravnike to potrebno. Potresni sunek na Jugu RIM - Za posledicami potresnega sunka, ki so ga včeraj malo pred poldnevom zaznali v pokrajinah Potenze, Foggie in Barija, so bile ranjene le štiri osebe; sunek je dosegel 6.-7. stopnjo po Mer-callijevi lestvici, najbolj pa so ga občutili v pokrajini Foggie. Velik preplah je povzročil predvsem na odprtju oktobrskega velesejma v tem mestu, kjer je veliko gostov hitro zapustilo veliko dvorano, v kateri je bila otvoritvena slovesnost. Civilna zaščita je v sodelovanju s prefekturami in glavnimi javnimi ustanovami kmalu po sunku sporočila, da je položaj pod kontrolo. Za posledicami potresa so bile lažje ranjene le štiri osebe in sicer v kraju Rodi Garganico (Foggia), v Luceri pa je potres lažje poškodoval kasarno karabinjerjev. Potresni sunek je nekaj preplaha povzročil tudi v Bazilikah, kjer so številni študenti zapushli šolska poslopja, v Materi in tudi v pokrajini Potenze. Sicer pa so na tem področju že v prejšnjih dneh zabeležili vrsto šibkejših potresnih sunkov. Luča Josi iz Genove obnavlja Crcudjev PSI GENOVA - Luča Josi, prijatelj Bettina Craxija, je vCeraj v nekem hotelu v Genovi »krstil« novi PSI, ki ima za simbol namesto enega kar kopico nageljnov. Rojstva nove stranke se je udeležilo okrog 200 oseb (bivših Craxijevih pristašev, socialistov, laikov, predstavnikov liberalne levice), med katerimi je bila tudi bivša ministrica Marg-herita Boniver. Josi, 29 let, doma iz Genove, v svojem govoru ni prizanesel ne predsedniku republike in niti Berlusconiju, predsednikoma poslanske zbornice Pivettijevi in Scognamigliu (slednjega je na kratko odpravil, CeS: vest je že ta, da se ga sploh spomnimo), »komunistom«. Se posebej oster je bil do sodstva, posebno do milanskih sodnikov. Nic pa ni hotel povedati o bivšem lide-rju PSI, ki še vedno »bolan« leži v Tuniziji, in hudih obtožbah, ki jih je na njegov račun predvčerajšnjim izrekel namestnik državnega pravdni-ka Paolo lelo: Josi si je pomagal z običajno pretvezo, Ceš da ni prebral časopisov. Med drugim je tudi zahteval, da pride do ločitve med industrijo, bančništvom ter založništvom. 40-LETNICA / SREČANJE V ČEDADU KD Ivana Trinka ■ Od strahu do ponosa Na jutrišnji proslavi bodo spregovorili dosedanji predsedniki kulturnega društvo ČEDAD - Jutri ob 18. uri bo v Čedadu srečanje ob 40-letnici ustanovitve kulturnega društva Ivana Trinka, prvega slovenskega društva v videmski pokrajini. Geslo manifestacije, ki bo potekala na Cedajskem sedežu društva v Ul. IX Agosto 8, je zgovorno: »Od strahu do ponosa«. O prvih korakih prehojene poti in o poslanstvu društva bodo spregovorili dosedanji predsedniki Mario Cont, Izidor Predan, Viljem Cerno, Beppino Crisetig in Marino Verto-vec. »Bila je nedelja, 2. oktobra 1955. leta, ko smo se zbrali možje, delavci in kmetje, a predvsem mladina iz raznih krajev Beneške Slovenije v Vidmu, v skromni dvoranici v Ul. V. Venelo 32, na ustanovnem obenem zboru kulturno-prosvetnega društva Ivana Trinka«, je zapisano v predstavitvi jutrišnjega srečanja. »Prišli smo v Videm, da po stoletnem molku ustanovimo svoje prvo kulturno društvo. Prišli smo, da svoj rod dvignemo na kulturno višino svojih bratov, da ne bomo veC zaostali, da bomo po sporočilu svojega mrtvega, a vedno živega voditelja Ivana Trinka čuvali in branili narodni in kulturni zaklad«, je še zapisano v vabilu na srečanje. »V tistem obdobju so bili hudi Časi za beneške Slovence. Pripravljali so se razni ustrahovalni procesi, a nas ni ovirala ne bojazen ne trud... Takrat smo položili temelj našemu kulturno-prosvetnemu delu. Slo je mimo mnogo let. V naših prizadevanjih smo bili deležni uspehov in porazov, toda pozitivni rezultati našega delovanja so danes na dlani, vsem očitni. Danes imamo dvojezično šolo, časopise, pevske zbore, Beneško gledališče, številna kulturna društva, ki s svojo aktivno dejavnostjo krijejo vse področje, na katerem živimo Slovenci v videmski pokrajini, ki nam pričajo, da smo se tesno držali Trinkovih izročil.« Torej jutri ob 18. uri so vsi prijatelji kulture Beneške Slovenije vabljeni na srečanje v Čedadu na sedežu društva Ivana Trinka. ______NEAPELJ / ZAHTEVA NA ZASEDANJU ZUPANOV JUGA______ Finančni zakon je treba korenito spremeniti Protest županov uperjen predvsem proti krčenju finančnih prispevkov krajevnim upravam NEAPELJ - »Stranka županov, ali novi institucionalni subjekt, ki se postavlja kot sogovornik vlade na isto stopnjo kot sindikati in podjetniki, ko gre za izbire velikega pomena in za finančni zakon, ki ga je treba vsekakor spremeniti«. To je bilo dejansko bistvo zasedanja županov z juga države, ki so se zbrali v Neaplju, da bi od vlade zahtevali spremembe nekaterih postavk finančnega zakona, predvsem pa revizijo zemljiških davkov in poviška občinskega davka na nepremičnine. r V SREDIŠČU PORDENONA n Ženska izgubila roko ob eksploziji peklenskega stroja Kriv naj bi kak neuravnovešenec PORDENONE - V pordenonski bolnišnici si zdravniki prizadevajo, da bi pomagali 70-letni Anni Pignat, ki je bila hudo ranjena ob eksploziji peklenskega stroja, do katere je prišlo v Ul. Fratelli Bandi-era, v samem centru Pordenona. Priletna ženska je izgubila eno roko, ranjena pa je bila tudi v trebuh in so jo morali nemudoma operirati. Do tragičnega dogodka je prišlo včeraj popoldne, okrog 16.30. Po prvih ugotovitvah je Pignatova pometala ploCnik pred svojim domom, starim poslopjem v centru, ko je na tleh opazila železno cev. Vendar njene pozornosti ni pritegnila samo cev: pod cevjo naj bi bilo nekaj bankovcev po 10 tisoč lir. Hotela jih je pobrati, pri čemer je prijela za cev, ki ji- je eksplodirala v roki. V pordenonski pokrajini je bilo letos veC podobnih atentatov, ki pa na srečo niso terjali ne smrtnih žrtev ne huje ranjenih. Do prvega atentata je prišlo na znani prireditvi »Sagra dei Osei« v Sacileju, kjer se vsakokrat zbere na tisoCe oseb. Preiskovalci so svojo pozornost sprva usmerili v kroge, ki se potegujejo za varstvo živali. Ker so se podobni dogodki ponavljali, so zaceli sumiti, da gre za početje kakega neuravnovešen- PRAVI VAL POLEMIK Predsednica in glavni ravnatelj RAI se razhajata glede imenovanja Santora Predsednica Morettijeva se zavzema za Santora - Morda jutri razčiščenje RIM - Izjave glavnega ravnatelja RAI Raffaeleja Minicuccija, Ceš da vodstva TG3 morda ne bodo poverili Micheleju S autoru, kot je bilo svojcas že sklenjeno, so seveda izvale številne polemične izjave. Na zadnji seji upravnega sveta RAI so namreč menili, da je prav Santora najbolj primerna oseba za vodenje tretjega TV dnevnika, kar je včeraj znova poudarila tudi predsednica RAI Letizia Moratti, ki je dodala, da so izvedli anketo, po kateri se je 64% anketirancev izreklo za znanega voditelja uspešnih TV oddaj. Zaenkrat ni jasno, zakaj se Minicucci razhaja z Morattijevo. Morda bomo to izvedeli jutri, po sestanku med Santorom in glavnim ravnateljem. Do Minicuccijevih izjav so bili med drugimi izredno ostri elani sindikalnega odbora, ki so dejali, da so pustili redakcijo brez direktorja, potem ko so že sporočili njegovo ime: nekaj takega se doslej ni še zgodilo. S svoje strani je Vincenzo Vita, ki pri DSL odgovarja za informacijo, ocenil, daje početje vodstva RAI nasploh nerazumljivo, saj ne more izpeljati odločitev, ki so bile že javno objavljene. Vita zahteva tudi, da pojasnijo, kakšna borba za oblast poteka okrog dogajanja na TG3. PregresistiCni poslanec Giuseppe Giuli-etti pa je pristavil, da gre za norčijo velikih razsežnosti, ki je obenem najprimernejši epilog sedanjega vodstva. , Vabilu neapeljske občinske uprave se je odzvalo okrog osemdeset županov. V njihovem imenu je neaplejski župan Antonio Bassolino zahteval, da bi že senat korenito spremenil finančni zakon na osnovi zahtev županov. Vsekakor pa je izrazil prepričanje, da tako vlada kot parlamentarne skupine že razmišljajo o potrebnih spremembah, ki jih je treba takoj sprejeti. V nasprotnem primeru, je dodal, se bodo Zupani omikano in konstruktivno oglasili v Rimu z veliko skupščino vseh italijanskih županov, predvsem z Juga. Zupani zahtevajo, da se upošteva njihov glas in da tudi sami sodelujejo pri vodenju države. Ne postavljajo se kot opozicija vladi, ker so tudi sami del državne vlade. Po zasedanju je Bassolino dodal, da obstajaja v Italiji dve vladi: osrednja in pa vlada mest; zato sta možni le dve izbiri: ali sodelujeta v institucionalni korektno ali pa se med njima vname spor. Vsekakor pa je izrazil prepričanje, da bo Zupanom uspelo spremeniti finančni zakon. Palermski župan Leoluca Orlando pa je pristavil, da se župani niso zbrali, da bi od vlade zahtevali višja finančna sredstva, zahtevajo le večjo avtonomijo. Revizija zemljiških davkov pa ne bo obrodila pozitivnih učinkov, je ugotavljal Bassolino, Ce ne bodo revidirani parametri, ki so bili določeni pred veC kot 60 leti. Skratka: Jug zahteva, da bi delal v takih pogojih, da bi na najboljši naCin lahko izkoristil razpoložljiva finančna sredstva. Na telefoto AP: Basso-lini z nekaterimi kolegi župani SLOVENSKE BANKE V ITALIJI / ODLOČILNI TRENUTKI V TRSTU IN GORICI Slovenska vlada ni podprla predloga o vstopu slovenskega kapitala v TKB Za Kmečko banko v Gorici pa se v teh urah množijo pozivi k udeležbi na jutrišnji manifestaciji LJUBLJANA - Slovenska vlada je na petkovi seji za zaprtimi vrati zavrnila predlog, da bi podprla vstop slovenskega kapitala v Tržaško kreditno banko. Maja se je po dolgotrajnih pritiskih italijanskih nacionalističnih krogov - tudi slovenski so uneli prste vmes -, preiskavah in posegih zadeva končala tako, da je v Tržaško kreditno banko stopila njena dolgoletna partnerka, ugledna ljudska banka - Banca Popolare iz Brescie. Ljudska banka iz Brescie je kupila in vplačala 45 odstotkov delnic Tržaške kreditne banke, 398 delničarjev Tržaške kreditne banke pa ima Se vedno v lasti 55 odstotkov. S tem se je italijanski bančni kapital nevarno približal meji 51-odstotne-ga deleža, zato so takrat slovenski manjšinski pogajalci dosegli, da je ljudska banka iz Brescie rezervirala 20 odstotkov delnic za slovenski bančni kapital frankfurtske banke LDB, v kateri ima večino delnic naj- močnejša slovenska banka - Nova Ljubljanska banka. Rok za nakup teh delnic je zapadel vCeraj, 30. septembra. Po tej varianti bi bil kapital razdeljen med tri skupine delničarjev: 55 odstotkov delnic bi imeli dosedanji delničarji, Slovenci v Italiji, 20 odstotkov posredno slovenski hanc-ni kapital in Slovenija, 25 odstotkov pa italijanski bančni kapital. Tako bi bila zagotovljena večinski slovenski bančni kapital in dvojezično poslovanje. Rok je vCeraj zapadel, sklep slovenske vlade, da bo zadevo odložila, se pogajala, čakala na bančne inspekcije, pa je tako brezpredmeten. Brezpredmetni so tudi nekateri drugi sklepi, prav absurdna pa je zahteva, da bi morali slovenski zamejski delničarji svoje delnice deponirati in s tem svojo pravico do glasovanja prenesti na zastopnika slovenskega matičnega kapitala, ki bi ga imenovali s predhodnim soglasjem slovenske vlade. To je svojevr- sten poskus nacionalizacije zasebne banke. Slovenski delničarji v Italiji, ki jih je 398, so resnične osebe, ki so v banko vložile svoj denar, torej so to preprosto lastniki. Kako si lahko nekdo drzne odvzeti to lastnino? Takšne metode in zahteve zelo spominjajo na Čase boljseviške revolucije in so v ostrem nasprotju z ustavno-pravnim sistemom Republike Slovenije in Republike Italije. Slovenska manjšina v zadnjem Času doživlja nove udarce, najbolj trpi njena materialna osnova, ki jo predstavljajo finančni zavodi, zlasti pa so boleči udarci, ki jih zadaja matična domovina. Jutri bodo protestirali goriski Slovenci, saj je ogrožena Kmečka banka, kjer na različne načine skušajo oropati vec kot štiristo delničarjev. V resnih težavah je tudi Primorski dnevnik in nekatere druge slovenske kulturne ustanove. Bogo Samsa KMEČKA BANKA / POZIVI SLOVENSKIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Jutrišnja manifestacija naj bo znak, da nočemo molčati Poziv SSk Slovenska skupnost poziva svoje elane in somišljenike in sploh vse slovenske ljudi, naj se udeležijo ponedeljkove demonstracije v bran Kmečke banke v Gorici. Na demonstraciji bomo skupno protestirali proti naklepom, da bi goriški denarni zavod odvzeh iz slovenskih rok. Ti naklepi jasno prihajajo do izraza tudi v dejstvu, da italijanske bančne oblasti skušajo lastnikom Kmečke banke vsiliti točno določenega poslovnega partnerja ter odklanjajo vsakega drugega, še zlati pa tiste, ki bi predstavljah možnost sodelovanja med manjšinami na gospodarski ravni. Očitno je, da gre za politično vsiljevanje, ki nima nič opraviti s tržnimi zakonitostmi. Vse to se dogaja povrh v Času, ko slovenska narodna skupnost doživlja hude udarce tudi na drugih življenjskih področjih, posebej na šolskem, medtem ko ostajajo nerešena temeljna vprašanja za njen nadaljnji obstoj in razvoj. Slovenci moramo dvigniti svoj glas, da se bo slišal na krajevni, vsedržavni, pa tudi mednarodni ravni, saj položaj slovenske manjšine predstavlja sramoto za italijansko demokracijo, pa tudi nevanost za sožitje v našem obmejnem proštom in za dobrososedske odnose s Slovenijo. Poziv banCne sekcije SDGZ Slovenski denarni zavodi, združeni v bančni sekciji pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju, se pridružujejo pozivu enotnega zastopstva za udeležbo na manifestaciji pred sedežem Kmečke banke v Gorici, ker se strinjajo, da se zaključi enoletna prisilna komisarska uprava in da lahko lastniki demokratično razpolagajo z zavodom, ki so ga ustanovih, financirah in razvijah dolga desetletja v ne vedno lahkih razmerah. Zato je edino pravilno in demokratično, da so lastniki tisti, ki morajo odločati o bodočnosti zavoda. Kmečka banka naj se torej vme Gorici! Poziv SGZ v Gorici Slovensko gospodarsko združenje poziva vse svoje elane, ostale gospodarstvenike in kmetovalce, naj se polnoštevilno udeležijo manifestacije za vrnitev Kmečke banke Goričanom, ki bo v ponedeljek, 2. oktobra ob 17.30 na Korzu Verdi pred glavnim sedežem Kmečke banke. - Slovensko gospodarsko združenje je pred enim letom z začudenjem sprejelo vest, da je Banka Italije uvedla komisarsko upravo pri Kmečki banki; - Eno leto je zelo dolga doba in komisarja nista uspela preveriti dejanskega stanja banke, še več, z ogorčenostjo smo izvedeh, da sta dosegla pri Banki Italije, da jima podaljša mandat, kljub temu, da vsi predpisi predvidevajo podaljšanje komisarske uprave samo v zelo kritičnih primerih, kar Kmečka banka gotovo ni; - Protestiramo, ker hočejo Kmečki banki vsiliti partnerja, ki odgovarja komisarjema, ne glede na to, kaj o tem mislijo njeni lastniki; - Partner, ki ga vsiljujejo, je že posredno prisoten v Gorici, zato po predpisih ne sme biti soudeležen se pri Kmečki banki; - Partnerja si morajo zbrati sami lastniki Kmečke banke na podlagi skupnega razvojnega programa, ki ustreza Kmečki banki in krajevnemu gospodarstvu. Poziv ZSSDI ZSSDI poziva društva, njihove odbornike in športnike, naj se množično udeležijo protestne manifestacije pod geslom » Vrnite Kmečko banko Gorici«. Naš denarni zavod, ki je že od nekdaj kazal posluh tudi do športnih dejavnosti, se še vedno nahaja pod komisarsko upravo, ki mu onemogoča svobodno poslovanje. Zato tudi slovenski športni krogi zahtevamo, da se banka vme zakonitim lastnikom, kajti Kmečka banka predstavlja enega trdnejših stebrov go-riškega in deželnega gospodarstva. Športni delavci in športniki! Jutri, ob 17.30 bomo glasno izpričali našo solidarnost pred sedežem Kmečke banke v Gorici. Predsednik TKB je pisal Drnovšku Predsednik upravnega sveta Tržaške kreditne banke Egon Kraus je vCeraj na predsednika vlade Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška naslovil naslednje pismo, ki ga v celoti objavljamo: Spoštovani, danes, ko je zapadel rok za realizacijo opcije LHB za odkup 20 odstotkov paketa delnic TrZaške kreditne banke, sem bil seznanjen s sklepom vlade RS, da ne podpre Nove Ljubljanske banke, glavnega delničarja LHB, pri tem koraku. Vlada RS je s tem, ko se je sicer zavzela za poskus podaljšanja opcije, za kar so predlagatelji sklepov ze vnaprej vedeli, da je v nasprotju z določili izredne skupščine TKB in s sprejetimi pogodbenimi obvezami med partnerji, zavrnila naš predlog za okrepitev slovenskega lastništva osrednje slovenske banke v zamejstvu. Dovolite mi, da ob tem dejstvu izrazim svoje globoko razočaranje, pri čemer sem prepričan, da podobni občutki prevevajo tudi ostale slovenske delničarje banke in ne nazadnje vse Slovence v Italiji, ki se čutimo del slovenskega naroda. Stališče in sklepi slo- venske vlade so po mojem prepričanju nesprejemljivi in mi odpirajo vrsto bolečih vprašanj. Ali je mogoče, da se je v Sloveniji ustvarilo vzdušje, v katerem se slovenska vlada odloča tako rekoč na osnovi političnih pritiskov in argumentov, ki izvirajo iz nacionalistične protislovenske kampanije, to je kampanije, ki nima za cilj prizadeti le slovenske manjšine, temveč tudi Sibitev mlade slovenske države? Ali niso pritiski in argumenti, katerih žrtev je med drugim Kmečka banka iz Gorice, morda le alibi za to, da se manjšino na tako pomembnem področju, kot je gospodarstvo. Se bolj loči od matice? Ali je mogoče, da slovenska vlada odreče podporo najpomembnejši slovensb banki in Številnim gospodarst- venikom, ki so v povojnem obdobju uspeli ustvariti pomembne gospodarske dosežke, Številna delovna mesta in ki so dejansko okrepili manjšinsko skupnost? Ali so, ne glede na vse druge okoliščine v tej fazi konflikta med Italijo in Slovenijo, in ob tem, da hočejo za Kmečko banko vsiliti rešitve, ki pomenijo konec njene avtonomije, predlagatelji sklepov vlade RS znali oceniti resnost tega vprašanja? Spoštovani gospod predsednik, ko smo se letos spomladi z Banco dTtalia in Banco Popolare di Brescia dogovarjali o krepitvi delniške glavnice TKB, smo slovenski člani upravnega sveta iskreno verjeli, da bo vključitev LHB v delniško sestavo TKB ne le okrepila njeno tradicionalno mednarodno specializacijo, temveč tudi pripomogla k ohranitvi njenega slovenskega značaja. Upam, da bomo v bodoče našli oblike sodelovanja, ki bodo v interesu slovenskega zamejskega gospodarstva in odnosov med Slovenijo in Italijo. Prejmite izraze mojega globokega spoštovanja. KMEČKA BANKA / PRED JUTRIŠNJIM PROTESTNIM ZBOROVANJEM V GORICI n Kaj menijo gospodarstveniki Pred jutrišnjo protestno manifestacijo pred sedežem Kmečke banke na Korzu Verdi v Gorici smo za kratko oceno položaja oziroma problema banke in pobude za prostestno zborovanje zaprosili nekaj predstavnikov našega gospodarskega življenja. Benedikt Kosič, predsednik sekcije za drobno trgovino pri Slovenskem gospodarskem združenju v Gorici: »Kot bivši upravitelj in elan banke si seveda želim, da se banka reši in ostane v slovenskih rokah, čeprav je položaj zelo občutljiv. Uvedba komisarske uprave je bil zame velik udarec, pravi Sok, saj sem imel v banko veliko zaupanje. Reci moram, da se to zaupanje ni prav nic zmanjšalo, imam ga še danes in kot klient popolnoma normalno delujem s Kmečko banko, morda še v večjem obsegu kot prej. Prav zato seveda trdno upam, da se bo položaj pravično rešil, da bodo pristojni politični krogi, naša javnost in tudi matična domovina prispevali po svojih močeh za rešitev banke, za poravnavo dolgov, skratka za to, da banka ostane slovenska.« Stanko Radikon, briški vinogradnik in elan Kmečke banke: »»Zamisel o manifestaciji se mi zdi ustrezna, ker ni prav, da molčimo. Toda pomembno je, da bo ponedeljkova manifestacija mirna, omikana, brez provokacij, sicer ne bi imela smisla. Komisarska uprava banke penalizira tako njene uslužbence kot kliente, delovanje z banko je za vsakega podjetnika zelo problematično, zato je treba položaj čimprej razčistiti. Želim si seveda, da se banka reši in da se vme v naše roke, da ostane slovenska. Kot elan imam polno zaupanje v 5-clanski odbor, ki nas predstavlja in zastopa naše interese.« Lino Doljak, predsednik gostinske sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Trstu: »Problem Kmečke banke je za vso našo skupnost zelo pekoča zadeva. Po mojem mnenju so v ozadju politične spletke, ne pa gospodarski razlogi. To je začetek rušenja naših gospodarskih temeljev, kakršnih smo že vajeni iz preteklosti. Tisti, ki so ga sprožili, so imeli dobro pripravljen načrt, po mojem mnenju je bila uvedba komisarske uprave v banki vnaprej pripravljena pohtiCna poteza. Upajmo, da bodo naši ljudje prišlo v ponedeljek v Gorico, da pokažemo, kaj hočemo.« Igor Cemic, predsednik zu-nanjentrgovinske sekcije Slovenskega gospodarskega združenja v Gorici): »Problem rešitve Kmečke banke je tehnične narave, saj gre za denar, ki bi ga bilo treba zbrati. Ge bodo člani oziroma Slovenci sposobni zbrati potrebno vsoto, bomo lahko banko še rešiti, če ne pa tvegamo, da jo izgubimo. Po mojem mnenju je treba videti, koliko je manjšina sploh zanima Slovenijo, ker se mi zdi, da sodi to vprašanje v širšo problematiko naše manjšine v povezavi z matico. Glede jutrišnje manifestacije pa ne vem, kolikšen smisel ima, Ce niso razčiščene stvari v ozadju. Vedeti je namreč treba, proti komu je usmerjena; če je proti komisarjem, potem se mi ne zdi primerna. Ponavljam, vedeti je treba, kaj je v ozadju, tako v smeri Slovenije kot Banke Italije in še dlje v smeri italijanske politike do slovenske manjšine in njenega gospodarstva.« Peter Malalan, tajnik obrtne sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Trstu: »Osebno mislim, da je manifestacija v Gorici primerna, da je nujna vsaka pobuda, ki lahko pomaga, da se Kmečka banka vrne zakonitim lastnikom. Zavod je namreč del naše skupšnosti in zato je katerakoli taka izguba pravzaprav izguba za vso manjšino, in to ne samo gospodarska oziroma finančna, ampak tudi kulturna. Po zaslugi naših bank in njihovega sponsorstva smo namreč lahko uresničiti marsikateri nacrt in omogočiti delovanje naših kulturnih in športnih organizacij. Zdaj smo v položaju, ko se je treba sprijazniti z objektivnimi okoliščinami, zato ni dovolj samo to, da gremo na cesto, ampak se moramo lotiti problemov na racionalen način. Treba je konkretno preveriti situacijo in probleme reševati s pogledom v prihodnost, tako, da si naše banke in sploh življenje naše skupnosti zamislimo v perspektivi prihodnosti in se potem ravnamo po potrebah, ki nam jih ta prihodnost postavlja.« (V.B.) POSVET / V PRIREDBI ŠKOFOFSKE KONFERENCE TREH BENECIJ DOLINA / SEJA OBČINSKEGA SVETA Bodočnost Evrope: konflikt ali sožitje? Na posvetu tudi bivši avstrijski podkancler Busek Bodočnost Evrope: konflikt ali sožitje? Okrog tega vprašanja se je sukal posvet, ki ga je včeraj popoldne v hotelu Excelsior v Trstu priredila komisija Justitia et pax škofovske konference treh BeneCij. Posvet je uvedel tržaški škof Lovrenc Bellomi, govorili pa so predsednik komisije Justitia et pax msgr. Giuseppe Dal Ferro, beograjski nadškof msgr. Franc Perko, bivši avstrijski podkancler Er-hard Busek ter podpredsednik mladih italijanskih podjetnikov Massi-mo Lugli. Msgr. Dal Ferro je v resnici predstavil zbornik, v katerem so zbrani prispevki s podobnega posveta, ki se je odvijal oktobra 1994 v Mestrah na temo »Korenine konfliktov v Evropi ter posledice le-teh izven Evrope«. Povedati namreč velja, da se je včerajšnji posvet uokvirjal v večji večletni projekt z naslovom »Nova Evropa«, pri katerem sodelujejo razne cerkvene komisije iz treh BeneCij. Škofije severovzhodnih italijanskih dežel se namreč zavedajo, da zaradi svoje kulturne in narodnostne raznolikosti, pa tudi zaradi svoje geografske lege stojijo nekako »pred durmi« nove Evrope, kot je dejal msgr. Dal Ferro. Msgr. Franc Perko je, izhajajoč iz izkušnje balkanskega pekla, poudaril misel, da bo imela Evropa bodočnost, če bo znala rasti iz svojih krščanskih korenin. O njem pišemo posebej. Zelo zanimiva izvajanja pa je razvil bivši avstrijski pod- kacler Busek. Dejal je, da se je leta 1989 pričelo novo obdobje, v katerem nihče več ne verjame v možnost paradiža na zemlji in se vsi v večji ali manjši meri zavedamo, da smo »prisiljeni« sobivati. To velja še posebej za Evropo. Nova stvarnost pa zahteva, da se med sabo boljše poznamo, za kar bi morali v večji meri poskrbeti izobraževalni in vzgojni sistemi, pa tudi občila. Važno pa je predvsem, da bi nas združevale skupne vrednote, za kar kristjani lahko veliko naredijo. Mladi podjetnik Lugli pa je govoril o nujnosti takšnega razvoja, ki bi bil uskladljiv z naravnim okoljem, pa tudi s socialnimi potrebami. Posvet je uvedel tržaški škof Bellomi (Foto KROMA) Nadškof msgr. Franc Perko o pomiritvi na Balkanu Na včerajšnjem posvetu komisije Justitia et pax škofofke konference treh BeneCij je govoril tudi beograjski nadškog msgr. Franc Perko, ki je po rodu Slovenec. Razvil je temo »Vera in bodočnost Evrope«. Msgr. Perko, kdaj bo konec vojne na Balkanu? Ce se bodo sedanja ženevska in newyorška dogovarjanja obnesla, lahko računamo, da bo vojne konec v teku dveh let. Sicer pa lahko traja še celo desetletje. Razmere so pač takšne, da je treba mir do neke mere »vsiliti« od zunaj. Gre tudi za verski konflikt? Ne. Verski element je le toliko vpleten, kolikor še Msgr. F. Perko (KROMA) meša z nacionaličnim. To je dokaj prisotno pri sr-bsko-pravoslavni Cerkvi, a najdemo ga tudi pri hrvaških katoličanih in pri Muslimanih oziroma Bo- šnjakih, kot se danes raje imenujejo. Sicer pa je v verstvih navadno prisoten tudi univerzalističen element, ki izhaja iz skupnega božjega otroštva.V krščanstvu povrh velja zapoved ljubezni, ki je seveda skregana z vojno. Povedati moram, da so bili med vrhovi katoliške in pravoslavne Cerkve tudi razni pomiritveni stiki, ki pa žal niso imeli večjega učinka. Kaj mislite o Združeni Evropi? Po mojem je velikega pomena, saj labko predstavlja korak k bolj poenotenem in pomirjenem človeštvu. Sicer pa kristjani vemo, da brez križa ni odrešnja. Obsodba napada na slovenske šole Občinska uprava bo posebej počastila stoletnico Pihalnega orkestra Breg Po treh mesecih poletnega premora se je predsinočnjim spet sestal svet Občine Dolina. Kot je bilo razvidno tudi iz uvodnega županovega poročila, pa ni šlo zaradi tega za »nedelavno« obdobje, saj se je občinski odbor v tem času redno sestajal za reševanje sprotnih občinskih vrašanj. Ob tem pa se je zvrstilo tudi nekaj priložnostnih pobud, kot so javni sestanek v Dolini ob pripravah na praznovanje 50-le-tnice ZSKD, prav v teh dneh javno srečanje z Mačkoljani, pobuda odprte meje, okrogla miza o kraškem parku; ponovno odprtje občinske knjižnice in sprejemnega centra za obiskovalce doline Glinščice. Zupan Boris Pangerc se je med tem udeležil tudi srečanja z lovsko družino: kot je sam poročal svojim občinskih sogovornikom, je šlo za zanimivo spoznavno srečanje, na katerem je prišlo do obravnave ne le strogo lovskih, temveč tudi širše naravovarstvenih vsebin. V razpravi je lista Skupaj-Insieme nastopila s skupno izjavo, v kateri soglasno izpričujejo svoje ogorčenje glede ravnanja itahjanskih oblasti do nekaterih manjšinskih organov. Izjavo, ki jo je v imenu vseh svetovalcev večine prebrala Fulvia Pre-molin, je napovedal načelnik skupine Sandi Klun. V svojem posegu je še posebej pohvatil vlogo uprave, ki je jubilejnim prireditvam ZSKD dala svoje pokroviteljstvo in ob tem spodbudila čiščenje vasi: po njegovem mnenju bi moral ta primer biti vzor za vse ostale! Izjava svetovalske večine se upira predvsem ukrepom ministrstva za šolstvo, ki je prizadel delovanje Sindikata slovenskih šol: gre za ponovni udarec zamejskemu šolstvu, ki ga je med poletjem že okrnilo zaprtje dveh nižjih sredjih šol. Stališče svetovalske večine se poleg šolskega dotakne tudi informacijskega področja Slovencev v Italiji in izraža ogorčenje zaradi zatemnitve oddaj slovenske televizije, kar pomeni še nadaljnje oddaljevanje od matice. Na »otipljivejše« občinske zadeve je letel očitek svetovalca Ljudske stranke Raf-faeleja, ko je postavil v dvom strokovno usposobljenost nekaterih članov občinske gradbene komisije. Po pregledu seznama možnih kandidatov je bil po njegovem mnenju kdo drugi primernejši od nato izvoljenega bivšega svetovalca Mahniča. Sicer je na ostro kritiko župan Pangerc odgovoril z ugotovitvijo, da je sestava gra- dbene komisije, kolikor je dovoljeno, izraz občinske uprave. V ostalih točkah je predsinočnje zasedanje sveta predvidevalo še odobritev vrsto upravnih pobud, med katerimi tudi uravnovešanje proračuna za letošnje leto in pa obračuna za lansko finančno dobo. Z glasovi večine je bil sprejet novi razvojni in prilagoditveni načrt prodajnega omrežja: o njegovi zasnovi je prebral poseg odbornik Raseni, v bistvu pa gre za načrt, ki bo razvoj trgovske dejavnosti omogočil območno, in sicer v urejeno ločenem prostoru od industrijske in obrtniške dejavnosti. Dolinski svet je soglasno odobril še dva pravilnika, ki uvajata nekatere novosti: prvi vnaša davek na reklamo in na razo-bešanje plakatov, pri čemer je predviden popust za reklamne oglase v obeh jezikih. Dugi pravilnik omogoča izvajanje davka na smetarsko službo: spodbudna novost je uvedba 33 odstotnega »popusta« za enočlanska družinska jedra. Manj spodbudna novost pravilnika pa je upoštevanje ne le pokritih, temveč tudi odkritih površin, na katerih se neka dejavnost odvija in zato »ustvarja« določeno breme za občinsko smetarsko službo. Poleg pretežno upravnih je bilo na dnevnem redu zasedanja tudi vprašanje kulturnih razsežnosti: ob letošnje praznovanje stoletnega obstoja Pihalnega orkestra Breg bo občinska uprava še posebej počastila s podebtvijo Odličja prijateljstva, ki ga je predsinočnji svet po prebrani utemeljitvi soglasno odobril. Damjana Ota »Ljubita« ogenj Tekst Po dolgi preiskavi so karabinjerji iz Ul. Hermet, ki jih vodi ka-petap Sottili, prijeli dva mladoletnika (18-letnega Enia Bizjaka in 17-letnega Francesca Tombo), ki naj bi v zadnjih mesecih zakrivila ve C požarov po mestu (nazadnje v neki piceriji). Priznala naj bi, da sta ogenj podtaknila tudi pod razna motorna kolesa in zbiralnike za smeti. Svoje početje naj bi skušala utemeljiti z veliko »ljubeznijo« do ognja. Preiskava se nadaljuje, saj skušajo ugotoviti, če sta imela prste vmes tudi pri požarih Številnih avtomobilov. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36/1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Manifestacija Edinosti na Trgu Zedinjenja Italije Danes bo od 11.30 do 12.30 v Trstu na sredini trga Zedinjenja Italije 70. redna mesečna protestna manifestacija, ki jo priredi družbeno-politično društvo Edinost. Namen manifestacije je protest proti sedeminštiridese-tletni zamudi pri izvajanju temeljnega načela temeljnega zakona Italijanske republike o varstvu jezikovnih manjšin in 10. prehodne določbe Ustave, ki določa, da je treba zaščititi jezikovne manjšine na ozemlju dežele Furlanije-Julijske Benečije takoj. Med manifestacijo bo v govoru prikazana ta zamuda s posebnim ozirom na razsodbo Ustavnega sodišča št. 375/1995, komentirana pa bo tudi razsodba št. 742/1995 tržaške pre-ture, ki prikazuje delovanje tržaškega policijskega ravnateljstva odnosno bivšega policijskega ravnatelja Biagia Giliberti-ja v precej čudni luči. VČERAJ OTVORITEV V palači Costam bogata rastava o »svetu žuželk« V palači Costanzi so včeraj na pobudo odbomištva za kulturo tržaške Občine in občinskega naravoslovnega muzeja odprli zanimivo razstavo »Od gosenice do metulja - odkrijmo znova svet žuželk«. Razstava bo odprta vsak dan (izjema so nedelje popoldne) do 5. novembra od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00. Vstop je prost, za informacije pa se lahko obrnemo na št. 301821. Kot piše v predstavitvi, razstava (na sliki Balbi/KRO-MA) nudi kratek pregled sveta žuželk, še zlasti tisti njegov mah del, ki je morebiti najzanimivejši predvsem z didaktičnega vidika. Namen je bilo tudi ta, da bi zdramili domišljijo pri mladini in tudi pri odraslih, spodbudili radovednost obiskovalcev, tako da bi se morebiti lahko vključili v dejavnost entomologov v naši deželi. Podpis sporazuma dežele - Ral Za predsednico deželne vlade Alessandro Guerro je »zelo pomemben« sporazum z Raiem, ki ga bo podpisala prihodnjega 11. oktobra v ojstvu predsednika konference italijanskih dežel. Dokument svojstvu ikument priznava deželnim upravam večji pristop do radiotelevizijske informacije. Po podpisu protokola z Raiem bo predsednica Guerra izročila predsedniku republike Scal-faru predlog federalistične ustavne reforme, ki so jo izdelali na konferenci italijanskih dežel. Tečaj asistentk za hišno nego Center za profesionalno izobrazbo »Časa sere-na« bo priredil tečaj za usposobitev asistentk za hišno nego. Tečaj, ki se bo začel prihodnjega 16. oktobra, je namenjen brezposelnim z diplomo nižje ali višje srednje šole, kakor tudi z univerzitetno izobrazbo. Za vpisovanje na brezplačni tečaj, ki ga finansira socialni sklad Evropske zveze, je na razpolago organizacija »Časa sere-na« na tržaškem sedežu v Ul. R. Gessi 8/10 od ponedeljka do srede od 9. do 11. ure, ob četrtkih in petkih pa od 15.30 do 17.30. Informacije nudijo na telefonski številki 305566. »Sinji telefon« o pravicah otrok Organizacija za telefonsko pomoč mladoletnikom »Sinji telefon« bo priredila 5. tečaj za socialne delavce, ki je letos namenjen temi »Otroci in mladostniki: državljani, ki jih je treba braniti«. Tečaj bo na sedežu tržaške pokrajine, začel se bo prihodnjega 9. oktobra s predavanjem o nasilju v družinskem okolju, nadaljeval pa se bo s predavanji 16. 23. in 30. oktobra, ter z vrsto tedenskih predavanj novembra. Za vpisovanja se je treba prijaviti na tel. številki 306666, medtem ko »Sinji telefon« za otroke v težavah odgovarja na brezplačni tel. številki 1670-12345. SSG / KLJUB HUDIM TEŽAVAM V petek letošnja prva premiera Uprizorilo bo Aishilovo tragedijo Sedmerica proti Tebam, ki jo je prevedel Alojz Rebula Obnovitvena dela v Kulturnem domu v Trstu so trenutno ustavljena, odrska električna napeljava odpoveduje, gledališče samo, kot smo zvedeli na nedavni tiskovni konferenci, se prebija skozi eno od svojih težjih finančnih stisk - ne malo vabljivi izgled dvorane ne splošna stiska pa ne bosta Slovenskemu stalnemu gledališču preprečila rednega začetka nove sezone. Tako se bo v petek, 6. oktobra, vzdignila zavesa za otvoritveno predstavo, Aishilovo tragedijo Sedmerica proti Tebam. Kar se bo vzdignilo pravzaprav ne bo zavesa, temveč ograja iz bodeče žice, nedvoumno znamenje, da po naročilu vodstva SSG prvič v slovenščino prevedena grška igra ni brez globlje povezave z današnjim časom. Prevod je oskrbel pisatelj Alojz Rebula. Tragedija Sedmerica proti Tebam, zaključni del trilogije tebanskega cikla o kralju Laiosu in njegovem nesrečnem sinu Ojdipu, je bila uprizorjena leta 467 pred n.š. in je prva nam znana grška tragedija z jasno izrisanim junakom. Okvir zgodbe je znan: Ojdip ponevedoma ubije očeta, se poroci z lastno materjo, ki mu rodi sinova Eteokla in Polinejka ter hčeri Antigono in Ismeno. Brata se spreta zavoljo oblasti in izgnani Polinejk se vr- ne s tujo vojsko oblegat rodno mesto. Da ta znamenita klasična igra doslej še ni bila prevedena v slovenščino, je treba iskati vzrok v nehvaležni dramski strukturi. Pripoved o bratomornem boju in obleganem mestu pa nudi, žal, osnovo za njeno aktualizacijo. To je storil režiser Mario Uršič, ki je z Jožetom Faganelom besedilo tudi dramaturško priredil. Za kostume je poskrbela Marija Vi-dau, za gib Brane Završan, izvirno glasbo pa je prispeval Giampaolo Gorah Ob celotnem tržaškem ansamblu in številnih statistih nastopajo še Aleš Valič, Dare Valič in Petra Govc. REPENTABOR / PRIREDILA JIH JE SKUPINA GALLUS CONSORT Konec »Glasbenih popoldnem« Nastopil bo violinist Luigi Rovighi, ki je raziskovalec stare glasbe Danes se bo končal niz »Glasbenih popol-dnevov stare in sodobne glasbe«, ki ga prireja skupina Gallus Consort v sodelovanju z deželnim sedežem RAI in tržaško pokrajino. Koncertni ciklus, katerega je otvoril italijanski flavtist Gianni Lazzari, se bo zaključil s koncertom italijanskega violinista Luigija Rovighija. Ta je docent violine na konservatoriju v Bologni. V 70- letih je pionirsko začel raziskovanje stare glasbe in se ukvarjal predvsem z godali. Rovighi je bil že večkrat gost na Tržaškem, saj je leta 1979 predaval o baročni violini na šoli Glasbene matice in leta 1982 je nastopil na Repenta-bru. Ob koncertni dejavnosti se Rovighi ukvarja tudi s publikacijami, ki pojasnjujejo način igranja stare glasbe. Rovighija bosta spremljali slovenski glasbenici Dina Slama in Irena Pahor v vlogi bassa continua, in sicer s Čembalom in z violo da gamba. Nedeljski koncert z naslovom »Italijanske violinske šole v 17. stoletju bo predstavil različne instrumentalne šole, ki so se oblikovale v tem Času na italijanskem ozemlju, in sicer beneška, lombardska, modenska in emilijansko-rimska. Sledile bodo skladbe za violino ob spremljavi bassa continua Daria Castella, Biagia Marinija, Giovan-nija Marie Bononcinija in Arcangela Corellija. Celotni spored pa bodo obogatile še solistične izvedbe del Giovannija Gabrijelija in Girolama Frescobaldija na Čembalu ter Richarda Rogniona na violi da gamba. Koncert bo v cerkvi na Repentabru ob 18.00. (LA) ZSKD / ZBOROVODSKI TEČAJ Za uvod pogovor s sopranistko Lauro Antonaz Predavateljica nastopa kot solistka in poje v zboru Verdija Jutri bo v Gregoričevi dvorani prvo predavanje iz letošnjega zborovod-skega teCaja, ki ga prireja Zveza slovenskih kulturnih društev. To prvo srečanje želi biti uvodni trenutek, ki ni namenjen samo pevovodji, ampak tudi pevcem. Srečanje bo vodila tržaška sopranistka Laura Antonaz (na fotografiji), ki se v zadnjih letih uspešno uveljavlja v Italiji in tudi v tujini. Predavateljica je zaključila svojo glasbeno pripravo na tržaškem ko-servatoriju, kjer je diplomirala iz solopetja. Posveča se predvsem komornemu repertoarju; na tem področju je sodelovala s skupino Continu-um musicale in se je izpopolnjevala z A do in Erikom VVerba. Leta 1988 pa je prejela drugo nagrado na mednarodnem natečaju v Bardolinu za petje Liederjev. Laura Anto-anz je poglobila tudi poznavanje baročnega repertoarja na izpopolnjevalnih tečajih (Nigel Ro-gers, Alan Curtis in Jessi- ca Cash) in leta 1992 zmagala na menarodnem tekmovanju baročnega petja »Pergolesi« v Rimu. Leta 1993 pa je debitirala v Mozartovemu delu Čarobna piščal, ki ga je priredilo tržaško gledališče Verdi. Ob solističnih nastopih je Antonaz že vrsto let elan zbora gledališča Verdi, sodelovala pa je tudi v zborovskih skupinah občinskega gledališča v Trevisu, gledališča La Fenice v Benetkah in Arene v Veroni. Zborovsko udejstvovanje tržaške glasbenice sega tudi v amatersko dejavnost, saj občasno poje v skupinah, kjer niso vsi profesionalci. Na ponedeljkovem predavanju se bo Lama Antonaz zausta vila predvsem na vokal-nosti in bo nakazala pot, ki lahko pripelje od amaterskega petja do profesionalnega udejstvovanja. Predavanje bo v ponedeljek, 2. oktobra ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani ul. S. Francesco št. 20. Vstop je prost. Luisa Antoni Izredni občni zbor kulturnega društva Frana Venturinija V petek zvečer so se elani kulturnega društva Venturini od Domja polnoštevilno zbrali na izrednem občnem zboru, na katerem so ob prisotnosti notarja vzeli v pretres in odobrili posodobljeni statut te osnovne vaške organizacije. S tem- dejanjem so tudi uradno potrdili obstoj razvejane dejavnosti KD Fran Venturini, ki neposredno izhaja iz rojstva v letu 1968 istoimenskega moškega pevskega zbora pri Domju. Odtlej je dejavnost prerasla še na druga področja in presegla meje zgolj zborovskega udejstvovanja. Novi statut KD Fran Venturini ohranja pozornost do tega tradicionalnega in globoko zakoreninjenega izraza slovenske kulture, omogoča pa tudi mesniceva-nje drugih pobud na kulturnem področju. Izrednemu je še isti večer sledil tudi redni občni zbor. na katere je društveni odbor podal obračun opravljenega dela in ponudil članstvu smernice bodočega dela. Se posebno ob tem se je v dvorani kulturnega središča Anton Ukmar - Miro razvila živahna razprava, (dam) GLEDALIŠČE MIELA / NIZ GLASBENIH PRIREDITEV Jutri nastop tibetanskih menihov Predstavili bodo vrsto obrednih in ljudskih pesmi in plesov V ponedeljek se bo z večerom tradicionalnih tibetanskih obrednih pesmi in plesov bo v gledališču Miela odprl kratek niz posvečen raznolikemu glasbenene-mu toku, ki združuje ljudsko, folklorno, enti-Cno glasbo, pa tudi obredno glasbo in tradicionalno “učeno" glasbo nezahodnjaških kultur, in ki ga običajno označujemo kot “world mušic". Kot so na včerajšnji predstavitveni tiskovni konferenci (Foto Balbi/KROMA) poudaril člani Zadruge Bona-vventura, ki gledališče upravlja, se niz vključuje v njihovo politiko kratkoročnih programov, ki ne sežejo več kot tri-štiri mesece naprej, kar jim omogoCa, da izkoristijo tudi nepričakovane priložnosti, ki so za alternativno kulturno ponudbo posebej značilne. Tako je bilo tudi z že omenjenim večerom pesmi in plesov miru in svobode izpod strehe sveta, ki spada v italijansko turnejo tibetanskih menihov in za katerega so dobih ponudbo šele pred tednom dni. Takoj so je sprejeli in jo združili z načrtovanim koncertom ciganske glasbe z madžarsko skupino Ando-drom, v petek, 6. oktobra, ki ga prirejajo v sodelovanju s Pokrajino Trst v sklopu pobud za poznavanje romske kulture, in nastopom zbora Kefar Sirkim iz Izraela v soboto, 14. oktobra. Na ponedeljkovem nastopu bo skupina petnajstih tibetanskh menihov predstavila vrsto obrednih in ljudskih plesov, kot so ples bratstva, ples cmega klobuka ali ples jaka, v katerih imajo gibi poseben kodificiran simbolični pomen. Turneja ima dobro- delni namen, za vzdrževanje vseučilišča serskega samostana, ki je po kitajski invaziji Tibeta ponovno zaživel v Južni Indiji in postal eno izmed središč za ohranitev filozofskega in verskega budističnega izročila. Na včerajšnji tiskovni konferenci so predstavili tudi vrsto drugih pobud, ki se bodo zvrstile v gledališču Miela do konca leta. Med temi bi omenili niz nedeljskih matinejskih koncertov, med katerimi bodo mladi; a že uveljavljeni pianisti izvedli vseh 32 Beethovnovih sonat za klavir, ustaljeni niz Naplavljenih splavov, ki se bo začel v petek, 13. oktobra, s koncertom ženskega kvarteta saksofonov The Billy Tipton Memorial Saxophone Quartet, prav tako ustaljeno srečanje znanosti in znanstvene fantastike, ki bo letos posvečeno možganom, razstave in instalacije, jazzovske koncerte in koncerte klasične glasbe, (bov) NOVICE Jutri podelitev suplenc Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da bo podeljevanje suplenc za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah an Tržaškem v šolskem letu 1995/96 v ponedeljek, 2. oktobra, ob 12. uri na skrbništvu, Ul. Cumano 2 (3. nadstropje). Na oglasni deski skrbništva so že objavljena razpoložljiva mesta za omenjene suplence. Kako opustiti kajenje? V dvorani Fogher na sedežu Italijanskega združenja za boj proti rakastim obolenjem v Ul. Pieta 17/19 bo v torek ob 17. uri prvo srečanje v okviru teCaja »Opustiti kajenje«; predaval bo dr. Gian Luigi Montina. Glasbeno srečanje v štivanu Jutri ob 21. uri bo v štivanski cerkvi prvo srečanje koncertne sezone »Note Timava«, ki jo prireja združenje »Punto Musicale«; nastopila bo vokalna skupina Ensemble Oktoechos, ki se bo predstavila s skladbami srednjeveške glasbe. Vodeni obisk po Rosenquistovi razstavi V muzeju Revoltella bo danes ob 11.30 vodeni obisk po razstavi Jamesa Rosenquista; vodila ga bo dr. Franca Mam. Do 15. t.m. pa je odprta video-raz-stava »Arte Video TV«, ki obravnava odnos med televizijskim medijem in sodobnim umetniškim raziskovanjem. Kombi za tržaške slepce »Klub ignorantov, spoznajmo se, da bomo spoznavali« zaključuje danes ob 11. uri na Borznem trgu niz proslav ob 25-letnici delovanja. Ob tej priložnosti bo tržaški sekciji Italijanske zveze slepcev podaril kombi. Tržaški peki praznujejo V dvorani Iliria na Pomorski postaji bodo danes ob 11. uri proslavili 50. obletnico združenja tržaških pekov. Manifestacije se bodo udeležili podtajnik Prestamburgo, predsednik Trgovinske zbornice Do-naggio in predstavnik združenja pekov leran. PISMO UREDNIŠTVU Pojasnilo slovenskega TV dnevnika Spoštovani, v zvezi s pismom g. Petra Brenčiča, ki smo ga lahko brali v Vašem cenjenem dnevniku, Vas prosim, da objavite sledeče pojasnilo. »Pozornost, s katero gledalci spremljajo slovenski TV-Dne-vnik, nam ni zgolj prepotrebna spodbuda, paC pa obveza, da kljub težavam, ki gredo od nezadostnega osebja do skromnih tehničnih zmogljivosti, skušamo vsak dan pripraviti Cim bolj razvejan in popoln TV-Dne-vnik. Izpolniti pričakovanja tako različne palete Zelja naših gledalcev nikakor ni lahko. Prav zaradi tega so možni kratki stiki z gledalci, še posebej, Ce ti menijo, da je vrstni red obenem tudi lestvica pomembnosti dogodkov. Da temu ni tako, dokazujejo vesti o vremenu in športu, ki nikakor niso manj pomembne, Čeprav jih uvrščamo na konec TV Dnevnika. Do kratkega stika pa ne pride zgolj med gledalci in uredništvom, paC pa tudi med redakcijo in organizatorji prireditev, ko o svojih pobudah ne obvestijo vseh medijev. Predstavništvo Slovencev v Italiji je tiskovno poročilo o protesmi manifestaciji v Gorici za Kmečko banko objavilo v peiek, 2'J. šejjte™' bra, zato smo dan prej objavili vabilo SDGZ k množični udeležbi. Najave dogodkov je povsod v zaključnem delu Dnevnika, poročila o dogajanju pa seveda na prvih mestih.« Hvala za pozornost Saša Rudolf Končno imamo defektologa! Martina Ozbič je v petek diplomirala na pedagoški fakulteti v Ljubljani. Čestita ji predvsem Igor ter še Nevenka in Vinko Ob diplomiranju z odliko na pedagoški fakulteti v Ljubljani čestitata Martini Ozbič brat Mitja in mama Rozeta Na Institutu za grafične oblikovalce ISIA v Urbinu je z odliko in pohvalo diplomiral Rado Jagodic Čestitajo mu vsi domači Včeraj sta se poročila Sara Dougan in Stefano Vidonis Vse najboljše na skupni Življenjski poti jima želijo vsi pri AURORI E3 ČESTITKE Zdravnica E. KOS je odprla novo ambulanto v BeTmucu [pri Pekarni). Prijatelji ji iskreno čestitajo. Oporečniki ZSKD iskreno Čestitamo MATEJKI in družini za pomembno življenjsko pridobitev. Ob 50. obletnici poroke ERNESTE in CELESTINA DOBRILE jima Čestita in zeli se dolgo skupno pot SKD Slavec. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1995-96 Aishil SEDMERICA PROTI TEBAM Prevod ALOJZ REBULA, režija MARJO URSIC Premiera v petek, 6. oktobra, ob 20.30 ABONMA RED A Ponovitve v soboto, 7. oktobra, ob 20,30 ABONMA RED B v nedeljo. 8. oktobra, ob 16.30 ABONMA RED C v sredo, 11. oktobra, ob 20.30 ABONMA RED D v Četrtek, 12. oktobra, ob 20.30 ABONMA RED E Prodaja abonmajev vsak delavnik od 10. do 14. ure in eno uro pred začetkom predstav pri blaga-ni Kulturnega doma, Ul Petronio 4, tel. 632664. VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 1. oktobra 1995 R02NOV. NEDELJA Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 17.46 - Dolžina dneva 11.44- Luna vzide ob 13.14 in zatone ob 22.58. Jutri, PONEDELJEK, 2. oktobra 1995 AN2E VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 14.1 stopinje, zračni tlak 1017.1 mb ustaljen, veter 9,7 km na uro vzhodnik severovzhodnik, vlaga 60-od-stotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Silvia Biancorosso, Enrico Nu- DRUSTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu Okrogla miza o Slovenskem stalnem gledališču v novi sezoni 1995/96 Pogovor bosta uvedla predsednik dr. Rafko Dolhar in ravnatelj Miroslav KoSuta. v ponedeljek, 2. oktobra, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani. gnes, Alessio Leotti. UMRLI SO: 73-letni Ne-reo Brunatti, 92-letna Ltii-gia Cerveni, 74-letni Lelio Bottiglioni, 81-letni Silvano Gorjan, 90-letna Margherita Cosoli, 85-letni Teodoro Pinter, 87-letna Cornelia Cok, 65-letni Mario Prister, 63-letni D ari o De Leitem-burg, 92-letna Antonia Vi-sintin, 83-letna Angela Slabile, 65-letna Laura Pavat, 70-letni Pasquale De Gen-naro, 75-letni Giuseppe Buias, 68-letni Rolando Rossi Mel. ^ LEKARNE NEDELJA, 1. oktobra 1995 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell’Orologio 6 - Ul. Diaz 2, Milje - Mazzinijev drevored 1, Prosek. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Drevored XX. septembra 6 (tel. 371377), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Pasteur 4/1 (tel. NOVI MODELI ŽENSKIH OBLAČIL ŠIROKA IZBIRA ŽENSKEGA IN MOŠKEGA PERILA TRENIRKE ZA TELOVADBO Ul. Ginnastica 22 Tel. 7600051 ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja SEMINAR O ZBOROVSKEM DIRIGIRANJU IN VOKALNOSTI od 2. do 14. oktobra ’95 v Gregorčičevi dvorani (ul. S. Francesco, 20 - II. nad.) Jutri, 2. oktobra ’95 ob 17.uri ZBOROVSKO PETJE OO PROSTOČASNE DO POKLICNE RAVNI predavanje prof. Laure Antonaz namenjeno zborovodjem in pevcem 6., 7., 13. in 14. oktobra ’95 od 17. do 20. ure ZBOROVOOSKA DELAVNICA s sodelovanjem moškega zbora Max Reger vodi prof. Adriano Martinolli 5. in 10. oktobra ’95 ob 17. uri GLASBENA ANALIZA KOT PREDPOGOJ ZA PRAVILNO POUČEVANJE SKLADBE IN ZA USPEŠNEJŠE IZVAJANJE pod mentorstvom prof. Hilarija Lavrenčiča Za dodatna pojasnila in vpisovanje smo Vam na razpolago v uradu ZSKD (tel. 040/635626) SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST - GORICA Hn elvetius 911667), Drevored XX. septembra 6 (tel. 371377), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarne odprte od 20.30 do 8.30 Ul. dell’Orologio 6 - Ul. Diaz 2 (tel. 300605). Od PONEDELJKA, 2. do NEDELJE, 8. oktobra 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Zavije - Ul. Flavta 89 (tek 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev trg 8, Zavije - Ul. Flavia 89. ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Goldonijev trg (tel. 634144). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. ZIMOVANJE in SILVESTROVANJE V KRANJSKI GORI od 26. decembra 95 do 2. januarja 96 za mlade od 6. do 18.leta starosti. Vpisovanje do 30. oktobra v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel v Trstu tel. 573141 ■Sni i c OPOZORILO! Od jutri, ponedeljek, 2. oktobra 1995, dalje bo ponovno odprt urad za sklepanje pogodb za uporabo elektrike, plina in vode na OPČINAH v Narodni ulici !C9 V urarjih p'Z OpCmSTi je možno opraviti sledeče: 1 sklepanje pogodb s spremembe količin dobave f odpoved dobav 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 15.00, 17.30, 20.00, 22.30 »I ponti di Ma-dison County«, i. Clint Ea-stvvood, Meryl Streep.. EXCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Dredd, la legge sono io«, i. Silvester Stallone. EXCELSIOR AZZURRA-17.50, 19.55, 22.00 »L’uo-mo delle stelle«, r. Giuseppe Tornatore. AMBASCIATORI 15.30, 17.50, 20.10, 22.30, 00.30 »Waterworld«, i. Kevin Costner, Dennis Hop-per. KAM PO BENCIN Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Ul. Revoltella (vogal Ul. d’Angeli) Nabrežje O. Avgusta Istrska ul. (nasproti pokopališča) Ul. Carducd 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valeno 1 (univerza) MONTESHELL Ul. Giulia 2 Drevored Čampi Elisi 1/1 Drev. D'Annunzio 73 Miramarski drev. 37 Nabrežje T. Gulli 8 ESSO Trg Liberta 10/1 IP Ul. F. S e ver o 2 Drev. D‘Annunzio 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drev. 213 ERG PETROLI Nabrežje N. Sauro 14 API Ul. F. Severo 2/5 NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP - Devin (sever) Devin (jug) Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje in HELVETIUS vabita univerzitetne študente na celodnevni izlet v Novo mesto. Predvidena sta ogled tovarne zdravil KRKA in informativni pogovor s predstavniki priznanega slovenskega podjetja. Število mest je omejeno. Odhod v petek, 6. oktobra tl., ob 8. uri z Opčin. Vpisovanje v Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. NAZIONALE 1 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15, »II pri-mo cavaliere«, i. Sean Con-nery, Richard Gere, Julia Ormond. NAZIONALE 2 - 15.30, 17.10, 18.55, 20.40. 22.30, »Congo«. NAZIONALE 3 - 10.00, 11.30, 15.00, 16.30 »Power Rangers«, 18.10, 20.10, 22.15, »French Kiss«, i. Meg Ryan, Kevin Kline, Jean Reno. NAZIONALE 4-15.45, 17.50, 20.00, 22.15, 00.15 »L’isola dell’ingiustizia«. MIGNON - 16.00 - 22.00 »L’hotel del piaceri conti-nui«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »Scemo e piu scemo«, i. Jim Carrey, Jeff Daniels. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.10 »Carrington«, r. Chri-stopher Hampton, i. Emma Thompson, Jonathan Pryce. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Piccoli omici-di tra amici«. a priredItve KD ROVTE-KOLONKO- VEC, Ul. Monte Sernio 27, v sodelovanju s Kmečko zvezo vabi vrtnarje in vrtičkarje na predavanje o trti, mostu in drugih pridelkih v soboto, 7. oktobra, ob 20. uri. Večer bosta vodila agronoma dr. Mario Gregorič in dr. Magda Starman. IZLETI SPD - Trst prireja v nedeljo, 8. oktobra avtomobilski izlet na PrSivec. Zbirališče ob 6. uri pred Prosvetnim domom na Opčinah. Izlet vodi Zvonko Vidan. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi v nedeljo, 8. oktobra, na izlet v Rezijo. Spoznali bomo kraj, ljudi, plese in glasbo te zanimive doline med gorami. Okusili bomo tudi rezijansko kuhino. Prijave sprejema Vesna Tul tel. 271862 v opoldanskem Času. KLUB PRIJATELJSTVA vabi v soboto, 7. oktobra na izlet na izredno zanimivo razgledno točko Zaplaz na Dolenjskem, v vas Čatež ter na vabljivi hrib KureSCek. Vpisovanje in navodila v trgovini Fortunato, Ul. Paga-nini 2 v Trstu do 3. oktobra. Pohitite z vpisi! SE DO 6. OKTOBRA sprejemamo prijave za izlet v Mathausen. Osebno v občinski knjižnici v Saležu ali tel. 229533 ob torkih in petkih od 16. do 19. ure. Pohitite. □ OBVESTILA KRUT sporoča, da je odhod avtobusov za plavanje v Strunjanu in Gra- gg BARI 85 9 40 52 71 CA0MADI 9 51 56 28 14 FIRENCE 51 58 80 83 37 GENOVA 74 12 62 53 52 MILANO 14 20 67 61 38 NEAPELJ 53 2 36 54 34 PALERMO 39 75 17 82 63 RIM 69 9 33 72 38 TURIN 40 80 19 85 37 BENETKE 72 76 ENALOHO 58 28 82 2 1 X 2 1 X X 2 X 2 i 1 dežu sledeči: Strunjan - torek, sreda in četrtek ob 14.30 iz Trsta - trg Oberdan (deželna palača); Gradež -torek, ob 8. uri in ob 18.30 ter petek ob 8. uri iz Trsta, trg Oberdan (deželna palaca). KRUT obveSCa udeležence zdravljenja v zdravilišču na Ischii, da je zborno mesto v petek, 6. oktobra, ob 21. uri na železniški postaji v Trstu (pred kavarno pri peronih). Vljudno prosimo za točnost. SKD LIPA - prvo srečanje nadaljevalnega tečaja za pripravo narodne nose bo v sredo, 4. oktobra, ob 20.30 v Bazovskem domu. BARKOVLJANSKA SKUPNOST vabi vse, posebno noše, v procesijo rož-novenCne Matere božje, ki bo danes, po masi od 8. ure. SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom. Jutri vpis in začetek tečajev rekreativne telovadbe po običajnih urnikih. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO iz Trsta sporoča, da bodo od oktobra dalje uradne ure ob Četrtkih od 16. do 18. ure, v Ul. Mazzini 46/1.nad., tel. St. 631203. SKD VIGRED prireja TEČAJ VEZENJA (stikanja). Vpisovanje, sestanek v društvenih prostorih v Sempolaju v torek, 3. oktobra, ob 20. uri. SKD VIGRED obveSCa, da bo v torek, 3. oktobra, ob 20.30 v društvenih prostorih v Sempolaju vpisovanje, sestanek za ŠIVILJSKI TEČAJ vseh stopenj z Adriano Regent. PLESNA SKUPINA VIGRED, obveSCa, da je prva vaja v sredo, 4. oktobra, v društvenih prostorih v Sempolaju ob 19. uri za 1. skupino in ob 20. uri za 2. skupino. OTROŠKI PEVSKI ZBORČEK VIGRED vabi v svoje vrste. Prva vaja bo v ponedeljek, 9. oktobra, ob 16. uri v društvenih prostorih v Sempolaju. SD ADRIA - odsek za telovadbo obveSCa, da začne telovadba jutri, ob 20.30 v telovadnici Pertini na Me-lari. ODBOR za vzpostavitev Agrarne skupnosti Bazovica, v zvezi s pobudo za vračanje premoženja , ki se nahaja na ozemlju Republike Slovenije agrarnim skupnostim, nujno potrebuje dvolastniške, ki jih je izdala zavezniška vojaška uprava po postavitvi meja. Zato POZIVAMO vse, ki Se hranijo te dvolastniske, da jih prineseje v originalu ali fotokopiji v sredo, 4. oktobra, od 20.30 do 21.30 v Bazoviški dom. KROŽEK YOGA SIDDHARTA OSHO MEDI-TATION CENTER sporoča nove urnike tečajev yoge in meditacije: yoga nh ponedeljkih in četrtkih od 18. do 19.30 in od 20. do 21.30; meditacija ob torkih in petkih od 20. do 21.30. V prvem tednu meseca oktobra bodo tečaji potekali na dosedanjem sedežu na Opčinah, Bazoviška 29/13. 12 11 10 KVOTE 79,001.000,- 2.057.000,- 193.000,- DAR0VE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. Od ponedeljka, 9. oktobra dalje pa se bodo razne dejavnosti vršile na sedežu kulturno-rekreacijskega društva »Dom Brisciki« v Briscikih. Informacije na tel. (040) 327488. 3 ŠOLSKE VESli SOLSKO SKRBNIŠTVO v Trstu sporoča, da bo podeljevanje suplenc za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih srednjih Šolah na Tržaškem v šolskem letu 1995/96 jutri, 2. oktobra, ob 12. uri, v njegovih prostorih, ul. Cumano 2 (IH. nadstropje). Na oglasni deski skrbništva so že objavljene suplence. MALI OGLASI tel. 040-361888 SZ BOR prodaja odlično ohranjen mlin za mletje vej, pod ugodnimi pogoji. Ogled in informacije na društvenem sedežu v Trstu, Vardelska cesta 7, v uradnih urah (tel.51377). V NABREŽINI prodam stanovanje v pritličju: 2 sobi, jedilnica, kopalnica, klet in prostor za avto, avtonomno ogrevanje na metan. Tel 200802 ob večernih urah. PRODAM mlin in pumpo za pretakanje vina. Tel. 327104 ob večernih urah. VARSTVO malega otroka in hišno pomoč iščemo. Pisati na Pubiiest, c.p. 568, TRST pod šifro "Varstvo”. NUJNO iscem stanovanje v najem ali nakup: 2 spalnici, kuhinjo, dnevno sobo in kopalnico po zmerni ceni. Klicati ob uri obedov tel. 417596. GOSTILNA v Dolini nujno iSCe sposobnega kuharja. Tel. 227076. SAMOJEDO mladice z rodovnikom prodam. Tel. na St. (040) 229213. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Basilia Gombača se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob tako težkih trenutkih stali ob strani in izrazili sožalje, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga tako številno pospremili na zadnjo pot. Žalujoča družina Oreh, 1. oktobra 1995 1.10.1989 1.10.1995 Karlo Rudež Si vedno v naših srcih SVOJCI Trst, 1. oktobra 1995 SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka do 15. ure PUBIIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 PO IZREDNEM NAKLJUČJU JE DARIO LEGISA OSTAL ZIV s_____________IZLETI Vaja civilne zaščite ni bila simulacija ampak pravo reševanje Jamar je padel kakih štirideset metrov globoko in obvisel obešen za nogo -Vrv mu je dobesedno prežgalo kombinezon in zarezalo v kožo in meso To kar se je pred tednom dni pripetilo jamarju Dariju Legisi se je doslej pripetilo redkim. Eni to imenujejo čudež, Dario uporablja rajši izraz: izredno in edinstveno naključje. Zares edinstveno, kajti, drugače se ne bi pogovarjala na njegovem domu, samo nekaj dni po nesreči, ki se je, in tu lahko govorimo o ironiji usode, pripetila med vajo civilne zaščite Kras 95. Dario je padel v globoko jamo in po kakih petintridesetih metrih skoraj prostega padca obvisel na vrvi, ki se mu je ovila okrog desne noge. "Nekaj sem v teh dneh uspel razvozlati, kako je do nesreče prišlo, vendar ostaja in bo ostalo marsikaj, zlasti med padanjem, nepojasnjeno”, je začel pogovor v prijetni sobi, kjer ima zbrane različne spominke, slike, opremo. Te dni je na bolovanju žaradi poškodbe na desni nogi. Vrv, v katero se je zapletel in ki mu je resila življenje, mu je dobesedno prežgala meso in kožo okrog in okrog stegna. Nesreča se je zgodila v Prhavčji jami, nad Boneti v Dolu, med simulacijo reševanja ponesrečenca iz jame, prejšnjo soboto. To naj bi bila zadnja akcija tistega dne. In bila je res zadnja. Dogodek, ki se ga bo Dario, sicer izkušen jamar, spominjal do smrti, se je pripetil okrog 21. ure. "Prevzel sem nalogo, da filmam potek simulirane reševalne akcije in to z dna jame, ki je globoka preko 50 metrov. Do nesreče je prišlo med spustom, po prvem skoku, visokem štiri do pet metrov.” Kaj se je pravzaprav zgodilo? Dario si Se ni povsem na jasnem glede dinamike. Z gotovostjo je ugotovil le, da se je po prvem skoku odpel karabinar in da je že v naslednjem trenutku začel drseti, skoraj v prostem padu proti breznu, kjer sta na dnu čakala dva druga jamarja. ”V tistem hipu, ko sem spoznal, da padam, sem skušal okrog leve roke oviti vrv, a bilo je že prepozno” . Vse se je zatem dogodilo v nekaj trenutkih. Ob klicu na pomoč sta jamarja ki sta bila v jami že videla padajočega in samo čakala na zamolkel udarec. "Spominjam se le, kako mi je pred očmi letela stena in kako sem začutil močan sunek v nogi in zatem klice od spodaj, Dario oglasi se! ” Zgodilo se je nekaj skoraj neverjetnega: ponesrečenec je obvisel, z glavo navzdol, kakih deset metrov pred dnesom, obesen za stegno. ”Bil sem živ, čeprav sam še nisem popolnoma verjel v to. Fantom, ki so spodaj obupno klicali sem se oglasil, da je vse v redu in jih skušal pomiriti, čeprav sem bil v obupni situaciji. Z glavo navzdol, z nahrbtnikom, ki me je vlekel proti tlom in ki mi je v nekem smislu rešil življenje, obešen za nogo”. Reševanje je potekalo nekako v dveh delih in ni bilo ravno enostavno. Najprej sta se do ponesrečenca z vrha spustila Igor in Edi in ga prhnemo oskrbela in zavarovala. To je trajalo kar precej dolgih minut. Nato je sledil spust na dno, kaki deset metrov niže. Na dnu jame, ko je bilo najhuje mimo in ko je napetost popustila, se je ponesrečenec zleknil za kake pol ure, da je prišel k sebi. Sam je zatem, po vrvi priplezal do primernega izhoda iz jame, kjer so ga reševalci "prisilili” na no- sila, naložili v terensko vozilo in ga odpeljali do Sonetov, kjer je čakala zdravniška ekipa, ki pa, kakor pravi Dario, ni imela veliko dela. "Zmerili so mi pritisk, ki je bil sicer sprva zelo visok, a se je potem kmalu spet spustil na normalno vrednost in mi obvezali prežgano kožo in meso na stegnu in nekaj prask na rokah”. Dario še zmeraj razmišlja in tuhta, kako mu je vrv pravzaprav rešila življenje. Sreča je tudi v tem, da je padal, oziroma drsel ob vrvi, ki je bila zataknjena v drugi karabinar. Odpel se je namreč tisti, ki je bil pritrjen na napravo za spuščanje. Ob padcu ga je teža nahrbtnika, kjer je bila kamera in drug material, obrnila, da je padal z glavo navzdol. Morda je pri tem skrčil noge in se zapletel v vrv, tako da se mu je nekaj deset metrov niže napravila zadrga. Sreča tudi, da se je vrv zapletla okrog stegna, ker bi mu sicer niže lahko odtrgalo nogo. "Trenje in zaustavljanje je trajalo v dolžini kakih osem do deset metrov, so mi povedali prijatelji, ki so na vrvi ugotavljali zelo vidno sled rdeče barve kombinezona, ki ga je dobesedno posnelo”. Po srečno zaključenem reševanju so si vsi oddahnili in Dariotovemu novemu rojstvu zares upravičeno nazdravili na agriturizmu. In kako se je zadeva zaključila? "Domačim sem slovesno obljubil, da se po vrvi v jame ne bom nikoli več spuščal," med jamarji pa ostajam”. (Vlado Klemše) Krožek "Anton Gregorčič" vabi na srečanje s predsednikom SKD Lojzetom Peterletom na temo “Slovenija in njeno približevanje Evropi(i NOVA SEZONA V KATOLIŠKI KNJIGARNI Portreti Krištofa Zupeta Razstava bo ostala odprta do 28. oktobra v komorni dvorani SCGV Emil Komel v Katoliškem domu v četrtek, 5. oktobra ob 20. uri SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE fKifrr ABONMA 95 - 96 Aishil: SEDMERICA PROTI TEBAM, prevod Alojz Rebula, režija Mario Uršič; F.G.Lorca: DOM BERNARDE ALBA, gostovanje Prešernovega gledališča, režija Bojan Jablanovec; George Tabori: MEIN KAMPE, režija Boris Kobal; Josip Tavčar: PEKEL JE VENDAR PEKEL, režija Marko Sosič; Evald Flisar: IZTROHNJENO SRCE, gostovanje MGL, režija Šedlbauer; Bratko Kreft: KRANJSKI KOMEDIJANTI, režija Zvone Šedlbauer; Maurizio Costanzo: IZPRAZNJENO VRNI, prevod IvankaHergold. Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma do četrtka, 5. oktobra, od 10. do 13. ure v uradu Kulturnega doma, (ul. I. Brass 20, tel. 33288). V zvezi z obiskom predsednika Scalfar, ki se bo v sredo srečal tudi z avstrijskim predsednikom Kle-stilom, je goriški župan izdal ukaz o omejitvi prometa in posebej o omejitvi in prepovedi parkiranja. Vozila, ki bodo kljub prepovedi ostala ulici, bodo odpeljali. V Alfierijevi ul. ne bo mogoče parkirati od 7. ure 3. oktobra dokler ne bodo gostje šli mimo; na Travniku, med Prefekturo in Mamelijevo ul. od 7. ure 3. 10. do 13. ure 4. 10; na trgu pred županstvom Hnlelvetius Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje in HELVETIUS vabita univerzitetne študente na celodnevni izlet v Novo mesto. Predvidena sta ogled tovarne zdravil KRKA in informativni pogovor s predstavniki priznanega slovenskega podjetja. Število mest je omejeno. Odhod v petek, 6. oktobra t.l., ob 7.30 iz Gorice, Travnik. Vpisovanje v tajništvu Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje v Gorici, Ul. della Croce 3. SPOROČILO ŽUPANSTVA Ob obisku Predsednikov nujne omejitve prometa SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST - GORICA pred celotno občinsko stavbo ter pred kavarno Boni od 7.ure 3. 10. do konca sprejema, oziroma obiska predsednika na županstvu; na ploščadi Se-ghizzi na gradu, od 7.30 dne 3.10. do 13. ure 4.10.; na gradu nasproti Pokrajinskega muzeja od 13. ure 3.10. do konca obiska; na ploščadi pred stolnico od 13.ure 3.10 do 20.00. V naslednjih ulicah bo prepovedan prehod: drevored D’Annunzio (pot na grad) na območju križišča z Kaštelom od 7.30 dne 3.10. do 13. ure 4.10.; na ploščadi pred stolnico in v ul. Colo-bini od 17.30 dne 3.10. do konca koncerta; na loč-niškem mostu, v Mame-lijevi ul. in na Travniku, na odseku Mameli - Ober-dank od 10.30 dne 4.10. do konca obiska. Uradi na županstvu bodo v torek za javnost odprti samo do 11. ure. Na Prefekturi pa bodo istega dne (v torek) uradi odprti samo od 8.30 do 9.30. V petek so v galeriji Katoliške knjigarne odprli razstavo akademskega slikarja Krištofa Zupeta. Številni prisotni so najprej prisluhnili glasbeni točki; na klavir je zaigral Miha Stokelj. O umetnikovem delu je nato spregovoril duhovnik Branko Melink, ki je navedel glavne značilnosti slikarjevega izražanja ter se zaustavil pri razstavljenih portretih. Joško Vetrih je v italijanskem jeziku podal oceno umetnikovega ustj varjanja v primerjavi z deli, ki so bila razstavljena pred leti v Kulturnem domu v Gorici. Umetnik je razvil značilen tip portretov, ki jih označujejo poudarjene črte in odločne barve. Zanimiv je zlasti Trubarjev portret, saj je obraz skiciran s svičnikom, umetnik pa je z barvami dopolnil samo tisti del obraza, ki izraža Trubarjevo notranjost in na katerem je razvidna njegova življenjska izkušnja. Razstava bo na ogled do 28. oktobra med delovnim časom knjigarne. Na sliki - Foto Studio re-portage - Krištof Zupet ob odprtju razstave. Odbor upokojencev iz Doberdoba priredi v soboto, 14. oktobra izlet v Caorle z ogledom otokov Murano, Burano in Tor-cello. V drugem avtobusu je še nekaj razpoložjlivih mest. H ČRPALKE Danes bodo na Goriškem obratovale naslednje bencinske črpalke GORICA IP - Ul. Crispi, 14 ESSO - Ul. Lungo Ison-zo, 77 MONTESHELL - Ul. Aquileia, 20 ERG - Ul. sv. Mihaela, 35 AGIP - Ul. Trieste, 174 TRZIC MONTESHELL - Ul. Bolto, 43 IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich ROMKE AGIP - Ul. Redipuglia KRMIN AGIP - Drev. Ven. Gluha GRADIŠČE MONTESHELL - Ul. Trieste ŠKOCJAN AGIP - Ul. Batisti (Pie-ris) MARJAN AGIP - Ul. Manzoni STARANCAN AGIP - Ul. Trieste, 33 VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine v tednu od 24. do 30. septembra. RODEJ SO SE: Svjetlana Kuzmanovič, Lisa Ciuffarin, Andrea Leghis-sa, Bryan Visintin, Andrea Cantarutti, Cristina Di Carlo, Gianluca Medvešček, Sabrina Averna, Martina Averna, Chiara Damiana Leopizzi. UMRLI SO: 75-letni upokojenec Carlo Lenhardt, 93-letna upokojenka Elvira Rus-sian vdova Marega, 77-letna upokojenka Pia D’Angelo vdova Batta-glia, 90-letna upokojenka Paolina Princi vdova Kuštrin, 47-letna Tatjana Brisco, 72-letni upokojenec Dante Todone, 73-let-ni upokojenec Pietro Merluzzi, 63-letni upokojenec Giovanni Lo-renzoni, 92-letna upokojenka Valeria Grau-nar vdova Breganti, 73-letna upokojenka Romana Di Monte por. Zanette, 92-letna upokojenka Er-minia Gumar, 87-Ietna upokojenka Noemi Ce-cotti vdova Debegnach, 79-letna upokojenka Gio-vanna Nicolao vdova Lu-sina, 67-letna upokojenka Carmen Vecchiatto vdova Cocianni, 95-letni upokojenec Donato Me-deot, 9 (Dietna upokojenka Maria Laceri-gnola vdova Guarini. OKLICI: Giuliano Guštin in Neva Kokole, karabinjer Bruno Biagini in trgovska pomočnica Silva Orzan, Damjan Hlede in Valentina Pavio, delavec Paolo Selva in študentka Maria Bosio. POROKE: geometer Andrea Cromaz in uradnica Debora Barcovini, Carlo del Torre in Sabrina di Brazza, uradnik En-rico Sandrino in uradnica Cristina Miani, Diego Marvin in Lidia Komjanc, geometer Gianluca De Bortoli in delavka Barbara Cambmzzi. □ OBVESTILA KD SOVODNJE obvešča, da bo prvo srečanje CICIKLUBA juti, v ponedeljek 2. oktobra ob 15. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Vabljeni otroci od 6. do 11. leta starosti. DRUŽBA se dobi juti, 2. oktobra ob 19.30 v Ste-verjanu. SKUPINA 75 začenja novo sezono s sestankom, ki bo v torek, 3. oktobra ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Vabljeni vsi dosedanji člani in nasploh ljubitelji fotografije. ZDRUŽENJE ŠPORTNIH RIBIČEV "VIPAVA” priredi 8. oktobra v jezercu Furlan v Romansu društveno tekmovanje v lovu postrvi. Prijave pri Brunotu v Rubijah. ODBOR SEKCIJE VZ-PI/ANPI na Vrhu sklicuje redno sejo, v četrtek, 5. oktobra ob 19.30, v kul-turno-Sportnem središču Danica. KRUT prireja plavalne ure v termalnem bazenu v Gradežu za odrasle in starejše. Informacije pri gospe Anamariji, ul. Malta 2, tel. 531644. H ŠOLSKE VESTI SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je še nekaj prostih mest za tečaj za dodeljene upravnemu vodenju podjetij. Tečaj traja 600 ur.Vpisovanje in podrobnejše informacije na sedežu Zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826, vsak dan od 9. do 13. ure. PRISPEVKI Ob 20-letnici odkritja partizanskega spomenika v Podgori in 50-letnici osvoboditve, daruje Angela Svečerič, 50 tisoč lir za vzdrževanje spomenika in 50 tisoč lir za vzdrževanje spomenika in 50 tisoč lir za KD Andrej Paglavec iz Podgore. KINO GORICA VITTORIA 15.00-17.20-19.40-22.00»I1 pri-mo cavaliere«. Igrajo Sean Connery, Richard Gere, Julia Ormond. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 16.00-18.00-20.00-22.00 »Congo«. Iz bestselerja "Jurasic pare”. C LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO’ (Olivetti), Ul. I Maggio 94, tel. 790338. LEKARNA V SOVODNJAH dr. M. Rojec, Ul. Prvega Maja, 76, tel. 882578. ZAHVALA Vsem, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih ob izgubi nase Giselle Colombi por. Slanicka se najtopleje zahvaljujemo. SVOJCI Redipuglia, 1. oktobra 1995 Poziv ZSKD Za udeležbo na jutrišnji manifestaciji Že od vsega začetka, kljub dvomom nekaterih, je bilo jasno, da je vprašanje komisarske uprave v goriški Kmečki banki politične narave in rezultat prevzema oblasti desno-sre-dinskih sil, ki so točno znale, kaj je treba storiti, da se našo narodnostno skupnost postavi v položaj nemoči. Vse to so storile “legalno”, čeravno so izjemoma za našo banko uporabile sredstva in kriterije, ki jih niso nikoli uporabile do kakšnega drugega denarnega zavoda, ki se je znašel v takem ali še hujšem položaju. Začelo se je sicer s težavami pri finansiranju naših osrednjih kulturnih ustanov in nadaljevalo z slovenski- mi gospodarskimi ustanovami. Kultura in gospodarstvo torej. Nosilna stebra naše manjšinske bitnosti. Tisti, ki so ravnali v to smer, so točno vedeli, kaj hočejo in imeli so (imajo) jasno strategijo. Našo manjšino je treba postaviti na raven folklore. Zaradi povedanega Zveza slovenskih kulturnih društev poziva člane in prijatelje včlanjenih društev in sploh vse, ki jim je pri srcu naš nadaljni obstoj, naj jutri pridejo pred go-riško Kmečko banko in naj s svojo prisotnostjo potrdijo, da ne mislimo kloniti in upogniti glave pred tistimi, ki delujejo v smer, da bi postali etnični invalid. NOVICE H Pomembna pridobitev za kulturno društvo Lipizer Kulturno društvo "Lipizer” je pred kratkim pridobilo pomembno gradivo za knjižnico. Družina skladatelja in profesorja klavirja Giorgia Cosmara je namreč darovala društvu bogato zbirko partitur klasične glasbe predvsem za klavir, za komorno in simfonično glasbo in tudi za lahko glasbo, saj je profesor pisal za znane glasbene skupine iz štiridesetih, petdesetih in šestedesetih let. Vse gradivo bo na razpolago publiki, ko bodo poskrbeh za katalogizacijo. V ta namen je društvo z Videmsko univerzo podpisalo konvencijo, na podlagi katere bodo za katalogiranje gradiva poskrbeh študenti univerzitetnega tečaja za operaterje na področju kulturnih dobrin. Odprli so novi center za poklicno izobraževanje v Tržiču V Tržiču so včeraj predstavih in tudi slovesno odprli novi šolski center, kjer bo znanje na področju poklicnega izobraževanja v treh različnih smereh, pridobivalo okrog 350 dijakov. Center je nastal z novim šolskim letom in bo deloval povsem samostojno. Dijaki se bodo poklicno usposabljali za področje industrije in obrtništva, za terciarne dejavnosti in pomorske dejavnosti. Sola za pomorske dejavnosh bo v Gradežu, za industrijsko, oziroma trgovinsko usmeritev pa v Tržiču. Po besedah župana pomeni novi center prvi pomemben korak k preureditvi italijanske višje srednje šole s ciljem približanja dejanskim potrebam gospodarstva, oziroma usklajevanju šolskega sistema z gospodarstvom. Sekcija VZPI/ANPI se zahvaljuje udeležencem slovesnosti Podgorska sekcija VZPI/ANPI, ki je skupaj z rajonskim svetom priredila nedeljsko slovesnost ob 50-letnici osvoboditve in 20-letnici odkritja spomenika padlim, je te dni ocenila potek manifestacije. Prireditev je lepo uspela. Ob tej priložnosh se sekcija VZPI in Rajonski svet zahvaljujeta krajano in vsem, ki so se slovesnosti udeležili, posebej pa govornikoma, senatorju Stojanu Spetiču in Giovan-niju Padoanu - Vanniju, godbi na pihala Kras, PD Podgora ter pevskim zborom in recitatorjem za lepo oblikovan priložnostni kulturni spored. Pomoč zares ni bila potrebna Izredno hitrost in uspešnost so včeraj, okrog 11.30 dokazali dežurni pri službi za hitro pomoč, občinski redarji, in policijski organi v Tržiču. Skoda le, da je bil poseg povsem nepotreben in da so se tega ovedri šele pozno, prepozno, v ambulanti bolnišnice. Mladega fanta je namreč premamilo toplo sonce, morda pa tudi kakšen kozarec piva odveč in je zadremal na klopci med ulico Garibaldi in drevoredom . Dodobra se je zbudil šele v bolnišnici, kjer so ga po zdravniškem pregledu in po podpisu izjave odpustih. Na telefonski poziv občana, M je menil, da je fantu slabo ah pa je pod vplivom mamila, so prihiteli reševalci in fanta v hipu naložih v vozilo in odpeljah v bolnišnico. Se pomislili niso najbrž, da je samo zadremal... PROTEST IN STALISCE PO SKGZ KULTURA / POBUDA KNJIŽNICE DAMIR FEIGEL Predsednik in manjšina Srečanje bi koristilo sprostivi odnosov med državama Poskus kritične ocene naše kulturne dejavnosti in ustvarjalnosti v Gorici Na sporedu še dva podobna večera Na včerajšnji seji je pokrajinski odbor SKGZ razpravljal o obisku predsednika Scalfara. Sprejel je naslednjo izjavo: ” Pokrajinski odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze za Goriško zapre-paščeno jemlje na znanje odgovor goriške Prefekture, ki zanika možnost, da bi se predstavništvo Slovencev v Italiji sestalo s predsednikom države Luigijem Scalfarom med njegovim obiskom v Gorici, kot se je to običajno dogajalo s prejšnjimi državnimi predsedniki. Če to odpoved uokvirimo v dogajanja in pritiske na našo skupnost kot so npr. vprašanje komisarske uprave v Kmečki banki, šolska vprašanja, odprto vprašanje sredstev za kulturne in raziskovalne ustanove ter nekateri drugi znaki v javnem življenju, potem ne moremo zavrnitve prošnje ocenih drugače kot zamrzovanje in poslabšanje odnosa do slovenske narodnostne sku-pnosti v Italiji. Znaki sprave do dogajanj na soški fronti pred osemdestimi leti bi se morah odslikavah v znakih dobre volje tudi do naše narodnostne skupnosti v sedanjem trenutku. Srečanje s predstavniki slovenske manjšine bi lahko pomenilo pričetek novih odnosov z Republiko Slovenijo. Goriški pokrajinski odbor SKGZ izraža Predsedniku Republike Scalfaru dobrodošhco v naših krajih in ga hkrati poziva, da se uradno sestane tudi s predstavništvom Slovencev v Italiji, že med njegovim obiskom v Gorici.” V četrtek je bil v Ljudski knjižnici Da-mira Feigla prvi od treh predvidenih klubskih večerov. Tema prvega pogovora srečanja je bila ustvarjalnost slovenske narodnostne skupnosti na Goriškem: kakovost, odvečnosti, potrebe. Kdor je pričakoval, da bo poslušal golo predavanje, je ostal presenečen. Že sama razporeditev stolov v polkrogu je obetala nekaj posebnega. Namen organizatorja, prof. Alda Rupla, je bil namreč prisotne vključiti v aktivno oblikovanje večera samega. Za uvod je Aldo Rupel povedal, da ima goriška knjižnica nov odbor, ki si prizadeva zato, da bi knjižnica zaživela v lastnem delovanju in se nekoliko osamosvojila od tržaške osrednje ustanove. Kar zadeva klubske večere, so jih za začetek načrtovali tri. Naslednji bo čez dva tedna na temo Mi in večina, tretji pa o pretakanju informacij med Gorico in Novo Gorico, med zamejstvom in matico. Prisotni so sodelovali s tem, da so izrazili lastno mnenje v zvezi s kulturnim oziroma ustvarjalnim dogajanjem na Goriškem, z ozirom na ustanove in kraje, kjer se prirejajo predstavitve knjig, razstave, gledališke predstave, pred- POKRAJINA / PETIZIOL O SREČANJU SCALFARO-KLESTI L Prvi korak k mednarodni vlogi Gorice Ne gre za melank ampak za novo vlogo, ki si jo mora Gorica izboritzi "Prepričani smo, da ne gre samo za vljudnostni obisk, ampak da je srečanje dveh predsednikov v Gorici veliko več. Predvsem pa smo prepričani, da je to šele začetek novih odnosov med državama in v tem tako pomembnem delu Evrope. Z naše strani si bomo prizadevali, da bi se sodelovanje poglabljalo in razširilo”. Tako ocenjujejo torkov obisk Predsednika Republike Scalfara v Gorici in njegovo srečanje, v sredo, z avstrijskim državnim poglavarjem na Pokrajini. Pokrajinski odbornik Paolo Petiziol je včeraj, v daljšem pogovoru z novinarji pojasnil kako se je porodila zamisel in kako je do njene uresničitve prišlo. Predsednika Scalfara je v Gorico povabila Predsednica pokrajine, že marca letos. Več kakor leto dni pa trajajo prizadevanja, da bi uresničili zamisel o srečanju Klestil-Scalfa-ro, ki naj bi bilo nekakšno simbolično spravno dejanje ob 80-letnici prve svetovne vojne. Za to pobudo si je prizadevalo združenje Mitteleuropa. Končno je bilo mogoče zamisel izpeljati. čeprav bo program, zaradi drugih obveznosti močno skrčen, pravijo na Pokrajini vendar ob tem poudarjajo, da je tokratno srečanje le prva stopnja in da Gorica s tem začenja aktivnejšo vlogo na zunanjepolitičnem področju. Ne zaradi kakšnih sentimentalnih vezi ali česa drugega. Od odnosov s sosedi je namreč odvisen bodoči gospodarski razvoj mesta in pokrajine. Skoda, da bo obisk avstrijskega predsednika trajal le nekaj ur, saj bo v sredo, okrog 15.30 že odpotoval v domovino. vajanje filmov, glasbeni večere, športne prireditve, znanstvena predavanja in proslave. Upoštevane pa so bile ustanove, ki delujejo v glavnem na območju goriške občine ali v njeni neposredni bližini in sicer Kulturni in Katoliški dom, Knjižnica D.Fei-gel, Katoliška knjigarna, Kinoatelje in nekatera društva. Prisotni so se po začetnem zadržanju res aktivno vključili in izrazili lastne vtise, ki so bili vnešeni v razpredelnico. Iz tega je izšlo, da je delovanje v našem prostoru še kar pestro, ni vedno kvalitetno, nekatera področja, kot npr. koncerti klasične glasbe, razstave ali znanstvena predavanja so malo obiskana, saj so namenjena specifični publiki. Prisotni so se strinjali, da je na prizorišču premalo ponudb za otroke, npr. gledališke predstave in balet; poleg tega naj bi manjkala ponudba glede organiziranega izlet-ništva s kulturno vsebino. Z ozirom na bolj skromno udeležbo - ob tem velja sicer poudariti, da je bilo srečanje javno in nanj vabljeni vsi, ki jih ali ki bi jih morala problematika zanimati - velja ugotovitve in vtise jemati z določeno rezervo. Sicer pa je šlo za zanimiv večer bodisi zaradi neobičajnega poteka kot tudi zaradi vsebine. Prihodnje srečanje zasluži nedvomno večjo udeležbo. Upajmo. RAZSTAVIŠČE / DANES PRIČAKUJEJO MNOŽIČEN OBISK DOBERDOB Mednarodni sejem Mittelmoda odprt samo še danes in jutri izredno zanimanje za modne prikaze Na razstavišču ob loč-niškem mostu, kjer bo še do jutri sejem mode Mittelmo-da-expo, pričakujejo danes množico obiskovalcev. Velik obisk so zabeležili že v petek, ko so sejem odprli, še več zlash mladih in mlajših obiskovalcev pa je bilo na razstavišču včeraj. Izredno veliko zanimanje je bilo za predstavitve modnih novosti, seveda že za prihodnje leto. Sinoči so bili na sporedu kar trije prikazi. Precej stvari se bo dogajalo na sejmu tudi danes in seveda jutri, ko bo zadnji dan prireditve. Danes ob 16. uri bo prikaz poročnih oblek in podelitev nagrade "Conto fedelta” Goriške hranilnice. Ob 18.30 prikaz modnih oblačil ”Vi-dussi”, ob 20. uri pa kombiniran prikaz modnih oblačil in pričesk. Sejem odprejo danes že ob 10. uri. Občinski odbor zaskrbljen glede banke Te dni prejemamo številne solidarnostne izjave in pozive k udeležbi na jutrišnji manifestaciji pred sedežem Kmečke banke v Gorici. Oglašajo se predstavniki društev, ustanov in tudi številni posamezniki. Solidarnostno izjavo so včeraj odobrili na seji občinskega odbora v Doberdobu in sprejeli naslednjo izjavo: "Odbor Občine Doberdob izraža zaskrbljenost nad težko situacijo v kateri se nahaja Kmečka banka iz Gorice in, zavedajoč se važnosti, ki jo ta ustanova ima za razvoj manjšinjskega gospodarstva, izraža upanje, da se bodo čim-prej našle rešitve za izhod iz nastalega položaja”. WASHINGTON / PROCES SE BLI2A KONCU ZDA / KUPUJEJO JIH LASTNIKI TERENCEV 0 usodi OJ. Simpsona bo sedaj odločala žirija Javni tožilec je zahteval, da ga spoznajo za krivega umora žene Nicale Brown in njenega ljubimca Stari traMorji gredo za med Potem ko so desetletja rjaveli v skednjih VVASHINGTON - »Nimam kaj drugega povedati. Obračam se do vas s prošnjo, da Orenthala Jamesa Simpsona spoznate za krivega.« S temi besedami je javna tožilka Mar-cia Clark zaključila svojo obtožnico proti O.J. Simpsonu, bivšemu prvaku ameriškega footballa, ki je obtožen, da je umoril ženo Nicole Brown in njenega ljubimca Ronalda Goldmana. O njegovi usodi bo sedaj odločala 12-članska žirija. Sodnik Lance Ito je članom žirije dal nekaj navodil glede razsodbe in pravil, ki se jih morajo držati v posvetovalni dvorani. Prva naloga je bila izvolitev njihovega predstavnika in glasnika. Žirija bo začela zasedati v ponedeljek, dejansko bo povsem izoli- rana od zunanjega sveta, v sredo pa bo imela dan počitka ob judovskem prazniku Yom Kippur. Proces, za katerega v ZDA vlada izredno zanimanje (uporabljajo sicer že obrabljeno frazo, da gre za »proces stoletja«), se tako bliža koncu. Odkar so izbirali člane žirije, je minilo že 369 dni, ob koncu svojega posega pa se je tožilka Clarkova odločila, da poslušajo posnetek dveh telefonskih pogovorov, v katerih je Nicole Brovm rotila policijo, naj jo vendarle reši pred moževim trpinčenjem. V sodni dvorani sta bili veliki fotografiji: na eni je bila Brovmova še pri življenju, na telesu so bili znaki udarcev, na drugi je bilo njeno z nožem iznakaženo truplo. Sodnik Ito bo imel težko delo (Telefoto AP) NEW YORK - Množice lastnikov luksuznih terenskih vozil se ob nedeljah kot obsedene vozijo na podeželje v zvezno državo New En-gland. Tu je namreč mogoče dobiti največ trenutno najbolj priljubljenih terenskih vozil - traktorjev, ki so jih nekoč uporabljali dedje in očetje, nato pa so desetletja rjaveli v razpadajočih skednjih. »Sem prihajajo s terenskimi vozili in mobiteli iz New Yorka in New Jerseya,« pravi Norm VVallingford iz Dublina v New Ham-pshiru (kraju, za katerega je celo ime vasica preveč.) »Večkrat se celo pojavijo v plavem kombinezonu in s slamnikom, kot kmetje, ki so jih verjetno videli v kaki televizijski oddaji.« VVallingford, ki je doslej veljal za prodajalca stare krame, se je po zaslugi ekscentričnih newyorških bo-gatešev sedaj spremenil v starinarja. Na začetku septembra se je v tej vlogi udeležil sejma starih strojev, ki ga je priredilo dublinsko gasilsko društvo in se ga je udeležilo več kot 3.000 kupcev. »Vse kar vem, je to, da ponorijo ob pogledu na kupe zarjavele opreme, ki se je že pol stoletja ni dotaknil nihče,« je dejal, zadovoljen, da se je znebil te stare šare in zanjo vrh vsega zaslužil na tisoče do- Veterani na pohodu Stara letala se pripravljajo na kalifornijsko parado veteranov (Telefoto AP) MOSKVA / CARJEVE OSTANKE SO ODKRILI Kje pa je carević? MOSKVA - Človeški ostanki, ki sp jih našli pri Jekaterinburgu v Uralih, so res ostanki carja Nikolaja II. in njegove družine. Carsko družino so usmrtili v noči med 16. in 17. julijem 1918, vendar med ostanki niso našli kosti care-viča Aleksjeja in najstarejše hčerke Marije. To so ugotovitve Državne komisije za identifikacijo in pokop ostankov carske družine. Komisija je sporočila, da so ostanke carja, njegove žene in treh hčerk našli v vodnjaku, kjer jih je nekdo skril pred mnogimi desetletji. Pri preučevanju ostankov so Komisiji priskočili na pomoč ameriški znanstveniki, ki so z računalnikom primerjali stare fotografije pripadnikov carske družine in lobanje, ki so jih našli v Uralih; na podlagi tega so zanesljivo ugotovili, čigavi so ostanki. Carsko družino bodo pokopali v sanktpeter-burški katedrali, verjetno 25. februarja. Komisija je ugotovila, da so tisto noč 1918. leta bolševiki usmrtili vse pripadnike carske družine kot potrjujeta tudi telegrama, ki sta ju takrat prejela Lenin in Sverdlov. Prvi telegram ni bil šifriran in je sporočal, da so carja ustrelili, družino pa odvedli drugam, da je ne bi osvobodili »beli«, ki so se bližali Jekaterinburgu. Drugi telegram pa je bil šifriran (in torej zanesljivejši) in je sporočal, da so v resnici usmrtili vso carsko družino. Obenem je predlagal, naj se uradno razširi vest, da je bil car usmrčen, družina pa je po naključju umrla v spopadih na poti iz Jekaterinburga. Komisija vsekakor ni povedala, kje se nahajata trupli careviča Aleksjeja in njegove sestre Marije. larjev. Kupci ne iščejo le traktorjev, ampak tudi stare rezervne dele, s katerimi nameravajo popraviti v bistvu neuporabne stroje, ki so jih kupili. Reginald Scho-field iz zvezne države Maine si je na primer srečen mel roke, ker mu je v slabih dveh urah uspelo prodati pet ducatov rezervnih delov za traktorje izpred druge svetovne vojne. Za vsak rezervni del je zaslužil 40 dolarjev. »Doma mi je nekdo dal to Saro, ki jo je imel v hlevu; žena me je skoraj ubila, ko sem to ropotijo spravil v garažo, sedaj pa se mi je to obrestovalo,« je zadovoljno dejal. Človek se vprašuje, čemu to nenadno zanimanje za stare traktorje. Na vprašanje je naposled odgovoril letalski pilot Brian Pier-ce, ki je na sejmu izbiral rezervne dele za tri stare traktorje in kosilnice, ki jih je kupil lani. »Stroji iz predvojnega časa so bili čudovito logično zasnovani in zgrajeni, danes pa se mi včasih zdi, da je namen inženirjev načrtovati stroje, ki jih nihče ne ve popraviti,« je dejal Pierce. Stari traktorji so torej za petičneže nekakšen zabaven konjiček, nekateri pa vidijo v tem nenavadnem zanimanju željo, da bi se iz visoko tehnološkega sveta vrnili k propro-stejšim razmeram minulih časov. MOSKVA / ATAMAN MARTINPOV NAPOVEDAL USTANOVITEV 60 KOZAŠKIH POLKOV Kozaški polki bodo spet branili rusko cesarstvo Kozaško zveza je odkrito nacionalistična in nostalgična do pravoslavne Svete Rusije - Ruska vlada pozdravila obnovitev tradicije MOSKVA - Iz pepela postkomunistične Rusije se ponovno rojevajo kozaški polki, ki naj bi obnovili tradicijo hraniteljev obmejnih območij nekdanje carske Rusije. Njihov ataman Aleksander Martinov, ki je na čelu 3-milijonske Kozaške zveze, je v Moskvi svečano napovedal ustanovitev 60 polkov, od katerih naj bi jih 31 namestili na najbolj kočljivih obmejnih območjih Ruske federacije. Kozaška zveza, ki je odkrito nacionalistična in nostalgična do pravoslavne Svete Rusije, bo na prihodnjih decembrskih volitvah podprla Cemo-mirdinovo stranko »Rusija nas dom«. Obnavljanje kozaške vojaške tradicije sta že odkrito blagoslovila tako Kremelj kot mska vlada. Kozaki so bili nekoč pripadniki svobodnih kmečko-vojaških skupnosti, ki so jih carji po številnih uporih raje vključili v svoje osvajalne nacrte kot da bi se z njimi nenehno vojskovali. Po vstaji Pugačova so jim vzeli avtonomijo, ki pa so jo kasneje delno obnovili, tako da so v carski vojski sestavljali elitne konjeniške polke. V oktobrski revoluciji in kasnejši državljanski vojni jih je bila večina na strani kontrarevolucije in interventistič-nih sil, tako da jim je sovjetska oblast odvzela vse nedanje privilegije. Po zaslugi Borisa Jelcina jim sedaj vračajo te privilegije, saj ruski predsednik odkrito podpira samoupravo kozaških skupnosh, pred dvema mesecema pa je Kozake proglasil za etnično skupnost, ki danes šteje 4 milijone ljudi. V južni Rusiji in v Zakavkazju so se prve kozaške enote pojavile pred dvema letoma, tako da ni več nobena redkost opažih na cestah, ki vodijo proti osrčju Rusije, Kozake v svojih tradicionalnih Črnih uniformah, z visokimi škornji in z astrahanskimi kučmami. Vsakič, ko so izbruhnih spopadi v nekdanjih sovjetskih republikah, kjer živijo številne ruske skupnosh, so kozaški atamani pozivah na »sveto dolžnost« obrambe bratov v veri in krvi tudi z orožjem. Vsi so se bali, da bi se h pozivi izrodili v incidente, ki so jih podpirah le skrajni nacionah-sh in mistični paslavish kot nobelovec Aleksander Solženicin, ki bi tako kot Srbi hoteli, da bi vsi Rusi živeli v eni državi in da ne bi bili nikjer manjšinci. To se ni zgodilo, kljub svojemu nacionalizmu so Kozaki le kričali in se niso postavili po robu Jelcinovi oblasti, kar se jim je bogato obrestovalo. Kot je povedal ataman Martinov, so prvi kozaški oddelki sodelovali tudi v bojih v Čečeniji in bili kolektivno odlikovani s Križem vere, hrabrosti in domovine, kar zveni kot pravo kozaško geslo. SVET Nedelja, 1. oktobra 1995 PRIZADEVANJA ZA REŠITEV KRIZE V BIH Holbrooke v dvomih Nato določil okvir operacije SARAJEVO, BRUSELJ (Reuter) - Amerišld odposlanec Richard Holbrooke je strnil dosežke svojih diplomatskih prizadevanj v zadnjih dneh v izjavi, da s strahom gleda na kopico problemov, s katerimi se bo moral spopasti v prihodnjih tednih. »S strahom razmišljamo o zadevah, ki jih bomo morali urejati v prihodnjih tednih,« je dejal po sestanku z bosanskim predsednikom Alijo Izetbegovidem. »Strani, udeležene v spopadu, se še vedno ne strinjajo glede osrednjih zadev te vojne - Sarajeva, Gorazda in politične strukture nove države. Ze na začetku sem dejal, da so to zahtevna vprašanja, ki jih moramo reševati postopoma. To ni ekspresni vlak in tudi nikoli ni bil, prej bi lahko dejali, da gre za lokalni vlak ali podzemno železnico,« je dejal ameriški odposlanec. Holbrooke je poročal, da je osebni avtomobil ameriškega veleposlaništva v Sarajevu naletel na cestno zaporo bosanskih Srbov na cesti v Kiseljak, Čeprav so Srbi obljubili, da bodo na tem območju omogočili »prost in neoviran prehod«. Ameriški odposlanec je dejal, da se položaj v Sarajevu še ni normaliziral, čeprav so se razmere občutno izboljšale. Mirovnim posrednikom je naročil, naj ugotovijo, do kod so pripravljeni iti Srbi, in zahtevajo dodatno sprostitev cestnih povezav. Holbrookov pesimizem glede težav, s katerimi se srečuje pri mirovnem posredovanju, je presenetil opazovalce, saj je ameriški odposlanec petkovo srečanje z muslimanskim vodstvom ocenil kot »najuspešnejše in najobširnejše doslej«. Optimizem po sklenitvi sporazuma, ki so ga sprejele sprte strani v New Yorku, je zdaj splahnel. To pa ne bo preprečilo nadaljevanja mirovnega načrta, ki predvideve tudi mirovne enote pod poveljstvom Nata. Na maratonskem zasedanju sveta veleposlanikov pri zvezi Nato so se dokončno dogovorili o okviru mirovnega nacrta in določili politične smernice operacije. »Dogovorili smo se o vseh točkah mirovne operacije in strategom naročili, naj karseda hitro izdelajo načrt operacije,« je izjavil predstavnik zveze. »Pričakujemo, da bodo z delom konCali čez teden ali deset dni. Načrt bil bil lahko dokončno izdelan sredi oktobra. Jasno je. da se zelo mudi.« Glavna težava, ki so jo rešili na sestanku, je bilo vprašanje vloge ZN pri udejanjanju nacrta. Francija je želela, da bi imele ZN osrednjo vlogo, ZDA pa so zastopale stališče, naj bo vodenje operacije v rokah zveze Nato. Naloge mirovnih enot bodo izključno vojaške narave. Težave z begunci, človekoljubno pomočjo in posredovanjem med sprtimi stranmi bodo reševali predstavniki ZN. Mirovna operacija zveze Nato bo trajala leto dni, nato bodo na njeno mesto stopile enote ZN, ki bodo v Bosni nadzorovale utrjevanje miru in povojno obnovo države. Strategi bodo določili obseg enot, veleposlaniki pa so se strinjali, da morajo biti enote težko oborožene in usposobljene tudi za izvajanje ofenzivnih operacij. Politični okvir nacrta predvideva prozno sestavo poveljstva, kar naj bi omogočilo sodelovanje ruskih enot in enot muslimanskih držav. Predstavniki Nata se morajo zdaj pogoditi z Varnostnim svetom ZN, da bodo njegove resolucije, ki bodo dale zeleno luC mirovnemu naCrtu, v skladu s političnimi okviri operacije, ki jih je sprejela zveza. Glavna pot v Sarajevo ostaja za zdaj zaprta SARAJEVO (Reuter) - Glavna cestna povezava s Sarajevom, ki poteka zahodno od mesta, je minirana, strokovnjaki ZN pa bodo potrebovali vsaj tri tedne, da jo bodo usposobih za civilni promet, je včeraj povedal predstavnik ZN Aleksander Ivanko. Bosanski Srbi so si zagotovili dvotedenski odlog Natovih napadov, ko so obljubili, da bodo zagotovili nemoten dostop v mesto in prenehah z obleganjem. Človekoljubnim konvojem so omogočili vstop v mesto po dveh cestah z zahoda, avtobusni civilni promet pa še ne poteka. Predlog ZN, da bi avtobusni promet speljali po obvozu vzdolž glavne ceste, je vlada zavrnila, ker meni, da bi bilo to za civiliste prenevarno. Ivanko pravi, da so obvoz predlagali kot začasno rešitev v Času del na glavni cesti, ki so se začela v petek. »Cesta je prepredena z blokadami, polnimi eksploziva,« je povedal Ivanko. »Zagotoviti moramo stoodstotno varnost ljudi, ki bodo potovali po njej.« VARNOSTNI SVET O HRVAŠKI Odločitve Zagreba niso po godu Združenim narodom NEVV YORK - Varnostni svet ZN je na včerajšnjem zasedanju razpravljal o odločitvi hrvaške vlade, da bo pregnala bosanske begunce in omejila vračanje srbskih beguncev v Krajino. Predsedujoči Varnostnega sveta Francesco Paolo Fulchi je izrazil zaskrbljenost zaradi odločitve Zagreba, da odvzame begunski status vec tisoč bosanskim beguncem, predvsem pa ga skrbi ukaz, ki daje kninskim Srbom, ki so zapustili dom med nedavno ofenzivo, le devetdeset dni časa, da zahtevajo vrnitev svoje lastnine. Hrvaška trdi, da je doslej sama skrbela za več kot dvesto tisoč beguncev. Odločitev, da bodo begunce napotili na njihove domove, so sprejeli po posvetu s sarajevsko vlado, ki se je s tem strinjala. Bosanska vlada je zagotovila, da bo begunce naselila na vama območja. Zagrebška vlada naj bi porabila 1, 3 milijarde ameriških dolarjev za oskrbo 1,1 milijona beguncev in razseljenih oseb, od tega je 654 milijonov dolarjev namenila za bosanske begunce. Kot primerjavo je navedla podatek, da so ZDA lani prispevale le 700 milijonov dolarjev pomoči za celotno nekdanjo Jugoslavijo. Zagreb je podaljšal rok, v katerem lahko krajinski Srbi zahtevajo nazaj svojo lastnino, na devetdeset dni, medtem ko je 4. septembra določil samo tridesetdnevni rok. Hrvaški diplomati menijo, da Varnostni svet nima pravice razpravljati o lirvaški zakonodaji, ki meja notranje zadeve. Združeni narodi so zaskrbljeni zaradi poročil o ropanju in požiganju srbske lastnine v Krajini. Diplomati ostro obsojajo pretepanje in ubijanje civilistov. Hrvaški zunanji minister Mate Gra-nič je pred Generalno skupščino ZN izjavil, da gre v Krajini le za »osamljene primere protizakonitih dejavno-sti in kršitev človekovih pravic«. Hrvaški diplomati so v petek opozorili ZN, da bo hrvaška vojska zasedla vzhodno Slavonijo s silo, če ne bo prišlo do premikov v mirovnem procesu. Mate GraniC je zagrozil, da si »bo Hrvaška v primeru, da bi mirovni načrti splavali po vodi, pridržala pravico do enostranske rešitve problema priključitve preostalih zasedenih območij«. Dejal je, da je pravica do obrambe ena od temeljnih pravic sleherne suverene države in da bodo njihova dejanja v skladu z mednarodnim pravom in z 51. členom ustanovne listine ZN, ki daje državam pravico do samoobrambe. Hrvaška zavrača možnost, da bi dobila Slavonija poseben status, ali pa da bi o njeni prihodnosti odločali na referendumu. GraniC je diplomatom v ZN pojasnil, da so pred vojno Srbi predstavljali le 35 odstotkov prebivalstva. S politiko etničnega Čiščenja so dosegli, da danes na tem območju ni vec pripadnikov drugih narodov. GraniC je od ameriške administracije dobil zagotovilo, da bo problem Slavonije vključen v bosanski mirovni proces. Tako se ZRJ ne bo resila sankcij ZN, dokler ne bo resen problem Slavonije. Evelyn Leopold / Reuter DENARNA STISKA AGENCIJE ZDRUŽENIH NARODOV ZA RAZVOJ Kdo bo plačal obnovo Bosne VVASHINGTON - Mednarodna skupnost, ki upa, da se bo po koncu vojne dmprej začela obnova Bosne, se srečuje z resnimi ovirami. Upravnik Agencije ZN za razvoj (AID) Brian Atvvood je povedal, da Se ni jasno, ali bo ZDA uspelo plačati svoj delež v projektu, katerega vrednost znaša približno petsto miljonov dolarjev. Hkrati je opozoril, da so bile evropske države, ki bodo pri obnovi Bosne igrale vodilno vlogo, pri obnovi Haitija in Zahodnega brega zelo počasne pri izpolnjevanju svojih obljub. Atvvood je razkril, da bosanski Srhi bržkone ne bodo dobili ameriške pomoči, ker so izvajali genocid nad Muslimani, poleg tega so se mnogi med njim znašli na zatožni klopi Mednarodnega sodišča za vojne zločine. Po končani razpravi v Bruslju je Atvvood sporočil novinarjem, da se bo obnova Bosne začela po sklenitvi mirovnega sporazuma. Ameriška prizadevanja naj bi tako končno obrodila sadove, VVashington in zavezniki pa bodo morali predložiti načrte o prihodnosti BiH., Atvvood je opozoril, da so vsa nedavna mi- rovna prizadevanja pokazala - na primer v Angoli - da »mir ni stabilen, če prehodne obnovitvene faze ne vodijo Američani«. Toda agencija, ki financira dolgoročne projekte in nujne primere, kot so Haiti, Kambodža in Ruanda, Carol Giacomo / Reuter je tudi sama v finančnih težavah. Sredstva agencije se bodo zmanjšala za 30 odstotkov, če ZDA ne bodo prispevale svojega deleža. Agencija ima za Bosno na voljo samo 40 miljonov dolarjev, zato bi bilo nujno, da bi ji ameriški kongres, ki ni enoten glede ameriške vloge v Bosni, odobril nova sredstva. Atvvood je dejal, da Evropska unija namerava prevzeti pobudo pri obnovi BiH, pomembno vlogo pa bo imela tudi Svetovna banka. Primeri iz preteklosti dokazujejo, da se EU in Svetovna banka v podobnih krizah odzivata počasneje kot ZDA. Pri obnovi Haitija se je izkazalo, da v času, ko so ZDA priskrbele 80 odstotkov predvidenih sredstev, pomoč EU in Svetovne banke sploh še ni začela prihajati. Vseeno bodo ZDA takoj po podpisu mirovnega sporazuma po svojih moCeh pomagale Bosni in ne bodo čakale na EU in Svetovno banko. Atvvood je še povedal, da je človekoljubna pomoč v času vojne v BiH Ameriko stala vec (milijardo dolarjev), kot jo bo obnova. Čeprav se boji počasnega odziva drugih darovalcev, Atvvood ni bil kritičen do EU in Svetovne banke. Priznal je prednost ZDA na tem področju, saj AID v eni agenciji vključuje vsa ameriška razvojna in človekoljubna prizadevanja. Kjub vsem težavam Atvvood zagovarja vodilno vlogo EU pri obnovi Bosne. Dejal je, da ima EU zdaj vec energije, je bolj učinkovita in ima »politično voljo za reševanje težav«, saj skoraj vse evropske države nosijo breme bosanskih beguncev. Poudaril je, da bo mirovni sporazum uspešen le, če bo mednarodna skupnost pri obnovi pomagala vsem sprtim stranem. Dodal pa je, da VVashington »ne bo pripravljen pomagati stranem, ki niso obljubile, da bodo spoštovale človekove pravice in niso sodelovale pri delu haa-škega sodišča«. NOVICE Ozemeljski spor med Atenami in Ankaro NEW YORK (Reuter) - Grški zunanji minister Karolos Papoulias je v petek Generalni skupščini ZN obrazložil, da skusa Turčija z grožnjami prisiliti njegovo državo, naj se odreče pravici do razširitve ozemeljskih voda do 12 navtičnih milj. Po konvenciji o morskem pravu, dokumentu Združenih narodov, ki je bil ratificiran novembra lani, je ta pravica Grčiji zagotovljena. Omenjenega zakona pa Turčija ni podpisala, saj bi razširitev ozemeljskih voda okrog grških otokov pomenila, da turske ladje nimajo dostopa do Egejskega morja. Cillerjevi se začenja muditi ANKARA (Reuter) - Turška ministrska predsednica Tansu Ciller je včeraj naznanila, da ji pri reševanju vladne krize preostajata le še dve možnosh: predčasne splošne volitve ali oblikovanje manjšinske vlade. Njena stranka Prava pot in socialdemokratska stranka bi se lahko znova združili v koalicijo, so pojasnili predstavniki obeh strani, vendar se Cillerjeva s socialdemokrati še vedno noče pogovarjati. Kovaljov dobitnik Kreiskyjeve nagrade DUNAJ - Letošnji prvi dobitnik Kreiskyjeve nagrade, poimenovane po nekdanjem avstrijskem zveznem kanclerju Brunu Kreiskem, je ruski borec za človekove pravice Sergej Kovaljov. Nagrado je prejel na slovesnosti v avstrijski prestolnici, ob prejemu odlikovanja pa je poudaril, da današnji Rusiji manjka pravna zavest tako v vrstah oblasti kot tudi med samim prebivalstvom. Kovaljov je bil med prvimi, ki so javno obsodili vojaško posredovanje Rusije v Čečeniji, zato ga je ruski parlament odstavil s položaja pooblaščenca za človekove pravice. Nadaljni dobitniki Kreiskyjeve nagrade so: Fahrta-Naser iz Palestine, Saro-Wiwa iz Nigerije ter turska poslanka Žana, ki jo je sodišče v Ankari obsodilo na večletno zaporno kazen zaradi njenih političnih stališč. (I. L.) Nedelja, 1. oktobra 1995 SVET PORTUGALSKE VOLITVE NA REPU EVROPSKE UNIJE Sprememba sloga, ne vsebine vladanja Socialistom se obeta uspeh po desetletju v opoziciji Gospodarsko rasi bo treba žrtvovati Portugalska si želi tudi v monetarno unijo LIZBONA - Barvita predvolilna zborovanja in strankarski voditelji z usti, polnimi obljub o cvetod prihodnosti ene od najrevnejših Članic Evropske unije, prinašajo dilemo -sprememba na Portugalskem ah ne? Socialdemokratska stranka (PSD), ki je v resnici desnosredinske usmeritve, je na oblasti že deset let. Njen donedavni voditelj in trenutno Se predsednik vlade Ani-bal Cavaco Silva je »evropsko Kalifornijo«, kot Portugalsko imenujejo zaradi podnebja in naravnih lepot, popeljal iz brezna nestabilnih vlad in revščine v varno okrilje gospodarske rasti ter EU. Na zadnjih dveh volitvah je PSD zbrala absolutno večino glasov in Cavaco Silva je lahko oblikoval večinsko vlado. Februarja letos je karizmatični premier odstopil zaradi škandalov v stranki, njegovemu nasledniku Femandu Nogueiri pa so čevlji, v katere je stopU, očitno preveliki. Javnomnenjske raziskave kažejo, da naj bi socialdemokrati dobiU približno 36-od-stotno, opozicijski sociahsti (PS) pa 40-odstotno podporo volililcev. Preostalih dobrih dvajset odstotkov glasov naj bi si razdelili komunisti in skrajni desničarji. Socialistični voditelj Antonio Guter-res je tudi zato, ker se mu obeta položaj predsednika vlade, na zadnjih predvolil- nih zborovanjih pozival k visoki udeležbi, ki naj bi prevesila jeziček na tehtnici in prinesla spremembe. Vladavina PSD je sicer prinesla višji življenjski standard, vendar je trda gospodarska politika v marsikom zbudila spomine na leta Sa-lazarjeve diktature, ki je »izdihnila« šele pred dobrimi dvajsetimi leti. Socialisti obljubljajo drugačnost, sproščenost in nameravajo nameniti vec pozornosti izobraževanju, znanosti in kulturi, ki naj bi bila po njihovem mnenju tista področja Človeškega življenja, na katerih so se Portugalci v zgodovini že pokazali kot uspešni. Vzdušje med navadnimi ljudmi kaže, da se jim zdi ponudba socialistov mikavna. Obenem se je tudi na Portugalskem v predvolilnem boju pokazal velik pomen osebnosti, javne podobe voditelja. Nogueira se ne more znebiti velike sence Cavaca Silve, v kateri je zasedal ministrske položaje ter igral vlogo poslušnega birokrata, ki se zanaša na strankarski aparat. Guterres je pokazal veC življenja. V stranko je pripeljal znana imena iz javnega ži- LIZBONA - Ekonomisti napovedujejo, da bo morala nova portugalska vlada žrtvovati gospodarsko rast na račun predvolilnih obljub o vključitvi države v evropsko monetarno unijo. Tako vladajoči socialdemokrati kakor tudi opozicijski socialisti so izpolnjevanje pogojev za vstop v monetarno unijo postavili med prednostne točke svojih predvolilnih programov. vljenja, ki privlačijo volilce iz vseh socialnih slojev, kar naj bi bila ena od skrivnosti uspeha. Zavezanost evropskim integracijam je značilnost obeh velikih strank, saj se zavedata, da poti nazaj ni. Preteklosti se ž nostalgijo spominjajo le komunisti, ki so svojih pet minut slave doživeli po re- voluciji nageljnov leta 1974, in simpatizerji Ljudske stranke. Tem se kolca po Sa-lazarjevih Časih, ko je bilo na zunaj vse zgledno urejeno, pod površjem pa je vladal mrak. Portugalci gredo prav zaradi različnih nostalgikov danes tudi na preskušnjo svoje demokratične zavesti. Joao Lobo Barbeirro Ce bo Portugalska želela izpolniti postavljene pogoje glede višine infla- cije in proračunskega primanjkljaja, bodo morale obrestne mere ostati visoke, kar pomeni upočasnjeno gospodarsko rast. Strokovnjaki napovedujejo, da se bodo zmanjšale investicije, kar bo zmanjšalo potrošnjo in povečalo brezposelnost. Z maastrichtskim sporazumom je predvideno, da morajo Članice Evropske unije za vstop v monetarno unijo znižati visino proračunskega primanjkljaja na največ tri odstotke bruto domačega proizvoda, inflacija pa naj bi od povprečja inflacije treh clanic z najnižjo rastjo cen v letu 1997 odstopala za največ odstotek in pol. Portugalski proračunski primanjklaj naj bi letos znašal 5, 5 odstotka, naslednje leto pa naj bi padel na 4, 3 odstotka. Glede inflacije bo naloga težja. Trenutno je letna stopnja rasti cen na Portugalskem stiri-odstotna in je precej višja od najnizjih evropskih inflacijskih stopenj. Prav za- radi teh ostrih pogojev bo Portugalska življenjski standard svojih bogatejših partneric težko tako hitro dohajala kot doslej. Strokovnjaki se strinjajo, da bi morala država dosegati štiri- do petodstotno letno gospodarsko rast, zdaj pa bo le dvo- do triodstotna. Brezposelnost, ki je zdaj sedemodstotna, najbrž ne bo povzročala socialnih problemov, saj je precej pod evropskim povprečjem. Portugalski se kratkoročno sicer ne piše slabo, saj bo iz evropskih skladov za razvoj tudi v naslednjem mandatu parlamenta dobivala precejšne vsote pomoči. V zadnji »petletki« prejemanja pomoči, ki se je zaCela lani, bo država dobila 16, 7 milijarde ekujev (13 milijard ameriških dolarjev), kar je letno skoraj štiri odstotke bruto družbenega proizvoda. Odkar je Portugalska po vstopu v EU leta 1986 zaCela prejemati pomoč, je občutno posodobila infrastrukturo in industrijo ter tako izboljšala življenjski standard. Se leta 1985 je dohodek na prebivalca dosegal le polovico evropskega povprečja, leta 1994 pa je znašal že dve tretjini povprečja EU. David Brough / Reuter __________DEDIŠČINA PRETEKLOSTI ____ Komunisti se spominjajo stare slave in si želijo novih uspehov BEJA - Na nedeljskih parlamentarnih volitvah na Portugalskem bodo ljudje lahko volili tudi kandidate Komunistične partije. Medtem ko so skoraj vse evropske marksistične stranke priznale svoje »napake«, so portugalski komunisti Se naprej zvesti svojim starim stališčem. Ankete kažejo, da nobena od strank ne bo dobila večine glasov v 230-Clanskem parlamentu, Čeprav ima naj večjo podporo volilcev levosredinska opozicijska Socialistična stranka. Njen vodja Antonio Guterres zavrača kakršnokoli povezavo z levimi strankami, saj se zaveda, da bi to odvrnilo morebitne volilce od njegove zmerno leve stranke. Komunisti so prepričani, da bodo zbrali od devet do deset odstotkov glasov. Njihov vodja, 53-letni ekonomist Carlos Carval-has, ki je prevzel najvisji položaj v stranki leta 1992, je nedavno izjavil, da si stranka prizadeva za politične spremembe v državi. Pred njim je bil na Čelu komunistov Alvaro Cunhal; na volitvah leta 1991 je stranka doživela najhujsi poraz po letu 1974, ko je Portugalska postala demokratična država. Čeprav se stranka ni odpovedala svoji ideologiji, je vendarle uveljavila vec sprememb. Carvalhas je na predvolilnih plakatih oblečen v resno sivo obleko, nosi kravato in prav niC ne spominja na svojega proletarskega predhodnika, zdaj že 83-letnega Cunhala, dolgoletnega borca proti Salaza-rjevi diktaturi. V svojih izjavah novi vodja komunistov poudarja, da je pripravljen sprejeti »odgovornosti« v novi vladi in ne omenja zgolj opozicijske vloge svoje stranke. Komunisti nasprotujejo portugalskemu Članstvu v Evropski uniji, ki naj bi bila kriva za visoko stopnjo brezposelnosti v državi, zavzemajo se tudi za višje osebne dohodke. Zanimivo je, da so javnomnenjske raziskave stranki tudi pred zadnjimi volitvami napovedovale, da bo zbrala od devet do deset odstotkov glasov. Takrat so komunisti dobili sedemnajst poslanskih sedežev v parlamentu, v katerem imajo večino desnosredinski socialdemokrati, katerih vodja Anibal Cavaco Silva je bil dva- krat izvoljen za predsednika vlade. Komuniste je prizadel propad vzhodnega bloka in so daleč od velikega volilnega uspeha iz leta 1979, ko je bila stranka na vrhuncu priljubljenosti in je zbrala celo devetnajst odstotkov glasov. V Beji, zaspanem upravnem središču pokrajine Spodnji Alentejo, imajo ljudje pozitivno mnenje o komunistih. Starejši so prepričani, da so le »rdeči« sposobni doseči spremembe na bolje, CeS da so v Času vladanja socialdemokratov obogateli le nekateri, revni pa so postali še revnejši. Spodnji Alentejo je nerazvita južna portugalska pokrajina, kjer se ljudje preživljajo s kmetijstvom, največ je nasadov plutovcev, oljk in mandljevcev. Med osemnajstimi volilnimi okrožji so na zadnjih volitvah samo v tej pokrajini zmagali komunisti, drugje so večino glasov dobili socialdemokrati. Glavna težava, s katero se ubada komunistična partija, ki stavi predvsem na volilce v revnih pokrajinah ter industrijskih predmestjih Lizbone in Porta, je v tem, da slovita zgodovina danes mladih ne zanima. »Ljudje volijo komuniste iz zgodovinskih razlogov ali v znak protesta, vendar so to predvsem starejši volil-ci,« je izjavil Mario Bet-tencourt, urednik lizbonskega dnevnika Diario de Norticias. Nekdanji vodja komunistov Cunhal, ki so ga večkrat imenovali kot »poslednjega stalinista«, je kljub šoku, ki ga je doživel ob razpadu Sovjetske zveze, Se vedno karizmatična in zelo vplivna osebnost. Nekateri analitiki zato dvomijo, da se bo stranka otresla okostenelosti boljševiškega tipa. Stranka bo skušala zbrati vsaj toliko glasov kot na volitvah leta 1991, ko so v tej pokrajini komunisti dobili tri od štirih sedežev v parlamentu, kolikor jih je glede na proporcionalni volilni sistem dodeljenih pokrajini. Toda na teh volitvah ne gre samo za glasove. »Upamo, da se bo kaj spremenilo, Ce bodo največ glasov zbrali socialisti. Ker bodo le stežka zbrali absolutno večino, bodo potrebovali nas,« razmišlja o možnostih stranke komunistični Zupan Beje Jose Manuel Carreira Marques. Richard VVaddington, Reuter USTAVNI SISTEM PORTUGALSKE Izidi današnjih parlamentarnih volitev na Portugalskem bodo verjetno najtesnejši v zadnjih desetih letih. Opozicijski socialisti imajo v javnomnenjskih raziskavah nekoliko več podpore kot vladajoči socialdemokrati, vendar to še ne pomeni, da bodo tudi dobili večino v parlamentu. .-■■■■ "" nred REUTER Nedelja, 1. oktobra 1995 SVET SESTANEK FiNANČNIH MINISTROV EU Neenotno o roku za uvedbo enotne valute VALENCIA - Včeraj so se sesli finančni ministri in predstavniki centralnih bank držav članic Evropske unije. Na srečanju so vnovič razpravljali o "vprašanju uvedbe enotne evropske valute leta 1999. Nemčija se zavzema za uvedbo enotne valute do točno določenega roka. Italijanski premier Lam-berto Dini je s srečanja odšel, Se preden so se začeli pogovori. Dejal je, da bi njegovo navzočnost na srečanju utegnili razlagati kot vsiljevanje, zato se sestanka raje ne bo udeležil. Dinijevega odhoda ne moremo povezovati z žgočo razpravo, ki je sledila njegovemu predlogu o preložitvi roka za uvedbo denarne unije na neuradnem vrhu na Ma-jorci, ki je potekal prejšnji teden. Dinijeve izjave so bržkone odziv na trditev nemškega finančnega ministra Weigla, da se Italija leta 1999 ne bo zmogla priključiti enotni evropski valuti, saj bo imela prevelik primanjkljaj v javnem sektorju. Italijanski predsednik vlade je v petek večerjal z ministri in predstavniki evropskih centralnih bank. Zasebno se je srečal tudi z VVeiglom, srečanje pa je po besedah nemškega predstavnika za tisk minilo v prijetnem vzdušju. Italija meni, da časovni odlog pri uvedbi enotne valute ni zgolj italijanska želja, temveč realnost, s katero se mora soočiti vsa EU. Očitno je, da pri neformalnih ministrskih po- Italijanski premier Lamberto Dini je predčasno zapusti! srečanje (Telefoto: AR) govorih, ki se bodo nadaljevali danes, prihaja do razhajanj. V Veliki Britaniji menijo, da roki niso najpomembnejši, Nemčija pa je odločena, da je leto 1999 zadnji rok za enotno evropsko valuto. »Vsi se trudimo za leto 1999,« je dejal britanski finančni minister Kenneth Clarke v petek. »Toda pravilna pot je za države, ki se trudijo za gospodarski uspeh, pomembnejša od časovnih rokov.« Prepir med Rimom in Bonnom glede italijanske usposobljenosti za vstop v monetarno unijo je povzročil pretres na finančnih trgih. Evropske valute so zaradi negotove prihodnosti skupne evropske valute izgubile vrednost v primerjavi z nemško marko. Španija je napovedala, da bi javno prizadevanje gospodarsko najmočnejših držav, da do monetarne unije pride v dogovorjenem roku, vrnila zaupanje finančnih trgov. »Razburjenje na finančnih trgih nas je res presenetilo, vendar se na tem sestanku ne pogovarjamo o trgih, govorimo o prihodnosti Evrope. Trgi se lahko pomirijo, saj so evropski ministri že večkrat ponovili, da se je umika treba držati,« je ob prihodu na srečanje dejal španski finančni minister Pedro Sol-bes. Janet Northcote / Reuter NOVICE Francoska policija ubila alžirskega terorista LYON (Reuter) - Francoska policija je »v samoobrambi« ubila Alžirca Kaleda Kelkala in ranila Karuna Kousa. Pariške oblasti so tiralico za Kaledom razpisale že avgusta, ko so odkrile njegove prstne odtise na neeksplodirani bombi. Orožje, ki so ga odkrili v stanovanju ubitega in v gozdovih blizu Lyona, kjer sta se terorista skrivala zadnje mesece, ju po\'ezuje z vrsto terorističnih akcij alžirskih muslimanskih skrajnežev. Kousa, enega od ustanoviteljev nezakonite Alžirske rešilne fronte, zaradi hudih poškodb Se niso mogli zaslišati. Bombni atentat v Kambodži PHNOM PENH (Reuter) - Včeraj je v kamboškem glavnem mestu razneslo dve granati, ki sta ranih 39 ljudi. Prva je bila odvržena v pisarno Son Sana, voditelja frakcije izključenih članov Budistične liberalnodemokratske shanke, vendar ga ni poškodovala. Drugo granato je razneslo v bližnjem templju, kjer so se zbirah udeleženci današnjega kongresa, ki naj bi pritegnil od deset do dvajset tisoč Son Sa-novih privržencev. Policija opozarja, da tudi v prihodnje ne bo mogla jamčiti za njihovo varnost. Maroko zahteva Ceuto in Melillo NEW YORK (Reuter) - Zunanji minister Maroka Abdelatif Filah je v govoru Generalni skupščini ZN zahteval vrnitev dveh španskih mest - Ceute in Me-lille - Maroku. Zahtevo je podprl s trditvijo, da sta bili mesti nekdaj del maroškega ozemlja, zdaj pa sta poslednji koloniji v Afriki. Maroko je prepričan, da bodo tradicionalne vezi s Španijo in miroljuben predlog pripomogh k lažji prebroditvi težav in hitrejši dosegi cilja. PARLAMENTARNE VOLITVE V LATVIJI Presenetljiv zasuk v desno Prebivalci ruske narodnosti še vedno nimajo volilne pravice RIGA - Opazovalci napovedujejo, da bo na latvijskem političnem prizorišču po volitvah, ki potekajo ta konec tedna, prišlo do opaznega premika v desno, kar je v nasprotju s trendom v drugih vzhodnoevropskih državah. Volitve stočlanskega parlamenta potekajo po predvolilni kampanji, ki je v ospredje postavila gospodarska vpraša- BALTSKO MORJE GEOGRAFIJA prebivalstvo: 2.560.000 etnična stniktura: drugi: 14% Rusi: 34%_________ jezik: latvijski površina: 64.589 km2 vera: protestantska, pravoslavna GOSPODARSTVO izvoz: stroji, prehrambni, kemični in tekstilni izdelki ZGODOVINA 1917: Razglasitev neodvisnosti, oblasti izženejo boljševike iz Rige. 1940: Po volitvah, ki jih nadzoruje sovjetska vojska, Latvija oostane del ZSSR. 1941-44: Nemška okupacija. 1990: Sovjetski predsednik Mihail Gorbačov poskuša razveljaviti latvijsko deklaracijo o neodvisnosti. 1991: Vrhovni sovjet Latvije kljub vojaškemu posegu sovjetske vojske razglasi neodvisnost države. Moskva prizna neodvisnost 4. septembra. REUTER nja. Baltska država namreč pravkar preživlja hudo bančno in finančno krizo. To so druge volitve po letu 1991, ko je nekdanja sovjetska republika dosegla neodvisnost. Dve desni stranki - Kmečka zveza in nacionalistična Latvijska nacionalna konzervativna stranka (LNNK) - sta že sklenili koalicijo in pričakujeta, da bosta imeli večino v novem parlamentu. Pričakovani premik na desno je v nasprotju s trendom v drugih vzhodnoevropskih državah, kjer so po začetnih liberalnih reformah na oblast prišle stranke levice, ponekod tudi nekdanji komunisti. Trenutno vladajoči stranki bosta bržkone izgubili nekaj sedežev. Sredinska stranka Latvijska pot je na zadnjih volitvah zasedla 33, Zveza političnih ekonomistov pa devet sedežev. Kmečka zveza in LNNK bržkone ne bosta mogli sami sestaviti vlade. Morebitna partnerka vladi bo bržkone prav Latvijska pot, če se bo seveda dobro odrezala na volitvah. Izvedenci pričakujejo, da bo nova vlada nadaljevala začrtano pot gospodarskih reform - z malenkostnimi spremembami. Eden od osrednjih časnikov Diena je pozval prebivalce, naj glasujejo za stranke desnice. »Ko se bomo odločali, se moramo zavedati, da Latvija potrebuje hiter razvoj. To bomo dosegli le z nadaljevanjem zastavljenih gospodarskih reform,« je pisalo v uvodniku. Potek volitev v prestolnici so zmotile demonstracije več sto Rusov, ki so izrazili svoje nezadovoljstvo z zakonodajo, ki določa, da več kot 700 tisoč Rusov, kolikor jih živi v Latviji, a so brez državljanstva, nima volilne pravice. »Vzeli ste nam državljanstrro, odvežite nas še plačevanja davkov,« je pisalo na transparentu starejšega protestnika. Nova zakonodaja predvideva, da bodo Rusi lahko zaprosili za državljanstvo glede na svojo starost - najmlajši bodo to lahko storili že naslednje leto. Večina starejših Rusov pa ne bo nikoli dobila državljanstva. Novinarko Baltske tiskovne agencije so pred dnevi hudo pretepli. Tožilstvo preiskuje primer, a do zdaj še ni dokazov o političnem ozadju. Devetnajstletna Inese Skutane bi se morala srečati z enim od svojih zaupnih virov. Ta ji je obljubil dokaze, ki bi kompromitirali enega od vodilnih latvijskih politikov. Ko je novinarka prišla na dogovorjeno mesto, so jo štirje mladeniči pretepli. »Napad je povezan z njeno dejavnostjo in je nedvomno politične narave,« je izjavil podpredsednik agencije George Sabad. Patrick Lannin / Reuter BU2NJEVZHOPNI MIROVNI PROCES Damask poava Clintona, naj prisili brael k umiku z Golana DAMASK (Reuter) - Sirija je včeraj pozvala ameriškega predsednika Billa Clintona, naj v imenu miru na Bližnjem vzhodu prisili Izrael k umiku iz Libanona, Golanske planote in drugih območij, ki jih je Izrael zasedel v vojni leta 1967. Clinton je po podpisu izraelsko-palestinskega sporazuma o razširitvi palestinske samouprave izjavil, da je za celovito rešitev bližnjevzhodne krize potrebno tudi sodelovanje Sirije in Libanona. O vključevanju Sirije v mirovni proces se je ločeno pogovarjal z jordanskim kraljem Huseinom in egiptovskim predsednikom Mubarakom. Pogajanja med Sirijo in Izraelom so na mrtvi točki že tretji mesec. Sporno vprašanje, ki je omrtvilo pogajanja, je umik Izraela z Golanske planote. Izrael pred začetkom pogajanj o obsegu umika zahteva popolno normalizacijo odnosov, Sirija pa pogojuje nadaljevanje pogovorov s predhodnim popolnim umikom. Ameriška administracija pripisuje veliko vlogo za nadaljevanje pogajanj prav Egiptu. Egiptovski predsednik Mubarak je izjavil, da »si predsednik Asad želi mir«. Sirija bi s sklenitvijo miru lahko preusmerila velika sredstva, namenjena oboroževanju, v izboljšanje življenjskega standarda svojih državljanov. Chri-stopher je z izraelskim zunanjim ministrom Peresom in voditeljem PLO Arafatom nadaljeval pogovore o uresničevanju podpisanega sporazuma. Države podpisnice so se strinjale glede ekonomskega razvoja Zahodnega brega, vodnih zalog in regionalnih vprašanj. Christopher je izrazil upanje, da bo nedavni sporazum države, ki so obljubile finančno pomoč, prepričal, da bodo svoje obljube'tudi izpolnile. Bogate države so nanneč ob podpisu prvega izraelsko-p’alestinskega sporazmna leta 1993 obljubile 2, 4 milijarde ameriških dolarjev pomoči palestinski samoupravi. Pogovori o nekaterih pomembnih vprašanjih, zlas ti o vprašanju Jeruzalema, naj bi se začeli maja prihodnje leto. Wilson umaknil kandidaturo za predsednika ZDA SAN FRANCISCO (Reuter) - Dvainšestdesetletni kandidat za naslednjega ameriškega predsednika Pete VVilson je umaknil svojo kandidaturo. Zdi se, da je taksni odločitvi botrovala smola, ki se ga je držala vse od začetka kampanje. Notranji razkoli v njegovem taboru, slabi rezultati v javnomnenjskih raziskavah in finančne težave so zaznamovale to za Wilsona težavno obdobje. Njegova kampanja se je znašla v dolgovih in Wilson se je umaknil, toda poznavalci menijo, da se utegne kmalu spet pojaviti na političnem prizorišču, in sicer kot republikanski kandidat za podpredsednika. Prestolnica Komorov v rokah prevratnikov MORONI (Reuter) - Prevratniki pod vodstvom najemniškega vojaka Boba Denarda so včeraj prevzeli nadzor nad glavnim mestom Komorov. Trenutno so boji potihnili, Denards in kapitan Combo, vodja začasne vojaške vlade in bivši zapornik, pa že obljubljata večstrankarske vohtve. Medtem je predsednik Djohar še vedno »v dobrih rokah in dobrega zdravja«, kot zatrjujejo prevratniki, ki so ga ugrabiti. Francoske oblasti se še niso odločneje odzvale na prošnjo komorskega premiera Elyachrouta, naj z vojaškim posegom pomagajo vzpostaviti pravni red. Vse kaže, da ne bodo pomagale pri vnovični vzpostavitvi Djoharjevega režima. NEKDANJI AMERIŠKI DRŽAVNI SEKRETAR O ZAKULISJU ZALIVSKE VOJNE Baker je grozil Iračanom z jedrskim orožjem VVASHINGTON (Reuter) - »Ko so se ZDA leta 1991 pripravljale na zalivsko vojno, je takratni državni sekretar James Baker z grožnjo morebitne uporabe jedrskega orožja skušal preprečiti, da bi Irak uporabil kemično in biološko orožje,« piše v izvlečkih Bakerjeve knjige The Politics of Diplomacy, ki jih je objavil Newsweek »Vojno boste zagotovo izgubili,« naj bi Baker dejal iraškemu zunanjemu ministra Azizu. »Ta vojna ne bo kot tista z Iranom - do popolne izčrpanosti oboroženih sil. Njen potek bomo natančno predvideli.« Baker je v knjigi zapisal, da ga je general Powel prosil, naj Iraku posreduje naslednje sporočilo: »Ce nameravate v spopadu z ameriško vojsko uporabiti biološko ali kemično orožje, bo ameriška javnost zahtevala temu primerne povračilne ukrepe. To ni le grožnja, to je obljuba.« Baker nadaljuje: »Ce bo Irak v vojni uporabil takšno orožje, naš cilj ne bo zgolj osvoboditev Kuvajta, pač pa strmoglavljenje iraškega režima.« Grožnje pa so bile po pripovedovanju Bakerja navidezne, saj je takratni ameriški predsednik Bush jasno povedal, da ZDA v tej vojni ne bodo uporabile kemičnega oziroma jedrskega orožja. Baker v knjigi tudi omenja, da je Sadam Husein v pismu iranskemu predsedniku Raf-sandžaniju razgalil svoje namere o zavzetju Saudove Arabije. V pismu Husein omenja »našo 840-kilometrsko obalo« kot novo mejo med Irakom in Združenimi arabskimi emirati. Newsweek je poleg dogodkov, povezanih z zalivsko vojno, objavil tudi nekaj drugih povzetkov iz Bakerjeve knjige. Baker je izraelskim oblastem ponudil namestitev ameriške vojske na sirskem delu Golanske planote. To naj bi bilo nekakšno zagotovilo, da bi v primem uspešnih pogajanj med državama ta del ozemlja pripadel Izraelu. Baker se je odzval na prošnjo nekdanjega predsednika SZ Gorbačova in posredoval pri odobritvi posojila v visini štirih milijard dolarjev, ki ga je Sovjetski zvezi namenila Saudova Arabija. Po mnenju nekdanjega državnega sekretarja je bil aparat Reaganove zunanje politike manj učinkovit, kot bi moral biti. »Pogosto so se pojavljale razne intrige... V ospredju so bili vedno interesi posameznikov.« Dve zaporedni srečanji skupnega predstavništva, še kar enoten nastop v Ljubljani, skupna manifestacija za Kmečko banko, obisk Evropskega parlamenta in Sveta Evrope: ni slabo, če pomislimo, da predstavništvo nekaj mesecev ni našlo skupnega jezika niti o mnogo manj pomembnih vprašanjih in da je razprava o domala vseh vprašanjih v zgodnjih poletnih mesecih zašla na slepi tir navidez skoraj brezizhodne medsebojne konfrontacije. Očitno so se v naši manjšinski skupnosti nekatere stvari premaknile. Zal se niso pre-maknile v pozitivno smer: dodatne težave S financiranjem kulturnih ustanov, združevanje slovenskih šol in omejevanje Sindikata slovenske šole so le zadnji primeri pritiskov, ki jih je bila naša manjšina deležna v zadnjem poldrugem letu. Te-mu moramo dodati probleme slovenskih bank in seveda vso politiko pritiskov in omejevanja pravic slovenske manjšine, ki so jo v zadnjem času prekinik samo nekateri sklepi krajevnih uprav, na primer tržaške občine v zvezi z delnimi dvojezičnimi napisi, in nekatere odločitve sodnih oblasti. Se Dežela, ki je v zadnjem tednu pokazala izredno veliko pozornost do Furlanov (kar je seveda pozitivno in nedvomno koristi tudi slovenski manjšini, saj potrjuje večjezičnost naše dežele), zamuja z nekaterimi obveznostmi, kot na primer z izplačilom prispevkov osrednjim kulturnim ustanovam in obnovitvijo komisije za razdehtev drugih prispevkov. Ob teh negativnih premikih je zaskrbljenost upravičena in zato pravzaprav ni presenetljivo, da je predstavništvo manjšine vendarle našlo nekatera skupna izhodišča. Ostaja seveda želja, da bi taka izhodišča našli tudi v zvezi z drugimi vprašanji in bi t a SKUPNO PREDSTAVNIŠTVO : S : Krhka barčica v razburkanem morju Bojan Brezigar naša skupna barčica res lahko zaplavala, saj so vode že itak tako zelo razburkane. Morda je v tem trenutku primemo, da navedemo nekatera vprašanja, ki so predmet obravnavanj skupnega predstavništva, in jih nekoliko analiziramo. Začnemo lahko pri temi, ki je v zadnjih dveh tednih zelo razburjala duhove v naši manjšini, to je pri odnosih s Slovenijo. Postavljalo se je vprašanje, na katerem mestu naj bo problematika slovenske manjšine na prednostni lestvici ljubljanskega političnega vodstva. Priznam, da si sam tega vprašanja nisem nikoh postavljal s pretirano pozornostjo, saj se mi je zdelo, nekje povsem razumljivo, da zaseda slovenska manjšina zelo visoko, če ne najvišje mesto na tej lestvici. To samoumevnost mi je potrjevalo stališče enega najbolj znanih italijanskih strokovnjakov, ki mi je pred približno desetimi leti v Rimu razlagal, da nobena država nikoh ne more skrbeh samo za ozemlje do svojih državnih meja, ampak mora njen interes vedno sed dlje, še zlasti kadar obstajajo v sosednji državi realni interesi ah celo deh istega naroda. Ta nauk je bil zame osnova razmišljanja o odnosu države do svoje manjšine onstran meje. Ob tem pa nisem upošteval, da lahko obstajajo tudi drugi interesi in druge okoliščine, ki ta način. Na bodem Mi- a je svojčas zatrjeval, da ne bo nikoh pustil na cedilu svojih srbskih bratov v drugih republikah nekdanje Jugoslavije. Ko je začela Srbiji teti voda v grlo, je to obljubo mimo pogoltnil za rešitev svoje lastne države. Odnosi so v torej lahko v veliki meri odvisni od trenutnega stanja, pa čeprav ostajajo osnovni interesi nespremenjeni. Tako ni mogoče mislih, da je Miloševič res odpisal bosanske Srbe, ampak je šlo očitno predvsem za taktično potezo, ki je bila za srbskega predsednika v hstem trenutku edini izhod iz kriznega stanja, v katerem se je nahajal. O odnosu Slovenije do naše manjšine smo pisali že pred dvema tednoma in si nakopah tudi nekaj pripomb. Ne bom jih posebej obravnaval, vendar bi tu kazalo še enkrat povedah, da moramo pač upoštevah, da ima Slovenija kot država svoje državne interese, h pa se včasih ne skladajo z interesi manjšine. Danes slovenska vlada javno zastopa stališče, da so zanjo problemi manjšine primarnega značaja, vendar ni nikjer rečeno, da bo vedno tako. Zato je nujno, da slovenska manjšina v Italiji vzpostavi z matično domovino odnose, ki ji bodo zagotavljali neko trajno stanje. To pa pomeni, da si mora prizadevati, da od Slovenije doseže sveženj uradnih dokumentov - zakonov in urad- glede na trenutno počutje ita-hjansko-slovenskih odnosov in ne glede na politične razmere v Sloveniji, pa tudi v manjšini. Skratka, zastaviti je treba pogoje, da se pomoč Slovenije -tako politična kot finančna -medi jasno in trajno. To pa bo mogoče doseči le z enotnimi stališči manjšine. In tu je naloga, ki jo ima skupno predstavništvo, zelo zahtevna. Drugo vprašanje, s katerim se skupno predstavništvo spoprijema že nekaj časa, je odnos z italijanskimi oblastmi. Pred leh je takratna enotna delegacija vendarle obiskovala politike, ustanove in organizacije ter se z njimi pogovarjala in tudi dogovarjala, čeprav potem obljubam niso vedno sledili zaželjeni uspehi. Tega že nekaj časa ni več in tudi ob prošnji za srečanje s predsednikom republike Scalfarom v Gorici je bilo nekaj nerodnosh, ki sicer ne opravičujejo negativnega odgovora, vendar so v takih primerih res nepotrebne. Kazalo bi torej izdelah dokaj natančen načrt posegov, obiskov, srečanj in pogovorov. Seveda ni nujno, da potekajo vsa srečanja po ključu skupnega predstavništva; še zlasti komponente, ki so sestavni del vsedržavnih strank, pa tudi druge, imajo namreč mnogo možnosh za srečanja in tudi mnogo zasebnih stikov. Te velja krepiti in vrednotiti in seveda še zdaleč ni nujno, da bi ob vsaki priložnosti sedelo pri mizi ništvo. Vendar pa vsaj zelo koristna, ki se, morda zaradi različnih odtenkov pri navajanju problemov, spremenijo v pravzaprav nekoristna srečanja. Tu ima predstavništvo velike naloge in možnosh, da s skupnim nastopom deluje učinkoviteje in koristneje. Tretje vprašanje, ki se postavlja, je vprašanje internacionalizacije problemov slovenske manjšine. O tem so mnenja deljena. Dejansko pa smo sedaj šele v fazi, ko gre kvečjemu za informiranje nekaterih mednarodnih forumov o stanju slovenske manjšine. To delo je koristno in celo potrebno, kajti Slovenci nimamo neposrednih predstavnikov v evropskem parlamentu, da O drugih inštitucijah ne govorimo. Ker pa te inštitucije delujejo na osnovi poznavanja problemov in ker italijanske oblasti zelo učinkovito in prodorno informirajo o pozitivnih ukrepih v korist manjšin, je glas slovenske manjšine, ki te trditve z dejstvi izpodbija in dokazuje njihovo neobstojnost, še kako dobrodošel, kajti jezikovne manjšine drugih evropskih držav so ob tem zelo glasne in svoje države pogosto spravljajo pred mednarodnimi forumi v velike težave. Zato je morda skib, da bi ta internacionalizacija ne presegla ravni odnosov med manjšino in italijansko državo, nekoliko pretirana, vsaj dokler se vprašanje internacionalizacije ne postavi na ravni odpiranja meddržavnega spo-ra; kar je na pri- i mer Avstrija na- Južno Tirolsko. Slovenija, vendar bi bil v tak uk- rep zelo težak, saj bi ji verjetno dokončno zaprl vrata v Evropsko zvezo. Vstop Slovenije v EU pa je v interesu ne le slovenske države, ampak tudi naše manjšine in seveda vsega prebivalstva ob meji, kajh pomenil bo odpravo vzrokov za trenja, ki še danes razburjajo prebivalstvo na obeh straneh meje. In končno je vprašanje, ki se ga mora resno lotiti skupno predstavištvo, tudi odnos do kulturnih inštitucij slovenske manjšine v Italiji. Te inštitucije imajo pravico do obstoja in do razvoja ter ne morejo biti ne predmet medsebojnih obračunavanj in ne odvisne od trenutnega počutja vodstva te ah one organizacije. Pravzaprav bi bilo najbolje, ko bi tudi v slovenski manjšini lotih politiko od resnične civilne družbe in ko bi omogočih inštitucijam, da so finančno in organizacijsko res samostojne, čeprav so članice ene ali druge ali celo obeh krovnih organizacij. Prepletanje političnih problemov raznoliko sh slovenske manjšine z organizacijskimi in finančnimi vprašanji preživetja ah celo obstoja kulturnih ustanov je škodljivo prav za vse, je izvor prepirov in nezadovoljstva ter manjšini kot celoh, pa tudi njenim posameznim delom, ne prinaša nobenih pravih ugod-nosri. Seveda, marsikdo se bo vprašal, ah pri tem mislim tudi na Primorski dnevnik. Na to vprašanje naj odgovori sam. Namesto odgovora, ponujam v razmislek vprašanje, kaj bi se zgodilo, ko bi Primorski dnev-rhk utihnil. Bi imela od tega korist katera izmed organizacij, ustanov ah strank, ah bi imela od tega samo škodo celotna slovenska manjšina? NEDELJSKE TEME Nedelja, 1. oktobra 1995 ...........FIRMINO MARINIG____ Zagotoviti Benečiji viden gospodarski preporod Benečija je bila od vedno simbol gospodarske zaostalosti, ki je ljudi silila v emigracijo. Vasi so se v desetletjih nenehno iz-praznjevale, skrb za kruh je bila močnejša od vseh drugih dobrin, ki pač sodijo k neki družbi. Tudi v tej luči je treba brati zgodovino in težavno pot, ki so jo prehodili Slovenci iz videmske pokrajine. Gospodarsko obrobje teh krajev pa ni le rezultat geografske, rekli bi hribovite narave: je predvsem izraz za načrtne politične izbire. Dejstvo je, da ko se ljudje borijo za vsakdanji kruh, nimajo veliko časa, da bi se posvetili razvoju kulture in jezika. Paradoks pa je bil v tem, da so ljudje na vohtvah vedno in stalno nagrajevali tiste sile, ki so jih potiskale proti prepadu. Predvsem krščanska demokracija, ki je bila v teh krajih močno nacional- lo v svoje roke. no in protislovensko naravnana, je v prvi vrsti kriva, da so morali Benečani plačati tako visok družbeni in nacionalni davek. Do zgodovinskega premika je prišlo pred nekaj meseci, čeravno določene znake teh spre- Ljudje so se za nov način upravljanja, ki je slonel predvsem na utrjevanju gospodarskih zmogljivosti in na valorizacijo krajevne kulture, opredelili tudi na zadnji volilni preizkušnji, ko je Mariničeva lista, proti vsake- memb je bilo zaznati že nekaj ča- mu pričakovanju, močno prevla- sa prej. Na upravnih volitvah so prvič v povojnem času zmagale tiste sile, ki so na povsem drugačen način gledale na beneško stvarnost, na razvoj teh krajev, na dobrososedske odnose in na odnos do Slovencev. Špetrska občinska uprava je kot prva začela uvajati nove politične izbire in to že pred dobrim desetletjem, ko je napredna lista, ki ji je načeloval župan Firmino Marinič, prevzela upravno krmi- dala nad vsemi tistimi, ki so želeli ohraniti stare sisteme in staro protislovensko miselnost. Ni torej naključje, da je bil že od prvih pogovorov za sestavo večine v gorski skupnosti za Na-diške doline, Marinič med najresnejšimi kandidati za predsedniško mesto. Nesporno je, da je med vsemi, tudi političnimi nasprotniki, užival velik ugled in zagotavljal upravne sposobnosti, ki jih je pokazal že kot župan Spetra. Kakšne so osnovne točke programa, ki ste si ga začrtali pri gorski skupnosti za Na-diške doline? V glavnem gre za tri osnovne točke, ki bodo predstavljale izhodišče našega dela. Prva točka zadeva izdelavo takšnega načrta, ki bi tem krajem zagotavljal viden gospodarski preporod in ki bi posledično zvišal zaposlitveno raven. S tem bi zaustavili nenehno padanje števila prebivalcev, ki je posledica izseljeniškega vala, oziroma dejstva, da si morajo naši ljudje iskati zaposlitev v furlanskih industrijskih centrih. V tem okviru si bomo prizadevali, da bi povečali obrtno-industrijsko cono v Sp etru, ob tem pa bi podobne gospodarske cone radi uresničili tudi v Grmeku, Sv. Lenartu, Podbone-scu, Tavorjani in Praprotnem. Druga točka zadeva skrb za valorizacijo in zaščito krajevne kulturno-jezikovne stvarnosti. Naša skrb bo, da bomo v največji meri pomagali vsem tistim, ki si bodo prizadevali, da bi ustvarili pogoje za ohranjevanje in širjenje slovenskega jezika. Mnenja smo, da bomo le ob spoštovanju našega jezika vrnili tem krajem dostojanstvo, ki so nam ga odvzeli. Tretja naloga, ki čaka novo vodstvo gorske skupnosti, je socialne narave. Zaradi naše obrobnosti, kamor nas je potisnila dosedanja politična slepota, z vidika javnih storitev ne uživamo istih ugodnosti, kot prebivalci drugih krajev naše dežele. Zdravstvena in socialna oskrba sta, na primer, pri nas dokaj vprašljivi, kar je tudi razlog, da ljudje zapuščajo naše vasi in se selijo v območja, ki tudi z druž-beno-socialnega vidika nudijo večje ugodnosti. Pred dnevi je Ljudska stranka predstavila v senatu svoj zakonski predlog za zaščito slovenske narodnostne skupnosti. V njem so Slovenci z Videmskega omenjeni kot enakovredni del deželne manjšinske skupnosti. Zadnje upravne volitve v Nadiških dolinah so dokončno opravile z hegemonistično vlogo krščanske demokracije in postavile v ospredje levosredin- ske politične izbire. So to znaki določenih sprememb? Uspeh, ki so ga zabeležile napredne liste v naših občinah, kaže na novo klimo, ki se je udejanila v Nadiških dolinah. Predvsem z vidika naše slovenske kulture lahko rečemo, da smo storili korak naprej. Upravitelji levosredinskih občin so namreč veliko bolj občutljivi za te problematike in prepričan sem, da bodo znali tudi primerno delati, da bi se naša jezikovna in kulturna specifika uveljavila. Zanimivo je tudi dejstvo, da se je velika večina ljudi volilno usmerila na tiste liste, ki so v svojih programih vključevale skrb za slovenski jezik in kulturo. To je zame izrednega pomena, saj je bila poražena dolgoletna teza o Slovencih kot nasprotnikih teh krajev in kot petokolo-naših jugoslovanskega komunizma. Kar zadeva zakonski predlog Ljudske stranke o zaščiti manjšin, gre vsekakor za pomemben politični akt s strani stranke, ki je doslej v prvi osebi »poskrbela«, da zamejski Slovenci niso bili deležni primernega zaščitnega zakona. Posebej važno pa je dejstvo, da v tem osnutku Benečani nismo zapostavljeni. V Spetra ste lani pripravili mednarodni posvet o čezmejnih gospodarskih perspektivah. Občutek imam, da se o teh stvareh veliko govori, načrtuje pa veliko manj? Važno je, da se med obema območjema ustvari stalen dialog, česar do danes ni bilo. Lahko rečem, da samo špetrska občinska uprava že več let vzdržuje stike z upravitelji z Gornjega Posočja, ostale občinske uprave pa so doslej takšno sodelovanje povsem zanemarile in to zaradi njihovih jasnih političnih izbir. Če bo dogovarjanje redno, bodo vidni tudi določeni rezultatu. Ne smemo pozabiti, da pestijo obe območji hude gospodarske težave in da oboji lahko koristimo z normativi, ki nam jih ponujajo nekateri zakoni Evropske skupnosti. V tem okviru ne bi zavrgel ideje o nekakšni prosti coni, ki bi lahko nastala vzdolž naše meje. Kljub vidnim premikom določeni nacionalistični kro- rodni skupnosti in ob teh pogledih gradi svoj politični kapital. Res pa je, da prav mazanje špetrskih dvojezičnih tabel še uspešnejše? Če mi je dovoljen nasvet, bi rekel, da bi kazalo še v večji meri valorizirati beneško narečje. S tem ne želim stati na strani tistih, ki zavračajo knjižni jezik, želim le poiskati pot, kako čimveč ljudi zainteresirati, da bi se znova med seboj pogovarjali v beneškem narečju, ker je italijanščina še precej razširjena v naših krajih. To bi predstavilo prvo stopnjo poti, ki pelje k boljšemu poznavanju knjižnega jezika. Menim, da bi lahko tudi v špetrskem dvojezičnem centru uvedli kaj podobnega. V prvih dveh letnikih vrtca bi lahko z otroki govorili v beneškem narečju, v nadaljevanju vzgojnega procesa pa v slovenskem knjižnem jeziku. Na tak način bi se med otroki in družino ustvarila določena trdnejša govorna vez. Ob tem bi dodal tudi potrebo, da bi naše ljudi še v večji meri seznanili z našo kulturo, z našo zgodovino in z našo današnjo stvarnostjo. Ne smemo pozabiti, da velika večina Benečanov slabo pozna slo- gi vztrajajo pri svojem. In prav v Spetru je ta njihova prisotnost najbolj opazna, nenazadnje potem ko so poškodovali oziroma pomazali dvojezične table in ostro nasprotovali izbiram občinske uprave. Se bo ta fenomen s časom izničil? Dvomim, da se bo ta fenomen izničil, saj je težko, da si bo premislil, kdor trmasto vztraja proti naši slovenski na- dokazuje, da so ostali nacionalisti osamljeni in da je na naši strani vse vec ljudi. Iz zavesti prebivalcev Nadiških dolin je izginil določen strah pred slovenizacijo teh krajev, s čimer so jih svojčas strašili krajevni politiki. Kaj bi, kot izkušen upravitelj in politik, svetoval slovenskim organizacijam v Benečiji, da bi bilo njihovo delo vensko stvarnost in jo tudi zato včasih odklanja. Špetrska dvojezična šola nenehno raste in je postala eden stebrov beneške stvarnosti. Kako ocenjuješ njeno vlogo? Vloga šole je izredno pomembna in da je tako dokazuje njen hiter in verjetno nepričakovan razvoj. Dvesto in več staršev, ki se je odločilo za to izbiro, dokazuje, da so teze o novi klimi v Nadiških dolinah resnične in da zato je tudi perspektiva boljša. Na umestitveni seji gorske skupnosti je desno-sredinski blok zapustil dvorano in s tem napovedal oster boj vašemu upravljanju. Obstajajo kakšne možnosti dogovora in skupnega razmišljanja? Resnici na ljubo moram povedati, da smo imeli pred umestitveno sejo pogovore tudi s predstavniki desnega centra. Žal pa je na teh srečanjih prišlo do izraza, da te predstavnike bolj zanimajo mesta v odboru kot pa programi. Kot predstavniki manjšinske skupnosti so hoteli imeti večino v odboru. To je nesprejemljivo. Sicer nismo povsem zaprli vrat. Ce bomo dobili soglasje glede programa, je možna tudi določena sprememba v vodstvu gorske skupnosti. Ti si župan največje občine v Nadiških dolinah, obenem predsednik gorske skupnosti. Kako se boš v tej dvojni funkciji izognil morebitnim »konfliktom interesov«? Menim, da se je treba natančno zavedati, katere so pristojnosti občine in katere gorske skupnosti ter da obeh ne gre združevati. Prepričan sem, da mi bo dvojna funkcija celo v pomoč. Ob tem je treba dodati, da imata špetrska občina in gorska skupnost kar nekaj skupnih točk, od prostorov do struktur in določenih služb. Kakšno oceno daješ prejšnjemu vodstvu gorske skupnosti? Mislim, da ni umestno, da bi dajal kakšno posebno oceno o prejšnjem delu gorske skupnosti, ki je delovala skoraj brez kontrole opozicije, saj je večina razpolagala kar z 38 od 40 svetovalcev. Težave, ki jih je beležilo prejšnje votisto GS, je treba pripisati dejstvu, da je nosilo posledice upravljanja gorske skupnosti v času sedemdesetih let, ko je takratno vodstvo opravilo nekaj vprašljivih potez. Deželna uprava predlaga združitev gorskih skupnosti. Kako vi gledate na ta predlog? Najprej bi podčrtal pomembnost odnosa med Deželo in gorskimi skupnostmi. Ce bo deželna uprava nadaljevala s krčenjem finančnih sredstev, potem je bolje, da ukine gorske skupnosti. Glede združevanja sem mnenja, da na Videmskem ne more delovati ena sama skupnost; potrebni sta najmanj dve. Ena, ki obsega področje Karnije, druga pa bi bila obmejna, in bi šla od Rezije do Goriških Brd in bi lahko vsebovala tudi Sovodnje in Doberdob. Takšna gorska skupnost bi dobila svojo posebno vlogo, tudi kar zadeva reševanje vprašanj prisotnosti slovenske narodnostne skupnosti. Prepričan sem, da bi le združeni imeli določeno moč v odnosu do deželnih in državnih oblasti. Pogovor zapisal Rudi PavSič Kakšen naj bo odnos Slovenije do manjšin Podpredsednik Odbora za mednarodne odnose pri državnem zboru Republike Slovenije Borut Pahor in predsednica delovne skupine za vprašanja manjšin pri omenjenem odboru sta sestavila osnutek dokumenta odnosu Slovenije do manjšin v zamejstvu, o katerem naj bi razpravljal Državni zbor. Besedilo sta, zgolj v informacijo, na ponedeljkovem sestanku razdelila predstavnikov slovenske manjšine v Italiji. Objavljamo ga v celoti, seveda s pripombo, da gre o delovnem osnutku, o katerem morajo pristojni organi šele začeti razpravo. L Obstoj slovenske manjšine, ki je z državnimi mejami ločena od matičnega narodnega telesa, je zgodovinsko dejstvo, označeno in določeno s številnimi civilizacijskimi elementi in njeno avtohtonostjo na zgodovinskem poselitvenem področju. Manjšina je integralni del družbe v konkretnih sosednjih državah, specifično povezan s številnimi vezmi z družbo v državi matičnega naroda. Njeni pripadniki so državljani sosednjih'držav z vse-nfi pravicami in obveznostmi do teh držav. Kot takšna predstavlja slovenska manjšina nepogrešljiv in dragocen vezni element sodelovanja in dobrega sosedstva Republike Slovenije in sosednjih Državni zbor poudarja privrženost procesu vključevanja Republike Slovenije v evropske integracijske procese, razvijanju dobrih sosedskih in enakopravnih odnosov s sosednjimi državami in spoštovanju človekovih pravic na osnovi načel OZN in OVSE. Odnos Republike Slovenije do slovenske manjšine v sosednjih državah je neločljiv del takšne temeljne usmerjenosti Republike Slovenije. Obenem Državni zbor ocenjuje odnos sosednjih držav do slovenske manjšine kot realni indikator njihovega spoštovanja omenjenih načel in mednarodnih obveznosti in dejanske usmerjenosti teh držav do sodelovanja z Republiko Slovenijo. Aktivno prizadevanje Republike Slovenije za izboljšanje položaja slovenske narodne manjšine predstavlja tudi nas prispevek k zviševanju mednarodnega standarda človekovih pravic, demokratizacije in racionalnosti mednarodnih odnosov in krepti-ve enakopravne, funkcionalne povezanosti Slovenije s svetom na ravm modeme globalne družbe. Intenziven in odgovoren odnos matice z manjšino (in obratno) prispeva k nastajanju prihodnjih trendov smeri obstoja in funkcije narodov (posebej še manj številčnih) v globalni komunikacijski družbi. V svoji zunanjepolitični dejavnosti ima Slovenija interes za kar najvišjim mednarodnopravnim standardom pravne zaščite manjšin in dejanskim uveljavljanjem in uresničevanjem tega standarda. Državni zbor se v tem smislu zavzema za sklenitev bilateralnih pogodbenih instrumentov o zaščiti manjšin s sosednjimi državami in vztraja na veljavnosti dosedanjih mednarodno-pravnih instrumentov, še posebej ADR in Osimske pogodbe. Eden od bistvenih pogojev za doseganje zaščite in pospeševanjem manjšine je razvitost normativne zaščite in njeno zgledno uresničevanje za narodnosti v Republiki Sloveniji in za priseljence. E Državni zbor ugotavlja, da je položaj manjšine v sosednjih državah glede na njene konkretne eksistenčne pogoje različen; povsod pa je prisotna in očitna njena odločenost in opredelitev, da ne samo ohrani, ampak tudi razvija in krepi svojo vsestransko prisotnost v družbah v katerih živi kot poseben civilizacijski subjekt v svojih različnih dimenzijah. Manjšine se soočajo s problemi konstantne in kapilarne akul-turacije, tako z večinskimi narodi, kot tudi s širšimi kulturnimi trendi. Se vedno pa so izpostavljene tradicionalnim asimilacijskim pritiskom, institucionalni in pravni diskriminaciji in političnim pritiskom nacionalističnih elementov držav v katerih živijo. Obenem Državni zbor ocenjuje, da manjšina v svojih prizadevanjih za obstoj in razvoj uživa polagoma vse večje razumevanje in podporo pri nekaterih subjektih večinskih družb. Obenem Državni zbor ugotavlja, da je celota odnosov med manjšino in matičnim uradom, kljub nekaterim pomembnim dosežkom in premikom, tako sistemsko, kot vsebinsko neurejena in v določeni krizi. V meddržavnih odnosih smo še vedno priče, da posamezne sosednje države vsaj občasno povezujejo te odnose s pritiski na manjšino oziroma z nepripravljenostjo izboljšati njen dejanski in normativni položaj. Vse to se dogaja paralelno in sočasno, ko se multilateralni manjšinski zaščitni standardi izrazito krepijo, še posebej v okviru OVSE in SE. Priče smo poskusom derogiranja ali pa enostranske revizije mednarodnih-pravnih aktov, ki urejajo položaj slovenske manjšine, odklanjanja pobud Republike Slovenije, da bi to zaščito uredili na ravni vsestransko sprejetih evropskih načel in pravnih norm. Vse prepogosto nekatere sosednje države ne izvajajo ali pa restriktivno tolmačijo lastne pravne mehanizme zaščite človekovih in še posebej manjšinskih kolektivnih pravic in pravic posameznih pripadnikov manjšine. Državni zbor v tej zvezi izraža resno zaskrbljenost zaradi poskusov Republike Italije, da se izmika izrecnemu in nedvoumnemu priznavanju Pogodbe iz Osima (v kateri so konzumirana tudi določila Londonskega memoranduma) in enotni notranji pravni ureditvi za slovensko manjšino v vseh treh pokrajinah dežele FJK. Ugotavlja, da še vedno ni sprejeta globalna zaščitna zakonodaja za slovensko manjšino. V Avstriji obstajajo poskusi derogiranja ADP, trditve o tem, da so njena določila že v celoti izpolnjena in konzumirana v notranji ustavnopravni ureditvi. Državni zbor izjavlja na tem me- stu, da se Republika Slovenija smatra kot naslednica tako pogodbe iz Osima, kot tudi članica ADP in vztraja na njeni polni veljavnosti. Državni zbor predlaga, da se vprašanja zaščite manjšine v Italiji in Avstriji dodatno uredijo z bilateralnimi sporazumi, tako kot je Republika Slovenija to uredila z Republiko Madžarsko. DL Državni zbor poudarja nujno potrebo po načrtnem in usklajenem delovanju tako državnih organov, kot civilne družbe pri snovanju in izvajanju enovitega odnosa Slovenije v zvezi s slovensko narodno manjšino v sosednjih državah. Osnovne usmeritve in pomembnejše opredelitve takšnega odnosa morajo biti vsebinsko in organizacijsko konsenzualno sprejete in ne smejo biti predmet dnev-no-političnih razhajanj in partikularnih strankarskih interesov. Državni zbor zavezuje pristojne organe Republike Slovenije, da v izvajanje tozadevne politike vključuje na primeren način tudi najpomembnejše in reprezentativne, znanstvene, kulturne in gospodarske subjekte v Republiki Sloveniji, kot tudi reprezentativne predstavnike manjšinskih organizacij. Državni zbor meni, da naj se za določanje osnovnih smeri politike odnosa do manjšine ustanovi poseben odbor Državnega zbora, ki bi ustrezno vsebinsko izražal opredelitve te politike na zunanjepolitičnem, gospodarskem, kulturnem, znanstvenem in na drugih področjih dejavnosti. Pri Uradu predsednika Republike naj se ustanovi poseben posvetovalni organ z nalogo, da daje na osnovi resolucije in drugih aktov Državnega zbora pobude in pohticno-strokovne ocene manjšinske problematike. V tem organu naj bodo zastopane tudi manjšinske organizacije, predstavniki ustreznih strokovnih in nacionalnih institucij in organizacij civilne družbe in vlade. Konkretno izvajanje politike Državnega zbora in sprejemanje odločitev, povezanih z manjšinsko problematiko je v pristojnosti Vlade RS. V tej zvezni ustanovi vlada poseben medresorski odbor, ki ga vodi predsednik Vlade Republike Slovenije ali od njega določen elan vlade. Strokovno-operativni organ vladnega odbora je Urad Republike Slovenije za Slovence po svetu. Resorji Vlade Republike Slovenije (še posebej Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za znanost, okolje in prostorsko planiranje, ekonomske odnose in razvoj, kmetijstvo, kulturo, finance, industrijo in Urad za tisk) zagotovijo v svoji notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest odgovorne referate v zvezi z izvajanjem sklepov Državnega zbora in vladnega medresorskega odbora za Slovence po svetu. IV. Vlada Republike Slovenije predloži ob predhodnem mnenju 'posvetovalnega organa pri Uradu predsednika Republike vsako leto program delovanja Republike Slovenije v zvezi z manjšino Državnega zbora in predlog proračunskih sredstev za izvajanje tega programa. Elementi letnega programa zajemajo najpomembnejša področja delovanja organov Repu- blike Slovenije v zvezi z manjšinami. Pri tem Državni zbor zadolžuje vlado, da upošteva na posameznih področjih predvsem sledeče: 1. mednarodna dejavnost Republike Slovenije 1.1. zagotoviti je potrebno vsebinsko prisotnost manjšinskih vprašanj v celoti odnosov s sosednjimi državami in na multilateralni, regionalni, evropski in globalni ravni, še posebej tudi v okviru rednih diplomatskih in državniških stikih. 1.2. Se posebej je potrebno vključiti v manjšinsko problematiko pogodbene odnose s sosednjimi državami in na multilateralni ravni. Prioriteto pri tem naj ima bilateralno pogodbeno urejanje manjšinske zaštite, kot to predvideva med drugimi mednarodnimi dokumenti tudi okvirna konvencija o varstvu narodnih manjšin. 1.3. Manjšinsko vprašanje mora biti vključeno v splošni okvir promocije Republike Slovenije v svetu. 1.4. Posebno pozornost je potrebno posvetiti ustrezni dejavnosti DKP s cirkumskripcijo na področjih, kjer manjšina živi. 2. Krepitev ekonomske moti manjšine 2.1. Trajen in strateški interes Republike Slovenije je ustrezen ekonomski položaj manjšine in njenih pripadnikov, predvsem na področjih avtohtone poselitve manjšine. Takšen položaj Državni zbor razume predvsem v okviru funkcioniranja normalnih ekonomskih odnosov s sosednjimi državami in v okviru vključevanja slovenskega gospodarstva v evropske integracijske procese. V tem smislu je potrebno manjšinsko gospodarsko komponento vključiti tudi v dokument o strategiji gospodarskega razvoja Slovenije, ki je v proceduri, kakor tudi v projekte medregijskega in Čezmejnega sodelovanja, ki jih sofinancira EU. 2.2. Oblike doseganja teh ciljev so med drugim: promoviranje poslovnega sodelovanja manjšinskih gospodarskih subjektov s slovenskim gospodarstvom; trajne in začasne udeležbe slovenskih podjetij v podjetjih v zamejstvu; preferencialni odnosi v trgovinski menjavi za manjšinske gospodarske subjekte, benificirano kreditiranje slovenskih gospodarskih projektov v zamejstvu; benificira-ne obresti v posebno dogovorjenih projektih oziroma izdajanje ustreznih garancij in nakup nepremičnin v posebnih primerih. 2.3. Državni zbor še posebej zadolžuje Vlado in NBS, da posveti posebno pozornost položaju in ohranjanju samostojnega delovanja za banCne in hra-nilniške ustanove manjšine. 2.4. Zaposlovanje pripadnikov manjšine v slovenskih gospodarskih subjektih uživa posebno podporo s strani Republike Slovenije. Isto velja za uvedbo začasnega režima opravljanja storitev manjšinskih podjetij v Republiki Sloveniji v času do vstopa Slovenije v Elj. 2.5. Manjšinski gospodarski subjekti naj imajo ustrezni pristop v splošne poslovne informativne sisteme slovenskega gospodarstva v okvira ustreznih zbornic. 2.6. Zagonska sredstva za omenjene dejavnosti zagotovi proračun Republike Slovenije. Uporablja jih pod kontrolo medresorskega vladnega odbora v soglasju z ustreznimi predpisi poseben Sklad Republike Slovenije za obmejno gospodarsko sodelovanje. 3. Odnos Republike Slovenije do organizacij in dejavnosti manjšine 3.1. Državni zbor ocenjuje, da je uspešno delovanje organizacij manjšine (društva, lastne raziskovalne in izobraževalne ustanove, kulturne ustanove, manjšinski mediji) nepogrešljiv izraz obstoja in razvoja manjšine kot samostojnega subjekta. V tej zvezi zadolžuje medresorski vladni odbor za manjšine, da ob ustreznem zaslišanju posvetovalnega organa pri Uradu predsednika Republike vključi v letni program delovanja tudi podporo dejavnostim in organizacijam manjšine ob upoštevanju njene dane politično-nazorske pluralnosti. V kolikor gre za nesporno skupne manjšinske dejavnosti in ustanove odbor dodeljuje direktno podporo nosilni dejavnosti. V primeru, ko med krovnimi manjšinskimi organizacijami ni o tem sporazuma, se podpora dodeljuje preko njih. 3.2. Državni zbor se zavzema za podporo dejavnosti kulturnih, izobraževalnih, športnih, raziskovalnih in drugih dejavnosti ustanov in organizacij civilne družbe iz Slovenije, ki so usmerjene na sodelovanje z manjšino. Tem institucijam se omogoči vključevanje njihovih projektov v letne programe delovanja medresorskega vladnega odbora. 3.3. Posebej Državni zbor podpira sodelovanje občin in pokrajin z ustreznimi partnerji čez mejo, v kolikor je to namenjeno tudi krepitvi manjšinskih dejavnosti in organizacij. 3.4. Državni zbor bo po potrebi v zvezi s finančno podporo manjšinskih organizacij sprejel tudi ustrezne zakonske osnove. 4. Šolstvo in izobraževanje V okviru redne dejavnosti Ministrstva za šolstvo je potrebno upoštevati še posebej sledeče dejavnosti: 4.1. Sprejemanje bilateralnih sporazumov, ki zadevajo nostrifikacijo spričeval in diplom, štipendiranje pripadnikov manjšine, uradno uporabo učbenikov izdanih v Republiki Sloveniji v manjšinskem šolstvu, vključevanje poznavanja kulture slovenskega in sosednjih narodov v splošne šolske programe in modele, didaktičnega dodatnega izobraževanja učnega kadra, ipd. 4.2. Razvijanje samostojnih programov štipendiranja, spodbujanja stalnih stikov med šolami v Republiki Sloveniji in manjšinskimi šolskimi ustanovami, izmenjavi dijakov, razvijanju iz-venšolskih stikov dijakov v okvira interesnih dejavnosti. 4.3. Podpiranje športne in splošne rekreativne dejavnosti manjšine in ustreznih organizacij v Republiki Sloveniji, ki z njo sodelujejo. 4.4. Ministrstvo naj prouči in sprejme ustrezne ukrepe tudi v zvezi z delovanjem predšolskih manjšinskih ustanov, kar bi omogočilo večji vpis otrok v te ustanove. 4.5. Zagotavljanje ustreznih pedagogov in mentorjev za specialne izobraževalne aktivnosti manjšine (npr. glasbene šole). 5. Znanost 5.1. V meddržavnih stikih je potrebno vztrajati na uradnem konstituiranju ali priznanju obstoječih manjšinskih raziskovalnih ustanov. Pri sklepanju in izvajanju splošnih sporazumov o znanstvenem sodelovanju organsko vključevati manjšinske raziskovalce oziroma raziskovalne ustanove in tematiko, povezano z manjšino. 5.2. Ne glede na doseženi položaj manjšinskih znanstvenih ustanov v sosednjih državah zagotoviti kontinuiran dotok sredstev za njihove osnovne potrebe (prostori, Indok baze, knjižnice in oprema). 5.3. Vključevanje manjšinskih znanstvenih in raziskovalnih potencialov v raziskovalno dejavnost Slovenije in usposabljanje manjšinskih raziskovalcev v Sloveniji. Se posebej to velja za vključevanje manjšinskih znanstvenih inštitutov, ki proučujejo nacionalno vprašanje in seveda ustreznih inštitutov v Republiki Sloveniji. 6. Kultura 6.1. Državni zbor poudarja, da je interes Republike Slovenije doseganje stanja, v katerem se kulturna dejavnost manjšine in matice na vseh ravneh Čimbolj organsko prežemata, ne glede na obstoj državnih meja. 6.2. Obenem je potrebno omogočiti manjšini, da postane vse bolj dejavnik slovenske kulturne promocije na mednarodni ravni in povezovalni dejavnik pri vzpostavljanju kulture sožitja na območjih, kjer živi skupaj s pripadniki večinskega naroda. Pri tem manjšina sama izraža preko svojih dejavnosti tudi pluralizem specifičnih kulturnih interesov in usmeritev. 6.3. Vlada Republike Slovenije je preko ustreznih resorjev dolžna vključevati kulturne interese manjšine v ustrezne mednarodne sporazume in programe. Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za kulturo naj proučita možnosti za odprtje kulturnih centrov v FJK in na Koroškem. 6.4. Ministrstvo za kulturo naj zagotovi primeren sistem usklajevanja programov ljubiteljske kulturne dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo manjšinska kulturna društva in ustrezna društva v Sloveniji. 6.5. V tem okviru Državni zbor še posebej poudarja pomen elektronskih in siceršnjih medijev. Potrebno je zagotoviti sprejem televizijskih in radijskih signalov iz Republike Slovenije na območja, kjer manjšina živi, povečanje obsega in kvalitete obveščanja o manjšini v slovenskem medijskem prostora. Se posebno pozornost je potrebno posvetiti v tem smislu otroškim in mladinskim programom in vsebinam. 6.6. Ministrstvo za kulturo naj v svoji redni dejavnosti še posebej podpre izdajateljsko dejavnost manjšine in beneficira razširjenost slovenske knjige revialnega tiska in kasetne produkcije na manjšinskih območjih. 7. Statusna vprašanja Vlada naj predloži Državnemu zboru zakonske ah upravne rešitve v zvezi z možnostjo dvojnega državljanstva pripadnikov manjšine in možnosti posebnih statusnih ugodnosti za Slovence, državljane drugih držav - na osnovi 5. člena Ustave Republike Slovenije. NEDELJSKE TEME NAPAD NA SLOVENSKE BANKE 16 Nedelja, 1. oktobra 1995 Pred enim letom je res kot strela z jasnega prišla novica, da so zakonitim lastnikom in torej vsej naSi narodni skupnosti iztrgali iz rok Kmečko banko. Kako je lahko do tega prišlo, Čeprav take možnosti ni nihče slutil? Najprej so prišli inšpektorji, ki so bili v banki dobre tri mesece. Med svoje ugotovitve so zapisali dvoje: da veliko denarja, ki ga je bila banka posodila nekaterim slovenskim podjetjem, najbrž ne bo nazaj, in da si je finančna družba Safti podredila banko za doseganje lastnih ciljev. Na osnovi teh ugotovitev naj bi bili v Rimu primorani naglo ukrepati. Po enem letu je napihnjene ocene izgub in prenagljene sklepe možno ovreči. Podjetja redno vračajo denar, M so si ga bila izposodila. Svoje obveznosti do banke izpolnjujejo npr. prav vsa podjetja iz grape Safti, pa Čeprav je v mnogih primerih davek, ki ga morajo plačati zaradi preklicanja kreditov, zmanjšan obseg prometa in torej tudi zaslužka in verjetno delovnih mest Resnici na ljubo ocenam, da je toliko denarja izgubljeno, niso nikdar docela verjeli niti sami komisarji, da to ni tako, pa so se še bolj prepričali po letu, ki so ga prebili v banki. To potrjuje tisto znano tezo, da je v italijanski ureditvi nekaterim strukturam dovoljeno marsikaj, tudi mešati karte pod mizo... A vendar premnogiin vprašanjem še vedno ni odgovora. Popolne slike, kaj se je z banko zgodilo v letu prisilne uprave, ni, saj komisarji niso dolžni poročati nikomur drugemu kot Banki Italije. Jasno pa je, da se je promet zmanjšal, po nekaterih ocenah celo za tretjino! Se pol leta komisarjev bi po vsej verjetnosti pomenilo skoraj razpolovitev moCi Kmečke banke, kar ni daleč od tega, Čemur bi bilo mogoče reči naročena smrt. Toda zakaj bi morala taka usoda doleteti prav malo, slovensko Kmečko banko, ko je prenekateri italijanski bančni mastodont, ne samo na Jugu, v resničnih težavah, pa vendar brez komisarjev? Znani tržaški publicist, zelo dobro uveden v vplivne slovenske in italijanske kroge, je v osrednji slovenski Časopis zapisal, da je Rim izpeljal svojo najsijajnejšo protislovensko obveščevalno akcijo v zadnjih letih. Zaslužila bi si natančne analize in spraševanje vesti tudi v Sloveniji. Po njegovem so prav italijanske obveščevalne strukture z vrinjenci in s širjenjen dezinformacij vplivale na bitke v slovenskih strankah in sprožile uničujočo kampanjo s političnimi in ekonomskimi sumničenji o glavnih finančnih strukturah manjšine, ki naj bi jih še vodili nekdanji komunisti. Njihov namen je bil izolirati te strukture od Ljubljane in olajšati napad nanje v Italiji. Inšpektorji centralne banke: Utemeljitev razpusta upravnih in nadzornih organov Kmečke banke Banka Italije je predlagala zakladnemu ministrstvu razpust organov Kmečke banke z naslednjimi utemeljitvami: 1. Kmečka banka naj bi imela velik obseg visečih terjatev. Bilo naj bi jih za celih 63 milijard lir (27% vseh naložb); poleg tega naj bi bilo negibnih terjatev Se za dodatnih 54 milijard lir, tako da bi vse dvomljive terjatve skupaj dosegle 118 milijard lir (približno 50% vseh naložb). 2. Inšpektorji so ocenili, da naj bi Kmečka banka zaradi tako visokega zneska visečih terjatev utrpela 34,5 milijarde lir izgub. To bi popolnoma izničilo bankino premoženje (23 milijard lir) in sklad za tveganja (9,9 milijarde lir). V premoženjskem Manju naj bi zaradi tega nastal celo primanjkljaj za 1,5 milijarde lir. 3. Kmečka banka naj bi bila podrejena interesom kontrolne skupine delničarjev, ki so povezani s finančno družbo Safti. Na to družbo naj bi odpadlo 22,3% glavnice Kmečke banke: od teh 10,21% neposredno na ime same Safti ali na ime njenih kontroliranih, povezanih in participiranih družb, ostalo pa posredno na ime upraviteljev istih družb; se dodatnih 11,7% delnic naj bi pripadalo upraviteljem in uslužbencem banke, njihovim družinskim članom, ki naj bi bili tesno povezani z družbo Safti. Povezave med deleži naj ne bi bile prijavljene v skladu z zakoni; občni zbori od leta 1989 do 1992 naj bi potekali s prisotnostjo članov, ki naj bi imeli večje deleže od tistih, ki jih določa zakon. Lastniški ustroj naj bi bil nejasen tudi zaradi tega, ker naj bi bili nekateri deleži na ime zaupnikov. 4. Kmečka banka naj bi bila izdala kredite 43 podjetjem grupe Safti: odobrenih naj bi bilo 80,5 milijarde lir sredstev, izkoriščenih pa 68 milijard lir kreditov; 23 teh postavk, v skupni vrednosti 36,5 milijarde lir, so nadzorniki označili za viseče terjatve, predvidena izguba na njih pa naj bi bila 19 milijard lir; 9 postavk v skupni vrednosti 25,9 milijarde lir pa so klasificirali kot negibne terjatve. 5. Osebe s premoženjskimi interesi v podjetjih grupe Safti so hkrati med voditelji Kmečke banke, iz česar naj bi izvirale hude upravne nepravilnosti in zakonski ter upravni prekrški. Prekrški naj bi bili težki zato, ker naj bi se s sklepi upravnih organov zlorabljalo upravljanje v osebno korist in v korist večinskega delničarja, kar naj bi postavilo pod vprašaj neodvisnost zavoda (kot primeri se navajajo nespoštovanje predpisov, predvidenih za primere nasprotujočih si koristi, pomanjkljivosti v sklepih upravnega sveta in podobno); take razmere naj bi se odražale predvsem v delovanju kreditnega oddelka in tako vplivalo na slabo kakovost naložb. 6. V zaključnem delu dopisa je govor o degeneracijskem sindromu, ki naj bi prizadel Kmečko banko: v zakladni službi so bile ugotovljene hude organizacijske pomanjkljivosti, sploh naj bi bile za organizacijski ustroj značilne neučinkovitosti in nepravilnosti. ODSTAVLJENO VODSTVO KMEČKE BANKE: ARBITRARNOST KRITERIJEV IN ZLONAMERNOST INŠPEKTORJEV 1. Mnenje odstavljenega vodstva Kmečke banke je, da so metodologija in izračuni, na osnovi katerih so inšpektorji ocenili obseg visečih terjatev, ne le nesprejemljivi, ampak tudi zlonamerni. Ti izračuni slonijo izključno na hipotezi, za katero ni bilo nobenega tehtnega razloga, da so namreč vsi pomembnejši kreditojemalci Kmečke banke zapisani steCaju (v tehničnem jeziku se temu pravi kriterij simulirane likvidacije), kar v praksi pomeni razprodajo ali razvrednotenje njihove aktive, še posebej vseh terjatev do Slovenije in Hrvaške. V svoji togosti se inšpektorji niso spuščali v ocenjevanje prejšnjih rezultatov in perspektiv posameznih podjetij, kratkomalo so jih odpisali skupaj z njihovim premoženjem, znanjem in kadri. Po ocenah vodstva in upravnega odbora Kmečke banke je rizičnost njihovih kreditov normalna in v sprejemljivih okvirjih. Da bi se zavarovali pred morebitnimi izgubami, so upravitelji v preteklih letih ustvarili sklad za rizike v vrednosti 9, 9 milijarde lir, kar naj bi po njihovi oceni zadostovalo. 2. Trditev inšpekcije, da je Kmečka banka podrejena interesom grupe Safti, kateri naj bi bili dodeljeni znatni krediti, ki so v dobrem delu izgubljeni, je neosnovema in v temelju zavajujoča: - banko je vselej vodil upravni svet, ki je bi odraz širše slovenske stvarnosti na Goriškem, in to ne le v gospodarskem ali družbenem, ampak tudi v idejnem oziru; - Kmečka banka je v zadnjih 15 letih doživela iz- redno hitro rast, tudi in predvsem zaradi živahnega in uspešnega poslovanja številnih podjetij, ki so v lasti pripadnikov slovenske manjšine v Italiji; med njimi je odigrala pomembno vlogo grupa Safti. Ce ne bi bilo tako obsežnega delovanja vseh teh podjetij, se banka ne bi mogla tako uspešno razviti; - Kmečka banka je v zadnjih letih močno razširila poslovanje tudi z italijansko klientelo in s podjetji iz Slovenije. 3. Glede lastništva Kmečke banke postavljajo inšpektorji povsem subjektiven arbitraren in zato nesprejemljiv kriterij. Po nobenem objektivnem kriteriju ne zdrži trditev, da ima Safti v svojih rokah 22, 3% glavnice. Dejstva so drugačna: elanov Kmečke banke je veC kot 400, vsi imajo omejene deleže (največ 0, 75% glavnice). Družba Safti ima neposredno in prek nadziranih družb 5%, za kar po zakonu ni potrebno soglasje. Družb, ki s Safti samo sodelujejo, nikakor ni mogoče obravnavati kot nadziranih družb, kar so inšpektorji v nasprotju z vsemi veljavnimi prav-noformalnimi kriteriji dejansko počeli. 4. Ne drži, da je v lasti družbe Safti vseh 43 podjetij, ki jih inšpektorji označujejo za Saf-tijeva. Le 28 podjetij iz njihovega seznama je povezanih s finančno družbo Safti. 5. Organizacijske težave so bile realne in upravni svet je tudi nemudoma ukrepal s premestitvijo odgovornih in popolno reorganizacijo zakladne in knjigovodske službe. Te težave so nastale predvsem zaradi prilagajanja banCne strukture hitremu tempu rasti poslovanja (banka je v 4 do 5 letih podvojila število zaposlenih), obenem pa tudi zaradi sklepa elanov, da banka zaposluje izključno pripadnike slovenske manjšine. Upravni svet, ki je bil izvoljen na skupščini 28. aprila 1994 in je bil v treh četrtinah svoje sestave prenovljen, si je zadal s tem v zvezi nekatere konkretne cilje, za katere je dobil mandat občnega zbora: - preobrazba banke v delniško družbo z dokapitalizacijo, ki bi bila prilagojena premoženjskim potrebam banke; - reorganizacija celotne notranje strukture banke z zaposlitvijo novih vodilnih kadrov. 6. Ocene, da gre za hude nepravilnosti in celo za zlorabo upravljanja v osebno korist, so povsem neosnovane. V primerih, ki jih inšpektorji navajajo, ni prišlo do nobenega osebnega oko-rišCenja na škodo banke. Očitana dejanja, obnašanje in spodrsljaje je mogoče uvrstiti kvečjemu med administrativne prekrške. Prav tako ni bilo nobene zlorabe v korist delničarjev, saj je v vseh primerih podeljevanja kreditov šlo za redne banCne posle, ki po oceni upraviteljev ne sodijo v kategorijo kontaminiranih terjatev. FINANČNA DRUŽBA SAFTI: KRITERIJI POLJUBNO PRILAGOJENI CILJU Zdi se, kot da so bili kriteriji, po katerih so inšpektorji-med veC kot tri mesece trajajočem preverjanju ocenjevali stanje v Kmečki banki, poljubno prilagojeni cilju, ki je bil že od samega začetka jasno zastavljen: odstavitev vodstva, imenovanje komisarske uprave, v konCni fazi pa likvidacija banke - natanko po scenariju iz temnih Časov fašističnega dvajsetletja. Danes se sicer zaradi pritiskov samega članstva in dejanskega stanja - ki sploh ni tako, kot so ga hoteli naslikati inšpektorji - ponuja kot »dobrohotna alternativa« (!) še ena slaba rešitev: spojitev z veliko banko iz Verone, ki jo noCe nihče, ne zakoniti lastniki banke, ne ostale banke in goriška javnost in niti deželna uprava Furalnije-Julijske krajine. Vprašati se je zato treba, ali ni funkcionalno šestmesečno podaljšanje mandata sedanjima komisarjema prav cilju likvidacije zavoda? Zakaj denarne oblasti vsiljujejo partnerja in ne pustijo, da bi se zaceli pogovori o pristopu bocenske hranilnice med članstvo Kmečke banke? Ce resnično spoštujejo izvirno specifičnost banke in želijo ovrednotiti njsn manjšinski aspekt, zakaj ne odnehajo vsiljevati bank, ki zasledujejo druge cilje, in ne dopustijo vstopa taki hranilnici, kot je bočen- i ska, ki bi znala spoštovati narodni karakter banke? Ce je mogoče družbi Safti, kot elanu Kmečke banke kaj ’ očitati, potem je to, da ni pravočasno ; zaznala dokaj na- | tančnega in prefinjenega nacrta s i končnimi nameni vred. Zaradi navajanja neresnic in zlonamernih podtikanj je vsekakor potreb- ; no podcrtati, da so j podjetja grupe Safti vedno redno odplačevala najete kredite pri Kmečki banki in ji niso v vsej dosedanji zgo- j 297 Vloge v Kmečko banko v letih 1985-1994 (v milijardah lir) sedežem denarnega zavoda na korzu verdi v gorici NAPAD NA SLOVENSKE BANKE KRONOLOGIJA DOGODKOV: 29.4.1993: članek »Vsem so znane “zvezde” iz slovenske nanizanke« (Delo) začenja dve leti trajajočo medijsko kampanjo zoper finančno družbo Safti 15.11.1993: z »Novo raziskovalno temo - Kdo kupuje Slovenijo?« se v Sloveniji, na osnovi pričevanja »skesanca« Platovška stopnjuje napad na grupo Safti 27.3.1994: zmaga desne koalicije na parlamentarnih volitvah v Italiji, na osnovi katere se umesti Berlusconijeva vlada; v njej so prvič v povojni zgodovini Italije na vplivnih položajih dediči fašistične stranke 6.4.1994: začetek nadzornega preverjanja inšpektorjev Banke Italije v Kmečki banki 28.4.1994: člani Kmečke banke se na občnem zboru izrečejo za preoblikovanje zavoda v delniško družbo in za povišanje glavnice; do potrditve tega sklepa naj bi prišlo na izrednem občnem zboru v zgodnji jeseni 15.7.1994: inšpekcija Banke Italije zaključi nadzorno preverjanje v Kmečki banki 27.9.1994: predsednica Avtonomne Dežele FJK izreče privolit-veno mnenje o predlogu ukrepa za razpustitev organov Kmečke banke 28.9.1994: Banka Italije posreduje predlog za razpust zakladnemu ministrstvu 30.9.1994: z odlokom zakladnega ministrstva so razpuščeni upravni in nadzorni organi Kmečke banke 30.9.1994: z ukrepom guvernerja Banke Italije je imenovana izredna komisarska uprava 3.10.1994: na osnovi obeh aktov se v Kmečki banki pojavita izredna komisarja ^ovini povzročila niti liro izgube. Trditev, da je velik del sredstev, posojenih grupi Safti nevnovčljiv, je nere-suična in jo je mogoče dokazati na primeru vsake posamezne družbe. Bolj podrobna analiza podjetij iz grupe Safti, ki so bila uvrščena v seznam »kritičnih« dolžnikov Kmečke banke (prilo-§a 3b) inšpekcijskega po-r°Cila), npr. pokaže, da jih je 19 (od skupno 28) takih, ki Poslujejo povsem normalno nli pa celo zelo uspešno, 6 je Podjetij - med njimi so tudi Proizvodni obrati v Benečiji 'ki so v osnovi zdrava, a so duančno obremenjena, ker Pm primanjkuje lastnega rizičnega kapitala, samo tri Podjetja, ki sodijo v grupo m so se znašla na seznamu, Pa so resnično v težavah. Razloge, zaradi katerih so nila podjetja, ki ustvarjajo zelo obsežen promet, so Uveljavljena na trgih in do-Segajo pozitivne poslovne rezultate, uvrščena med ti-ste, ki ustvarjajo kontaminirane ali zamrznjene terjatve, )e mogoče pojasniti le v kontekstu srditega napada na Sospodarske temelje slovenske narodne skupnosti v Ita-trji v obodbju po osamosvojitvi Slovenije. Kot reče-Uo, Saftijeva podjetja v preteklosti niso ustvarila banki Uobenih problemov, kaj šele izgub, redno so plačevala obresti in vračala odobrene bredite. Lahko bi tudi dodaju da je prav velik obseg deje teh podjetij v.preteklih 20 jetih pomagal Kmečki oenki, da je tako hitro rasla. °°ljša podjetja iz grupe so Povrhu poskrbela za tista, ki s° bila v težavah, tako da je med njimi prišlo do izravna-Ve in da banka niti s temi brrnami ni utrpela nobene škode. Nekatere Saftijeve družbe Uaj bi po ocenah inšpektorjev Banke Italije povz-r°čile Kmečki banki celo Več izgub, kot je razumno prikazati, čeravno le na papirju... Absurdnost takih in Podobnih izračunov potrjuje dejstvo, da- je dolžniška izpostava podjetij grupe Safti do Kmečke banke danes zUatno manjša od izgub, ki Uaj bi jih zavod zaradi njih Utrpel. KAJ SO VISEČE TERJATVE? Po navodilih, ki jh je izdala Banka Italije, so italijanski bančni zavodi dolž-Ui evidentirati kot viseče dve vrsti terjatev (»partite in sofferenza«), in sicer: - kredite, katerih poravnava poteka sodno, ne glede na to, ali je izterjava že v izvršni fazi ali ne; po pojasnilih Banke Italije gre kot sodno razumeti vsakršno obliko poravnave s predhodnimi Ukrepi vred, če ima za cilj prisilno poravnavo; prav zato po navodilih bančnega združenja ABI ni mogoče avtomatično opredeliti kot viseče tiste terjatve, katerih poravnava poteka nesodno; - kredite klienteli, ki je zašla v hude težave gospodarske in finančne narave neprehodnega značaja, za povračilo katerih je potrebno sprožiti ustrezne postopke, ne glede na to, ali se pri njih potem iz razlogov različne narave vztraja ali ne (npr. zaradi pretiranega bremena povračilnega ukrepa glede na dejansko možnost same poravnave). Med negibne (»partite in-cagliate«) se prištevajo terjatve do klientele, ki je v težavah objektivne in začasne narave in je torej mogoče pričakovati, da se bo v doglednem času sama izvlekla iz njih. VISEČE TERJATVE GOR, VISEČE TERJATVE DOL Po samostojni evidenci Kmečke banke, ki je veljala za obdobje neposredno pred inšpekcijskim pregledom Banke Italije, je bila vrednost visečih terjatev 7.418 milijonov lir, vrednost negibnih terjatev 10.313 milijonov lir, možne izgube pa so bile ocenjene v vrednosti 6.322 milijonov lir. Zaključki inšpekcije so bili, da je visečih terjatev za 63.597 milijonov lir, negibnih terjatev za 54.580 milijonov lir, možnih izgub pa za 34.532 milijonov lir. Razlike v oceni zdravja banke so bile torej tedaj, med aprilom in julijem lani, makro- skopske: 56.179 milijonov lir pri visečih terjatvah, 44.267 milijonov lir pri negibnih terjatvah in 28.210 pri možnih izgubah. Dejstvo je, da se komisarji ob svoji umestitvi v Kmečki banki niso poslužili ocen in evidenc, ki so jih bili izdelali inšpektorji. To se je zgodilo iz enega samega možnega razloga: ocene in evidence inšpektorjev so bile podrejene enemu samemu cilju: prihodu izredne komisarske uprave. V naslednji fazi, to je v trenutku upravljanja in domnevnega saniranja bančnega podjetja, so bile napihnjene ocene inšpektorjev neuporabne, čeravno se gre prav njim zahvaliti, da so odprle vrata komisarjem. V novembru lani, torej ko se še ni iztekel niti drugi mesec komisarske uprave, so elani odstavljenega vodstva Kmečke banke v prizivu proti formalnim obdolžitvam, ki jih je proti njim sprožila Banka Italije, pojasnili svoje videnje situacije v zvezi z evidenco visečih terjatev, kakor je bila prikazana v prilogi 3b) inšpekcijskega poroči- la. Na osnovi sicer nepopolnih podatkov, do katerih so imeli dostop, so npr. ugotovili, da je bilo stanje zadolženosti v več primerih znatno zmanjšano, v nekaterih pa celo izničeno. Po- datki se nanašajo na 22 podjetij iz priloge 3b) inšpekcijskega poročila, katerim so bili nadzorniki Banke Italije prisodili 35.503 milijone lir visečih terjatev (od tega 26.257 milijonov gotovinskih in 9.246 milijonov jamstvenih naložb) in banki napoveda- li izgubo za 19.270 milijonov lir. Danes so ta podjetja, ki redno poslujejo in ustvarjajo dobre poslovne rezultate, po naših informacijah dolžna Kmečki banki manj kot 15 milijard lir. Njihova zadolžitev je danes torej že manjša od izgub, ki naj bi jih po inšpekcijski oceni ista podjetja povzročila banki. Vendar je dejstvo, da so morala zmanjšati uporabo kreditov pri Kmečki banki in da jo še morajo, vsa ta podjetja prisililo, da so zmanjšala obseg dela, sicer bi bili njihovi poslovni rezultati še boljši. DANAŠNJI POLOŽAJ Na strani aktive, torej tam, kjer je bilo stanje prikazano kot kritično, postaja vse bolj jasno, da so bile ocene rizičnosti postavk, kot so jih evidentirali in označili inšpektorji, pretirane in da je bilo podjetje zdravo. Na drugi strani je tudi jasno, da je bila od uvedbe komisarske uprave naprej banki povzročena ogromna škoda. Med enoletnim mandatom se je škoda samo poglobila, kar je razumljivo, saj so bili komisarji poklicani, da z računovodskim pristopom, ki je sicer upravičen v primeru bolezni, ne pomaga pa zdravemu organizmu, vodijo banko, pri čemer neizbežno zanemarjajo poslov- no orientacijo, ki je taka banka, kakršna je Kmečka, ne sme izgubiti izpred oči, saj je prav na njej gradila svoj v minulih letih res hiter razvoj. Negativne posledice se že izdatno kažejo pri prometu, ki se je v letu komisarske uprave zmanjšal kar za tretjino. Poleg tega se je zmanjšal obseg zunanjetrgovinskega poslovanja s Slovenijo (v letu 1993 je bil delež Kmečke banke pri posredovanju plačilnega prometa s Slovenijo 38-odstoten) in Hrvaško, za kar komisarja ne kažeta nikakršnega posluha. Zmanjšala sta se tako število klientov kot vrednost depozitov. Dogaja se celo to, da so podjetniki iz vrst naše manjšine prisiljeni iskati oporo v neslovenskih bankah(!), v katerih je razumevanje za njihove potrebe objektivno manjše. Zaradi zmanjšanega obsega poslovanja prihajajo seveda pod vprašaj tudi delovna mesta v Kmečki banki (od približno sto zaposlenih so zaenkrat razen ožjega vodstva še vsi pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji). S podaljšanjem komisarskega mandata za šest mesecev si lahko predstavljamo, kako bo še nazadoval obseg prometa in pešala moč zavoda, dokler'ne bo resno načeto zdravje, ki ga banki v resnici jemlje prav komisarska uprava. Kdo so komisarji Kakšni so kriteriji, po katerih Banka Italije izbira komisarje v primerih izrednih bančnih uprav? Po vseh pravilih bi to morali biti profesionalci na bančnem področju, in to neoporečni in po možnosti tudi nezainteresirani. Vendar poglejmo, ali je bilo Uidi v primem Kmečke banke temu zadoščeno. Kdo so možje, ki so bili imenovani na krmilo izredne uprave Kmečke banke? Z uredbo guvernerja Banke Italije z dne 30. septembra 1994 sta bila imenovana za izredna komisarja rac. Clau-dio Anselmi in rač. Giancarlo Castella-ni, za Člane nadzornega odbora pa odv. Stefano Brendolan, dr. Cesare Feruglio Dal Dan in odv. Guido Viola. Prav v primem Viole se je izkazalo, da ni neoporečen, saj so ga milanski preiskovalni sodniki osumili pranja umazanega denarja, tako da ga je bila Banka Italije prisiljena odstraniti iz nadzornega odbora in vanj imenovati novega elana. Tudi v to, da so vsi imenovani komisarji nezainteresirani profesionalci, bi lahko podvomili. Eden izmed komisarjev, raC. Castellani, ki je sicer doma iz Bologne, je pred upokojitvijo služboval v videmski in pordenonski hra- nilnici kot generalni direktor. Ali je zgolj naključje, da je prav ob njegovem odhodu iz videmskega zavoda vanj stopila Cassa di risparmio iz Verone? Mar naj bi se zdaj, ko zaseda mesto komisarja Kmečke banke, ponovilo isto? Ali je možno, da je bil imenovan zato, da v primem, Ce spodleti namera o likvidaciji, hranilnico izroči bančnikom iz Verone? Kot rečeno, je Castellani doma iz Bologne. Je to v kakšni zvezi s tem, da je druga banka, ki se po predlogu monetarne oblasti poteguje za vstop v Kmečko banko, prav hranilnica iz Bologne? Ali torej drži, kar nekateri že vseskozi trdijo in zveni precej cinično, da naloga komisarjev pravzaprav ni toliko ta, da ščitijo interese varčevalcev in varujejo stabilnost zavoda, ki jim je zaupan v upravljanje, ampak predvsem ta, da omogočijo in pripravijo prevzem banke oz. fuzijo s praviloma večjim zavodom, kar je v našem konkretnem primeru tako s stališča lastnikov kot manjšine nesprejemljivo, saj lastnikom ne dopušča, da bi pri izhiri partnerja uveljavili svoje prioritete. O Kmečki banki so povedali Kot že pred tem, so tudi v Času inšpekcijskega pregleda Banke Italije v Kmečki banki nekateri slovenski Časopisi v kontekstu že dobro leto trajajoče »afere Safti« poročali o posebnih računih, ki da jih je bilo podjetje Adit odprlo v pliberški posojilnici, Tržaški kreditni banki in goriski Kmečki banki. Prek teh raCunov naj bi se odtekale iz Slovenije v tujino velike vsote denarja. Po mnenju »skesanega« nekdanjega direktorja Adita Platovška naj bi bil tako spravljen na varno tudi denar od članarin Zveze komunistov (Delo in Slovenec, 12. in 13. julija 1994). Ob nastopu izredne komisarske uprave je uredniku Novega lista šlo v nos, ker deželna uprava Furlanije-Julijske krajine ni poskrbela, da bi bil na mesto komisarja imenovan Slovenec (Novi list, 13. oktobra 1994). Po trditvah nekdanjega tržaškega poslanca Sergia Colonija, ki jih je zabeležil Bogo Samsa, so napadi na finančna zavoda (Tržaško kreditno banko in Kmečko banko) prišli iz Slovenije v dveh formalnopravno ločenih delih: s prijavami na kolkovanih papirjih in po zaslugi »raziskovalnih« novinarjev (Republika, 31. decembra 1994). Da je odločitvam Banke Italije o inšpekcijskem pregledu v TKB in v Kmečki banki verjetno botrovalo namigovanje iz Ljubljane, piše tudi Saša Vidmajer (Delo, 6. maja 1995). Izčrpno in poglobljeno analizo dogajanja je priobčila tržaška Iskra, iz katere navajamo daljši citat: »Čeprav so bila slovenska podjetja v zamejstvu večkrat podvržena težkim inšpek- cijam (nikoli niso odkrili ničesar hudega), je bil lanski ritem inšpekcij zares izjemen. V goriški Kmečki banki in TKB so se zvrstili najprej inšpektorji Ufficio italiano cambi, ki so iskali dokaze o "pranju denarja”. Ni jih bilo. Potem so prišli na vrsto nadzorniki Banke Italije, ki so vec mesecev prečesali vse urade, do zadnjega lističa papirja. Kljub temu pa je prisilna komisarska uprava Kmečke banke prišla kot strela z jasnega, nenapovedana. Lahko bi pričakovali "ultimat”, kakršnega daje Banka Italije denarnim zavodom na Jugu, Čeprav izkazujejo količino "neizterljivih kreditov”, ki bi jo napisali z enajstimi ali celo dvanajstimi ničlami. Običajno Banka Italije naroči banki, naj v roku treh ali šest mesecev uredi račune, šele potem pride na vrsto prisilna uprava. Sklep, da preskočijo oblasti vse vmesne procedure, je bil zelo hud in je vzbujal vtis, da je politično pogojen.« Avtor prispevka je imel priložnost, da se o zadevi pogovori z znancem, funkcionarjem državne banke. O svojih poizvedbah pravi takole: »Izvedel sem, da je bil na mizi Berlusconijevega zakladnega ministra Dinija tudi odlok o komisarski upravi TKB. Predsednica deželne vlade A. Guerra je odlok že podpisala. Politično pristojnost nad zamejskimi bankami pa naj bi imelo Finijevo Nacionalno zavezništvo. Stopil sem k Dinijevemu namestniku, podtajniku Rastrelliju. Stari Neapeljski fašist je odkrito priznal, da so ukrepi politično pogojeni, Čeprav jim sam ne sledi.« (Iskra, 2. junija 1995) NEDELJSKE TEME OBISK V ZBIRNEM CENTRU V CERVINJANU -Nedelja, 1. oktobra 1995 Begunsko življenje: nič ni trajnejšega od začasnosti Časopisne strani in televizijske ekrane že ves čas trajanja vojne na področju bivše Jugoslavije polnijo vesti in prizori vsega hudega, kar tovrstna dogajanja prinesejo s seboj. Poleg razrušenih vasi, lakote in bojev je vojna za vse tiste, ki so ubežali nevarnosti granat in pokolov, tudi težko življenje begunstva v tujini. Beguncem je bil od začetka odmerjen velik prostor in pozornost v medijih, ko pa so novice o novih valih beguncev izgubile naboj novosti in se spremenile v vsakdanjost, so stopile v ozadje. V trenutku, ko so se ugasnili reflektorji, pa še zdaleč ni bilo konec njihovim težavam. Življenje begunca, ki naj bi bilo vedno začasno, se je za marsikatere spremenilo v stalno stanje za neomejen čas. To velja tudi za številne goste begunskega zbirnega centra v Červinjanu, ki je poleg centra v bližini Čedada, edino tovrstno središče v naši deželi. Teh je v vsej Italiji 12 za skupno 55.000 beguncev, to je število beguncev, ki so bili do danes sprejeti v Italijo. Verjeti je, da so težave, s katerimi se spoprijemajo v teh centrih, dokaj iste narave. Zato smo se odločili za nam najbližji zbirni center. Štiri leta med begunci Direktor centra, gospod Claudio Urti, nam je takole spregovoril o »svojem« zbirnem centru, v katerem je po štirih letih postal neke vrste duhovni oCe. »Oktobra “praznuje” naš zbirni center četrto leto obstoja. Bivša vojašnica Monte Pasubio v Červinjanu je tako dobila novo življenje: v njenem “drugem življenju” pa niso bili več njeni prebivalci vojaki temveč begunci. Z začetka so to bili Hrvati, z razširitvijo vojnih spopadov pa so se počasi začeli zbirati begunci vseh narodnosti. Ob koncu leta ’92 se je z valom bosanskih beguncev število dvignilo na 530 ljudi. Ko so se v Dalmaciji razmere umirile, so se predvsem prvotni begunci iz Zadra in Dubrovnika vrnili domov. Danes premore center 245 gostov, pred dnevi so nas zapustili še zadnji begunci, ki so se odločili za daljši skok čez lužo. Na program avstralske vlade se je namreč odzvalo približno 50 oseb: oblasti so jim zagotovile šestmesečno podporo, učenje jezika in postopno vključitev v delavni svet. Mnogi so si tudi najprej poiskali začasne zaposlitve po Furlaniji in Venetu, ko pa so se te spremenile v redne, so morali zapustiti center. Nasplošno mislim, da smo lahko kot odgovorni centra res zadovoljni, kajti mimo prerekanj ob kozarcu vina in zanemarljivih incidentov, ni bila vojašnica prizorišče nobenim večjim nestrpnostim.« Kako poteka življenje v centru? »Večina se jih zjutraj odpravi na delo, otroci pa v šolo. Vrata kasarne se odprejo ob 6. zjutraj in ostanejo odprta do 1. ponoči. Gostje lakho prejemajo obiske, ko pridejo obi-skovlci od daleč izdamo posebna dovoljenja, da so lahko tu več dni (ni jim sicer dana možnost, da bi tu prenočili, kar seveda otežkoča življenje obiskovalcem, navadno ravnotako beguncem, ki pridejo od daleč, da bi se spet srečali s svojimi dragimi).Pri nas je torej poskrbljeno za hrano in za prenočitev, zdravstvene usluge so zastonj in šolanje tudi. Pri tem pa ne dobijo nikakršne denarne podpore.« Kaj menite o tovrstnem načinu reševanja begunskega problema? »Mislim, da bi se italijanski državi veliko bolj izplačalo, ko bi prispevke, ki jih daje v te namene, porazdelila med posameznike. Bolj pametno bi bilo, ko ne bi naložila celotnega bremena samo eni občini, temveč bi posamezne družine porazdelila med različne občinske skupnosti. V začetku bi družinam nudili posebno pomoč, s časom pa bi poskrbeli za njihovo vključitev v krajevne skupnosti. Taki pogoji bi bili gotovo bolj spodbujevalni, begunci sami bi imeli več možnosti, da si poiščejo zaposlitev. Na tem se sicer dela, pred kratkim smo se sestali, da bi poskusili najti rešitve v tem smislu.« Begunski center v bivši vojašnici Monte Pasubio v Červinjanu smo obiskali v spremstvu direktorjeve sodelavke Amneris Marcuzzi. Ob vhodu pred visokim železnimi vrtnimi vrati stoji postojanka z orožniki. Pred njo v vrsti prebivalci kampa, ki se morajo vsakokrat javiti orožnikom in pokazati izkaznico. V vrsti stojijo ženske z vrečami, nekdo si ogleduje seznam današnjih dobiteljev pošte. Ob njem na steni zraven okenca visijo še umiki obiskov in urniki poslovanja zdravniške ambulante, vse dvojezično seveda. »To so tiste stvari, ki nas obremenjujejo z neprijetnim občutkom, da smo se spet znašli v taborišču. Pomislite kako se počuti moj mož, ko mu brskajo po torbi in pregledujejo, ali ima pri sebi kaj alkohola. Dobro vedo, da je muslimanski duhovni vodja in da je muslimanom zabranjeno piti alkoholne pijače. Normalno je, da tega nima pri sebi, a ne zaradi kontrole temveč zaradi samega sebe«, razlaga Ramiza, mlada žena muslimanskega imama. Večina ljudi, s katerimi smo se pogovarjali, je seveda italijanskim oblastem hvaležna, za oskrbo, ki jim jo ta nudi, pogovori z njimi pa izdajajo občutek, da se včasih čutijo ranjeni v lastnem dostojanstvu. V kampu je sicer poskrbljeno za hrano in streho nad glavo, za najnujnejše zdravstvene usluge in šolanje, pri tem pa nimajo prostora tiste potrebe, ki človeku v takih okoliščinah dajejo občutek, da je še vedno človek. Sok za otroka, striženje las in cigarete seveda niso življenjske važnosti, ti mali »luksuzi« pa so malenkosti, ki ti dovoljujejo, da ne izgubiš občutka dostojanstva, ki ti potrjujejo, da si kljub vsemu ostal človek, tak kot si bil prej. Mislim, da je razumljivo, da vidi človek, ki s seboj nosi izkušnjo taborišč, mučenja in psihičnega zloma, v cigareti ali skromnem priboljšku veliko več, kot je realna vrednost teh stvari«, je mnenja Ramiza. Sprehodimo se torej med poslopji nekdanje vojašnice, ki so od svojega prvotnega namena ohranili enako odtujenost in poimenovanje po številkah. »Tu je osmica, petica in štirica, mi jih še vedno imenujemo tako«, se vodička nekako oprošča za reduciranje novih domovanj tolikih družin na gole številke. Po stopnišču in hodnikih srečujemo pretežno starejše ljudi in mlade mamice. Vsi pozdravljajo Amneris, ki se pri vsakomur ustavi in pokramlja, nekaj besed v italijanščini, nekaj pa že v hrvaščini s furlansko kadenco. »Ce bi se lotila pisanja, bi lahko pripravila enciklopedijo: vsak je s seboj prinesel svojo zgodbo, ki se mu je zaradi okoliščin zapletla, po možnosti še bolj, če je bila že prej zapletena.« Poslopja delujejo izredno pusto in hladno. Na ogromnem stopnišču prihaja skozi razbite šipe vsaj dovolj svetlobe, na dolgih in ozkih hodnikih pa brli medla plava svetloba neonskih žarnic. V sobah, kjer so bili nekoč pogradi za vojaške odrede, si je vsaka družina uredila čim bolj domače. Tako je tudi pri zakoncih Sadikovič, kjer pa ob nalivu s stropa curlja voda. Z gospodom Sadikovič smo se spoznali že v veži, ko je potrpežljivo čakal na telefonski poziv. Stal je pred telefonsko govorilnico, ki lahko samo sprejema pozive, kajti s sinom je bil domenjen, da ga kliče iz Nemčije. 2e dve leti je s soprogo v Červinjanu, oba sta upokojenca, ki pa že tri leta ne prejemata pokojnine. »Celih 40 let sem bil pri Rdečem križu, prepričan sem bil, da mi bodo pacifisti, kadarkoli se bom znašel v težavah, priskočili na pomoč. Sedaj pa odkrivam, da sploh ni važno, ali si bil kdaj humanist ali ne. 2e od februarja sem brez proteze, zdravstvena ustanova ne predvideva tovrstnih uslug, sam pa nimam denarja. Prej sva z ženo dobivala skupno 3000 mark pokojnine, sedaj pa sva že tri leta brez pokojnine.« Ker sin še vedno ne kliče, nas gospod povabi v svoje »stanovanje«. Iz kota potegne na mizo aktovko, z njo se pred nami odpre tudi vpogled v njegovo življenje, v tisti aktovki, med papirji, priznanji za dolgoletno delovanje kot socialni delavec, odlikovanji za delovanje v Rdečem križu in črno-belimi fotografijami je shranjeno vse njegovo življenje. »Ko bi bilo mogoče, bi se še danes vrnila domov v Mostar, a kaj, ko nam hrvaške oblasti ne omogočijo prehoda preko hrvaški teritorji. Italijanom smo seveda hvaležni, za kar so za nas storili, sam pa sem izredno jezen na naše oblasti. Nihče ni nikoli prišel naokrog, da bi videl kako se nam godi«, je zase in za soprogo povedal gospod Sadikovič. »Kamp ni za stare,« so se mi pritoževali vsi starejši prebivalci centra. Vsakdo izmed njih bi se rad vrnil na svoj dom, tudi zakonca Bajrami doma iz Kiseljaka, ki dobro vesta, da njuna hiša ne stoji več. »Samo da bi se čimprej lahko vrnila domov in tam umrla. Celo življenje sva delala in to pošteno delala, država si je pridržala vse potrebne odbitke, danes pa sva brez pokojnine. Ko bo prišel mir, bo prišla tudi penzija, mora, saj bi bilo tako edino pošteno.« V begunskem zbirnem centru v Červinjanu so zastopane prav vse narodnosti vpletene v konflikt na Balkanu. »Vsak dan izdelamo neke vrste popis, zato vam lahko natančno povem, da je danes tu 176 Bo- sancev, 20 Srbov, 42 Hrvatov, 5 prebivalcev Kosova, 1 Italijan in 1 državljan Sudana, ki se je poročil s Hrvatico«. Direktor centra nam je tako postregel s statistikami. »Pravijo, da nismo sposobni živeti skupaj, poglejte nas tu, saj smo vsi skupaj, ravno tako kot celih 50 let za časa Jugoslavije«, je začela svojo izpoved Ramiza iz Prijedora, mlada muslimanka, diplomirana pravnica, ki je v kamp prišla z otrokom in možem, muslimanskim verskim vodjo. Hatida, Rami-zina hčerkica, ki se med tem ko mama razpreda svoje misli o tem, kar je doletelo njo in njeno skupnost, igra na dvorišču, ni otrok, s katerim je Ramiza zbežala pokolu. »Srbska vojska nam je vdrla v hišo, otrok je videl, kako so nam grozili z nožem in kako smo morali bežati. Ko smo prišli sem, sem upala, da bo lahko začel odraščati kot ostali otroci. Igra mu je bila usodna, ko je nekega dne utonil v vodometu pred kasamo.« Hatiđa, ki je mama medtem, ko govori v registrator, niti za trenutek ne izpusti izpred oči, se je rodila daleč od bomb in ruševin. Sreba sok in drobi biškot, ki ji ga je ponudila Amneris, »krušna mati« malih prebivalcev. »Naši otroci se bodo spraševali, čemu so svoje otroštvo preživljali po starih kasarnah v Italiji. Ne da se pozabiti. Kako naj se vrnem domov in hladnokrvno gledam, tiste, za katere vem, da so odgovorni za pokol moje matere, očeta, sestre in brata. Morda bo edina rešitev sprejeti resnico in živeti dalje, vsekakor pa morajo krivci odgovarjati za svoje zločine. Pri tem se ne sme zločincev istovetiti s celim narodom, zavedati se moramo, da so mnogi počeli to, kar so počeli, iz strahu ali pod prisilo ali čisto enostavno zato, ker so se znašli v krdelu, kjer je razum pre- pustil mestu skupinski ihti. 2ivljenje je krog, ki se ne more zaključiti na tričetrtini, kdor je veren ve, da je življenjski ciklus samo trenutek v večnem življenju, Ce bo zločincem uspelo izogniti se zemeljski sodbi, se gotovo ne bodo mogli rešiti božje. 2rtve je s tega vidika doletela lažja bolečina, sedaj so njihove duše mirne, zločincem pa lastna grozodejstva ne bodo dala več miru. Vedno znova se jim bodo vračala pred oči. Svet je v celoti vpleten v ta konflikt, samo da se ljudje ne zavedajo, da bi se isto lahko pripetilo tudi njim. Tudi sami smo bili prepričani, da se nam nekaj takega ne more zgoditi. Se nekaj dni pred izbruhom vojne sem na delu pila kavo in se šalila z ljudmi, za katere, če bi mi nekdo takrat govoril o njihovem bodočem početju, bi dejala, da je nor. Sicer pa mislim, da ni v bistvu nihče zainteresiran, da bi se problem res razrešil. Ko bi bila dana možnost ogroženim, da se branijo, bi se po mojem mnenju izognili številnim žrtvam. Dokler nisi neposredno vpleten v dogajanje, se lahko še toliko trudiš, a problem ti ostaja vedno tuj. Sele ko izgubiš mater in dete na tak način, kot sem jih sama, prevzamejo stvari drug neizbrisljiv pomen...« Tekst: Tatjana Dolhar Foto: Davorin Križmančič Popotnik, ki prihaja iz Dola, namenjen v Sovodnje, se mora v poletnih mesecih tako rekoč obvezno ustaviti na vrtu gostilne »Rubijski grad« v Rubijah, saj sta senca tamkajšnjih košatih lip in spokojno prelivanje Vipave nekaj metrov pod gostilniškim vrtom tako vabljiva, da se jima praktično ni mogoče upreti. Z vrta se oko pomika po delno zaraščenem zidu onkraj ceste in po stebrih z zarjavelimi ostanki težkih železnih vrat. Nekoliko više so opazni ostanki večjega gospodarskega poslopja, ki pa je vse zaraščeno z bršljanom, tako da iz zelenja moli le del strehe. Se nekoliko više, prav tako zaraščene z bršljanom in zakrite z bujno vegetacijo, se dvigajo s tal mogočne razvaline nekdanjega Rubijskega gradu. Tu vlada danes takšen mir, da si le s težavo predočiš nekdanji življenjski vrvež v polnile cementni bazen, oskrbnik je nadzoroval delo v hlevih, kocijaž je pokal z Življenje je tu zastalo v času prve svetovne vojne. Dolge mesece je treskalo in pokalo, graščini in v parku okoli nje. In vendar so tu živeli graščaki, med gredicami so delali vrtnarji, ženske so nosile vodo iz Vipave, da bi na- Na slikah: Pod naslovom: Današnja gostilna "Rubijski grad”, ko se je še imenovala "Trattoria con alloggio al San Michele”. Na desni strani so vidne ruševine sosedne hiše, uničene med prvo svetovno vojno. (Zbirka Miro Kuzmin) Zgoraj: Ko je grad še cvetel ...Okrog glavne stavbe se je širil lepo urejen park, v katerem so baronovi gojili tudi številne eksotične rastline. Danes je park divje zaraščen. (Razglednica) Desno v sredini: Baron Leonhard Bianchi. Sliko je prijazno odstopila baronova pravnukinja grofica Marija Terezija Rossetti de Scander. Desno: Tloris Rubijskega gradu. Obrambni stolpi so bili prvotno okrogli. Podobne oblike sta tudi graščini Dobrovo in Kromberk. (Foscan-Vecchiet: "Castelli del Carso medie-vale”, Trst 1985) bičem, psi so tu pa tam zalajali, niže ob vodi so s klopotala mlinska kolesa, skozi okno salona so se vmes prelivali zvoki klavirja... ko sta se italijanska in av-stroogrska armada tudi v neposredni bližini gradu krvavo spopadali, glavno in stranske stavbe pa so zadele tudi šte- vilne težke granate, tako da so ob koncu sovražnosti od nekdanjega gradu in številnih gospodarskih poslopij ostale še ruševine. V razvalinah so bile tudi Rubije in druge sosedne vasi. Te so domačini kmalu po vojni, zlasti ko so vnovčili vojno odškodnino, obnovili. Rubijski grad pa je ostal tih in v ruševinah. In takšen je še danes. Kako pa bo jutri? Se bo življenje kdaj povrnilo na te zaraščene livade, ki so bile nekoč prekrasen park s številnimi eksotičnimi drevesi in z vitkimi smrekami, ki jih je graščak redno vsajal po eno na leto za Božic? Se bodo še kdaj obiskovalci ozirali na drog, da bi uzrli rodbinsko rdeCo-rumeno zastavo, ki je s svojim plapolanjem vrh stolpa naznanjala, da so gospodje doma? Ali bodo Se kdaj dame občudovale s terase spokojno prelivanje valov zelene Vipave? Prej ali slej se bo to najbrž res zgodilo. Narava je tu tako lepa, in lega bivšega grajskega kompleksa visoko nad sotočjem Soče in Vipave tako enkratna, da si lahko mislimo, da se Rubijskemu gradu obeta jutri ali pojutrišnjem nov preporod. Deželna uprava je uvrstila to področje med bodoče naravne parke, obstaja pa tudi neki zasebni naCrt, po katerem naj bi se območje bivšega grajskega kompleksa spremenil v večnamensko tu-ristiCno-gostinsko središče... Toda o tem pozneje. Kdaj je prvotna rubijska graščina nastala in kdo jo je zgradil, tega nam pisni viri ne povedo natanko. Zgodovinarji menijo, da je morala na tem mestu, postavljenem visoko nad sotočjem Vipave (Frigi-dusa) in SoCe in nad rimsko cesto, ki je tekla tod z Majnice Cez vodo v smeri proti Vipavski dolini, stati že v rimski dobi utrdba, s katere so tedanji veljaki nadzorovali dogajanja v dolini. Tudi poznejša kronika Rubij vse do konca Srednjega veka ni povsem pojasnjena. Tako naj bi se prav pri Rubijah leta 394 spopadla cesar Teodozij in Frank Arbogast in tod naj bi leta 452 potovale horde Atilovih Hunov, namenjene v Oglej. Tudi Teodo-rik naj bi leta 489 korakal s svojimi Četami mimo Rubij, da je kapelico krasil lep lesen oltar, ki so ga pozneje prenesli v glavno dvorano gradu in ki so ga bombe med prvo svetovno vojno povsem razdejale. Rodbina Thurnov je leta 1603 prodala grad Angelu Jakobu-Edlingu. V Času »gradiščanske vojne« (1615-1617) - piše drug furlanski zgodovinar F. Moisesso - je vodja gradiščanske trdnjave grof Stras-soldo s konjenico zavzel dolinski svet med Rubijami in Gradiščem. Njegova pehota pa je okupirala tudi nekaj starih jarkov in zaklonišč ob bregu Vipave ter griče, ki se dvigajo nad rubijsko cesto... Markiza Adama de Traust-mandorfa, ki je poveljeval nadvojvodskim Četam in ki je tedaj nadziral neka obrambna dela v parku Rubijskega gradu, je 7. junija 1617 zadela topovska krogla, ki je priletela iz beneCanskega tabora, tako da je kmalu zatem izdihnil... Približno v tistem Času je rubijsko posestvo prešlo v last baronov (pozneje, od leta ko je po zmagi nad Odoakrom zmagovito prodiral v Italijo... Nekako na prehodu med XV. in XVI. stoletjem pa je prvotno utrdbo v Rubijah nadomestil pravi grad, prav tako pravokotnega tlorisa kot prvotna graščina, vendar sedaj opremljen s štirimi kvadratnimi obrambnimi stolpi, medtem ko so bili prvotni stolpi okrogli. (Izvedenci v tej zvezi naglašajo konstrukcijsko podobnost Rubijskega gradu z gradovoma v Kromberku in na Dobrovem). Od izvirnih stolpov naj bi v tem Času ostal le eden in v njem je bila menda urejena kapelica, v kateri naj bi leta 1563 pridigal sam začetnik slovenskega knjižnega jezika Primož Trubar. V zvezi z nastopom slovitega pridiganja se omenja tudi lastnik gradu, Jurij Thurn, ki je znanega glasnika protestantizma povabil v Rubije. Furlanski zgodovinar A. Geat piše, 1687 dalje, grofov) Coronini-Kromberk. Leta 1813 se je v bližini Rubij vnela kratkotrajna, a huda bitka med Avstrijci in Francozi in grad je utrpel precejšnjo škodo, saj so artilerijski izstrelki večkrat zadeli tudi grajski kompleks. Coro-ninijeva gospodarska moc pa je v tistem obdobju začela pešati, tako da poškodovanega gradu niso utegnili popraviti in kaki dve pokolenji pozneje, leta 1872, je »grad in vas Rubije, ki so tedaj štele 28 hiš«, od Coroninijevih odkupil Leonhard Bianchi di Casa-lanza. Furlanski zgodovinar A. Geat v tej zvezi poudarja, da se je baron Bianchi odločil za odkup gradu med nekim izletom iz bližnje Gorice k bregovom Vipave, kjer se kar ni mogel načuditi lepoti Rubij in njihove okolice. Elio Fornazarič (Se nadaljuje) NEDELJSKE TEME NAŠI OTROCI RIŠEJO Nedelja, 1. oktobra 1995 SKUPNO BIVANJE IN USTVARJANJE Poletno središče v slovenskem skozi risbe in ročna dela Otroci so se v Slovenskem dijaškem domu odlično počutili Tako si je svoje male prijateljčke zamislila Tatjana -----—---------------- Nadvse spodbuden obračun letošnje izkušnje Poletje se nagiba h koncu. Pravzaprav ga je že pred davnim pregnala prva deževna ploha, ki je omilila vročino tistim, ki so se v najtoplejših dneh spopadali z mestnim zadahom, in povzročila kup neprijetnosti drugim, ki so si od septemberskih dni obetali še kako uro sončenja in kopanja. S poletjem so se zaključili tudi številni poletni centri, ki so gostili malčke iz mestnega središča in okoliških vasi. Eden največjih - pa tudi najbolje obiskanih - tovrstnih centrov je deloval v Dijaškem domu Srečka Kosovela v Trstu. Odprt je bil skozi vse poletje, od junija do septembra, udeležilo pa se ga je nad 120 otrok različnih starosti. Nekateri so se tu ustavili dlje časa (morda kar celo poletje), drugi pa le za teden ali dva. »Želeli smo nuditi predvsem pomoč tistim staršem, ki zaradi službenih ali drugih obveznosti otrok ne morajo puščati samih doma - zato jih pripeljejo sem k nam že zjutraj, ponje pa pridejo v popoldanskih urah,« pojasnjujejo odgovorni za dejavnosti poletnega centra v Dijaškem domu. Ena od značilnosti številnih poletnih centrov na Tržaškem je tudi ta, da sprejemajo otroke obeh narodnosti - Slovence in Italijane - in jih vzgajajo k sožitju in prijateljskemu sodelovanju. »Načelno so naše dejavnosti potekale dvojezično,« so nam razložili odgovorni, ki so k temu s ponosom dodali, da je število italijansko govorečih otrok celo presegalo število Slovencev, kar nedvomno priča o veliki priljubljenosti vzgojnih metod in animacijskih dejavnosti centra. Za obračun o letošnjih dejavnostih nismo povpraševali koordinatorjev ali sodelavcev: odrasli se vse preradi izgubljamo v številkah, statistikah in podatkih, ki navsezadnje ne morejo posredovati resničnega vzdušja, kakršno vedo ustvariti malčki. Naj raje spregovorijo kar otroci sami. In ker otroci radi rišejo, oblikujejo glino, lepijo in mešajo barve, se bodo bralcem predstavili s svojimi likovnimi izdelki in posnetki nekaterih “umetnin v kratkih hlačah”, ki so nastale med urami ročnega dela v poletnem centru. MG Kaj se skriva za prelivanjem mavričnih barv? Karin to dobro ve Lisa - Nekaj listov, malo lepila in veliko domošljije: to je žirafa! SLOVENSKIH »N ITALIJANSKIH OTROK______ dijaškem domu S. Kosovela umetnikov v kratkih hlačah NAŠI OTROCI RIŠEJO Nekaj likovnih izdelkov iz najrazličnejših materialov Spretno so oblikovali tudi razne keramične predmete Skupinska fotografija nekaterih malih umetnikov 22 Nedelja, 1. oktobra 1995 NEDELJSKE TEME Ni dvoma, da se na bosanskih prostranstvih zgodovina tudi danes ponavlja Dvajset let po smrti pesnika, pisatelja in esejista Iva Andnća (1892-1975) po BiH vsak dan odmevajo detonacije... Vendar ne oznanjajo kakšnega veselega ali slovesnega dogodka, temveč zgolj razdejanje, obup in smrt! Ko danes pozorneje prebiramo pisateljeva dela, zlasti novele in eseje, ki segajo v turške čase ali v 19. in začetek 20. stoletja (do H. svetovne vojne), dobimo občutek, da se je čas v Bosni zaustavil na najtemnejših straneh mračne preteklosti te trpeče dežele, kjer so ljudje zadnja štiri leta doživljali več strahot kot njihovi predniki v obeh svetovnih vojnah skupaj. Andric v svojih delih ni zgolj enoznačno opisal stoletne razdvojenosti bosanskih prebivalcev, katerih razpoloženje neprestano niha med skrajnim optimizmom in pesimizmom, temveč je prav tako mojstrsko podal tudi svoja intimna razmišljanja o življenju, smrti, kulturi, umetnosti, književnosti in ustvarjanju nasploh. Kot izobraženi svetovljan in popotnik je ustvaril svojo izhodiščno misel oziroma svoj ustvarjalni kredo o bogastvu in lepoti sveta. Ta »sprehajalna filozofija« je oblikovala njegovo pot, ki ga je peljala iz rojstnega kraja Travnika, prek Višegrada in Sarajeva v svet, in pot, po kateri se je pozneje pogosto vračal v kraje svojega otroštva. Študij zgodovine in filozofije ga je pripeljal do še danes silnp. aktualnega vprašanja - katere moči v udarcih in zagrenjenostih antagonizmov in sporov krojijo usodo ljudstev in narodov? Z Balkana je ponesel v svet stoično sporočilo, posodobljeno psihološko gledanje, prepojeno s fatalizmom Tisoč in ene noči. Čeprav njegove besede reflektirajo silno nežnost do človeštva, pa se hkrati ne izmikajo strahotam in nasilju. Kot mislec in kot pisatelj se zaveda resnične navzočnosti zla na svetu; kroniko trpečega sveta pa zaokroža v svoji rodni Bosni, od vekomaj zaznamovani s tragičnimi usodami duš balkanskih sužnjev. Rahločutno vizionarska intuicija, značilna za velik del njegovega književnega in publicističnega opusa, pomeni več kot zgolj preučevanje zgodovinskih dogodkov; pomeni poglabljanje v bistvo in smisel preteklih dogajanj, brez katerih ni mogoče pravilno razumeti niti sedanjosti. Ne nazadnje ta pisateljev diskurz potrjujejo poleg skoraj štiri leta trajajoče bosanske vojne tudi sočasne nesmiselne krvave morije drugod po svetu. Največje uradno priznanje za svoj književni opus je Andric prejel leta 1961, ko so mu v Stockholmu dodelili Nobelovo nagrado »za epsko moč, s kakršno podaja prizore in usode iz zgodovine svoje domovine«. K tej opredelitvi njegovega književnega dela velja dodati, da je težišče večine njegovih novel in romanov v rodnem okolju, na specifični zgodovinski, miselni in čustveni, verski in gospodarski prelomnici dveh skorajda nekompatibilnih svetov. Z izjemno senzibilnostjo in smislom za besedni kolorit je znal na kratko in vendar izčrpno, kakor malokdo pred njim, oblikovati in izpovedati zanimive človeške usode t. i. majhnih in velikih ljudi iz domače BiH. Nekateri literarni kritiki so Andriču še za življenja očitali, da se preveč osredotoča na pisanje o preteklosti in pri tem zanemarja sedanjost ter tako po svoje obrača hrbet življenju. Odgovor na take in podobne kritiške diskvalifikacije je preprost in živo odzvanja v večnem vprašanju, ki prestopa pragove stoletij: ali se v preteklosti in sedanjosti ne srečujemo in spopadamo s podobnimi pojavi in istimi vprašanji? In kaj navsezadnje pomeni naše bivanje na tem svetu? »Biti človek, rojen brez svoje vednosti in brez svoje volje, vržen v ocean bivanja. Morati plavati. Obstajati. Nositi identiteto. Zdržati atmosferski pritisk vsega okoli sebe, vse trke, nepredvidljiva in nepredvidena ravnanja, svoja in-tuja, ki največkrat niso v skladu z našimi močmi. Povrhu vsega pa je treba zdržati še svojo misel o vsem tem. Na kratko: biti človek.« S temi besedami je pripovednik Andric pospremil svoje razmišljanje o fatalistični usodi svoje nikoli dovolj razumljene dežele in njenih prebivalcev; dežele, v kateri se preteklost kar naprej in vedno znova prepleta s sedanjostjo dežele, v kateri njeni prebivalci bolj kot drugod po Balkanu na svoji koži podoživljajo morda najtemnejše strani evropske zgodovine 20. stoletja. Vse te mešane občutke je pisatelj poslal v eter kot živo vizionarsko tkivo pripovedi, kot »nadčasovno« sporočilo, ki pa žal ni doseglo slušnega polja današnjih bosanskih krvnikov, za katere je vesoljnemu svetu jasno, da so patološko obremenjeni s krvavimi genocidnimi blodnjami, etničnimi frustracijami, zgodovinskimi kompleksi in genetskimi deformacijami. Slavo AndriCevega imena so najprej ponesle v svet novele, potem romani. NajveC jih posega v bosansko preteklost, v turško dobo (npr. Potovanje Alije Đerzeleza, Povest o vezirjevem slonu, Most na Žepi, Alipaša, Smrt v Sinanovem samostanu) in avstrijsko po letu 1878 (npr. Zgodba o tlačanu Simanu, Knjiga, Rzavski hribi), medtem ko nekatere druge pripovedujejo o Sarajevu (npr. Pismo iz leta 1920, Bife »Titanik«) ter o Beogradu (npr. Zeko), nekaj novel zajema več obdobij (npr. Osati- čani) itd. Kljub temu, da je bil v življenju bolj nagnjen k optimizmu kot pesimizmu pa podoba življenja, ki jo podaja v novelah, ni vedra. Čeprav je pisateljeva najbolj izrazita izpovedna moč v opisovanju »bivših« ljudi in »bivših« Časov pa ni dvoma, da se na bosanskih prostranstvih zgodovina tudi danes pojavlja. Spreminja se sicer z vojno opustošena pokrajina, izginjajo kulturni spomeniki (džamije, minareti, katoliške cerkve in samostani itd.), deloma se spreminjajo tudi ljudje in navade, usode pa se ponavljajo. Na to tragično usodo pa še danes spominjajo mujezini (klicarji), ki z redkih ohranjenih minaretov (stolpov pri džamijah) pozivajo muslimanske vernike k molitvi. Zal pa njihove molitve ne morejo povrniti večinoma do temeljev porušenih reprezentativnih tisočletnih pomnikov bosanske mohamedanske kulture džamij (mošej), ki so (po podatkih H. KreševljakoviCa iz leta 1942) ponosno kraljevale po vsej Bosni in Hercegovini. Tedaj so jih našteli natanko 35. Kar 25 od teh je bilo zgrajenih že v 16. stoletju, ostale pa kasneje. Po najnovejših razdejanjih, ki sicer še vedno trajajo, jih je le še za prgišče. Andričeva Bosna je vezana zlasti na področje okrog starega Travnika, Sarajeva in Višegrada, kjer se Evropa že od nekdaj najbolj spopada z Orientom, z njegovo patriarhalno miselnostjo in barvitostjo. In ravno ta večni spopad brez konca se kaže v narodnostnem in verskem konglomeratu, ki ga je pisatelj monumentalno vklesal v zgodovino spomina za vse čase in generacije v noveli Pismo iz leta 1920 (1946). Življenje pa teče nezadržno dalje: vse je po starem, a vendar novo in boleče živo. Tako bi lahko pogojno označili »bosanski sindrom« podobo minulega življenja, o katerem pisatelj razpreda v novelah Anikini časi (1931), Ljubezen v mestecu (1924), Corkan in Nemka (1924), Mara, turška ljubica (1931) itd. Andričeva vizija življenja je kot drobno stkana in neprekinjena vez iskala in našla oporo in potrditev za svojo podobo sedanjosti v preteklosti, vendar ga je zgodovina zanimala le toliko, kolikor mu je pojasnjevala sedanjost. Sicer pa nikoli ni ločeval življenja na preteklost in sedanjost, rekoč: »Prave razlike med sodobnostjo in zgodovino za mene ni.« Ko je literarno oblikoval svet svojih prednikov, je vtkal vanj živo ljudsko izročilo, ki ga od veko- maj negujejo po bosanskih mestih in trgih, v katerih je polno povesti Svoje romane je Andric napisal v zrelih ustvarjalnih letih (Travniška kronika, Most na Drini, Gospodična, Prekleto dvorišče). Posebej velja izpostaviti njegov morda najbolj priljubljeni roman Most na Drini, ki je daleč prerasel pomen običajnega šolskega čtiva, saj je poleg emocionalne in miselne razsežnosti postal monumentalni glasnik duhovne in družbene zgodovine dežele, o kateri pripoveduje. Most pa je tudi sicer Andricev najljubši simbol, ki ga je že pred tem uporabil v dveh delih: v noveli Most na Žepi (1925) in v filozofskem eseju Mostovi (1933). »Nič od vsega, kar človek v življenjskem nagonu postavlja in gradi, ni v mojih oCeh boljše in vrednejše kakor mostovi,« se glasi njegov življenjski čredo. Tisto najglobjo misel o mostovih (med ljudmi) pa je nenadkriljivo izpovedal v tehle stavkih: »In naposled vse, v čemer se kaže naše življenje, misli, napori, pogledi, smehljaji, besede, vzdihi, vse to teži k drugemu bregu, kamor se usmerja kot proti cilju, in na katerem šele dobiva svoj pravi smisel. Vse to mora nekaj premagati in premostiti: nered, smrt ali nesmisel. Kajti vse je prehod, most, katerega konca se izgubljata v neskončnosti, proti kateremu pa so vsi zemeljski mostovi samo otroške igrače, bledi simboli. Vse naše upanje pa je na oni strani.« Roman Prekleto dvorišče (1954) je vrhunec An-driCeve ustvarjalnosti, sinteza njegovih razmišljanj o strahu in nemiru pred nevidnim in neznanim, o krivici in človekovi osamljenosti; podoba trpljenja, negotovosti, razdvojenosti in izgubljenosti. In kaj se je dogajalo dve desetletji po pisateljevi smrti? Literarna kritika je AndriCevim delom priznala poetično moč, konciznost, zgoščenost impresij, filozofsko poglobljenost, stilno virtuoznost, toda očitala jim je preveliko fragmentarnost. Prav to pa je poleg naštetih superlativov literarnih kritikov v današnjih Časih, ko se tradicionalna podoba Bosne in Hercegovine takorekoC pred našimi očmi razkraja na praelemente, dodatna in posebna vrednost AndriCevega književnega opusa. Slavko Gaberc V nagovoru ob prevzemu Nobelove nagrade (1961) je Andrić, ki je sicer podobno kot Ciril Kosmač najraje molčal o svojem delu (držal se je Goethejevega pravila - naloga umetnika je ustvarjati, ne govoriti), morda najbolj eksplicitno razčlenil (pojasnil) svoje poglede o ustvarjalnosti - življenjski nuji, brez katere si sploh ne bi mogel predstavljati duhovnega razvoja Človeštva skozi stoletja. I Razstava Gotika v Sloveniji, doslej prav gotovo najpomembnejši razstavni projekt Narodne galerije in številnih drugih slovenskih znanstvenih, spomeniško-varstvenih ter muzejskih ustanov, se izteka. Poleg predstavitve znanstvenih dosežkov je razstava nedvomno prinesla tudi velik napredek na področju popularizacije kulturne dediščine v širši javnosti. Narodna galerija, kjer je bil čez poletje na ogled osrednji in organizacijsko gotovo najzahtevnejši del razstave, je javnost presenetila z uvedbo nekaterih novosti, ki so v mednarodnem prostoru že dolgo uveljavljene, pri nas pa so se ravno z razstavo, ki se pravkar izteka, soočile z domačo javnostjo, za katero bi sicer težko zapisali, da svoji kulturni dediščini posveča zelo veliko zanimanja. Iz malih radovednežev bodo zrasli veliki obiskovalci muzejev Kot je znano, se v Sloveniji na pojem muzej zelo radi vežejo pridevniki zaprašen, nezanimiv in podobne oznake. Medtem ko lahko za zelo veliko ustanov slovenske muzejske mreže mirno zapišemo, da so tovrstne oznake povsem ustrezne, lahko predvsem v zadnjih sezonah opažamo, da so se nekateri muzeji vendarle otresli svoje samozadostnosti in zgolj (bolj ah manj ustreznega) opravljanja svojega osnovnega spo-menisko-varstvenega poslanstva. Se več, nekaterim izmed muzejev se zdaleč ni več vseeno, koliko obiskovalcev njihovi razstavni projekti pritegnejo in kakšno mnenje si javnost ustvarja o njihovi dejavnosti. Med slednje poleg Mestnega muzeja Ljubljana in Ptujskega pokrajinskega muzeja gotovo sodi tudi Narodna galerija, v kateri lahko - zlasti odkar je pridobila Novo krilo - opažamo pestro obrazsta-vno dejavnost, Id je od razstave do razstave bogatejša. Osrednji slovenski likovni muzej, v upravnih prostorih katerega v teh dneh naletiš na dovolj mrzlično stanje - strokovno osebje se namreč pripravlja na podrtje razstave in vse organizacijske težave, ki so z njim povezane - je med drugim presenetil z namensko preureditvijo razstavnih prostorov starega dela muzeja, z bogatim programom javnih vodstev in pedagoške dejavnosti, pestro ponudbo spominkov, ob obsežnem in dragem katalogu je izdal dostopen vodič ter prilagodil umik evropskim standardom. Novosti in spremenjen izbor stalne zbirke Kot je povedal direktor ustanove dr. Andrej Smrekar, so v Narodni galeriji soočeni z dejstvom, da morajo kontinuiran razstavni program vzdrževati z minimalnimi sredstvi. Razstava Gotika v Sloveniji je zahtevala nekatere spremembe razstavnih možnosti v stari zgradbi (za katero sicer pripravljajo rekonstrukcijo, vrnitev v nekdanje stanje). Samo podiranje razstave, ki se bo začelo v prihodnjem tednu, bo zelo zahtevno, ker morajo z umetninami delati ustrezno usposobljeni kadri. Razpored vračanja eksponatov je izdelan za ves mesec, ko bo Narodna galerija predvidoma zaprta. Po tem obdobju bo javnosti spet dostopna stalna zbirka, pri postavitvi katere bodo uvedli nekaj novosti in nekoliko spremenili izbor. Kakšen bo siceršnji razstavni program Narodne galerije v prihodnje, pa bo, kot je povedal dr. Smrekar, odvisno od razumevanja družbe in sredstev, ki jih bodo imeli na voljo. V ustanovi sicer težijo k obdelovanju nacionalnega fonda ne glede na njegovo lastništvo. Vrnitev h klasičnemu umiku Novosti, ki so v mednarodnem prostoru uveljavljene in ki so jih uvedli ob razstavi gotike (razstavo si je sicer ogledalo nekaj več kot 20 tisoč obiskovalcev; z dokončnimi podatki bo ustanova postregla v prihodnjem tednu), so se različno obnesle. Spremenjeni urnik, zlasti to velja za podaljšanje možnosti obiska ob četrkih v večerne ure (kar je uveljavljeno predvsem v likovnih muzejih v germanskih deželah), se v poletnih mesecih ni obneslo. Bolje se je podaljšanje obneslo v zadnjem mesecu, ko je bil obisk tudi sicer precej boljši kot v času dopustov; v zadnjem času je razstavo dnevno obiskalo po 700 obiskovalcev). V prihodnje, ob vnovični postavitvi stalne zbirke, nameravajo ostati pri klasičnem umiku. Ponudba muzejske trgovinice, ki je ob zadnjem projektu tako glede raznovrstnosti kot kakovosti neprimerno prekosila ponudbo na prejšnjih razstavah, je med javnostjo naletela na različen sprejem. Poleg dragih, ožji strokovni javnosti namenjenih katalogov - prodah so jih malo (v pripravi pa je njegov cenejši broširani ponatis, kar je zelo dobrodošlo) - so prodajali tudi priročne cenejše vodnike. Po njih je posegel vsak tretji obiskovalec iz tujine in vsak deseti (!) domači. Spominki so se slabo prodajah. Natečaj za najizvirnejše galsko oblačilo Med zelo uspešne dejavnosti v Narodni galeriji, zlasti od pridobitve ustreznih prostorov,, sodi pedagoška dejavnost, ki jo vodi kustosinja pedagoginja Lidija Tavčar in ki je v času razstave potekala predvsem z likovnimi delavnicami, v katerih so otroci spoznavali slikarske postopke, postopke (jekoriranja in gotskega pisanja. Zlasti v zadnjih tednih, ko se je začel šolski pouk, beležijo v ustanovi pravi naval. Prijetno presenečenje je pomenil srednješolski natečaj za najizvirnejše gotsko oblačilo, ki je potekal v sklopu istih dejavnosti. Predvčerajšnjim so v stari zgradbi pripravih tudi pravcato modno revijo, na kateri so udeleženci - predvsem učenci ljubljanske Srednje šole za oblikovanje in fotografijo ter učenci poljanske gimnazije - predstavili svoje izdelke. Med 15 modeli (mimogrede, natečaja se je udeležil le en fant, ki oblačila ni oblikoval zase, ustreznega manekena pa ni našel), v katerih so srednješolske dvorjanke -pa tudi kakšne bolj meniško razpoložene mladenke - ob po-znosredjeveški glasbi navduševale sicer neštevilčno občinstvo, je žirija nagradila Spelo Koselj, Mirjam Ceglar (obe Sola za oblikovanje in fotografijo, mentor Darja Vidic), Judito Slivnik in Majo Likar (obe Gimnazija Poljane, brez mentorja). Pr-vonagrajena Spela, ki so ji fotografske bliskavice vztrajno sledile, je povedala, da je za izdelavo oblačila potrebovala ogromno skic, šivati pa je začela mesec dni pred koncem pouka. Vse več članov društva Prijateljev NG Ena od letošnjih novosti v dejavnostih ustanove je tudi nedavna oživitev Prijateljev Narodne galerije, društva, ki se zgleduje po tistih v tujini, kate- rih nastanki najpogosteje segajo v začetek našega stoletja in ki so najpomembnejšim likovnim ustanovam pomagala k širitvi fondov s številnimi nakupi pogosto tudi temeljnih likovnih mojstrovin (tudi nastanek Narodne galerije in začetki zbiranja njenih fondov sta tesno povezana z nakdanjim Društvom Narodne galerije). V Narodni galeriji so zelo zainteresirani za delovanje društva, saj vprašanje širitve fondov z nakupi sicer ni ustrezno rešeno. Druga funkcija društva je tudi v oblikovanju aktivnejše publike, ki kot taka tudi pogosteje prihaja v muzej. Vsak prijatelj Narodne galerije (letna članarina za posameznike znaša pet tisoč tolarjev - za primerjavo, članarina v sorodnem društvu Louvra Societe des Amis du Louvre znaša 220 francoskih frankov oziroma okoli 5300 tolarjev) pridobi pravico do prostega vstopa v muzej in do številnih drugih ugodnosti. Med Prijatelje Narodne galerije, ki delujejo od pomladi, se je doslej včlanilo okoli 110 elanov, družabnikov, donatorjev in podjetij (za družabnike, donatorje in podjetja veljajo posebni pogoji); do konca leta pa v ustanovi pričakujejo podvojitev števila. Vse več obrazstavne dejavnosti Osrednji evropski muzeji imajo izredno razvejane obrazstavne dejavnosti, ki seveda prekašajo zelo dobrodošel, a zaenkrat v primerjavi z najpomembnejšimi sorodnimi ustanovami še skromen program naše nacionalke. Tako, denimo, londonska Narodna galerija (v kateri je sicer dostopen zajeten in drag strokovni katalog stalne zbirke, tako v obliki knjige kot multimedijskega CD-ROM-a) vsak mesec izda svoj napovednik, promocijsko zloženko, v kateri na poljuden in strnjen način napove svoje mesečne dejavnosti. Ob kra- tkih predstavitvenih tekstih o razstavah, ki so trenutno na ogled, vsebuje še izrazito promocijske prispevke, na primer besedila, v katerih znane osebnosti - seveda ne le z likovnega področja - opišejo izbrano delo (in jih ni sram o njem pisati preprostih tekstov, ki so precej daleč od nam tako domače zintelektualiziranosti). Obiskovalec ima tako možnost prebrati, kaj o nekem delu preprosto meni nekdo, ki ni izvedenec, a je »zvezda« (in s katero se je torej mogoče identificirati). Sledijo prispevki o na novo restavriranih delih, opozorila o posebno zanimivih detajlih posameznih del, seznam predavanj in filmskih projekcij, ki se odvijajo vsak dan, in še nekatera druga opozorila. Med drugim - zloženka je zelo majhna in vse prej kot razkošna. Enako skromne, a nekoliko bolj »sofisticirano« oblikovane so mesečne promocijske publikacije pariškega Louvra. Ob splošnih napovedih (seveda so dnevi brez obrazstavnih dejavnosti prava redkost) izdaja Louvre posebni zloženki, namenjeni dejavnostim odraslih in otrok. Zgolj za primer: obiskovalci Louvra lahko ob vsakodnevnih predavanjih, Številnih konferencah in simpozijih ter koncertih, filmih in podobnem izbirajo tudi med izredno številnimi delavnicami (kar 15 jih je namenjeno odraslim, medtem ko lahko mladina izbira med 23 različnimi možnostmi). Ali pa naslednja muzejska možnost -kdor Zeli ob aperitivu, ogledu zbirke, dunajskih melodijah in gala večerji v elitni družbi (za 2200 avstrijskih šilingov ali okoli 26 tisoč tolarjev) preživeti Silvestrovo v dunajskem Umetnostnozgodovinskem muzeju, naj zavrti telefonsko Številko 512 49 63... Vojko Urbančič Nedelja, 1. oktobra 1995 NEDELJSKE TEME Mac Arthur je doživel največje zadovoljstvo, ko ga je obiskal cesar Hirohito Ko je Douglas MacArthur postal vrhovni poveljnik zavezniških sil v jugozahodnem Pacifiku, je imel za seboj eno najbolj bleščečih vojaških karier, kar jih pomnijo: bil je prvi v svojem razredu v West Pointu, junak iz prve svetovne vojne in šef armadnega generalštaba. S svojo slikovito kapo, sončnimi naočniki in pipo iz koruznega storža je bil podoben igralcu, ki igra vlogo velikega generala. Bil je Častihlepen, željan publicitete, medtem ko je svoje podrejene držal v Cim večji brezimnosti. MacArthur je imel v začetku druge svetovne vojne za seboj nadvse pestro življenje, ne pa tudi že dovolj vojaške slave z bojnih polj. Tedaj je 7. 12. 1941 prišlo do zahrbtnega japonskega napada na ameriško vojno pristanišče Pearl Harbor na havajskem otoku Oahu, ki je bil povod za vstop ZDA v drugo svetovno vojno. Presenečenje je bilo popolno. Sest velikih bojnih ladij je bilo potopljenih ali hudo poškodovanih. Ameriška udarna moč na Pacifiku je bila ohromljena. Se sreča, da je julija 1940. ameriški kongres sprejel zakon »o mornarici dveh oceanov«. V ladjedelnici Mare Island v Kaliforniji so uvedb proizvodnjo z najdaljšim tekočim trakom v ZDA. Največja novost v pomorskem vojskovanju je bila letalonosilka. Naslednjega dne je Roosevelt na skupnem zasedanju obeh domov kongresa izjavb, da je 7. december datum, »Id bo ostal s sramoto zapisan v zgodovini«, in senat je enotno mislil: »Hvala bogu, zdaj nismo vec sami!« Dvaindvajsetega februarja 1942. je Roosevelt po Churchibovem nasvetu ukazal MacArthurju, naj na obkoljenem filipinskem otoku Bata-.an zapusti svoje vojake in odide v Avstralijo. Potrebovah so ga za nove, mnogo odgovornejše naloge, kajti po splošnem prepričanju v nobenem vojaškem rodu ni bilo človeka, ki bi poznal tihomorsko bojišče bolje kot on. »Oblast« na Tihem oceanu si je moral deliti s Cheste-rjem Nimitzem, vrhovnim poveljnikom tihomorske flote, ki je bil do- ma iz Teksasa in je bil za razliko od MacArthurja blagega vedenja, poštenjak z jasnimi modrimi očmi in preprostim, razoranim obrazom. Po napadu na Pearl Harbor so ga povišati mimo 28 visokih oficirjev, ki so pred njim čakali v vrsti za napredovanje. Ernst J. King, eden najboljših strategov v VVashingtonu, je bil šef Štaba za pomorske operacije, človek, ki ni poznal šale. ofenzivo proti Japonski, ki je njen glavni smoter podpreti Filipine. Prebil sem se in se bom vrnil.« Japonska strategija je bila: potisniti ameriško - filipinske sile nazaj v Manilo in jih tam uničiti. General MacArthur se je izognil pasti tako, da se je umaknil na polotok Bataan, kjer so bile gore, džungle in močvirja nadvse primerni za obrambo. Kmalu po MacArthurjevem odhodu so se vojaki vdati in se podati na strašno, kakih 90 kilometrov dolgo pot v japonsko ujetništvo. Vec kot 75.000 mož, med njimi 12.000 Američanov, se je podalo na pohod, toda samo 54.000 jih je prišlo do konca, vsi drugi so umrli od bolezni, lakote ali trpinčenja med ujetništvom v Čamp 0‘ Donnellu v naslednjih treh mesecih. Kmalu se je vojna sreča obrnila ZDA in zaveznikom v prid. MacArthur in Nimitz sta s svojimi armadami in letati osvajala otok za otokom. Zgodba je bila skoraj zmeraj ista: japonski vojaki, zariti v skrbno izdelanih bunkerjih, poslušajo radijske oddaje in sanjajo o svojih dražestnih ženah v pastelnih kimonih ter Čakajo na neizogibni vihar ognja in smrti, ki bo privršal z morja. Zunaj se svetli Pacifik in slišati je brezkončni utrip valov. Ves ta cas orjejo po valovih sive ladje, polne prepotenih marincev, ki se bodo vsak hip izkrcali in z mnogo žrtev zasedli otok. V dobrem letu je učinkovita in ekonomična strategija pripeljala MacArthurja daleč proti severu Pacifika in februarja 1943. odrezala kakih 135.000 Japoncev. Metoda žabjih skokov je pomenila, da so obšli sovražne trdnjave, jih vznemirjali z bombnimi napadi in se izkrcavali daleč za njimi na otokih, na katerih je bilo mogoče zgraditi letališča in pristanišča za nadaljnje prodiranje. Ce preskočimo Številne pomorske bitke in izkrcanja, pridemo do šestega aprila 1945, ko je MacArthur dobil poveljstvo nad vsemi silami ZDA na Pacifiku. Prejel je ukaz, naj se skupaj s poveljnikom mornarice Nimitzem pripravi na zadnje operacije v vojni. V ZDA so kmalu dokončati prvi dve atomski bombi. Od Trumana, Sovjetski vojak straži pripadnike japonske motorizirane enote glasoval za vojno. V predstavniškem domu je bila proti samo ena pacifistično razpoložena poslanka, ki je rekla, da naj bo njen glas nasprotni dokaz demokracije in svobode v ZDA. Churchill je v angleškem parlamentu med drugim dejal na glas: »V vsem svojem življenju nisem doživel tako hude in boleče pomorske izgube...« Sam pri sebi pa si je Enajstega marca je zastavni general z družino in štabom v patruljnih torpednih Čolnih zapustil Cor-regidor. Na Mindanau so prestopiti v dve leteči trdnjavi, ki sta odleteti v Avstralijo. Tam je objavil svojo slavno izjavo: »Predsednik ZDA mi je ukazal, naj se prebijem skozi japonske crte in naj odidem s Corre-gidorja v Avstralijo, da bi, kolikor je meni znano, organiziral ameriško ki je nasledil umrlega predsednika Roosevelta, je bilo odvisno, kako, kje in kdaj bo uporabljena atomska bomba, tinel je načelno Churchillovo privolitev, da lahko vrže bombo na Japonsko, Stalinove odobritve pa tako ati tako ni iskal. Med ameriškimi voditelji je bilo nekaj razprave o tem, kakšno opozorilo bi morali poslati v Tokio, preden bi uporabiti bombi. To je bi- Eden izmed dokov v Pearl Harboru dan po japonskem napadu la potsdamska deklaracija z ultimatom Japonski, da se vda ali pa bo doživela popolno uničenje. Dva dni pozneje je japonski premier Suzuki izjavil, da se njegova vlada ne bo ozirala nanjo. Šestega avgusta ob 8.15 zjutraj je ameriški pilot Tibbets odvrgel nad Hirošimo uranovo bombo vrste Mati deček. Devetega avgusta je padla na Nagasaki plutonijeva bomba, imenovana Debeti deček. Uničenje je v obeh primerih preseglo najbolj natančne izračune znanstvenikov. VeC ur je trajalo, preden sta se gobasta oblaka z dimom in ognjem dovolj razkadila, da so lahko izvidni-ška letala posnela fotografije. Število žrtev ne more izraziti nepopisnega trpljenja ljudi, ki je sledilo... V vojaškem pogledu je sledil hiter razplet. Osmega avgusta je Sovjetska zveza v skladu z dogovorom treh velikih na Jalti napovedala vojno Japonski in vdrla v Mandžurijo. O japonski vdaji so se odločili na zadnjem sestanku vrhovnega vojnega sveta v cesarjevi navzočnosti. Hirohito je dejal: »Ne morem prenašati, da bi moje nedolžno ljudstvo naprej trpelo.« Po dolgi razpravi je Suzuki vstal in mimo dejal: »Gospodje, ure in ure smo govoriti, ne da bi prišli do kake odločitve, in sporazuma Se vedno ni...« Predlagal je, da se obrnejo na cesarja za svet, in da ga sprejmejo kot odločitev konference. Potem je žalostno stopil k prestolu. Neznatni Hirohito, po poklicu morski biolog, ki je imel v svoji delovni sobi portret Abrahama Lincolna, je dejal, da je primoran sprejeti zavezniške zahteve. Stalin, najbrž ljubosumen, da so ga ZDA prehitele z atomsko bombo, je zavrnil vdajo, Ceš da je pre-splošna. Rdeča armada je nadaljevala ofenzivo. Rusi so ujeti 594.000 Japoncev in jih pobiti kakih 80.000, medtem ko so sami imeti 8.000 mrtvih in 22.000 ranjenih. Odločilno in zgodovinsko dejanje, ki je potrdilo poraz Japonske, se je zgodilo na krovu 45.000-ton-ske bojne ladje Missouri 2. septembra 1945. v Tokijskem zalivu. Dogodek so, kot opisuje Sulzber-gerjeva knjiga Draga svetovna vojna, uprizoriti z dramatičnim poudarkom. Suzuki je odstopil 15. avgusta. Novi premier, princ HigaSikuni, se je lahko izognil slovesnosti vdaje iz protokolarnih razlogov, ker je bil cesarjev stric. Namesto njega je enonogi zunanji minister Marnom Sigemi-cu v progastih hlačah in s cilindrom na glavi prisepal na krov in podpisal brezpogojno vdajo. Na Missouriju, admiralski ladji vse tihomorske flote ZDA, je bila ra-zobesena ista zastava, ki je vihrala nad Kapitalom v VVashingtonu tistega dne, ko je bil napaden Pearl Harbor. Ko je MacArthur z nekaj velikodušnimi besedami zaCel slovesnost, je Sigemicu nadvse dostojanstveno podpisal dva izvoda listine o vdaji v japonščini in angleščini. Potem je MacArthur stopil naprej in popeljal s seboj dva visoka oficirja, ki so ju rešili iz japonskih taborišč za vojne ujetnike: Generalnega poročnika Jo-nathana M. Wainwrighta, ki ga je moral pustiti na Corregidorju, in generalnega poročnika Arthurja Perci-vala, poraženca v Singapura. Prvi je podpisal listino MacArthur, za njim pa Se Nimitz in dragi zavezniški predstavniki. Prikupni general, ki je bil videti za celo generacijo mlajši, kakor je bil v resnici, je v slovesnem govora med drugim dejal: »Ne gre, da bi se mi, ki zastopamo večino narodov sveta, srečali tukaj v duhu nezaupanja, zlobe in sovraštva. PaC pa se spodobi za nas vse, bodisi zmagovalce ali poražence, da služimo in da brez pomislekov zavežemo vse naše narode, da bodo zvesto izpolnjevati obveznosti, ki jih tukaj uradno prevzemajo. Globoko upam..., da bo iz tega slovesnega trenutka nastal boljši svet..., svet, v katerem bo zmagalo človeško dostojanstvo... Motimo, da bi se mir vrnil na svet, in da bi ga Bog za zmeraj ohranil. Slovesnost je končana.« Najvecje zadovoljstvo je MacArthur doživel, ko ga je obiskal cesar Hirohito in tako simbolično pokazal, da preneha obstajati kot božje bitje, ki ne hodi na obiske, vsi pa hodijo k njemu in se mu klanjajo kot božjemu bitju. General MacArthur je bil po vojni poveljnik na Japonskem in v Koreji, leta 1951 pa je bil nenadoma razrešen vseh funkcij. France Trebcan Človekovo življenje in bivanje uravnava tiktakanje skrite biološke ure, ki pogojuje vzpone in padce posameznika, njegove minimume in maksimume, kritične in optimalne trenutke, ki na svojevrsten način botruje zamujenim in uresničenim priložnostim ter omogoča posamezniku, da v določenem trenutku prekosi samega sebe in izvede nacrt ter potem vse življenje Čudi, kako mu je sploh lahko uspelo nekaj tako nenadkriljivega. Nasvet za zahtevne trenutke zgodnjepopoldanske ljubezni Če si resnično ne morete privoščiti boljšega časovnega izbora, vam želimo čimveč opoldanskega užitka, hkrati pa vam svetujemo, da se užitkom in partnerju na ljubo odpoveste vsaj zgodnjemu kosilu. Tovrstni seks je ena redkih stvari, ki prija tudi in predvsem na tešče. Če ste utrujeni in čutite, da potrebujete malce spodbude, pojejte manjšo sladkarijo in popijte kozarec vitaminske ah energetske pijače. Če ste malce bolj zahtevni ter žehte s svojim partnerjem uživati in doživeti nebesa, vam priporočamo, da se vsaj sem ter tja odločite za nadure. Poznopopoldanski seks je veliko žlahtnejši, privlačnejši in bolj spontan od opoldanskega. Kratko srečanje ob koncu delovnega dne sovpada z naslednjim maksimumom, ki ga bosta s partnerjem upravičeno lahko kovala v zvezde. Navsezadnje si zaslužita nekaj čarobnih trenutkov v dvoje. Omenjena skrivnostna ura z neumornim tiktakanjem vpliva tudi na spolnost in erotiko - uravnava posameznikov seksualni bioritem. Nic Čudnega torej, da človek tudi v spolnosti doživlja vzpone in padce, kulminacije in depresije, obdobja blaženosti in nepotesenosti. Umetnost poznavanja in razume- vanja seksualnega bioritma predstavlja enega izmed temeljnih pogojev za zadovoljno in radostno spolnost, brez katere ni harmoničnega, zadovoljnega in kvalitetnega življenja. Najbolje se ujemata partnerja z usklajenim seksualnim bioritmom, posameznika, pri katerih je poleg vseo-drešujoCe kemije moc zaznati tudi uravnovešeno in skladno tiktakanje notranje biološke ure, kar si preprosto lahko ponazorimo z dejstvom, da sta oba hkrati navdušena nad nežnostjo, pripravljena za avanturo in zagreta za telesno ljubezen. Take idealne kombinacije so v praksi sicer dokaj redke, vendar pa je moC s kančkom znanja, izkušenj, inovativnosti, originalnosti, prilagodljivosti in brezpogojne medsebojne naklonjenosti bioritem posameznika prilagoditi seksualnemu bioritmu ljubljene osebe ali pa ga z njim vsaj uskladiti. NajnovejSa spoznanja kro-noimunobiologije (veda, ki proučuje Človekov bioritem) in seksologije pričajo, da je Človek ob določenih delih dneva različno dovzeten, zainteresiran in sposoben za seksualno udejstvovanje. Tako se seks ob polnoči nikakor ne more meriti in primerjati s tistim ob desetih dopoldne. Oglejmo si nekaj Časovnih obdobij v cirkadianem ritmu, ko je Človekova spolna aktivnost najbolj izrazita in raznolika hkrati. Seks v toplji postelji-zgodnja jutranja ljubezen Razkošje, ki si ga v zvrhani meri lahko privoščijo predvsem tisti, ki začenjajo službo malce pozneje, ali pa je sploh ne začenjajo zjutraj, ostali pa med dopustom, prazniki in ob koncu tedna. Kakšno Čarobno občutje, ko človek, poln jutranjega hrepenenja, v polsnu otiplje toplo in mehko telo ljubljenega partnerja, ga poboža, objame, poljubi, stisne k sebi, uživa v zgodnji omami in se v navalu sladostrastja potopi vanj, in sicer Se preden se uspe popolnoma soočiti z realnostjo. Tak naj bi bil po mnenju zaljubljencev in vseh, ki ljubijo svojega par- tnerja, videti žlahten začetek novega dne. Jutranji seks navdušuje nežnejši spol, ki se v zgodnjih jutranjih urah pogosto predaja erotičnim sanjam, pa tudi moški običajno uživajo v njem, saj lahko tako elegantno izkoristijo svojo fiziološko pogojeno jutranjo erekcijo. Rezultati obsežnih raziskav in anket pričajo, da je v jutranjih urah (beri: med 6 in 8 uro) v postelji najbolj živahno (izjemo seveda predstavljajo vroCe noCi). Kronobio-logi poudarjajo, da je jutro idealen Cas za ljubezen in seks, saj je raven seksualnih hormonov (predvsem testosterona) pri obeh spolih, ki povečujejo libido in krepijo erotično občutje, v organizmu izrazito visok. Zal je zaradi pomanjkanja Časa jutranji seks praviloma oropan prvinskega sarma; večina parov se mora zaradi Časovne stiske in drugih objektivnih ovir zadovoljiti s kratkim quickijem (hitri seks), pri katerem večina žensk ne doživi orgazma, ali pa se ta odrazi v okrnjeni obliki. Luksuzni seks: ljubezen v dopoldanskem času Privilegij, ki si ga večina izmed nas lahko omisli le v prostih dneh, ko nismo odvisni od delovnega Časa, domačih obveznosti in zvonjenja budilke. Razvajeni filmski igralec, ki se je pri petdesetih naveličal vloge večnega Don Juana in se je umiril v zakonskem pristanu, je pred nedavnim izjavil, da se najbolj veseli dni, ko lahko zveCer izključi budilko in skuša prelisičiti boga Kronosa s tem, da jutro potegne najmanj tja do poldneva ali pa še Cez. V postelji seveda in to ne sam. Ob dopoldnevih je deloven Človek običajno ustvarjalen, domiseln, dinamičen, razvnet in inovativen. Krvni obtok deluje z maksimalno zmogljivostjo, srce je optimalno obremenjeno, možgani, žleze in vsi organi so dobro prekrvavljeni - preskrbljeni s kisikom in hranilnimi snovmi, koncentracija adrenalina in spolnih hormonov v krvi je visoka, pogosto celo maksimalna; človek je okrog 11. ure dopoldne na vrhuncu svojih moči. Zato dopoldanski Cas upravičeno velja za imenitno priložnost za ljube- zen in seks. V starorimskih Časih so se premožni patriciji ob dopoldnevih sladkali s pekovskimi pomočnicami, ki so jim prinašale tople sladice in jih razvajale s skrivnostmi najstarejše umetnosti. Tudi Gora Pearls, ena najlepših in najbolj priljubljenih francoskih kurtizan iz prejšnjega stoletja, je svoje najimenitnejše Častilce diskretno sprejemala v poznih dopoldanskih urah. Sodobni psihologi in svetovalci poudarjajo, da predstavlja dopoldanski zmenek tudi svojevrstno preizkušnjo Čustev in namenov partnerjev. Kdor je za svojo ljubezen pripravljen žrtvovati nekaj svojega dragocenega poslovnega Časa, verjetno misli resno ter si Zeli medsebojne harmonije, predanosti, ljubezni in razumevanja. Seksualna regresija: ljubezen med dvanajsto in tretjo uro Ljubezen po kosilu je s psihološkega stališča brezupno, popolnoma zgrešeno početje. Zakoni kronobiologije namreč pričajo, da predstavniki obeh spolov po dvanjasti uri zapadejo v opoldanski minimum, ko se delovanje srca in ožilja, pa tudi živčevja, žlez in Čutil upočasni in umiri (tudi pri tistih, ki si iz kakr- šnega koli vzroka ne privoščijo opoldanskega kosila), pri vseh, ki okrog dvanajstih sedejo za obloženo mizo, pa je situacija še toliko bolj zaskrbljujoča, saj organizem vso zdesetkano energijo usmeri v prebavne organe. Zanimivo je, da se v razvitih deželah (predvsem v ZDA in na Japonskem) ravno v tem Času -Cas kosila, odmora in sprostitve, spletajo številne osebne zveze in odigravajo številni ljubezenski prizori med zapo- slenimi (ne le med šefi in tajnicami); v najbolj neugodnem Času se po sili razmer rodi največ skritih in prepovedanih ljubezni med dinamičnimi zaposlenimi partnerji (tudi v tem se odraža izredna fleksibilnost in prilagodljivost seksualnega in splošnega bioritma posameznika - Človek lahko uresniči in doseže, kar si zamisli in za kar se zavestno odloči). (N. P.) (Nadaljevanje in konec prihodnjič) Nasvet za dopoldanski seks Izrazite psihofizične sposobnosti v tem času omogočajo partnerjem, da uresničijo svoje skrite želje, se prepustijo domišljiji in ustvarjalno doživljajo telesno ljubezen ( novi prijemi, tehnike, načini, lokacije ipd.), obenem pa zgradijo svojo srečo na trdnih osnovah zaupanja in naklonjenosti. Dopoldanske urice so izrazito primerne tudi za ljubkovanje, razvajanje, erotično masažo ( moč rok in posledičen pritisk sta med 10. in 12. uro dopoldne posebno izrazita). Skupina ameriških psihologov pa je javnost nedavno presenetila z ugotovitvijo, da je dopoldanski seks koristen tudi za diabetike in vse, ki želijo shujšati. Okrog 11. ure dopoldne je pri ljubiteljih sladkarij želja po poslasticah izredno močna, seks pa s svojimi endorfini ( opiati, hormoni sreče, ki jih izloča organizem pri orgazmu) predstavlja učinkovit nadomestek čokoladi. Nasvet ljubiteljem jutranjega seksa Tudi vsem, ki boste to še postali. Poskusite se izogniti jutranji naghci ( premaknite začetek delavnega dne na urico kasneje, skušajte malce prej pobegniti iz dežele sanj, pojdite zvečer prej v posteljo ali pa čimveč jutranjih opravil opravite popoldne oziroma zvečer), partnerju povejte, kaj vam zjutraj najbolj ugaja in se potrudite, da se bosta lahko družno predajala jutranjim užitkom. Jutro je s svojo nedolžnostjo in neomadeževanostjo, pričakovanjem in hrepenenjem pravi čas za uresničitev skritih fantazij in sanj - seks v polsnu je lahko še posebno čaroben in osrečujoč za oba partnerja, saj je kot prvi izraz naklonjenosti nekakšno zagotovilo za povezanost čez dan. Zgodnja jutranja sprostitev v postelji predstavlja odlično jutranjo telovadbo, učinkovito sprostitev na pragu novega dne, vzbuja optimizem in navdušenje, obenem pa človeka navdaja s poletom, Id mu pomaga, da se lahko v dobri formi spoprime s poklicnimi izzivi in kljub obremenitvi zdrži vse napore, ki ga čakajo. Uspešen ameriški manager, vodja priznane mednarodne korporacije, je v šah dejal, da bi vodilni delavci pravzaprav morah skrbti, da bi se njihovi ključni sodelavci in podrejeni na pragu novega dne znah sproshh v postelji. NEDELJSKE TEME Nedelja, 1. oktobra 1995 Dokaj nehvaležna stvar je vina paC ne morejo biti prava ob takšnem groznem vreme- stvar za kaj boljši odgovor, nu, kot je bilo v četrtek po- kot je na primer prediren popoldan, kogarkoli spraševati, gled v smislu, daj, ne mi še ti kakšne volje je. Mraz, dež, si- težit. Kakšen je bil njen po- gled, ne vem, ker sva se iz čisto racionalnih razlogov pogovarjali po telefonu, a ravno najboljše volje tudi naša tokratna izbranka zaa fotografiranje, 19-letna Ljubljančanka Vanessa Cigut, ni bila. Temu, kot mi je zaupala, ni bilo krivo samo vreme. Kaže, da je prišla v nekakšno življenjsko medfazo, kar ilustrira z opisom, da »se ima poln kufer«. Drugače povedano to pomeni, kakor razlaga, da je bila doslej premalo aktivna, zdaj pa se je odločila, da bo šla »življenju s polno paro naproti«. Narediti mora nekaj zase; v to »nekaj« sodi tudi zanimanje in nagnjenje do tujih jezikov. Rjavooko, 175 centimetrov visoko rjavolaso Vanesso smo sicer videli julija v Portorožu na tekmovanju za obraz leta -Elite model look, nad katerim je bila razočarana. Vso zadevo hoče čimprej pozabiti. Čeprav jo manekenstvo zanima in bi v njem rada delala, saj ji pomeni enega od izzivov življenja, pa ji ni edini in poglavitni cilj. Poskusiti se želi v Cimveč stvareh. Tako so jo predstavili tudi na tekmovanju: da si želi doživeti kaj novega, potovati in spoznati nove ljudi. Toda, pravi med smehom, kot dvojčica po horoskopu je med tistimi, ki nekako bolj lebdijo in ne vedo prav natančno, kaj hočejo. Poraz v Portorožu in razočaranje nad agencijo pa sta ji pravzaprav dobrodošla, saj je pristala na realnih tleh. To sploh ni slabo izkodišče za nov začetek, sploh, če k temu prištejemo še lastnosti, ki jih Vanessa najbolj ceni pri ljudeh: sproščenost, veselje in odkritosrčnost. Za moški svet pa poleg tega ne bi bilo slabo, da so podobni Jeanu Claudeu van Dammeu... (KaN) Foto: Tilen Vajt __________KOZMETIČNI NASVETI______ Ni ga umetnika, ki bi opeval ženske brke Kakšna je tehnika odstranjevanja dlačic s smolo Mnogo žensk ne ve, kaj narediti, če jih je narava obdarila s prebujno poraščenostjo. Na ženskem obrazu ali telesu dlake delujejo kot tujek in žensko tudi kazijo. Priznano der-moestetičatko Lili Carsten, ki je te težave odpravljala v svojem salonu že pred petindvajsetimi leti, smo vprasah, kaj svetuje ženskam, ki se spopadajo s tem problemom. »Se danes vidiš zelo urejene gospe, ki imajo kosmate noge in ki so dlakave pod pazduho. To je težko razumljivo. Se zlasti poleti, ko se potimo, pa tudi sicer je dlakavost nehigienska. Zanimivo je tudi to, da mnoge gospe, ki se poleti depilirajo, pozimi puščajo rasti dlake, kot da se poraščenost po nogah ne bi videla skozi nogavice, še zlasti, kadar nosimo krajše krilo. Dlakavost nima nikakršne zveze z modo. To je preprosto higienska potreba! Najbolj me prizadene, kadar vi- dim mlade deklice, ki imajo nad ustnicami rahel puhek, da ga odstranjujejo z depilacijskimi kremami, ki so zelo alkalne in so namenjene predvsem odstranjevanju dlak na nogah in pod pazduho. Sem proti vsakemu začasnemu odstranjevanju dlačic (depilaciji) na obrazu s smolo, depilacijskimi kremami ali celo z britjem. Vsaka ženska bi morala te dlaCice odstraniti za vedno, z epilacijo. Danes obstajajo najsodobnejši aparati za trajno odstranjevanje dlačic (t. i. flash-plant metode), ki niso boleCe in ne puSCajo niti rdečih sledov, kaj šele kakšne ranice. Tak način je primeren za odstranjeva-. nje debelejših dlak, za tanke dlake ali, kot jim pravimo, puhek, pa so primerne posebne aparature, ki delujejo na temelju mikro-radio valov. Za odstranjevanje dlaCic s telesa obstajajo različne metode, od britja, uporabe električnih aparatov, do uporabe depilacijskih krem, kar so kratkotrajne metode, do metod z dolgotrajnejšimi rezultati. Tehniko odstranjevanja dlačic s smolo, ki je dolgotrajnejša, svetujem tudi svojim strankam. Telesne dlake se lahko odstranjujejo s hladno in s toplo smolo. Tako ena kot druga sta zelo učinkoviti metodi, ki ju je treba ob normalni poraščenosti ponoviti le petkrat na leto, ob močnejši pa šestkrat do sedemkrat. Po depilaciji s smolo na novo zrastejo bolj mehke dlaCice, če pa se brijemo ali pa se depiliramo, so nove dlaCice na začetku rasti precej trde in bodeče kot ježek Pri depilaciji okoli bikinija se veliko žensk odloča za trajno depilacijo in to ne z iglo, ampak z mikrovalovi. V tujini pa se za ta način mnoge ženske odločajo tudi pri depilaciji pod pazduho. Pri depilaciji pod pazduho je treba biti previden zaradi bezgalk. Paziti moramo, da po depilaciji ne pride do vnetja zaradi depilacijskih krem, ki so zelo alkalne. Vsaj dva dni po depilaciji ne smemo uporabljati deodorantov in podobnih dražečih snovi, ampak samo blag otroški puder. Veliko žensk tudi toži, da se jim po depilaciji na koži pojavijo drobne rdeče pikice oziroma mozoljčki. Po strokovni in higiensko neoporečni depilaciji do tega ne sme priti, saj obstajajo preparati, ki jih po depilaciji nanesemo na posebej občutljiva mesta in ki preprečujejo vsakršno, tudi najmanjše vnetje. Depilirati se tudi ne smemo tik preden gremo na sonce, v solarij, ali pa preden gremo v bazen. Ženskam, ki morajo depilirati tudi roke, prav tako svetujem depilacijo s smolo. Skratka, vsem ženskam svetujem, naj dlaCice na obra.zu odstranjujejo trajno. Postopek je malo daljši, vendar popolnoma uspešen in - ne pozabimo - neboleč. In na koncu, komu so všeč kosmate noge in ženski brki? Ni se še rodil umetnik, ki bi jih opeval, zato proč z njimi,« je povedala Lili Carsten. (JaK) Kje tiči skrivnost uživanja v bolečini Sadomazohizem zastavlja vrsto vprašanj Sadomazohizem je povsod. Le redkokdo še ni videl vsaj fotografij na primer žensk, oblečenih v Cmo usnje, z verigami in bičem v rokah, ki izžarevajo moC in nadvlado. V svetovnih velemestih pa trgovine, ki prodajajo tovrstno »opremo«, rastejo kot gobe po dežju. Toda, kot ugotavlja Američanka Amy Bloom, sicer socialna delavka z zasebno prakso, skoraj vse, kar je bilo napisanega o sadomazohizmu, je napisano s prezirom, ciniCno in - narobe. Tisti, ki jim radovednost ne da miru in bi o tej temi radi izvedeli kaj več, pa hočejo to izvedeti tako, da jih ne bi preveč vznemirilo. Hočemo slišati, da so ljudje, ki jim pravimo sadomazohisti, zelo bolni, da niso niti slučajno podobni nam, da so žrtve konfliktov iz otroštva, da sovražijo nasprotni spol ali da čisto preprosto demonstrirajo popolno nesposobnost sprejemati ljubezen. A konec koncev, pravi Amy Bloom, kdo je tisti, ki lahko reče, da ti ljudje niso normalni, ker se jim je slučajno zgodilo, da v svojem spolnem življenju uživajo- v sprejemanju in zadajanju bolečine? In kdo pravi, da je kaj drugače, če uživaš ob masaži z rožnim oljem ob poslušanju nežnega prepevanja Sarah Vaughan? Na vse to Amy Bloom, ki je tudi avtorica zbirke novel z naslovom Pridi k meni (Come to me), odgovarja, da je ne prvo ne drugo prav ne pretrese. S tezo, da so to »bolni« ljudje, se ne strinja, verjame pa, da imajo tisti, ki jim bolečina povečuje erotični užitek, težave z nerešenimi emocionalnimi konflikti. Ob tem navaja, da se najdejo tudi taki, ki kot da prav iščejo ekstremne čustvene bolečine v vsaki zvezi. Nekateri ljudje so zgroženi nad vsem, ki ni »pravilno« oziroma »naravno«, večina pa najraje ne bi razumela bolečine (čeprav si v bistvu to želi doumeti) in tega, da lahko nekdo uživa v telesni bolečini kot delu ljubezenske igre. Vse to se zdi prevelika skrajnost, čar bolečine pa fetišizem. Zelja po bolečini je lahko tako močna, da je celo močnejša od želje po partnerju in spolnosti. Bolečina je, razlaga Amy Bloom, odločilni element, medtem ko partner, romantika in telesna privlačnost ostajajo v drugotnega pomena. Seveda pa se najdejo tudi taki, ki so iz .tega naredili »posel« in hrabro prenašajo bolečine pretepanja z jermenom, samo da bi dobro zaslužili. Kakorkoli že, meni Bloomova, eni in drugi barantajo z bolečino. Ne moremo pa obsojati nekoga za to, kar mu je všeč; prav tako kot smo si različni pri tem, da nekateri v postelji uživajo, če gori luč, drugi hočejo temo, eni so ob vrhuncu tiho, drugi si želijo nežna šepetanja... Clinton in kajenje Ameriški predsednik Clinton podpira priporočilo Uprave za prehrano in zdravila (FDA), da naj bo nikotin umeščen med snovi, od katerih postane človek odvisen, in prizadevanja za zmanjšanje števila mladoletnih kadilcev. Med ukrepi so najpomembnejši: prepoved prodaje cigaret z avtomati in prepoved naročanja cigaret po pošti. Cigarete tudi ne bi smele biti razstavljene na vsakomur dostopnih policah; kupcu, staremu nad 18 let, ki bo moral z dokumentom dokazati svojo starost, naj bi cigarete osebno izročil prodajalec. Iz prodaje bi morali izključiti zavojčke z manj kot 20 cigaretami, prepovedati bi morali tudi prodajo le ene ali nekaj cigaret. Reklamiranje cigaret naj bo prepovedano v športnih in rekreacijskih objektih; reklame za cigarete morajo biti najmanj 300 metrov daleč od šol in otroških igrišč. Omejiti bi morali tudi reklamiranje cigaret v revijah, ki jih berejo mladoletniki. Tobačne tovarne naj bi s 150 milijoni dolarjev financirale kompanijo za seznana-nje mladih s posledicami kajenja. Predsednikova sta podprla Ameriško združenje za srce in pljuča ter Društvo za rak. Pet tobačnih tovarn iz Severne Karoline pa je že vložilo pritožbo na sodišču. (Ash Bulletin) Pijmo zeleni čaj! Ce hočete sebi in svojemu zdravju dobro, pijte zeleni čaj. Ta namreč zmanšuje tveganje za srčno-žtina obolenja in raka na jetrih. Tako vsaj trdijo japonski strokovnjaki z Inštituta za raziskovanje raka Saitama. Ugotovili so, da večje količine zelenega čaja, kar pomeni deset skodelic ali več na dan, ugodno vplivajo na znižanje nevarnega holesterola v krvi in na obolevnost jeter. Eksistenčna stiska medicine dela Odbor za osnovno zdravstvo Zdravnipške zbornice Slovenije in revija Isis sta pravkar izdala publikacijo z naslovom Medicina dela - danes. Tematika prvenca ni naključna, saj se vsi zaposleni prevečkrat premalo zavedamo, kako pomembni so za naše zdravje tudi pogoji, v katerih delamo. Knjižica, ki sta jo pripravila dr. Alfred Bogomir Kobal in prim. mag. France Urlep, dr. med., prikazuje sedanje razmere v stroki, stanje v Evropi in pereča vprašanja zdravstvene zaščite delavcev v Sloveniji. Na pregleden način kaže tudi dosedanje napore in stališča najodgovornejših predstavnikov medicine dela. Stroka, ki je v preteklosti opravila veliko kakovostnega dela in ima številne odlične strokovnjake, se, kot je v predgovoru zapisal France Urlep, nahaja v eksistenčni stiski, pred katero si ni mogoče zatiskati oči. V kratkem času pričakuje pomoč za ustrezno strokovno in organizacijsko rešitev perečih vprašanj. (KaN) Lutke za otroke Mnogi mali bolniki so zaradi bolezni pri- njih slovenskih lutkarjev. Ob razmišljanju, kaj krajšam za marsikatero prijetno doživetje. Za- ponuditi otrokom ob Tednu otroka, so se to vzgojitelji na Pediatrični kliniki v Ljubljani odločiti, da pripravijo Lutkovni festival z raz-pogosto izberejo prav lutko in s tem omogočijo stavo lutk in predstavami. Ob tem bo tudi pro-otroku, da za trenutek stopi v drugačen svet. dajna razstava izdelkov vzgojiteljic, ki so na-Vzgojiteljice WE Klinični center imajo že dol- stajati ob bolnih otrocih, največkrat na njiho-goletno tradicijo v animaciji lutk in kar nekaj vo pobudo. Zbrani denar namenjajo izgradnji priznanj, ki so jih dobile na republiških sreča- nove otroške bolnišnice. (KaN) V svojem razmišljanju Amy Bloom ne more mimo Freuda oziroma njegove teorije, da je v vsaki postelji šest ljudi hkrati: ona in on ter njegovi in njeni starši, prav tako pa ne izključuje še prejšnjih ljubimcev ali tistih, ki so njo ali njega kdaj v preteklosti zlorabili. Vsi ti so, po Freudu, zraven v vsakem spopadu, in vsi smo se prisiljeni z njimi boriti in si prizadevati, da bi se dokopali oziroma odkrili svoje potrebe in želje kljub preteklosti in zaradi nje. »Ne trdim, da je želja ali celo potreba po uživanju v bolečini nič,« pravi Amy Bloom. »Je nekaj, nekaj, kar morda ni tako daleč od drugih poti, po katerih se prebijamo v svojem spolnem življenju, na katerih nas spremljajo tako (ne) sramežljivost, prepričanost vase, kar pa je povezano z zastrašujočo privlačnostjo poželenja, ki se ji ne da upreti.« Po reviji New VVoman (KaN) OTROCI IN STARŠI / UČENJE GOVORA Pričakovanje prve besede Najhitreje se učijo jezika tri in štiriletni otroci, ki bliskovito širijo besedni zaklad Pomen otrokovega govora je izrednega pomena. Kjer je dojenček doma, je doma tudi pričakovanje, kdaj bo spregovoril prvo besedo; bo to mama, ata ... ali kaj podobnega. Neučakani starsi zelo zgodaj slišijo prvo besedo. Toda mejnik v otrokovem govoru je običajno Cas, ko postane otrok bolj stabilen v hoji, ko spoznava, da ima vsaka beseda svoj pomen. »Govor mora biti vaja možganov, ne pa jezika,« pravijo strokovnjaki. In kako je z govorom predšolskega otroka? O tem nekaj misli diplomirane psihologinje in ravnateljice Vzgojno varstvene ustanove Semedela, Sonje Torkar. Govor je le ena oblika komunikacije otroka s svetom in mu omogoča uporabo organiziranega simbolnega sistema jezika. Otrok z govorom usvaja svet. »Meje mojega govora pomenijo meje mojega sveta,« pravijo filozofi. V predšolskem obdobju se govor in govorno razumevanje razvijata izredno hitro in intenzivno. Govor je kot sredstvo razumevanja in spoznanja povezan z vsemi psihičnimi procesi. Hoja, govor in mišljenje so še posebno medsebojno povezani. Motorični razvoj, izoblikovanje grobih in finih gibov vplivata na razvoj govornega središča v možganih. Ce otroku pomagamo razvijati govor, podpiramo celoten njegov razvoj. Otrok naj zato raste v govorno bogatenem okolju, naj bo deležen najboljše govorne vzgoje. Pravijo, da je pri otroku treba biti pozoren na govor v času, ko je najbolj »pripravljen« na to, to je obdobje do petega leta starosti. Kako poteka razvoj govora v tem času? Zgodnji razvoj govora je tudi osnova za nadaljnji govorni razvoj otroka. Otrok s težavami v govoru ima lahko v šoli velike težave. Šolski neuspeh pogosto ni izraz slabše inteligentnosti, ampak le znak slabšega besednega razumevanja in izražanja. Toda razvoj govora se začne, lahko rečemo, že takoj po rojstvu in otrok potrebuje potrebne spodbude... Najlepše doživetje je, ko se začnemo pogovarjati z našim malčkom. Otroci se hitro učijo govora, ko opazijo, da lahko z besedo dobijo kar želijo. Takšne izkušnje dobi že novorojenček v zibelki. Z jokom pridobi mamo, ki ga nahrani, previje, potolaži. Otrok posnema vse, kar se dogaja v njegovem okolju, tako tudi glasove in govor. Da pa z veseljem posnema in ponavlja, mora biti omogočena identifikacija z osebo, ki je otroku blizu. Govora se otrok uči z zgodnjim čustvenim stikom, s pomočjo starševske ljubezni. Zato v času do tretjega leta starosti govorimo o emocionalnem govoru med starši in otrokom. Učenje govora tako poteka na osnovi dozorevanja, dosežene stopnje zrelosti živčnega sistema in vzgoje, najvažnejša pa je komunikacija med starši in otrokom. Morda se vsi starši niti ne zavedajo, kako pomembna je prva komunikacija in kako velika je njihova vloga pri govorni vzgoji. Znano je, da otroci iz urejenega okolja spregovorijo prej in imajo tudi bogatejši besedni zaklad. Prvi krik ob rojstvu imamo za začetek govora. Nato dojenček z jokom in kričanjem sporoča okolju svoje počutje in potrebe. Za razvoj otrokovega govora pa je pomembno, da otrok zmore zaznavanje glasov in proces izgovorjave glasov, ki se začne z jokom in gruljenjem. V šestem mesecu se pojavi blebetanje, glasovi in blebetanje dobivajo vse bolj smiselne oblike. Od osmega do petnajstega meseca pa začne otrok s prvimi besedami, čeprav razume besede že tri mesece prej. Prve besede se nanašajo na ljudi, vozila, hrano, obleko. V drugem le- tu otrok opazi, da ima vsaka beseda določen pomen in se začne aktivno zanimati za imena predmetov. Starši so vedno znova presenečeni in občudujejo svojega otroka, ker tako hitro siri svoj besedni zaklad. Od tretjega leta dalje pridobi letno tudi do 500 besed. Tri do štiriletni otroci lahko obvladajo že zapletene slovnične oblike, čeprav jih logično še ne razumejo. Govorno obvladajo spol, število, sklon, cas, glavne in odvisne stavke itn. V življenju se ne bodo nikoli več tako hitro naučili nekega jezika. Silvija Mozetič (Nadaljevanje in konec prihodnjič) Ko je utrujenost končno premagala vznemirjenje in je Lan-gdon zaspal, je imel nemirne sanje. Nenadoma ga je zbudil hud naliv. Planil je pokonci in v svitu bliskov z očmi poiskal prijatelja. Bruce je sedel nedaleč od njega, moker do kože in preklinjal: »Tako nama je tudi prav! Čvekala sva, namesto da bi razpela Šotor! Res lep dan!« Bmceovi očitki so se izgubili v gromu. Ko se je znova zabliskalo, se je Langdon zatekel pod košato jelko. Čez Četrt ure je naliv ponehal kot bi odrezal. Nevihta se je umaknila proti jugu, kot bi se nic ne zgodilo. Bruce je pokimal. Začel je pripravljati Caj in zajtrk je bil mimogrede pripravljen. Pojedla sta in Se pred Šesto sta se odpravila na pot. Po nevihti se je rodil Čudovit dan. Tiho sta jezdila prek mehke, sončne trave. Je res cvetje zraslo in postalo lepše? So mar planinski potočki vedno tako veselo žuboreli? In ta sveži jutranji zrak, ki so ga tako prijetno greli sončni žarki! Uživala sta, a vendarle nista pozabila, Cernu sta se odpravila na pot. Od Časa do Časa sta se nagnila iz sedel, da bi bolje iskala medvedje sledove. Nenadoma se je Bruce ustavil in s prstom pokazal okrogel odtis v pesku. Langdon je naglo razjahal, se sklonil prav do zemlje in vzkliknil z razburjenim, drhtečim glasom: »To je on, Bruce! MogoCe bi bilo pametneje, da konje pustiva tukaj!« Bruce je odkimal in izvlekel svoj ogromni daljnogled. Z njim je natančno preučil pobočje pred seboj. Potem je tudi on razjahal s svojega kljuseta in Sele takrat izrekel svoje mnenje: »Se vedno gre ob potoku. Odjezdila bova se nekaj kilometrov naprej in tam poiskala dobro skrivališče za najine konje. Dotlej se bo tudi trava posušila.« Ze sta bila spet v sedlu. Krenila sta naprej. Zdaj sta že lažje spremljala Thorovo sled. Očitno se je neprestano držal potoka. Blizu skale, kjer je grizli našel črnega medvedka, je bil na majhnem pobočju smrekov gozd. Tu sta lovca privezala konje. Pol ure pozneje sta bila že na kraju, kjer sta se Thor in Muska srečala. Slabe mladičeve stopinje je močni dež že spral. Zato pa so se toliko jasneje videli Thorovi odtisi. »Ne more biti daleč,« se je nasmehnil Bruce. Stavil bi celo, da je bil vso noč kje v bližini in da se tudi zdajle klati kjer tod okoli in se sonci!« Poslinil je prst in ga podržal v zrak, da bi ugotovil, kam piha veter. Potem je zadovoljno pokimal. »Najbolje bo, da kreneva navzgor, na obronek,« je odločil in krenil v tisto smer. Langdon je stopil za njim. Previdno sta se vzpenjala ob skalah in imela puški pripravljeni. Kmalu sta se znašla pred majhno sotesko. »Kaj? Se en grizli?« se je zdrznil Langdon in pokazal na sled drugega medveda. »Ah, pojdi se solit!« se je razhudil Bruce. »Kaj res Se vedno ne moreš ločiti navadnega medveda od grizlija?« »Pri navadnem medvedu je zadnja taca mnogo širša. Kremplje ima bolj tope. Grizli pa prisiljene. Torej so tole sledovi navadnega medveda tako zagotovo, kot je ena in ena dve!« je za-pridigal Langdonu. »No, pa poglejva, kam se je zavlekel,« se je prijatelj spravljivo nasmehnil. Medved se je bil očitno povzpel na obronek. Moža sta se napotila po sledi, toda v gosti travi sta jo kmalu zgubila. Bruce ni hotel spregledati Thorovih sledov in ga drugi medved sploh ni zanimal. Se manj pa Čudoviti pogled, ki se je od tod razprostiral po dolini. Le Langdonove oči so, pijane lepote, tavale po hribih in gozdovih, objele vsako steno, vsako skupino drevja. Lepota okolice je še podžigala razburjenost, ki jo je čutil. Tedaj pa je naglo zgrabil prijatelja za roko. Potegnil ga je, da sta se hkrati znašla na tleh. »Pazi!« je zasikal in mu pokazal z roko. Bruce je pogledal in oči so se mu Široko razprle od začudenja. Kimal je z glavo in gledal v skale. Nobenega dvoma ni bilo -tam je medved. Čeprav samo navaden črni medved in ne grizli, za katerim sta se podila. Vendar je lahko videl samo medvedovo zadnjico, vse drugo je zakrivala velika previsna skala. Čakala sta. Potem pa je Bruce prasnil v smeh. »Saj spi! Spi kot zaklan! Hočeš, da se malce pošaliva z njim? In že je spustil puško, izdrl svoj dolgi lovski nož in veselo potipal konico. »Zdaj boš videl, kako zna medved teči! Tega prav gotovo še nikdar nisi doživel. Ostani tukaj!« Počasi in spretno se je začel vzpenjati proti medvedu. Nekajkrat se je obrnil in pomežiknil Langdonu, češ, to bo vesel lov! Langdon je z očmi spremljal suhljatega prijatelja. Končno se je Bruce približal vrhu. Sijoče rezilo noža se je zabliskalo v soncu in se nekaj centimetrov globoko zarilo v medvedovo zadnjico. A glej, Čudo! Medved se ni niti premaknil. »Ta pa presneto trdno spi,« je zakričal Bruce in Se enkrat zasadil nož. A tudi zdaj se ni nic zgodilo. Langdon je radovedno strmel v prijatelja. Zdaj je tudi Bruce zazijal od presenečenja. Se nekaj trenutkov je strmel v trmasto spečega medveda, potem pa se je obrnil doli k Langdonu. Njegov nasmešek je bil kisel. »Kaj misliš, Jimmy? MisliS, da spi? No?« ga je izzival in pomembno pomokal. »Mrtev je! Jimmy! Medved je mrtev,« je končno zakričal, ko ni več zdržal. Langdon je naglo splezal k Bruceu. Potem sta oba obšla steno, ki je zakrivala medveda. Bruce je bil Se vedno oborožen z nožem. Pri medvedih nikoh ne ves! Prizor, ki sta ga ugledala, jima je zaprl sapo. Nekaj trenutkov sta stala kot onemela, potem pa je Bruce vzkliknil: »Ne! Kaj takega se mi pa še ni pripetilo! Saj to je medvedka! In mladica je imela, očitno precej mladega, kot lahko presodim, če se sploh še na kaj spoznam.« Langdon je razmišljal: »Medvedka je očitno hotela izkopati svizca, pa je spodkopala skalo. Skala se je zrušila nanjo, medvedka je ni mogla dolgo zadrževati, in skala jo je stlačila pod seboj.« Bruce je prikimal. »Česa takega pa Se ne!« je ponovil. »Ze večkrat sem razmišljal, kaj vse se lahko pripeti medvedu med kopanjem. A Se nikoli nisem videl, da bi ga skala ubila. Le tega ne vem, zakaj mladica ni. Ubožec mali!« Pokleknil je k mrtvi medvedki in jo gledal. »Imela je le dva mladiča. MogoCe celo samo enega, kake tri mesece starega.« »Revež. Umrl bo od lakote,« se je mladic zasmilil Langdonu. »Vsekakor,« se je strinjal Bruce, medtem ko je spet vstajal. »Če je imela enega samega mladiča, je imel edinček vse mleko le zase in se mu ni bilo treba privajati na drugo hrano. Kako neumno, pustiti takega mladica samega! « In potem je skoraj očitajoče pogledal prijatelja. »Jimmy, Ce se boš kdaj oženil, glej, da žena otrok ne bo puščala samih! Prav lahko se kateri opeče ali si zlomi vrat. In po tod je prepozno zvoniti! Ne da bi Čakal na odgovor, se je Bruce obrnil in začel znova opazovati obronek. »Le kje bi bil mladič?« Napisal: J. O. Ctmvood Narisal: 2. Lordanic (Se nadaljuje) Čarobno pero Na zapuščeni pisalni mizi je sredi zaprašene sobane samevalo pozabljeno Črno pero. »Kakšen dolgčas, tale prazna pisarna,« je otožno premišljevalo pero, ko se je poti-hem že pošteno smililo samo sebi, »že celo večnost me nihče ni vzel v roke, me pomočil v gosto temnomodro Črnilo, in mi dovolil, da se s svetlečo konico dotaknem snežnobele-ga papirja, ki se bržčas prav tako zdolgočaseno preteguje na drugem koncu pisalne mize in me pogreša, ter zaplešem po njem s svojo Čarobno prijateljico domišljijo... Skoda, da me je doletela tako klavrna usoda... Gospodar je zbolel, njegov sin je Solo dokončno obesil na klin, gospodinji ni do pisanja, najmlajša hčerka pa se bo še nekaj let raje igrala s punčkami kot s peresniki - v tej hiši me res nihče več ne potrebuje. Jaz pa bi tako rado spet zajelo sapo, zaplesalo po sneZnobelem papirju in pisalo...« Žalostno in utrujeno od samotnega brezdelja se je pero nagajivo zakotalilo proti polpraznemu črnilniku in potrkalo na izbočeno stekleno površino molčečega soseda. »Me slišiš, prijateljček?« je kar se da prijazno zaškripalo pero, »Se tudi ti dolgočasiš?« »Niti ne,« je plaho odvrnil Črnilnik, se ozrl proti peresu, ki je kar prekipevalo od na- vdušenega elana, in se kar zdrznil ob misli, da bi si moral spet sneti Crni klobuk in dovoliti objestnemu peresu, da bi, kadarkoli in kolikorkrat bi se mu zahotelo, skočilo vanj, se potopilo v njegovo žlahtno modro vsebino, otrlo odvečne kaplje ob njegovem visokem vratu in odfrlelo proti napol popisanemu papirju. »Skoda,« je polglasno zamrmralo osamljeno pero in se samo pri sebi spraševalo, kako more Črnilnik tako mimo in dostojanstveno prenašati dolgčas, ki je njemu tako presedal. »Star je že in utrujen,« si je reklo pero, »pa mu mir in samota najbrž kar dobro deneta.« Tudi kupu nepopisanega pisemskega papirja, ki je zložen na nasprotni strani pisalne mize potrpežljivo čakal, da gospodar vstane s postelje, ni bilo do klepeta. »Kakšna smola, da sem Cisto običajno pisarniško pisalo; tako, ki ga je mogoče kupiti v sleherni večji prodajalni. Ce bi se mi uspelo preleviti v nekaj nenavadnega in imenitnega, se zdajle gotovo sploh ne bi tako strašno dolgočasilo... Vsi bi me občudovali in si želeli pisati z mano. Dela bi imelo na pretek; spretno in urno bi se podilo po papirju, tako da bi me neugnana domišljija komaj dohajala... Najraje bi pisalo pravljice - tako čudežne in čarobne, polne veselja in smeha; take, ki v hipu preženejo skrbi, premagajo žalost in posušijo celo prave krokodilje solze...« Tedaj si je pozabljeno Črno pero močno zaželelo, da bi se spremenilo v pravljično pisalo. »O, ko bi moglo postati čudežno pero! Tako imenitno in Čarobno... Pisalo bi pravljice in zgodbe, moj nagajivi ples po sneZnobelem papirju bi vodila neugnana domišljija. Skupaj bi razveseljevala otroke in odrasle, jim prinašala sreCo in jim lajšala samotne urice... Kako Čarobno in privlačno - čudežno pero... Ko bi se moglo vsaj za hip preleviti v nadebudno pravljično pero...« Večerno sanjarjenje je osamljeno pero kmalu zazibalo v sanje in stara pisarna se je na mah prelevila v pisano pravljično deželo. Neugnana domišljija je nagajivo skotila izza puhastega oblaka, razpela bleščeča zlata krila in zajadrala proti sanjajočemu peresu, ki je v sebi nenadoma začutilo Čudežno moc... »Pridi prijatelj, pisala bova pravljice!« je domišljija navdušeno Šepnila spečemu peresu in mu zažgolela najlepšo uspavanko. Zasanjano pero je, očarano nad njenimi besedami, takoj skočilo kvišku. »O, ali res, pravljice? Cisto ta prave... Vesele in žalostne... Resnične in izmišljene... Take, ki jih otroci radi poslušajo in prebirajo...« »Seveda, cisto ta prave - take, ki jih imajo otroci najraje. Pisala bova tako, da bodo zaradi naju vsi srečni - otroci in odrasli,« mu je odvrnila domišljija in ga navdušeno dvignila v svoje Čudežno naročje. »Končno imam prijatelja,« je presrečna stisnila k sebi žlahtno pero in veselo zarajala z njim med oblaki, »pravega Čarobnega prijatelja. Skupaj si bova izmišljevala najlepše pravljice in spletala najbolj imenitne zgodbe. Otroci naju bodo imeli radi, midva pa jih bova vsak dan presenetila z novo pravljico. Starih, izrabljenih zgodb se malčki hitro naveličajo, zato jim je treba pogosto ponuditi kaj novega, nenavadnega in imenitnega. Ob peresu, kakršno je tole, mi sploh ne bo zmanjkalo idej...« »Kako se že veselim jutra, Čarobnega in pravljičnega, o katerem sem sanjala že toliko časa,« je neugnana domišljija navdušeno šepnila čudežnemu peresu, ki je spokojno počivalo v njenem toplem naročju in radoštno sanjarilo o bližajočem se jutru. »Navsezgodaj bova zaCela z delom,« je rekla domišljija. »Podala se bova na deželo, v hišico blizu gozda, kjer dobra babica vsako jutro že zarana zakuri zidani Štedilnik, da lahko vnučkom za zajtrk ponudi sladko mlečno kavo. Kjer dedek že ob zori postrga panje v pisanem Čebelnjaku, da lahko malčkom namaže kruh z medom. Kjer po velikem kmečkem dvorišču ves dan kokodakajo tolste kokosi, kjer puhaste mlade mucke nagajivo predejo ob topli peci in kjer stara teta z okroglimi oCali na špicastem nosu otrokom za lahko noč vsak večer pripoveduje nove pravljice. Tam bova pletla čarobne zgodbe, pisala najlepše pravljice in se veselila najinega prijateljstva.« Očarano nad imenitnim načrtom neugnane domišljije se je čarobno pero se tesneje oklenilo svoje ljubke prijateljice in se radostno predalo sanjam o njunem Čarobnem prijateljstvu. Napisala: Nina Mazi Narisala: Lidija Bučar _____TRGATEV / PO BELIH SORTAH_ Zdaj je na vrsti rdeče grozdje V Bregu je že kar zrelo, na Krasu pa še ne Medtem ko je trganje belega grozdja praktično pri koncu, se strokovna služba Kmečke zveze zdaj ukvarja predvsem z meritvami zrelosti rdečega grozdja. Po doslej opravljenih meritvah zrelosti rdečih sort v Bregu kaže, da bo ugoden Cas za trgatev nastopil v prvih dneh oktobra, ker je sladkorna stopnja že ustrezno visoka, Pa tudi kislina postaja ustrezna, tako da bo razmerje med obema Cez nekaj dni povsem zadovoljiva, Se posebno, Ce bodo sledili topli sončni dnevi. To velja predvsem za sorto merlot, pa tudi za ostale, sicer manj razširjene rdeče sorte, kot so modra frankinja, barbera in druge. Jagode so že lepo obarvane, kar pomeni, da vsebujejo Precej barvil, tako da bo tudi s tega vidika imelo grozdje zaželeno barvo. Si-cer pa je letina tudi količinsko dobra za razliko od belih sort, pri katerih je v povprečju za 20 do 30 odstotkov nižja od lanske. Na Krasu je položaj nekoliko drugačen. Teran je v zamudi in zato strokovna služba Kmečke zveze svetuje, da bi s trgatvijo počakali še kakih 7 do 8 dni, tja do konca prve tretjine oktobra. Sladkorna stopnja je sicer že razmeromna visoka, vendar so tudi kisline še tako visoke, da bo optimalno razmerje in s tem Cas za trgatev nastopil šele proti koncu nastopajočega tedna ali še kak dan kasneje. Tudi količina terana na Krasu je zadovoljiva in je nekje v povprečju. Zadovoljiva je tudi obarvanost jagod, kar obeta tudi zadovoljivo teransko letino. Za razliko od belih sort so namreč rdeče tudi manj podvržene napadom botritisa, ker so vsaj pri naših sortah grozdi reforška manj strnjeni in zato manj izpostavljeni napadom sive grozdne plesni. Strokovna služba Kmečke zveze z meritvami rdečih sort, predvsem terana, nadaljuje in je za to izredno pomembno opravilo na razpolago svojim elanom. Strokovna služba Kmečke zveze IZLET / V ORGANIZACIJI KMETIJSKE ZADRUGE IN KZ Obračun zelo zanimivega in pestrega izleta na Koroško in v Gornjo Radgono Kmečka zveza in Kmetijska zadruga iz Trsta sta konec avgusta organizirali izlet po Koroški z ogledom kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni. Poln avtobus potnikov je spremlja-'a gospa Petra Jereb, prvi cilj izleta je bil ogled Mohorjeve hiše v Celovcu. Tu je bilo srečanje z vodnikoma gospo Juštino Hri-benik in gospodom Pavlom Zablastikom, ki sta 65 potnikov vozila po Koroški prva dva dneva. Mohorjeva hiša je za koroške Slovence zelo pomembna, saj tu izhajajo slovenski tedniki Nedelja, Slovenski vestnik in Nas tednik. Njihova naklada gre v tisoCe, kar dokazuje, da je zavednih Slovencev v Avstriji razmeroma veliko. Poleg tednikov izhaja tu še Četrtletnih Celovški zvon, enkrat letno pa koledar Mohorjeve družbe ter koroški koledar in druge publikacije. Naslednja točka izleta je bil kraj, kjer je nekoč stal knežji kamen, zdaj se pa kamen nahaja v deželnem muzeju v Celovcu. Žalostno je, da je tu razlaga v veC jezikih, ne pa v slovenščini. Nato so si izletniki ogledali 400 let staro stolnico Gospe svete in odšli na Gosposvetsko polje, kjer so si ogledali vojvodski prestol. Sledilo je kosilo pod gradom Osterc (Hocho-stervvitz) in ogled gradu s prekrasnim razgledom. Grad Osterc je zgradila neka avstrijska plemiška družina, da bi se branila proti Turkom. Lastniki gradu so bili zelo dobri in so veliko pomagali tamkajšnjim prebivalcem. Danes je v gradu muzej opreme in orožja, ogleda vredni pa so viteški oklepi. Po obisku razglednega stolpa Piramidenkogel so izletniki večerjali in prespali na raznih turističnih kmetijah v okolici, naslednjega dne pa so se od- pravili v tisoč metrov visoko naselje Koprivno nad Železno kaplo, kjer se nahaja Peršmanov spominski muzej. Prav na tem mestu so nacisti med vojno požgali Peršmanovo domačijo in pobili vso družino. Po kosilu v hotelu Obir v Železni kapli se je izlet nadaljeval z obiskom na kmetiji Marka in Kriste Trampusch v Plibeku. Marko je obsežno kmetijo z obsežnimi gozdovi prevzel od staršev in redi govedo, prašiče, kokosi in drugo živino. ZveCer so potniki prispeli Cez mejni prehod Dravograd v Maribor, kjer so si ogledali staro mariborsko obzidje in 400 let staro trto ob reki Dravi, ki da je ena najstarejših v Evropi, Ce že ne na svetu. Tretji dan je bil na programu ogled sejma, nato so izletniki šli na Janžev hrib in v Janžev hram, kjer so ogledali tudi klet. Sledil je še ogled druge kleti v znanem vinorodnem kraju Jeruzalem. Tu je bila pokušnja raznih vin, med katerimi tudi ledeno vino, ki ga pridobivajo le pod izjemnimi podnebnimi pogoji. Magda Sturman rVINO / NOVO POIMENOVANJE Tudi KZ proti predlogu iz Furlanije Na odbomištvu za kmetijstvo v Vidmu je bila te dni seja ustanov in organizacij, ki delujejo na področju vinogradništva. Namen seje je bil slišati za mnenja v zvezi s predlagano uvedbo naziva »IGT« (Indicazione geografica territoriale) za vsa namizna vina v naši deželi, z oznako »Venezia Giulia«. Mnenja naj bi potem poslali odboru za DOC in IGT. Predlog o poimenovanju so dali furlanski vinogradniški krogi, in sicer zato, ker geografske oznale »Friuli« ne morejo uporabljati, ker je ta naziv že v uporabi pri poimenovanju vin DOC (npr. Grave del Friuli, Aquilea del Friuli, Collio del Friuli itd.). Predlog furlanskih krogov je naletel na ostro nasprotovanje vinogradnikov iz tržaške in goriške pokrajine, ker se bojijo razvrednotenja svojega visoko kakovostnega geografskega porekla in s tem tudi vinorodnega območja. Svoje stališče do tega predloga je že na srečanju v Vidmu ustno in potem tudi pisno izrekla tudi Kmečka zveza, katere glavni svet je zavzel do njega odklonilno stališče. Pismo je KZ naslovila nacionalnemu odboru za vina DOC in IGT in v vednost vsem krajevnim ustanovam na Tržaškem, Kraški gorski skupnosti in komisarju na Pokrajini. V svojem tiskovnem sporočilu je Kmečka zveza zapisala, da je stališče furlanskih krogov nesprejemljivo, ker hočejo s svojo številčno močjo vsiliti poimenovanje »Julijska krajina« za IGT. Negativno stališče KZ temelji na dejstvu, da je »Julijska krajina« točno opredeljeno zgodovinsko in upravno območje, ki je sestavni del avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine. Zato je Kmečka zveze mnenja, je rečeno v sporočilu, da je morebitna razširitev oznake »Julijska krajina« (Venezia Giulia) na druge predele nelegitimna in samovoljna, ker je brez pravne osnove in predstavlja krivico tako za potrošnike kot za proizvajalce. Ta izbira bi namreč po mnenju KZ ovrednotila oznako Furlanija (Friuli), ker bi jo uporabljali za kakovostna vina s kontroliranim poreklom DOC (Golli orientali del Friuli, Aquilea del Friuli, Grave del Friuli), medtem ko bi oznaka »Julijska krajina« (Venezia Giulia) postala sinonimm za drugorazredna vina v vsej deželi. To bi seveda močno škodilo ugledu proizvajalcev tržaške in goriške pokrajine, ki s svojimi vini DOC (Collio, Carso-Kras, Isonzo) predstavljajo kakovostnejši del vinske proizvodnje v FJK. Gre torej za spoštovanje ustaljenih pravil in legitimnih pravic posameznih deželnih stvarnosti, k Čemur je po oceni Kmečke zveze treba dodati še legitimne pravice slovenskih vinogradnikov, ki so tako na Tržaškem kot v Goriških brdihv večini, zato so tudi poimenovanja na eliketah IGT dvojezična. (j.k.) : NOVICE Dovoljeno zvišanje alkoholne stopnje Zaradi letošnjih neugodnih vremenskih razmer za zorenje grozdja v deželi Furlaniji-Julijske krajini, je ministrstvo za kmetijstvo na prošnjo deželnega odborništva za kmetijstvo in v skladu z določili Evropske unije za trgatev 1995/96 dovolilo zvišanje naravne alkoholne stopnje z dodatkom koncentriranega mošta med vretjem za vina DOC »Golli Orientali del Friulu« in »Carso - Kras«. Zvišanje alkoholne stopnje ne sme preseči dve stopinji, upoštevati pa je treba vse predvidene načine in pravilnik za tak postopek. Kdor se namerava poslužiti tega postopka, se lahko za vse potrebne informacije obrne na strokovno službo Kmečke zveze. Ministrski odlok z dne 6. septembra 1995 je bil objavljen v uradnem listu in je zato že v veljavi. Zdravilne rastline v kmečkem turizmu Tržaško pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo sklicuje za 12. oktober ob 17. uri na sedežu zavoda ERSA na Proseku srečanje o spodbujanju gojenja in uporabljanja krajevnih (domačih) zdravilnih rastlin za ovrednotenje kmeckoturi-sticnega in Čebelarskega sektorja. Stanovske organizacije so naprošene, naj agroturistiCne in Čebelarske operaterje pritegnejo k aktivnemu sodelovanju za razvoj te zamisli. Svetovalska služba za razvoj oljkarstva Tržaško pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo obvešča kmečke stanovske organizacije, Trgovinsko zbornico in pokrajinsko upravo, da je na pobudo in s sponsorizacijo tržaške Trgovinske zbornice začela delovati svetovalska služba za spodbujanje oljkarstva v tržaški pokrajini. Ta služba bo skrbela za neposredno svetovanje vsem kmetijam, ki potrebujejo ustrezno specialistično tehnično pomoč. V ta namen lahko vzpostavijo neposreden stik z dr. Susanno Frau-sin, in sicer vsak Četrtek od 10. do 12.30 pri nadzornistvu v Ul. degli Stella št. 1, tel. 040 / 3772073 - 3772074 - 3772093. Svetovalska služba bo poskusno delovala Sest mesecev, stanovske organizacije pa so naprošene, da jo podprejo. Oktobra se delo iz vinograda seli klet, pozor pa velja tudi sadovnjaku Kot smo že pisali, je letošnja trgatev veliko bolj pozna kot ponavadi. Za bele sorte je trgatev v glavnem končana, prve dni meseca pa bomo pobirali Se Cme sorte. Ob trgatvi so važna nekatera navodila: pobrano grozdje moramo cimprej prepeljati v klet in ga zmleti, pobiramo pa Cim manj gnilega grozdja, saj je to glavni vzrok oksidacije vina. Izgubili bomo sicer pri količini, v zameno pa bomo pridobili na kakovosti novega vina. Hitro potem, ko smo zmleli belo grozdje, je letos še posebno priporočljivo dodajanje metabisulfita, katerega količina je odvisna od številnih faktorjev, v prvi vrsti od zdravstvenega stanja grozdja. Okvirno bomo letos za zdravo belo grozdje dodali 5 do 10 gramov metabisulfita na hektoliter, pri gnilem grozdju pa do 20-25 gramov na hektoliter. Veliko kletarjev se letos pritožuje, da mošt zlahka ne začne fermentirati. Posebno se to lahko zgodi takrat, ko grozdje pobiramo v hladnem in deževnem vremenu. Glivice, ki povzročajo fermentacijo, se namreč nahajajo predvsem na kožici grozdnih jagod in padavine jih lahko izperejo. V primeru, da mošt noCe vreti, je priporočljivo dodajanje selekcioniranih kvasovk. Ce je namreč začetek fermetacije prepočasen, se lahko razvijejo škodljive glivice in bakterije, ki negativno vplivajo na bodoče vino. Kvasovke dodamo moštu 12-24 ur potem, ko smo mu dodali me-tabisulfit, prej pa jih moramo pripraviti. Krasovke zmešano z mlačno vodo (30-35 stopinj Celzija), po možnosti dodamo nekaj sladkorja ali mosta. Nato počakamo 15 do 20 minut, da začnejo delovati, po- tem pa pripravljeno maso stresemo v mošt in premešamo. Po končanem burnem vrenju za čiščenje vina lahko dodamo bentonit (60-70 gr/hl) ali druga čistila. Čeprav je pri belih vinih zdaj težnja, da pred začetkom vrenja mošta odstranimo tropine, so te nujno potrebne pri rdečih sortah, saj se barva izlušči iz kožice. Iz tropin se izloča tudi veC tanina, naravne snovi, ki ugodno vpliva na stabilnost vina, zato je potreba po metabisolfitu in kvasovkah ponavadi manjša. Ob vretju mosta iz rdečih sort ne smemo pozabiti potopiti klobuk vsakih nekaj ur, s čemer preprečimo oksidacijo. V sadovnjaku je oktober Cas, da škropimo proti skrlupu na jablani, proti breskovi kodravosti pri breskvi, proti listnati luknjičavosti pri koscicarjih ter proti ostalimi glivičnimi boleznim. Škropiti moramo ob odpadanju listja, da prizadenemo glive, ki prezimijo tudi na odpadlih listih. V ta namen uporabljamo bakrene pripravke. V vrtu se delo postopoma manjša. Oktobrski zelenjavni vrt nudi še veliko različnih povrtnin. Ce bo vreme toplo in sončno, bomo se iz vrta pobirali nekatere poletne povrtnine, poleg teh bomo lahko pobirali tudi zgodnje sorte kapusnic, radie, poletno špinačo, sladki komarček in korenje. Zdaj sejemo zimsko špinačo in solato, rukolo in motovilc, sadimo pa Česen in belo Čebulo. Pri nekaterih zelenjadnicah se lahko v tem Času, posebno ob deževnem vremenu, pojavijo glivične bolezni. Pri njihovem zatiranju moramo strogo upoš- tevati karenčno dobo. Povrtnine, ki smo jih že uskladiščili, kot so krompir, Čebula in buCe, moramo nadzorovati, da ne bi, posebno ob vlažnih dneh, začele gniti. Brž moramo odstraniti ognjišča bolezni. Cas je, da razmnožujemo kuhinjska zelišča. S tem opravilom bomo pridobili nove rastline, obenem pa bomo zelišča tudi pomladili. Razmnoževanje večletnih zelišč ni težko opravilo. Rastlino izrujemo iz zemlje in jo razdelimo na dva ali veC delov, vendar mora vsaka nova rastlina imeti dovolj korenin. Pred presaditvijo odrežemo morebitne stare veje in jih skrajšamo. Nato dobro zalijemo, pozneje pa zalivamo zelo malo. Presajenih zelišč ne gnojimo. Delo imamo tudi v okrasnem vrtu. Enoletne rastline so na koncu svoje življenjske dobe, zato jih nikar vec ne škropimo ali gnojimo. Zalivati jim moramo preudarno in odstranjevati odeevetele in suhe veje. V oktobru sadimo Čebulnice, ki cvetijo v zgodnji pomladi, kot npr. narcise, tulipane, hiacinte, kroku-se in vetrnico. Sadimo jih od 4 do 9 centimetrov globoko, razdalja med sadikami pa naj bo od 5 do 12 centimetrov. V glavnem velja pravilo, da Čebulnice sadimo dvakratkrat tako globoko, kot je debela čebula. Čebulice, ki cvetijo poleti, kot so gladiole, dalije in kane, izrujemo iz zemlje in jih posušimo v zračnem prostoru. Cez zimo jih spravimo v suh prostor, lahko tudi v zaboje in jih pokrijemo s peskom. dr. Magda Sturman NOVICE Drnovšek govornik na skupščini OZN LJUBLJANA (STA) - Premier dr. Janez Drnovšek bo danes odpotoval v Združene države Amerike, kjer bo jutri kot prvi govornik nastopil na 50. zasedanju Generalne skupščine ZN in se nato sešel z generalnim sekretarjem ZN Butrosom Galijem. Premier Drnovšek bo v ponedeljek obiskal sedež LBS v New Yorku, se sesel s predstavniki Slo-vensko-ameriške poslovne skupnosti in obiskal prodajalno Steklarlie iz Rogaške. V sredo, 4. oktobra, se bo srečal s senatorjem Robertom Do-leom in nekaterimi drugimi uglednimi predstavniki ameriškega javnega življenja. Končalo se je srečanje logopedov RADENCI (STA) - V Radencih se je v petek zvečer končalo peto strokovno srečanje logopedov Slovenije, ki je potekalo pod geslom Logopedija danes za jutri. Na srečanju so govorili o problemih jecljanja in predstavili pot do uspešne komunikacije tistih, ki imajo takšno govorno motnjo. Srečanje je pripravil mariborski Center za usposabljanje slušno in govorno motenih, na njem pa je sodelovalo več kot sto udeležencev iz Slovenije in tujine. Prvi tolarji za pediatrično kliniko LJUBLJANA (STA) - Odbor za novo pediatrično kliniko, ki deluje pri reviji Otrok in družina, je sporočil, da so v akciji, katere cilj je gradnja nove pediatrične klinike v Ljubljani, zbrali že več kot pet milijonov tolarjev. Denar so prispevali posamezniki iz Slovenije, Slovenci iz tujine pa so že napovedali zbiralne akcije in druge oblike pomoči. Pri odboru upajo, da bodo do konca leta zbrali potrebnih petnajst milijonov tolarjev, kolikor potrebujejo za pripravljalna dela. Načrtujejo tudi nekaj prireditev po vsej Sloveniji, s pomočjo katerih nameravajo zbrati nekaj sredstev in dobiti moralno podporo. Obnova Marijinega stebra LJUTOMER - Na ljutomerskem Glavnem trgu v teh dneh obnavljajo Marijin steber. Ta sakralni spomenik je leta 1729 dal postaviti takratni ljutomerski župan Matevž Petek. Steber s skulpturo brezmadežne device so postavili, da bi dal poudarek trgu. Zob časa je v dvesto petdesetih letih spomenik Ze dodobra načel.. Obnova poteka v okviru urejanja Glavnega trga, restavratorska dela bo opravil restavrator Viktor Gojkovič iz mariborskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, vrednost del pa bo znašala štiri milijone tolarjev. Sredstva bosta prispevala ministrstvo za kulturo in občinski proračun. Vzporedno z obnovo Marijinega stebra bo isti izvajalec opravil še restavratorska dela na portalu mestne hiše. (G. O.) ODNOSI Z ITALIJO / POGOVORI THALER-AGNELLI Okvir naj bi ostal Rimski sporazum Italijanska zunanja ministrica Susanna Agnelli v kratkem v Ljubljani? NEW YORK (STA) - Minister Thaler je v včerajšnjem pogovoru z italijansko zunanjo ministrico Susanno Agnelli poudaril prednost ureditve položaja slovenske manjšine, pri čemer je predlagal, naj italijanska stran v znak dobre volje iz »dolgih seznamov, ki jih je Slovenija posredovala kot predlog skupnih dokumentov«, izbere nekatere poteze in ukrepe v korist manjšine, ki naj pokažejo, da ji je kot demokratični državi do tega, da bi se tudi slovenska manjšina v njej dobro počutila. Ministrica AgneUijeva je slovenski predlog sprejela ugodno, je povedal Thaler. Državi bosta o tem vprašanju razpravljali v naslednjih tednih. Glede spornega vprašanja, ki slabša vzdušje v naših odnosih, torej glede vprašanja Rimskega sporazuma oziroma optantskega premoženja je vodja slovenske diplomacije poudaril, da sta sestanka v New Yorku »utrdila spoznanje obeh strani, da je treba iskati rešitve znotraj mehanizmov Rimskega sporazuma iz leta 1983, se pravi, da je treba odvrniti vsakršen dvom glede pravnega temelja naših odnosov«. Slovenski zunanji minister je presodil, da gre za pomemben napredek pri pogovorih z Italijo. Thaler in Agnellijeva sta se včeraj dogovorila, da bosta državi nadaljevali s posvetovanji v svojih prestolnicah, in sicer »s tistimi, ki bodo na koncu odločali o teh zade- vah«. Slovenski minister pričakuje, da bo kolegica Agnelllijeva v skladu z njenim včerajšnjim zagotovilom o predlogih, ki jih je »To je korak naprej, to je resen pristop k iskanju možnosti, da bi te zadeve končno spravili z dnevnega reda,« je dejal minister Thaler. Minister meni, da v primeru, da bi pogovori ostali v okvirih veljavnih sporazumov, zlasti rimskega, ni možnosti, da tudi slovenska stran dogovora ne bi podprla. Opozoril je na določbo parlamenta iz leta 1993, ki je v stališčih o odnosih z Italijo poudaril, da se Slovenija ne more pogajati o vsebini veljavnih sporazumov, treba pa se je Zunanji minister Zoran Thalerje optimist (Foto: B. Reya) bil dosežen napredek, tako da zdaj ne gre več za poseganje zunaj veljavnih sporazumov. Sogovornika, ki sta se srečala že drugič ta Na včerajšnjem sestanku s Šačirbego-vičem, ki je bil nadaljevanje uspešnega sestanka v Ljubljani, sta ministra potrdila zanimanje za sestanek predstavnikov obeh vlad, ki naj bi spodbudil sodelovanje med državama. Bosna in Hercegovina daje velik pomen približevanju Slovenije Evropski uniji. V zvezi s tem so Sa-drbegoviča zanimale slovenske izkušnje pri procesu vključevanja v EU. Na srečanju z avstralskim zunanjim ministrom Evansom je vodja slovenske diplomacije predstavil gospodarski položaj Slovenije, ki v zadnjih dveh letih kaže dobre rezultate. Diplomata sta potrdila zavzetost za sprejem nekaterih dvostranskih sporazumov, zlasti o transportu ter na področju zdravstva in socialnega zavarovanja. Avstralski zunanji minister je pojasnil kandidaturo svoje države za nestalno članico Varnostnega sveta za obdobje 1997-1998, pri čemer je minister Thaler opozoril na problem sukcesije nekdanje Jugoslavije, ki vključuje tudi vprašanje nasledstva sedeža stalne misije SFRJ pri Združenih narodih. predstavila slovenska stran v zadnjih tednih, »preverila v parlamentu in predsedstvu zunanjepolitičnega odbora, ki o tem odloča«. dogovoriti o nadaljnjih načinih uresničevanja Rimskega sporazuma. »To je okvir, v katerem smo se ta teden pogovarjali, kjer je teden, in sicer ob robu 50. zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku -prvič na sedežu slovenske misije in včeraj pri italijan- ski misiji - sta se dogovorila, da bosta pogovor nadaljevala ob zasedanju zunanjih ministrov držav članic Srednjeevropske pobude čez teden dni v Varšavi. Italijanska zunanja mini-strica je izrazila pripravljenost, da bi se v doglednem času odzvala na povabilo in obiskala Ljubljano. Thaler je tako z italijansko ministrico sklenil vrsto pogovorov, v katerih je prevladovala tema približevanja Slovenije Evropski uniji. O tem se je v sredo pogovarjal tudi z ameriškim podsekretarjem za politična vprašanja Petrom Tarnof-fom, včeraj pa z bosansko-hercegovskim zunanjim ministrom Mohamedom Sačirbegovičem in avstralskim zunanjim ministrom PODIPLOMSKI STUDU / V DOMOVINO Z DIPLOMO Američani podpirajo šolanje Prva generacija slovenskih študentov z diplomo Clemson University BREZCARINSKE PRODAJALNE Na Hodošu odpili prvi objekt v novi občini Banka Celje v Mozirju MOZIRJE - Banka Celje je v petek v Mozirju odprla novo agencijo, ki je leošnja četrta nova enota te banke. Maja so odprli poslovalnici v Krškem in Velenju, avgusta pa v trgovskem centru Interspar v Celju. Nova agencija v Mozirju bo občanom Zgornje Savinjske doline ponujala celoten bančni servis za tolarsko poslovanje. Poleg zbiranja sredstev bodo tudi odobravali posojila zasebnikom in samostojnim podjetnikom. Z odprtjem agencije v Mozirju ima Banka Celje zdaj skupno 31 enot, od tega dvanajst ekspozitur in devetnajst agencij. (U. P.) Kamenje položen LENDAVA - Po dvajsetletnih zapletih so včeraj v Lendavi le položili temeljni kamen za gradnjo kulturnega doma. Položitve temeljnega kamna, ki je pristal na četrti parceli od prej izbranih oziroma na Zupančičevi ulici, so se udeležili tudi minister za kulturo Sergij Pelhan, lendavski župan Jožef Kocon, predsednik urada za zamejske Madžare pri madžarski vladi Laslo Labodi in madžarski veleposlanik v Sloveniji dr. Istvan Balogh. Kamen meddržavno pomembnega kulturnega hrama je blagoslovil pomožni škof dr. Jožef Smej iz Maribora. Kulturni dom, ki bo stal 800 milijonov tolarjev in katerega prvotni obseg madžarskega projektanta Imreja Ma-koveca so s 5800 kvadratnih metrov zmanjšali na tri tisoč kvadratnih metrov uporabnih površin, bodo gradili domači gradbinci iz Lendave. V domu bo poleg ostalih prostorov tudi dvorana s 420 sedeži. (B. H.) Ponovno sejem Sodobna elektronika LJUBLJANA (STA) - Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču bodo jutri odprli sejem Sodobna elektronika, ki velja za starosto modernih ljubljanskih sejemskih prireditev, saj njegovi začetki segajo v leto 1953. Letos se bo v petih dneh na 7000 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavilo približno 250 raz-stavljalcev, med njimi četrtina tujih. Sejem, ki ga bo ob 10. uri odprl minister za znanost in tehnologijo Rado Bohinc, bo letos razdeljen v štiri sklope: avtomatizacijo z merilno elektroniko, telekomunikacije, elektronske komponente in RTV difuzijo. LJUBLJANA - Pred kratkim se je iz Clemsona v Združenih državah Amerike vrnila skupina slovenskih podiplomskih študentov, ki so kot prva generacija uspešno zaključili dveletni Studij menedžmenta MBA. Program, ki ga pripravlja Inštitut za mednarodno poslovno izobraževanje Aktiva IIBS iz Ljubljane, so predstavili na včerajšnji novinarski konferenci, ki se jo je udeležil tudi direktor Konzorcija ameriških poslovnih Sol Al H. Ringleb. Dveletni podiplomski študij menedžmenta MBA organizira podjetje Aktiva HBS v sodelovanju s Konzorcijem ameriških poslovnih univerz in italijanske izobraževalne inštitucije LAL. Polovica evropskega dela študija poteka v Ljubljani, polovica v Pordenonu v Italiji, zaključne izpite pa udeleženci opravijo v Clemso-nu v Ameriki. Predavanja potekajo ob vikendih, saj so vsi udeleženci redno zaposleni, prihajajo pa iz različnih uspešnih slovenskih podjetij. Vsi so končali visokošolski študij. Al H. Rongleb, predavatelj in direktor Konzorcija ameriških poslovnih šol, je predstavil program študija. Poudaril je, da v programu predavajo visoko izobraženi predavatelji z dolgoletnimi izkušnjami, za študente pa je posebej pomembna izkušnja mednarodnega okolja in študija na več kontinentih. V desetih letih je diplomo MBA dobilo več kot 300 študentov z vsega sveta, medtem ko je letos poleti diplomirala prva generacija slovenskih študentov, ki so tako končati dveletni študij. Prejeli so diplomo Clemson University, ki je priznana v Ameriki in po svetu, v Sloveniji pa bodo diplomantje lahko vložili prošnjo za nostrifikacijo študija kot magistrski študij menedžmenta. Trenutno se šola že druga generacija, vpisujejo pa tudi študente tretje generacije, ki bodo s študijem začeli jeseni. Kot je poudaril direktor Aktiva Group Darko Horvat, je poleg pridobitve vrhunskega znanja menedžmenta zelo pomembna tudi navezava poslovnih stikov doma in v tujini, saj se udeleženci med študijem spoznajo s študenti iz tridesetih držav. V Aktivi Group bodo prav zato v kratkem ustanovili klub, ki bo deloval v obliki srečanj, povezoval pa bo vse študente in diplomante študija MBA, ki ga je organizirala Aktiva BBS. Urša Peternel Vlaganje v kulturo je vlaganje v prihodnost RADENCI - Z nastopom odlične avstrijske altistke Waltraud Hoffinann Mucher in pianista Karla Ernsta Hoffinanna se je v petek zvečer začel 33. festival komorne glasbe 20. stoletja. Na prireditvi, ki jo že vsa leta prireja in sponzorira Radenska, se je zbralo presenetljivo številno občinstvo. Tridnevni festival, ki se bo končal danes, je odprl minister za kulturo Sergij Pelhan. Navdušen nad dejstvom, da Radenska namenja tako veliko pozornost kulturi, je minister Sergij Pelhan ocenil, da je vlaganje tega podjetja v kulturo tudi vlaganje v prihodnost, saj bo, tako Pelhan, naslednje tisočletje turizem povezalo s kulturo, kot se je v preteklosti dogajalo s športom. »Triintrideset je sveta številka in zato si Radenska ne zasluži le tri srca, marveč 33. Gre za festival sodobne ustvarjalnosti, ki bi bržkone imel več obiskovalcev v večjih mestih, toda Radenska je tvegala in menim, da se ji je to obrestovalo,« je še dejal minister Pelhan. Letošnji festival, ki poteka v kongresni dvorani hotela Radin in cerkvi Sv. Cirila in Metoda v Radencih, je posvečen kar trem obletnicam. Izoblikovali so ga namreč v znamenju stoletnice rojstva slovenskega skladatelja Slavka Osterca, petdesete obletnice smrti skladatelja Bele Bartoka in konca 2. svetovne vojne. OsteBakal HODOŠ - Na meddržavnem prehodu med Slovenijo in Madžarsko so včeraj odprli že 23. Kompasovo brezcarinsko prodajalno v Sloveniji. V njej lahko kupci izbirajo med 1500 najkvalitetnejšimi domačimi in uvoženimi izdelki. Slavnostni govornik na otvoritvi, vodja podružnice Kompas iz Gornje Radgone, Drago Do-manjko, je med drugim povedal, da je bil Kompasov prihod na obmejni prehod predviden že pred leti, a so zaradi premajhnega pretoka potnikov odprtje nove brezcarinske trgovine uresničili šele zdaj. Cas in podatki o prehodu potnikov so namreč pokazali, da je takšna ponudba vedno številnejšim potnikom potrebna. Zaposleni v Kompasu so na otvoritvi izrazili prepričanje, da lahko mednarodni obmejni prehod proti Madžarski na Hodošu, poleg Dolge Vasi postane drugi najbolj prometni prehod med zahodno Evropo in državami nekdanje Sovjetske zveze ter drugimi vzhodnoevropskimi državami. V novem objektu, katerega otvoritve so se udeležili tudi predstavniki madžarske carinske službe in obmejne policije, predstavniki UNZ Murska Sobota z načelnikom Darkom Anželjem, Carinske uprave Murska Sobota in delavci Kompasa, bo v začetku zaposlenih šest trgovk in trgovcev. Njihova plača bo znašala 150 tisoč tolarjev, v primeru dobrega prometa pa bo ustrezno višja. Nikakor ni nepomembno, da se ob tem, ko televizija poroča, da je osnovna plača kirurga na Kliničnem centru 105 tisoč tolarjev, omeni, da bo imel brez dodatka za uspešnost začetnik-pro-dajalec v novi brezcarinski prodajalni osnovno plačo 120 tisoč tolarjev. Res pa je, da bodo morali zaposleni delati vsak dan, tudi ob praznikih in nedeljah od 8. do 19. ure. Boris Hegeduš Brezplačni ogledi Ljubljane LJUBLJANA - V Promocijskem centru Ljubljana pri Oddelku za gospodarske dejavnosti in turizem so se zaradi velikega zanimanja turistov za oglede mesta odločili, da bodo tudi v jesenskem in zimskem času organizirali brezplačna vodstva po mestu. Promocijski center že štiri leta poleg naročenih vodstev omogoča tudi redna brezplačna vodstva za posameznike, ki si želijo ogledati mestne znamenitosti. Redni brezplačni ogledi bodo potekali vsako nedeljo od prvega oktobra do konca maja. Zbirališče bo ob ll.uri pred Magistratom, vodiči pa bodo mestne znamenitosti predstavljali v slovenskem in angleškem jeziku. (U. P.) S RAI 1 RETE 4 6.00 6.45 7.30 10.00 10.45 11.45 12.20 13.30 14.00 18.00 18.10 19.00 19.50 20.40 22.15 23.00 23.05 0.00 0.30 Aktualno: Euronews Kvarkov svet - Izraelska avifavna Otroški variete Aspetta la banda!, risanke, 8.00 L’albero azzurro, 8.30 La Banda dello Zecchino, vmes risanke Aktualna odd. Zelena linija (S. Vannucci) Masa Nabožna odd. Sedmi dan, vmes (12.00) papežev blagoslov Aktualno: Zelena linija Dnevnik Variete: Domenica in (vodi Mara Venier), vmes Športni oddaji (15.50) Cambio di campo, (16.50) Solo per i finali Dnevnik Nogomet: 90. minuta Variete: Domenica in Vremenska napoved, dnevnik in šport TV film: Voci notturne (dram., It. '94. i. M. Bo-netti, L. Flaherty, 2. del) Variete: le stelle della moda (vodi M. Carlucci) Dnevnik 1 Dok.: Mister volare Dnevnik, zapisnik, horoskop in vreme Aktualno: Nagrada za novinarstvo Estense RAI 2 6.30 7.15 7.35 9.55 10.20 11.25 11.55 '2.00 13.00 13.45 15.40 16.55 19.00 19.35 20.00 21.00 22.40 23.30 23.50 0.20 0.50 Variete: Videocomic Dok.: V kraljestvu narave Film: II coraggio e la sfi-da (dram., VB 60), vmes (9.00 in 9.50) dnevnik Variete za najmlajse Kviz: Che fine ha fatto Carmen San Diego? Nan.: Blossom Dnevnik Nan.: L’ arca del dottor Bayer - Krilati pes Čuvaj Dnevnik, oddaja o motorjih,13.30 Srečanja s..., vremenska napoved Film: II monaco di Monza (kom., It. ’63, i. Toto) Variete: Cercando cer-cando Film: Questo e quello (kom., It. '83, i. N. Mafre-di, R. Pozzetto) Nogomet A lige Vreme in dnevnik Sport: Domenica sprint Kviz: Telegol (vodita A. Clerici, M. Mazzocchi) Nan.: Ispettore Tibbs Dnevnik in vreme Zidovska kultura TGR Sredozemlje Dok.: Nervi mia čara, 1.20 Rižarna 1945-95 ^ RAI 3 6.30 9.00 10.45 11.15 13.35 14.00 14.15 14.25 18.00 18.50 20.05 20.30 22.05 22.20 22.35 23.55 0.05 1.35 Variete: Fuori orario Film: Anna dei miracoli (dram., ZDA ’62) Sport: smučanje na vodi Film: Brazil (fant., ’84, i. R. De Niro, J. Priče) Danes gospodarstvo Deželni dnevnik Popoldanski dnevnik Športni oddaji: Quelli che aspettano..., 14.55 Quelli che il calcio..,, 17.00 Stadio Sprint Sport: konjske dirke, 18.20 tenis ATP Tour Vreme, dnevnik, deželne vesti, 19.45 Sport Variete: BlobSoup Film: Ricatto alle Bermu-da (krim., ZDA '94, i. W. Sadler, D. Harevvood) Brividi Ultimo minuto Dnevnik, deželne vesti Sport: Športna nedelja Dnevnik in vreme Ponedeljkov proces Variete: Fuori orario, vmes Cose (mai) viste 7.10 8.00 9.30 10.00 14.00 16.00 18.00 20.30 22.50 1.00 1.10 Nan.: Lou Grant TV film: Giochi pericolo-si a Las Vegas (dram., ZDA '91, i. C.M. Stevvart) Teleprodaja Nan.: Tre X 3, 10.30 Dot-tori con le ali, 11.35 Hiša v preriji, vmes (11.30, 13.30) dnevnik Film: Goodbye amore mio (kom., ZDA ’77) TV film: Tra la vita e la morte (dram., ZDA ’91) Nan.: Colombo, vmes (19.00) dnevnik Film: Revenge (dram., ZDA ’89, i. K. Costner, A, Quirm, M. Stowe) Film: Sognando Manhattan (kom., ZDA ’91, i. J. Malkovich, J. Mantegna), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Film: The Elephant Man (dram., VB ’80) @ CANALE5 6.00 9.00 10.30 12.15 13.00 13.30 15.30 17.30 19.30 20.00 20.30 22.40 23.40 2.00 Na prvi strani, vreme Nan.: Nove pustolovščine W. Tella, 9.30 Arnold Variete: Paese che vai Glasba: Lestvica LP (vodi G. Scotti, M. Colombari) Popoldanski dnevnik Variete; La grande magia di David Copperfield Film: A tu pe tu (kom., It. '84, i. J. Dorelli) Film: II commissario Lo 'Gatto (kom., It. '86, i. L. Banfi, M. Ferrini) Nan,: Časa Vianello Dnevnik TG 5 in vreme Variete: La sai 1' ultima? (vodi G. Scotti) Aktualno: Target. 23.10 Nonsolomoda Film: Deserto rosso "(dram., It. ’64, r. M. Antoniom, i. M. Vitti, R. Ha-ris), vmes (0.00) dnevnik Pregled tiska 1TALIA 1 6.30 11.30 12.00 12.25 13.00 14.00 16.30 18.30 19.30 20.00 22.30 24.00 0.15 1.20 Otroški variete, vmes risanke in nanizanke Nan.: Superboy Sport: Grand prix Odprti studio Sport: Vodic nogometnega prvenstva, 13.30 Formula 1 Start Avtomobilizem Fl: VN Evrope, 16.00 Parco chiuso Film: Nadine - Un amore a prova di proiettile (kom., ZDA ’87) Nan.: Magnum P.I. Odprti studio, vreme Nan.: I vicini di časa, 20.30 X-Files (i. D. Du-chovny, G. Anderson) Šport: Pressing (vodita R. Vianello, A. Elia) Variete: Mai dire gol Italija 1 šport Film: Carabinieri si nasce (kom., It. ’85) # TELE 4 19.15 20.30 21.25 22.00 21.50 Dogodki in odmevi Dok.: India fantasma Nan.: Evening shade Telequattrosport (•) MONTECARLO 14.00 12.15 14.10 16.30 20.30 23.05 18.45,21.00,22.45 TG Verde Fazzuoli SP v kolesarstvu Film: La nptte del grande caldp (fant, VB ’67) Sport: Golagoal Film: Giulia ha 2 amanti I Risanka: Filip M Dnevnik »Mil Od Trubarja do movša (prenos) BORIS S popravila TV - VCR antene - SAT Ul. Biancospino 22/2 OPČINE Telefon: (040) 214867-214871 A iH Koper 16.00 18.00 19.00 19.25 20.15 20.25 20.30 21.15 22.05 22.20 23.35 23.35 Euronevvs Slovenski program Kam vodijo naše stezice Vsedanes »Rotocalco nostrano« Globusov tik tak Žrebanje loto Globus Koper: Jadranje - Match Race »Grand Prix OMV« - Slovenija Cup Vsedanes Besede in kri, italalijanska nanizanka Igrajo: Paolo Bonacelli, Consuelo Ferrara in dr. Vsedanes Horoskop fr* SLOVENIJA 1 mm0 Avstrija 1 Arabela se'vrača, ponovitev 24. češke nada-Ijevake Odprava zelenega zmaja, ponovitev 6. dela slov. nad. Ziv žav, ponovitev Čebelica Maja Nedeljska maša Grace na udaru, ponovitev 2. dela serije Obzorja duha Svet divjih živali, 13. del angleške dok. serije Ljudje in zemlja Poročila Podeželski utrip, pon. 10. dela angl. naniz. Videostrani Policisti s srcem, 8. del Tihomorsko poslanstvo, angleški film TV dnevnik 1 Po domače Hugo - tv igrica Risanka Loto TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Nedeljskih 60 Pod soncem, 2. del angleške dok. oddaje TV dnevnik 3, vreme Sova Predmestni Buda, 4. dol s Severna obzorja, 21. del ST SLOVENIJA 2 08.20 08.50 09.50 10.35 11.20 12.10 13.50 16.00 16:15 17.35 18.25 19.30 20.10 20.40 22.15 Folkart '95, 4. del Karaoke Spin V vrtincu Severna obzorja, 20. del Nekega jutra, ko se zdani, posnetek koncerta Vlada Kreslina s prijatelji Formula 1 za VN Evrope Portreti športnikov: Na-dia Comaneci SP v malem maratonu Goli šport, pon. 4. dela Jadranj e-Me d narodni Match Race iz Kopra TV dnevnik 2, vreme Biblija: Posebnosti Janezovega evangelija Prometna zmeda, film Športni pregled A KANALA Kaličopko Muppet Show, 4. del Imamo jih radi, oddaja o živalih Epikurejske zgodbe Zametne vrtnice, čestitke Midori, pon. dok. oddaje Generacija transformerjev II Živeti danes Vreme Klic divjine: Kolibri v ovčji staji, 2. del Kino, kino, kino Pogodba za umor, pon. 2. dela ameriške kriminalke Vreme 06.00 08.35 09.05 09.40 11.00 11.30 12.00 13.05 13.30 16.30 18.05 18.30 19.00 19.30 19.45 19.54 20.15 21.05 21.50 23.05 23.20 00.50 03.00 04.30 Deklica iz prihodnosti: Alanine specialitete Lutkovna igrica Benjamin Rožca Duck Tales Speedy Gonzales Bugs Bunny Mladinska oddaja Blossom, pon. Formula 1 za VN Evrope Go Trabi Go,nemška komedija, 1990 Rezija: Peter Trimm Polna hiša: Bratranec iz Baltimora Vozovnica za dva Korak za korakom: Dekliška skupina Cas v sliki Vreme Pogledi od strani Dr. Markuš Merthin, 16. del, Otroci Pravi dunajcan se ne da: Sredi življenja K stvari Cas v sliki Bela Bartok Deux portraits op. 5/Klavirski koncert st. 2/Plesna suita v šestih stavkih - igra simfonični orkester ORF Oce je na službenem potovanju, jugoslovanska tragikomedija, 1984 Režija: Emir Kusturica Igrajo: Moreno de Bartol-li, Mirjana Karanovic, Miki ManojloviC in drugi- Mladi vojaki, ponovitev ameriškega filma, 1984 Gole ostroge, ameriški vestern, 1952 mHFAvstrija 2 M Cas v sliki y Avstrija II, 26. del: Av-I stijska pot v svet IlljJ Pogovor z novinarji IHMI Poročila iz parlamenta Orientacija Cas v sliki Tednik Dober dan, Koroška Pogledi od strani Prelomnice zgodovine, 3. del: Bitka pri Akciji _____Cas v sliki |My Klub za seniorje ItiSl Lipova ulica y Kristjan v Času BlElil Slika Avstrije Avstrija danes Cas v sliki Vreme Sport Kraj zločina: Bombe za Ehrlicherja Cas v sliki Columbo: Nihče ne umre dvakrat, ameriška TV kriminalka, 1989 Viktor/Viktorija, angleška komedija, 1982 Pogledi od strani 19.00 19.30 19.45 19.54 20.15 21.50 22.00 23.30 01.40 12.30 13.00 13.05 13.30 14.00 14.30 17.00 * IZEZE Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 uhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.00 Maša; 10.05 Šaljivci so med nami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.25 Za naše kmetovalce; 14.15 Poslušalci Cčstitajo in pozdravljajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Gost; 18.00 Reportaža; 18.30 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noC, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.50 Kulturne prireditve; 9.45 Uganka: 10.00 Stergo er-go; 10.40 Gost; 11.35 Obvestila; 13.00 Sport, vmes glasba in informacije; 15.00 Morda niste vedeli; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 19.30 Top albumov; 21.00 Drugi val, vmes Zrcalo dneva, vreme, promet. Slovenija 3 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00. 18.00,Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.05 Poseben dan Evroradia »Mladi interpreti«; 19.00 Medigra; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Svet glasbe, svet umetnosti; 22.05 Sodobni literarni portret: Ruth Park; 22.30 Vokalno-instrumen-talna glasba; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 Nočni program RS. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 -96,4- 100,3- 100,6- 104,3 - 107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, vreme; 8.20 OKC obveščajo; 9.00 Poti do zdravja; 9.30 Od zrna do klasa; 9.45 Po domače; 10.10, 10.45, 11.10 Primorski kraji in ljudje; 11.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?; 14.30 Nedeljsko šprtno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 18.00 Koncert; 19.30 Večer večnozelenih M. Vala; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke; 24.00 Nočni. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Radijska igra; 9.00 Saltimban-chi; 9.30 Kulturna poročila; 9.45 Knjižne novosti; 10.00 Film tedna, gledališče; 11.00 Narečna oddaja Su e zo per le con-trade; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Športna nedelja; 17.32 Lestvica LP; 18.00 London Calling (lx mesečno Alpe Adria Magazine); 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 6.15, 11.15, 12.15, 15.15, 17.15 Poročila; 7.00 Ka-ličopkova druščina; 9.30 Kam danes; 10.00 Horoskop; 11.00 Duhovna misel; 13.00 Reportaža; 14.00 MTV Slov. glasbena lestvica; 15.00 Vodeni program; 16.45 Vreme; 17.15 Hollywood - oddaja o filmu; 19.00 Ameriška glasbena lestvica; 22.30 Jazz galerija; 1.00 Sat. Radio Kranj 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.00 Mojstri kuhanja; 11.00 Po domače; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Kmetijska oddaja; 13.00 Dobrodošli med praznovalci; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.20 Hitro, daleč, visoko; 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj; 19.30 Večerni pr. - Glasba po izboru. Radio Maribor 9.00, 10.00, 13.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 9.05 Iz roda v rod; 9.30 Vstopite, prosim; 10.05 Marjanca; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.25 Osmrtnice, obvestila; 11.35 Meh za smeh; 12.00 Mariborski feljton; 13.05 Želeli ste; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Sport In glasba; 20.00 Nedeljski klepet; 23.15 Nočni pr. Radio Študent 0.00 RoboKloaka; 11.00 Poklopredpotop; 12.00 Nisam ja odavde; 15.30 Najnovejši roman S. Rushdieja; 17.00 Ko se korenin zavemo (A. Zorko, J. trdi-na); 19.00 TB: Bedldm Rovers; 20.00 Jon Elster -Kislo grozdje, 6. del; 21.00 Oldies Goldies Chart; 23.00 Koncert: Lydia Lun-ch & Rowland S. Hovvard. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Mladinski oder: Hudič iz kravjega jajca (M. Kravos, r. M. Rojc); 10.35 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Satirični kabaret: Prežganka št. 2 (S. Verč, B. Kobal); 14.50 Soft mušic; 15.00 Krajevne stvarnosti, nato Potpuri; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Krajevne stvarnosti: Z naših prireditev, nato Potpuri; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 11.30,15.30, 17.30 Poroči-la;10.00 Izmenično Jutranji val - Nedeljska matineja. Radio Koroška 6.30-7.00 Od pesmi do pesmi - Od srca do srca (p. Stefan Krampač, Sele); 18.10-18.30 Od pesmi do pesmi - Od srca do srca. NEDELJSKA KRIŽANKA Nedelja, 1. oktobra 1995 VRSTA KRITINE ITALSKI NOVČIČ JAP. LUKA NAHONSUJU IGRALKA ■ NIELSEN SILVO TERSEK AMERIŠKI IGRALEC (WARREN) ZDRAVILNA TRAVNIŠKA RASTLINA NAJVISJI VRH PIRE-NEJEV (PIC Dl NAČIN OBRAVNAVANJA KOGA EDVARD BENES VOZNIK TAKSIJA NEKDANJE ZDRAVILO KARNEVAL PRIPRAVA ZA SEDENJE SLOVENSKI POLITIK BAVČAR POLOŽAJ PLODU PRED PORODOM AM.OTOKV PACIFIKU VRTNA SENČNICA PRISTANIŠČE V JUŽNI ŠPANIJI GLAVNO MESTO EKVADORJA RDEČA PRST V TROPSKIH KRAJIH VISOKI KITAJSKI URADNIK 1 TRSCICA SLOVENSKI SKLADATELJ (MATIJA) x KOLESARSKA / DIRKA PO ŠPANIJI UKLONITEV POP PEVEC DONOVAN STRDITEV KOSITER ŽLEBIČ V DOGAH, DESKAH SVOD NAD NAMI INDIJSKA DRŽAVA (GL. MESTO SHILLONG) TEZA EMBALAŽE MUSLIMANSKI BOG ČLOVEK Z VELIKO GLAVO JAN NERUDA RECICA PRI KOPRU SL. ALPINIST IN GORSKI REŠEVALEC (FRANCI) AMERIŠKI IGRALEC GRANT NAPRAVA NAD ŠTEDILNIKOM TANTAL ŽIVILSKI DELAVEC EMA STARC OTOK BLIZU ZADRA ŠOLSKI CENTER SESTI ZID. MESEC SL. IME AVSTRIJSKEGA MESTA GRAZ PODOBA, FIGURA AVGUST ŽIGON STROKOVNO MNENJE IZRASTEK NA GLAVI SPREVOD NA KONJIH STISNJENA DLAN ČOLN IZ DEBLA SL. MATEMA-TIK (JURIJ) AMERIŠKI SKLADATELJ PORTER FR. FIZIK IN ASTRONOM (DOMINIOUE F.) AVELLINO RAZKROJ ZARADI DELOVANJA VLAGE INDIJSKI BOG OGNJA STROJ ZA TISK NASLOVOV BOLEZEN VODENICA POLITIK ERLANDER SVIC.ZDRA-VILISCE GL MESTO ARGOLIDE RAJMOND DEBEVEC DVOSEDEŽNO KOLO ANT. IME ŠPANSKE REKE GUADIANA JAVNA PREDSTAVITEV NAUČENEGA OLGA GRACEU > GRŠKA FILOZOFSKA SOLA LETOVIŠČE NA JUGU ISTRE IVAN PREGEU SRI LANKA POUDAREK, NAGLAS MAK. POLITIK STOJAN KRAJŠA PESEM ANDREJ RAZINGER SKRICPRI SUKNJI (STAR.) EVA LONGVKA IGRALEC STEIGER SMUČI (NORDIJSKO) RAZSTAVNA PLOŠČA PRIPADNIK JUD. LOČINE OTO PESTNER SADNI SKODUIVEC OLIMPIONIK ŠTUKELJ PARADIŽ, EDEN LEONHARD EULER JOSE CARRERAS MORSKA RIBA NIKOLA TESLA KAJNOV BRAT JOŽE HORVAT SPREDNJI DEL NEM. KEMIK (FRANZ) EUGENE IONESCO TRANSIL-VANUA SP. SLIKAR (SALVADOR) FR. DRAMATIK ROSTAND GROBO DOMA-CESUKNO SLOVENSKI TEKAČ (ROMEO) NEGATIVNO NAELEKTRENI ION DEBELEJŠI DROG CIGAN IZPUUC IZTISNJENI ZRAK JEZERO V TIBETU (IZCRK MAN) PECICAZA PEČENJE NA ŽARU MEHKA SNOV ZA IZDELKE DALJAVA, DALJA IZELO- VALEČ OROŽJA SL. PEVKA ŽNIDARIČ ČLANARINA (STAR.) LOJZE LEBIČ SL. PEVEC FLISER GEOMETRIJ- SKI POJEM OSEBNI ZAIMEK Gesla prejšnje nedeljske križanke Gabriel Garcia Marquez, Jorge Luis Borges, Pablo Neruda, l. Graciiiano Ramos, 2. Jorge Amado Rešitev prejšnje nedeljske križanke PSIHOSOMATIK, RAZISKOVALKA, AHO, TRN, LORI, GIB, RIA, ERA GABRIEL, NIVO,GA, ARN, TA, SENJ, KOBALT, ŽAJBEU, CIONIST, AVARKA, EVERTION, RANKA, TE, CARINA, ARS, GLOGOVEC, ARA!, OBED, NAT, RAČE, APA, RIVAS, CINIK, SAVEL, LI, ATOMIKA, OKOLICA, UNITA, KENAN, EVREN, RABI, DIADEM, TV, REKLAMA, DRIL, EST, VI, DQ, IVI, RIK, BES, JANUŠ, DACIJA, KARTOGRAM, AMIET, ANATOL, ANIARA, KI, CENZOR, ARTA, OLEG, ANT, KINA, LEAR, GEN, ROGEUA, PABLO NERUDA, USAD, LL, PLAN, AMA, BOKS, NACE, MAVROVO, AVLA, OTOK, ATE ISTI K A, NIT, SILA, DORA, ORGLICE, TVAR, ORAN, RA, OKAN GLEDALIŠČA SLOVENIJA LIKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Veliki oder V sredo in četrtek, 4. in 5. oktobra, bo ob 17- in 20. uri gostovalo AugsburSko lutko-gledališče z marionetnim programom kabaretnih in glasbenih točk. Predstava je namenjena otrokom in odraslim. Danes odpotuje ansambel LGL na štiridnevno gostovanje v Split, kjer se bo udeležil srečanja Listine prijateljstva in gledališkega sodelovanja. Gledališka blagajna je odprta od 10. do 12. ure, informacije so na voljo ob istem času na telefonski številki: 061/314-962. SMG LJUBLJANA Mala drama Torek, 3. oktobra, ob 20. uri: D. Mamet: OLEANNA, za izven. Veliki oder Jutri, 2., in v torek, 3. oktobra, ob 19.30: |yan Cankar: HLAPCI, za abonma ponede-l)ek/torek in izven. Rezervacije in prodaja vstopnic pri blagajni Drame, danes od 10. do 13. in od 18. do 20. ure, telefon: 061/221-511. SANKARJEV dom Torek, 3. oktobra (premiera), in četrtek, 5. oktobra, ob 22. uri: BETONTANC - KNOW YOUR ENEMY! Režija Matjaž Pograjc, avtor glasbe Mitja Vrhovnik - Smrekar, produkcija Gledališče Glej, koprodukcija CD. Prvič v CD: Gledališki abonma. Vrhunske svetovne in domače predstave. Sest pred-s!av - štiri vrhunska tuja gostovanja treh giedališc in ene plesne skupine, dve predstavi po lastni izbiri iz bogatega slovenskega m tujega repertoarja. Vpis gledališkega abonmaja do 14. oktobra; ne zamudite! MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Torek, 3. oktobra, ob 19.30: H. H. Gudmundsdottir: JAZ SEM MAESTRO, za abonma RED U m izven. Studente obveščamo, da bomo vpisovali študentske abonmaje za sezono 1995/96 od 2. do 6. oktobra med 10. in 12. uro pri blagajni MGL. Vabljeni! Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 10. do 12. ure in eno uro pred predstavo-pri blagajni MGL. Tel: 061/210-852. SNG MARIBOR Drama Danes ob 20. uri v Minoritski cerkvi na Lentu za abonente in izven: M. Vezovišek: JERMANOVO SEME. Opera in balet Danes ob 16.uri balet: S. S. Prokofjev: ROMEO IN TULITA, za red upokojenci,: delja, popoldanski m izven. Gledališka blagajna je odprta: v ponedeljek od 10. do 17. ure, od torka do petka od 10. do 19. ure. V soboto od 10. do 13. ure in dve uri pred predstavo. Ob nedeljah in praznikih samo dve uri pred predstavo. Rezervacije po telefonu: 062/221-206. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Danes, 1. oktobra, ob 11. uri gostuje Lutkovno gledališče Ljubljana s predstavo: Nace Simončič: VELIKI KIKIRIKI. Predstava je primerna za otroke od 3. leta starosti. Vstopnice so na voljo eno uro pred predstavo. Rezervirate jih lahko po telefonu 062/26-748, in sicer vsak delavnik med 11. in 12. uro. KUD FRANCE PREŠEREN Danes in jutri ob 21. uri: DIVA DIVANO-'VA, večer kabaretne umetnice in pevke z družino Gledališča Ane Monro. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI Predpremiera: torek, 3. oktobra, ob 19.30, za izven. Premiera: sreda, 4. oktobra, ob 19.30. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA V prostorih Poslovnega centra Mercator, Dunajska 107, je na ogled razstava slik akademskega slikarja Marijana Tršarja. Na sliki: Požvižgam se na strahove, akril lesonit, 1994 GLASBA SLOVENIJA CANKARJEV DOM. LJUBLJANA Torek, 3. oktobra, ob 19.30: Zlati abonma - SIMFONIČNI ORKESTER-NHK, TOKIO, dirigent Hiroši Vakasu-gi. Program: H. Konoe, L. van Beethoven, H. Berlioz. Glavni pokrovitelj zlatega abonmaja: Poslovni sistem Mercator. V sredo in soboto, 4. in 7. oktobra, ob 19. uri: SLAVNOSTNI KONCERT ob petnajstletnici Cankarjevega doma, 50-letnici umetniškega delovanja pianistke Dubravke Tomšič Srebotnjak, slovesni predaji novega klavirja-Steinway, katerega pokrovitelj je Zavarovalnica Triglav, in petnajstletnici delovanja Jezerček Catering, d.o.o. Program: W. A. Mozart, M. Ravel, F. Chopin. V četrtek in petek, 5. in 6. oktobra, ob 19.30: Oranžni abonma I. in II. - ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent MARKO LETONJA, solistka ANGELINA REAUX, mezzoso- pran. Program: Mihelič, Bernstein,-Weill. V petek, 6. oktobra, ob 21. uri v dvorani Slovenske filharmonije: ZVOKI SESTIH STRUN - Roberto Aussel, kitara. Program: F. Kleynjans, R. Dyens, L. Brouvver, M. Ponče, A. Barrios, A. Piazzola. BOSTAJN PRI SEVNICI Danes, 1. oktobra, bo ob 21. uri v starem kinu koncert Jack & Jim Show -koncert za vse generacije. Nastopata: Eugene Chadbourne, kitara, in Jimmy Carl Black, bobni. KAMNIK Danes, 1. oktobra, bo ob 14. uri v cerkvi sv. Primoža nad Kamnikom v okviru festivala MUSIČA AETERNA koncert klasične glasbe. Nastopajo: al-tistka Sabira Hajdarevič, tenorist Marjan Trček in organist Samo Vremšak. MKC.KOPB? Danes ob 22. uri bo koncert nizozemske skupine ZOOL, katere glasba je mešani- ca več zvrsti: punka, funka, jazza, soula, hardcora. Pri organizaciji turneje so sodelovali založba FV iz Ljubljane, Radio Student in MKC Koper. ZOOL so: Ste-fijn Lehr, bas, VValter Letu, bobni, Mar-tijn Goosen, kitara, Emil Jansen, vokal,-Chris Corsten, saksofon, Menno Baas je producent in menedžer. KLUBSKUC Danes, 1. oktobra, vas ob 20. uri Klub SKUC vabi na prvi jesenski koncert. Nastopila bo kanadska multiinštm-mentalistka SHIELEV A N N E HOFMANN (na sliki) s solo programom za pozavno, tubo, harmoniko in vokal. TRST Kulturni dom - Slovensko stalno gledališče Nova sezona se bo začela v petek, 6.10. s krstno uprizoritvijo Aishilove tragedije »Sedmerica proti Tebam«. Režija M. Uršič. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona 1995 Danes, l.io., ob 18. uri (red B) koncert orke-sJta gledališča Verdi. Direktor Giuseppe Gra-zioli. Kot solistka bo pri klavirju nastopila Laura De Fusco. Na programu Chabrier, Ra-chrnaninov, Gershwin in Ravel. V torek, 3.10, ob 20.30 (red A) Solistes Mo-scou-Montpellier. Na programu Mozart in kchoemberg. Do 12.10. so pri blagajni gledališča Verdi na lazpolago novi abonmaji in eventuelne re-^acije preostalih prostih mest. Abonmaje delijo tudi po Šolah, na univerzi in raznih Podjetjih. Gledališče Cristallo - La Contrada V soboto, 7.10., ob 20.30 premierska predstava narečne komedije »UnTsotta nel giardi-no« Nini Perno in Francesca Macedonia. Nastopajo Ariella Reggio, Orazio Bobbio, Gian-franco Saletta in Mimmo Lo Vecchio. Režija Francesco Macedonio. Abonmaje za novo gledališko sezono lahko dobite pri blagajni gledališča, pri UTAT v Galeriji Protti, pri podjetjih, Šolah in na univerzi. Sv. Ivan - Bivša umobolnica V sredo, 4.10, bo v svetoivanskem gledališču (Ul. S. Cilino 101) simpozij o dejavnosti skupin Accademie della follia; v soboto, 7. oktobra pa bodo uprizorili igro »Storia di Augusta«. Prireditve prirejajo v okviru projekta Meje, ki sta ga zastavila Deželni center za mentalno zdravje in združenje »Franco Basa-glia«. koroška jELOVECLV Mestnem gledališču bo v sre-ao’ 4. oktobra, ob 19.30 opera »Cavalleria rusticana«. Na Univerzi - Unikum: jutri, 2.10., ob 17. uri predavanje »Plebiscit 1920«. FUSOVS^danes, 1.10. ob 14.00 bo pri Miklavžu Redni občni zbor ZSI in srečanje bivših pregnancev. DOBRAČ: Na vrhu gore (2166 m) - danes, 1. oktobra - Prijateljsko srečanje, ki se bo zaključilo s sv.maso ob 14. uri v slovenski kapelici. VELIKOVEC: v mali dvorani na gradu prirejata SPD Lipa in univerza Celovec v soboto, 7.10. ob 19.30 predstavitev filma »Barbara, Lucija, pomoj - Barbara, Lucija, hilf«. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA ZKO IZOLA Vpis v solo kreativnosti ZKO Izola vabi otroke k vpisu v baletno solo (za otroke, starejše od 4 let), gledališko Solo (za otroke, starejše od 7 let, mladino in odrasle), glasbeno delavnico (za otroke, stare od 3 do 8 let), likovni klub (za otroke, stare od 5 do 14 let), plesno delavnico LAI (za otroke, starejše od 5 let), solo kitare (za otroke, ki so dopolnili 12 let), novinarsko šolo in jezikovno delavnico. Vpis v Cicibanov klub ZKO Izola vabi otroke do Četrtega leta, naj se vpišejo v Cicibanov klub, kjer bodo poslušali pravljice, risali, oblikovali, izdelovali lutke, peli, plesali in se zabavali v prijetni družbi vsako soboto od 10.30 do 11.30. Klub bo začel delovati 7. oktobra ob 16. uri. Vpis poteka vsak dan od 8. do 15. ure. VERONA Galerija Modeme umetnosti Palezzo Forti od 29. 7. do 22.10.1995 gosti razstavo z naslovom Mir6, Dali, Picasso in Španski nadrealizem, ki predstavlja vec kot 150 del nejvecjih Španskih mojstrov tega stoletja. Poleg njih so predstavljeni tudi drugi predstavniki Španskega nadrealizma, kot so Carbonell, Clavć, Domin-guez, Lamolla, Gonzalez, Granell, Planells, Ponče de Leon, Rodriguez Luna in drugi, ki jih svet umetnosti odkriva Sele danes. Za vse, ki bi si razstavo želeli ogledati, agencija MDV International organizira izlet v Verono, in sicer v soboto, 7.10.1995. Dodatne informacije: MDV International, Savlje 87, Ljubljana, tel./fex.: 061/161-23-29. Vabljeni! V prostorih Cankarjevega doma poteka BAVARSKI TEDEN v Ljubljani, na katerem bodo predstaviti tudi sest sodobnih bavarskih filmov. FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA IBH Avditorij Muzeja Revoltella V sredo, 4.10., ob 18. uri prvo srečanje ciklusa »Trikrat v sredo ob slovenski izvirnosti«. Na njem bo govora o pesniku Cirilu Zlobcu. Večer bo uvedel odbornik za kulturo tržaške občine Roberto Damiani, sodelovali pa bodo Claudio Magris, Miran Košuta, Grytzko Ma-scioni in Lidija Kozlovič. Muzej Revoltella- Umetnost Video TV Do 15. oktobra bo na ogled mednarodni pregled video filmov. RAZSTAVE SLOVENIJA CANKARJEV DOM V Mali galeriji je do 20. oktobra na ogled fotografska razstava Kumbhu mela Smiljana Šiške in Boruta Sraja. GALERIJA KAPELICA V galeriji je do 10. oktobra na ogled instalacija Voyager Davida Bizovičarja. MALA GALERIJA, Slovensko 35 V galeriji je na ogled razstava slik nemškega umetnika Imija Knoebla. NARODNI MUZEJ. Prešernova 20 Na ogled je razstava Gotika v Sloveniji - Svet predmetov. NARODNA GALERUA. Prežihova 1 V obeh poslopjih galerije je še danes na ogled razstava Gotika v Sloveniji: Slikarstvo in kiparstvo. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA. Vodnikova 65 V galeriji je do 3. oktobra na ogled posth zstava akademskega slikarja Marijana I razstava ka. umna hrijana Dovja- GALERIJA KRKA. Dunajsko 65 ,v,i galeriji do 7. oktobra razstavlja nizozemski ikar Kees van Eyck. GALERIJA ŠKUC V galeriji je na ogled samostojna razstava mladega fotografa Tomaža Gregoriča. GALERIJA M-ART. MARIBOR V galeriji je na ogled razstava slik umetnikov Adela Seyouna in Galeba Baieeja. MUZEJ JESENICE Na ogled je razstava slik, plastik in reliefov umetnice Eve Gašparšič. Razstava bo na-ogied do 29. oktobra. LAŠKI DVOREC. LAŠKO V dvorcu je na ogled razstava risb, stripov in slikanic Mikija Mustra (foto). POKRAJINSKI MUZEJ. MURSKA SOBOTA Na ogled je arheološka razstava AVARI NA JUGOZAHODNEM MADŽARSKEM. Razstava bo na ogled do 20. novembra. GALERIJA BOŽIDAR JAKAC. KOSTANJEVICA NA KRKI V grajski cerkvi galerije je predstavljeno življenjsko delo akademskega kiparja Staneta Jarma (na sliki). GALERIJA BELVE-DERE. BLED V galeriji je na-ogled razstava Zvezda in Odeon pijeta kavo v Titovi čajnici Petre Varl Simončič. RAZSTAVIŠČE UNION. MARIBOR V razstavišču je na ogled razstava ZMAGA, SVOBODA IN MIR, posvečena petdesetletnici konca 2. svetovne vojne in zmage nad nacizmom in fašizmom. FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA TRST: Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do 15.10. razstavlja James Rosenquist: danes, 1.10, ob 11.30 voden obisk razstave z dr. Franco Marri. Palaca Costanzi: do 5.11. bo na ogled razstava »Od gosenice do metulja: na poti ponovnega odkrivanja sveta žuželk«. Urnik: vsak dan 9-13, 16-20, ob nedeljah samo zjutraj. Miramarski park- Konjušnica Do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. Dvorana Krožka Generali-Trg Duca degli Abruzzi 1: Do 6.10. bo na ogled razstava albanskega slikarja in kiparja Gavrill Pritfuli. GORICA: Kulturni dom: do 8.10. razstavlja slikar Jona Gal Planinc iz Ljubljane. V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coro-ninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«. PASSARIANO: V Vili Manin bo do 10.12 odprta razstava o Pier Paolu Pasoliniju. KOROŠKA CELOVEC: Škofijski muzej (Lidmanskygas-se 10): odprt je do 15. oktobra. Kunstforum (Villacherstrasse 8/II): do 14.10 razstavlja Ahmet Oran. Galerija Freund: razstavlja Johannes Zechner. Evropska hiša: kiparski simpozij Krastal-Ce-lovec. Hiša umetnikov: do 7.10. je na ogled razstava T. VVoschitza. Galerija Ars temporis: razstavljata Vlastimi-la Teske in Angele Htibel. PLIBERK: Do 14.10 razstavlja VVemer Berg. ROŽEK: Grad RoZek: Se danes, 1. t.m., je na ogled razstava slikarja B. Faschinga. TINJE: Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Berga. FJK TRST Gledališče Miela V petek, 6. oktobra, ob 20.30 - koncert madžarske glasbene skupine Ando drom, ki bo izvajala cigansko glasbo. Koncert organizira Romski odbor Rom Sinti dežele F-Jk in Zadruga Bonawentura. Vstop prost. V nedeljo, 8. oktobra, ob 11. uri koncert Riccarda Zadre. Koncerte, osem nedeljskih glasbenih matinej, je organiziralo gledališče Verdi v sodelovanju z Zadrugo Bo-navventura in bodo trajali do 17. decembra. Nastopilo bo osem mladih že uveljavljenih pianistov, ki bodo izvajali Beethovnove sonate. Vstopnice so na razpolago pri blagajni Dvorane Tripcovich po 10.000 lir za koncert, medtem ko abonma stane 50.000 lir. Jutri, 2. oktobra, ob 21. uri priredita Zadruga Bonavven-tura in Tibetanski studijski center iz Milana večer z naslovom »Plesi in petje za mir in svobodo izpod strehe sveta« s skupino petnajstih tibetanskih menihov. Vstopnice dobite pri UTAT REPENTABOR Gallus Consort - Glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe Danes, 1. oktobra, ob 18. uri zaključni koncert - Italijanske violinske Sole v 17. stoletju. Nastopajo Luigi Rovi-ghi, Dina Slama in Irena Pahor. Izvajali bodo Fresco-baldijeve in Corellijeve skladbe. Koncert prireja Gallus Consort v sodelovanju z deželnim sedežem RAI in tržaško pokrajino. STIVAN Jutri, 2. oktobra, ob 21.00 bo v štivanski cerkvi na sporedu zaključni koncert iz cikla »Timavske note«, ki jih je organiziralo Združenje Funto musicale. Nastopila bo vokalna skupina »Ensemble Oktoechos«, ki bo izvajala srednjeveško glasbo. Nedelja, 1. oktobra 1995 ŠPORT, AMATERSKI NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA Sovodnje igra v Trstu, Juventina pa v Rivignanu Obe ekipi bosta tokrat pred zelo težko preizkušnjo Obe naSi moštvi v promocijski ligi bosta danes igrali v gosteh, Juventina v Rivignanu proti domači ekipi, Sovodnje pa v Trstu proti San Luigiju. »Rivdgnano je sicer novinec v ligi, toda moštvo je zelo solidno, kar priča tudi dejstvo, da je v prvem kolu tega prvenstva zmagal in v četrtek je v italijanskem pokalu celo igral neodločeno z Gra-desejem, ki nastopa v elitni ligi,« je dejal predsednik Juventine Lado Marchi. »Naša ekipa igra na vsaki tekmi za zmago. Zavedamo se, da je današnji nasprotnik zelo močan in da bo zato zmaga že pravi podvig. Seveda zadovoljili bi se tudi z neodločenim izidom. Sicer pa je vsaka napoved tvegana,« je še nadaljeval Marchi. Rivignano je v prvem kolu te lige kar v gosteh premagal Pro Fiumicello s 4:1. Ekipa Rivignana pa je presenetila predvsem zaradi homogenosti in učinkovitosh. Pri Juventini ni nobenega poškodovanega in tudi ne izključenega igralca, kar je seveda spodbudno pred današnjim še kako zahtevnim nastopom. Sovodenjci bodo po zelo uspešnem startu (doma so premagali Tor-viscoso s 4:1) danes igrah v Trstu proti ekipi San Luigija, ki je v nedeljo v uvodnem kolu tesno izgubila v Cussignaccu (0:1). Tržaški nogometaši pa so bili vseskozi Cussignaccu enakovreden tekmec in si poraza niso zaslužili. San Luigi se bo danes skušal oddolžiti za uvodni spodrsljaj. Sovodenj ce zato čaka težka naloga. Vzdušje v našem moštvu pa je zelo vedro in sproščeno. Sovodenj-ski nogometaši se zavedajo, da bodo pred težko preizkušnjo, toda so optimistično razpoloženi in pričakujejo tudi pomoč svojih navijačev, ki jim bodo sledili tudi na to gostovanje v Trst. Sicer pa bi verjetno sovodenjski ekipi tudi točka dobro legla. »Glavno je ne izgubiti,« pravijo v sovodenj-skem taboru. Primorje danes gost nevarnega Buieseja Primorje se bo danes v 1. amaterski ligi v Buli pomerilo z ekipo, ki se je lani za las rešila pred izpadom. Lanski razplet je narekoval voditeljem Buieseja, da so se v prestopnem roku precej okrepili. Sodeč po nedeljski postavi je v ekipi prišlo do bistvenih sprememb. V prvi tekmi je Buiese igral neodločeno proti Serenissimi, ki je lani izpadla iz promocijske lige. Domačini seveda danes računajo na zmago, Primorje pa bi se sprijaznilo tudi z neodločenim rezultatom, saj točka v gosteh vedno dobro zaleže. Ozračje v taboru Primorja po krajši polemiki tik pred začetkom prvenstva se je umirilo. Vsi nogometaši so spet na razpolago trenerju Bidussiju, današnja postava pa bo verjetno nekoliko drugačna od nedeljske, ko so nekateri standardni igralci sedeh na klopi. Med temi je bil tudi Dimitrij Luxa, ki je sicer v drugem polčasu stopil na igrišče in s tem opravil 150. prvenstveni nastop v članski ekipi. Luxa je prvo tekmo med člani odigral 9. oktobra 1988, odtlej pa je postal pravi steber moštva. (B.R.) S. Kalc (Gaja): »Čimprej se želimo vrniti v višjo ligo« Okrepljeni, a še ne dovolj Stani Kalc: »Naša glavna težava je v tem trenutku nogometno igrišče. Gez poletje smo ga prenovili in kmalu bo nared. Prav zaradi tega nismo mogli odigrati dovolj prijateljskih tekem in smo imeli le eno srečanje na turnirju bratov Husu. Vseeno so igralci dobro trenirali in naše upanje je seveda, da se hitro vrnemo v višjo ligo. Mislim, da smo ekipo ojačili, čeprav nam manjka še kakšen igralec.« VRATARJA: Alessandro Vitrani (1971), Mar-co Vesnaver (1974). BRANILCI: Michele Calzi (1974), Denis Ca-polino (1972), Alessandro Leban (1967), Davide Parovel (1972), Giuliano Pugliese (1972), Massimiliano Veglia (1970). VEZNI IGRALCI: Robert Renčelj (1976), Daniele Kirchmeyer (1974), Paolo Craievich (1970), Carlo Gabrieli (1961), Ravel Gombač (1973), Aleksander Kalc (1967), Andrea Kosir (1967)., Alessandro Musolino (1968). NAPADALCI: Giampaolo Smilovich (1971), Vrše Massimo (1974), Diego Giursi (1972), Roberto Subelli (1971). TRENER: Gianfranco Privileggi. 1. AL / DANES V BAZOVICI 39. PRVENSTVENI DERBI MED ZARJO IN VESNO Križani na derbijih doslej uspešnejši, kako bo danes? Vesna zmagala trinajstkrat Zarja le štirikrat - Obe moštvi okrnjeni Bazoviško igrišče bo danes prizorišče 39. prvenstvenega derbija med Zarjo in kriško Vesno. Prva dva derbija (sezona 68/69) sta veljala za 3. ligo, nato pa sta se moštvi pomerili kar 28 krat zaporedoma v 2. AL, zadnjih osem derbijev pa sta odigrah v 1. AL. Skupni obračun je v korist Križanov, ki so dosegh 13 zmag, medtem ko so bili zarjani le štirikrat uspešni. Kar 21-krat pa sta se ekipi razšli pri neodločenem rezultatu, štirinajstkrat brez gola. Prav zaradi tega je povprečje doseženih golov precej nizko (1, 44). Skupno je namreč padlo le 55 golov (Vesne 35, Zarja 20). Največ golov (šest) je padlo prav v zadnjem derbiju v Križu, 12. marca letos, ko je Vesna premagala Zarjo 4:2. Kot zanimivost bi lahko dodah še, da Bazovci v 1. AL niso še premagah Vesne, ki je v gosteh presenetila Zarjo že osemkrat. Do edinega uspeha na »tujem« pa so zarjani prišli 27.1.91 v Repnu, ko so zmagah s tesnim 1:0 (strelec Antonič). Ostale tri zmage so Bazovci izbojevah na domačih tleh in sicer v sezonah 72/73, 79/80 in 90/91. Kako se bo izteklo danes v Bazovici, je težko napovedati. Zarja je sicer v nedeljo s prepričljivo igro spravila na kolena Cividalese, Vesna pa je povsem nepričakovano doma klonila pred Reanesejem. Miljan Žagar (Zarja); »Računamo na zmago, čeprav se zavedamo, da bo Vesna, kot vedno doslej, trd oreh. Križani so za nas vedno neugoden nasprotnik. Večkrat so nam že prekrižah račune in zato danes bomo morah igrati zelo zbrano in mohvira-no. Zelo važno je namreč solidno začeti prvenstvo, saj tudi letos želimo odigrah vidno vlogo. Skoda, da v tem derbiju trener Palcini ne bo imel na razpolago vseh nogometašev. Ispiro in Fabio Cocevari sta poškodovana, Gregorič je izključen, Togneth pa bo verjetno odsoten zaradi službenih obveznosh. Upamo, da bo vsaj sedel na klopi za rezerve. Gotovo pa bosta lahko igrala Dussoni in Jurincich, ki prejšnjo nedeljo nista igrala zaradi izključitve. Kljub okrnjeni postavi pa predvidevam, da bo derbi napet in zanimiv. Kaže, da bo vreme ugodno, zato upam, da se bo okrog igrišča zbralo tudi precej ljudi.« Franc Cattonar (Vesna): »Po nedeljskem nepričakovanem porazu upam, da bo ekipa reagirala, saj to ni bil najslabši nastop Vesne v letošnji sezoni. Prepričan sem in tudi navijači upajo, da to je bil le »priložnostni« spodrsljaj. Nogometaši imajo danes priliko, da to potrdijo. Zarje letos nisem še videl in zato se ne bi prenaglil z napovedjo. Tradicija z Zarjo nam je precej naklonjena in zato sem optimist, čeprav danes ne bomo igrah v popolni zasedbi. Gotovo bosta odsotna poškodovani Malusa in Pipan (službene obveznosh), vrnil pa se bo kapetan Paolo Soavi, ki prejšnjo nedeljo ni igral zaradi izključitve. To pa se je precej poznalo v obrambi, kjer smo zakrivili največ napak« (Bruno Rupel) Na sliki: Niko Sedmak (desno) lani pri Zarji, letos spet za Vesno Deželna nogometna zveza je izžrebala pare Šestnajstine finala deželnega pokala: Primorje se bo v gosteh pomerilo z moštvom Donatello Olimpia, Vesna pa s Santamario. Tekme bodo 1. novembra po sistemu neposredne izločitve. B. Kralj (Primorec): »Potek priprav obeta uvrstitev v zgornjo polovicolestvice« Bogdan Kralj: »Naš letošnji cilj je izboljšah lansko uvrstitev. Mislim, da smo sestavih dobro ekipo, zaradi tega lahko merimo tudi na srednje - visoko uvrstitev. Priprave so potekale po načrtih. Trener Stulle je dobro opravil delo, dokaz so tudi lepi uspehi na turnirju bratov Husu, kjer smo dosegli zelo dobro 3. mesto in v deželnem pokalu, kjer smo dosegli 2. mesto v skupini.« VRATARJI: Aldo Gorana (1966), Paolo Negrini (1972) in Paolo Viva (1968). BRANILCI: Luca Bolci (1972), Stefano Frasson (1971), Stefano Srebernich (1971), Massimiliano Corona (1970), Fulvio Cuk (1968). VEZNI IGRALCI: Dimitri Ferluga (1970), Paolo Gargiuolo (1973), Emanuele Naperoth (1972), Fulvio Peres (1972), Massimiliano Polhcardi (1972), Stefano Santi (1971), Roberto Bulich (1967), Andrea Giuressi (1973), Roland Paoli (1972), Pier-paolo Ventura (1967), Alessandro Predonzan (1975), Franco Guštin (1969), Edoardo Esteban Savino (1972). NAPADALCI: Gian Matteo Apuzzo (1969), Stefano Benet (1966), Stefano Birsa (1969), Enrico Egger (1972), Fulvio Granieri (1972). TRENER: Giordano Stulle. 2. AMATERSKA UGA Skupina C Spored 1. kola: Azzurra - PortuAle, Campanel-le - Pro Romans, Domio - Villesse, Mariano - Roia-nese, Moraro - Como, Primorec - Medea, Studenti - San Lorenzo. S. Coren (Breg): »Naš cilj je napredovanje, vemo pa, da nam ne bo lahko« Silvester Coren: »Naš cilj je seveda napredovanje. Konkurenca pa bo zelo huda, na vrsti bodo kar trije derbiji, tudi pravilo treh točk je neznanka. Mislim da so priprave potekale v redu. Odigrali smo več uradnih srečanj (turnir bratov Husu, turnir Naši fantje in deželni pokal), na katerih smo igrali nihajoče. Nov trener Podgornik ■*je hotel namreč preizkusiti več variant, zaradi tega ekipa nima še jasne podobe.« VRATARJA: Diego Buranello (1969), Cecchi-ni Lorenzo (1969) BRANILCI: Gabriele Giraldi (1970), Mitja Laurica (1974), -Alessandro Maiorano (1962), Gianfranco Mastromarino (1965), Paolo Paolet-ti (1961), Luka Švab (1974) VEZNI IGRALCI: Massimo Camassa (1971), Silvano Olenik (1968), Renato Sancin (1971), Renzo Slavec (1971), Roberto Vuk (1972), Peter Chermaz (1975) NAPADALCI: Sandro Buzzi (1973), Mauro Martincich (1975), Vasijan Mauri (1974), Do-riano Paoli (1967), Andrea Sircelli (1973), Alain Vidonis (1976), Franco Naldi (1952) TRENER: Toni Podgornik Dano Zanier (Mladost): »Startamo s prenovljeno in pomlajeno postavo« Doberdobska Mladost starta v novo prvenstvo s povsem prenovljeno in pomlajeno postavo. Novih je kar 10 igralcev. »Prav v zadnjem trenutku nam je uspelo dobiti tudi dva naša domača nogometaša, brata Gergolet (prej Juventina), tako da smo še bolj pomladih ekipo. Ze v tej sezoni se bomo borih za napredovanje. Ce bi pa nam napredovanje ne uspelo, saj bo v višjo hgo prestopilo le eno moštvo in konkurenca je izredno huda, bomo to poskusli v naslednji sezoni, saj imamo mlado ekipo in naš načrt je dolgoročen,« je dejal predsednik Mladosti Dario Zanier. In nadaljeval: »Sestavih smo mlado in konkurenčno ekipo. Upajmo, da bomo imeli pomoč navijačev, drugih sponsorjev in tudi občinske uprave.« VRATARJA: Stefano Trevisan in Dario Zanier. BRANILCI: Igor Tomazetič, Massimiliano Argen-hn (k), Sandro Kobal, Sandro Florenin, Paolo Montiralo, Alberto Fomicola, Andrea Zin in Dario Zimolo. VEZNI IGRALO: Gianni Pehicani, Aleš Fajt, Massimiliano Sita, Giancarlo Poropat, Adriano Fontana, Ezio Bressan, David Gergolet. NAFDALO Roberto Blason, David Argentin, Peter Gergolet, Kristjan Pahor. TRENER: Antonio Tricarico. 3. AMATERSKA LIGA Skupina F Spored 1. kola: Azzurra - Viha, Fogliano - Tone, Mladost - Terzo, Ontagnanese - Strassoldo, Pieris -San Vito al Tone, Begliano - Sagrado, Grado - Ca-stions M. Zupin (Dolina); »Z bolj izkušeno ekipo računamo letos na boljšo uvrstitev« Mario Zupin: »V lanski sezoni smo večkrat igrali dobro, a na koncu ostali praznih rok. Upam, da se to letos ne bo ponovilo. Igralci so še kar izkušeni, zaradi tega mislim, da lahko brez težav dosežemo sredino lestvice. Priprave smo odlično izpeljali. Glede uradnih srečanj pa moram povedati, da smo igrali več srečanj v zelo kratkem času, zaradi tega rezultati niso bili najboljši in vsi naši nasprotniki so bili boljše uvrščene ekipe. Vseeno pa smo na turnirju Naši fantje dosegli 3. mesto.« VRATARJA: Pierpaolo D’Agnolo, Cristian Corrente. BRANILCI: Marko Ota, Peter Kozina, Andrea Babudri, Daniele Scibilia, Federico Botteri, Mitja Rapotec, Roberto Strajn, Denis Zobec, Roberto Pecar. VEZNI IGRALCI: Marco Udovicich, Dario . Vale, Franko Lovriha, Ivan Curzolo, Mauro Marussi. NAPADALCI: Massimo Magania, Massimo Tamaro, Alan Švara, Davide Bozzi, Diego Ka-riš. Marco Flego. TRENER: Mario Tron. D. Centrone (Kras): »Spet v 2. ligo!« Domenico Centrone: »Po lanskem nesrečnem prvenstvu upamo letos na uspešno leto in seveda na takojšen povratek v višjo ligo. Priprave so bile dobre. Na uradnih srečanjih smo igrali nihajoče. Na turnirju bratov Husu smo dosegli odlično 2. mesto, v deželnem pokalu pa so nam bile usodne nekatere naivne napake. ” VRATARJA: VValter Rebez, Michele Opatti BRANILCI: Mariano Berljavac, Christian Surez, Riccardo Strisovi-ch, Aleks Majcen, Marco Lepore, Stojan Suc VEZNI IGRALCI: Ciro Martino, Diego Chies, VValter Macor, Andrej Majcen, Stefano Norbedo, Vasilij Vodopivec NAPADALCI: Nicola Lacalamita, Davide Micheluz, Giulio Rebetz, Alessandro Rotta TRENER: Olivi ero Macor ---------------- Tretja amaterska liga Skupina G Spored 1. kola Dolina - Kras Servola - Mon/Bosco Romana - CUS Gaja - J. Aurisina San Vito - Venus Vermeghano - Breg ODBOJKA / ZENSKO EP FORMULA ENA / DANEV V NEMČIJI VN EVROPE NOVICE V današnjem finalu Hrvaška proti Nizozemski »Tulipanke« presenetljivo izločile favorizirano Rusijo Škot David Coulthard bo že tretjič zapored štarlal s 1. mesta ARNHEM - Senzacija v Arnhemu! V prvem polfinalu odbojkarskega evropskega prvenstva za ženske je domaća Nizozemska premagala Rusinje, ki so veljale za velike (edine) favoritinje tekmovanja. »Tulipanke« so svoje nasprotnice takorekoC nadigrale: izgubile so sicer tretji set, toda v vsakem od ostalih treh so Rusinjam pustile le skromnih sedem točk. V finalu se bo Sesterka gostitelja prvenstva danes pomerila s Hrvaško, ki je dobesedno zmlela Nemke. V treh setih jim je prepustila samo 12 točk. Hrvaška in Nizozemska sta se med sabo žew pomerili v kvalifikacijskem delu, Hrvatice Pa so zmagale po petih BOGOTA (STA/AP) -Četrti dan na svetovnem kolesarskem prvenstvu na velodromu v Kolumbiji je minil v znamenju dežja in dveh svetovnih rekordov. Potem ko so morah organizatorji zaradi močnega dežja začetek preizkušenj preložiti za tri ure, je najprej Francozinja Marion Clignet v kvalifikacijah na tri tisoč metrov v zasledovalni vožnji postavila nov svetovni rekord, ki je zdaj tri minute 36 sekund in 227 tisočink, kar je sekun-do hitreje od prejšnega rekorda Američanke Re-uecce Twigg iz leta 1993. Drugi svetovni rekord je Prav tako postavila Francozinja Felicia Ballanger, m je v finalu na 500 metrov izboljšala lastni svetovni rekord izpred dveh let, tako da je zdaj najboljša znamka na svetu 34.017. V moštveni zasledovalni dirki na Štiri kilometre je zmagala Avstralija (na sliki) s Časom 4:05.010, pred Ukrajino in ZDA. Do sedaj so na svetovnem prvenstvu v Kolumbiji izboljšali že Štiri svetovne rekorde, kar tudi ni presenetljivo, Ce vemo, da Kolumbija leži na dva tisoč metrov nadmorske višine. Po končanih preizkušnjah na velodromu se svetovno prvenstvo seli zunaj glavnega mesta na vzhod, kjer se bodo 4. oktobra začele cestne dirke. Izidi - ženske: kvalifikacije na 3000 metrov zasledovalne vožnje: 1. Marion Clignet (Fra) 3:36.227, 2. Antonella Bellutti (Ita) 3:36.823, 3. Rebecca Tvvigg (ZDA) 3:39.321, 4. Yvonne McGregor (VBr) 3:40.916, 5. May-Britt Vaaland (Nor) 3:41.420, 6. Kathryn Watt (Avs) 3:42.300, 7. Catheri-ne Maršal (Fra) 3:42.552, 8. Janie Quigley (ZDA) 3:43.752; finale na 500 metrov: 1. Felicia Ballanger (Fra) 34.017, 2. Galina Jenjuhina (Rus) 34.962, 3. setih. Za 5. mesto bosta igrali reprezentanci Bolgarije in Italije. Današnji spored bo dopolnilo srečanje za 7. mesto med Belorusijo in Ukrajino. VČERAJŠNJI IZIDI Polfinala: Nizozemska - Rusija 3:1 (15:7, 15:7, 12:15, 15:7), Hrvaška -Nemčija 3:0 (15:7, 15:3, 15:2). Za uvrstitev od 5. do 8. mesta: Italija - Ukrajina 3:1 (15:9, 8:15, 15:8, 15:13), Bolgarija -Belorusija 3:0 (15:11, 15:7,15:13). Današnji spored: Za 7. mesto: Belorusija - Ukrajina (10), za 5. mesto: Italija - Bolgarija (12.30), za 3. mesto (18): Rusija -Nemčija, za 1. mesto (15): Hrvaška - Nizozemska. Michelle Ferris (Avs) 35.313, 4. Annett Neumann (Nem) 35.389, 5. Erika Saluma (Est) 35.522, 6. Mira Kasslin (Fin) 35.660, 7. Nancy Contreras NURBURG - Včeraj se je na Niirburgringu ponovno dogajalo to, kar smo letos videli skoraj na vseh prizoriščih formule 1 in zaradi Cesar želi imeti Bemie Eccle-, stone že v prihodnji sezoni trening samo v soboto. Dopoldne je na dirkališču Se moCno deževalo, tako da so gledalci prve pol ure uradnega treninga spet gledali samo prazno stezo. V zadnje pol ure so sicer vsi skušali izboljšati petkove dosežke, a je bila proga zaradi hladnega vremena še preveč vlažna, da bi to omogočala. Najbližje uspehu je bil Michael Schumacher, ki je bil na prvem vmesnem Času hitrejši od najboljšega petkovega dosežka Davida Coultharda, na drugem merjenju je za njim že zaostajal, še vedno pa je bil dovolj hiter, da se prebije pred Damona Hilla, a je na (Meh) 36.035, 8. Rita Raz-maite (Lit) 36.062; moški: finale na 4 kilometre zasledovalne vožnje - ekipno: 1. Avstralija 4:05.010, 2. Ukrajina 4:07.906, 3. ZDA zadnjem, zavitem delu proge, kjer so bile razmere najslabše, izgubil še tri desetinke. Tako je sicer izboljšal petkov dosežek, a je ostal na tretjem mestu, za obema Wil-liamsoma. Vrstni red na Startu bo na prvih treh mestih torej enak, kot je bil pred tednom dni v Estorilu, hkrati pa je to tretji zaporedni »pole position« za Davida Coultharda. »Bil sem precej nervozen, ko sem Čakal, Ce bo kdo izboljšal svoj dosežek. Proti koncu sem na progo šel zato, ker sem hotel dobiti občutek za avto, ker pa pogoji niso bili idelalni, nisem vozil tako zavzeto kot sicer,« je dejal Coulthard. Hill je povedal, da je pred dirko optimist, saj ima avto dobro nastavljen tako za mokro kot suho stezo. Tudi Schumacher pravi, da avto dobro deluje in da se 4:12.530, 4. Nemčija 4:13.537, 5. Španija 4:10.533, 6. Italija 4:12.237, 7. Litva 4:16.571, 8. Velika Britanija 4:16.808. nadeja ugodnega rezultata. Vrstni red na Startu: 1. Coulthard (VB, VVilliams) 1:18.738 (povprečna hitrost 208.306 km/h), 2. Hill (VB, VVilliams) 1:18.972, 3. Schumacher (Nem, Benetton) 1:19.150, 4. Berger (Avt, Ferrari) 1:19.821, 5. Irvine (VB, Jordan) 1:20.488, 6. Aleši (Fra, Ferrari) 1:20.510, 7. Herbert (VB, Benetton) 1:20.653, 8. Frentzen (Nem, Sauber) 1:20.749, 9. Hakki-nen (Fin, McLaren) 1:20.866, 10. Blundell (VB, McLaren) 1:20.909, 11. Barrichello (Bra, Jordan) 1:21.211, 12. Brundle (VB, Ligier) 1:21.541, 13. Boullion (Fra, Sauber) 1:22.059, 14. Panis (Fra, Ligier) 1:22.062,15. Salo (Fin, Tyrrell) 1:23.058,16. Lamy (Por, Minardi) 1:23.328, 17. Papis (Ita, Footivork) 1:23.689, 18. Ba-doer (Ita, Minardi) 1:23.670, 19. Tarquini (Ita, Tyrrell) 1:24.286, 20. Montermini (Ita, Pacific) 1:24.696, 21. Inoue (Jap, Footvvork) 1:24.900, 22. Diniz (Bra, Porti) 1:25.157, 23. Moreno (Bra, Forti) 1:26.098, 24. Deletraz (Svi, Pacific) 1:27.853. Primer dopinga? Formula 1 je morda pred prvo afero z nedovoljenimi poživili. Osumljenca sta Max Papis in Rubens Barrichello, ki sta skupaj z Davidom Coulhtardom, Damonom Hillom, Michaelom Schumacherjem in Olivierjem Penisom po prvem treningu morala na doping kontrolo. Barrichello je že pred oddajo urina funkcionarje obvestil, da je zaradi močnega prehlada jemal zdravilo proti prehladu, ki vsebuje snovi, ki so na Cmem seznamu Mednarodnega olimpijskega komiteja. Vseh šest vzorcev bodo Se enkrat pregledali na pristojnem institutu v Kolnu, rezultate in morebitne posledice pa bodo sporočili čez deset dni. ŠAH / SVETOVNO PRVENSTVO Devetič remi Doslej najdaljša partija NEVV YORK (dpa) - Dvanajsta partija šahovskega dvoboja za naslove svetovnega prvaka PCA je bila doslej najdaljša, Čari Kasparov in Visvanathan Anand pa sta se razšla z remijem. Tako je izzivalec prekinil niz zmag branilca naslova, ki v skupnem seštevku vodi s 6.5:5.5. V španski partiji je Kasparov imel bele figure. Svetovni prvak je imel dolgo Časa pobudo, ki pa mu ni prinesla nobene prednosti. Anand se je dobro branil in po 43 potezah sta se velemojstra sporazumela za remi. Na novinarski konferenci je Anand izrazil upanje, da bo prihodnji teden znova prišlo do preobrata. Indijec je bil po partiji utrujen in se je želel naspati. Dvoboj se bo nadaljeval jutri, bele figure pa bo imel Indijec. Poteze 12. partije: beli Kasparov - cmi Anand: 1. e4, e5; 2. Sf3, Sc6; 3. Lb5, a6; 4. La4, Sf6; 5. 0-0, b5; 6. Lb3, Lc5; 7. a4, Lb7; 8. d3, d6; 9. Sc3, b4; 10. Sd5, Sa5; 11. Sxto+, Dxf6; 12. La2, h6; 13. c3, bxc3; 14. bxc3, 0-0; 15. Le3, Tad8; 16. Tbl, Lc8; 17. De2, Le6; 18. h3, Lxa2; 19. Dxa2, Lxe3; 20. fxe3, De6; 21. Dxe6, fxe6; 22. Tb4, Tb8; 23. Tfbl, Sc6; 24. Tb7, Tbc8; 25. Kf2, Tf7; 26. Ke2, Teto; 27. d4, g5; 28. Kd3, Tg7; 29. d5, exd5; 30. exd5, g4; 31. dxc6, e4+; 32. Kxe4, gxf3; 33. gxf3, Te7+; 34. Kd4, Txf3; 35. e4, Txh3; 36. Txc7, Txc7; 37. Tb8+, Kf7; 38. Tb7, Te7; 39. c7, Txc7; 40. Txc7+, Ke6; 41. Ta7, h5; 42. Txa6, Thl; 43. Ta8, h4 - remi. _______KOŠARKA / NBA_______ Danilovič in Sabonis podpisala pogodbo, Cvetkovič v Denver DENVER (STA/AP) - Bivši igralec Crvene zvezde iz Beograda Rastko Cvetkovič bo v prihodnji sezoni igral za ameriško profesionalno košarkarsko moštvo Denver Nuggets. Dva metra in 16 centi-merov visok Srb je zadnji v vrsti evropskih igralcev, ki se bodo v prihodnje preizkušali v najmočnejši ligi na svetu. Prav v teh dneh sta pogodbi za igranje v ligi NBA dokončno podpisala tudi njegov rojak Predrag DaniloviC, ki bo igral v Miami Heatu, in Litva-nec Arvidas Romaš Sabonis za moštvo Portland Trail Blazers. »Igranje v ligi NBA so sanje vsakega igralca, zato sem presrečen, da se bom lahko pomeril z najboljšimi na svetu,« so bile prve besede 221 centimetrov visokega Sabonisa, ki je moral na ta trenutek Čakati kar devet let. Leta 1986 so ga namreč v Portlandu izbrali kot 24. igralca na »draftu«, vendar si je Litvanec kmalu poškodoval ahilovo tetivo in pogodba je seveda »splavala po vodi«. V sezoni 1987/88 sploh ni stopil na igrišče, nato pa je bil v zadnjih letih med najboljšimi igralci v Evropi. Sele ko so ga lani izbrati za najboljšega igralca Stare celine, je uvidel, da v Evropi ni veC kaj iskati, in se preselil cez lužo. »Kljub ogromnim potencialom, ki jih ima Sabonis v svoji višini, agilnosti ter odličnem metu, ga v ligi NBA Caka Se veliko dela. Predvsem bo moral veC delati na fizični pripravljenosti, upamo pa tudi, da se bo hitro prilagodil igranju v NBA ligi,« je na novinarski konferenci po podpisu pogodbe dejal trener Portlanda P. J. Carlesimo. Točnih podatkov o »višini« pogodbe ni, se pa govori, da je Sabonis podpisal za tri ali Štiri leta, z zaslužkom približno 4 milijonov dolarjev na leto. Mnogo lažjo pot med »zvezde« je imel Predrag DaniloviC, ki si ga je v svoje moštvo najbolj želel trener Pat Riley. »DaniloviC je še mlad igralec, zato na začetku od njega ne pričakujemo Čudeža, saj bo potreboval nekaj mesecev za uigravanje, vendar pričakujem, da bo med nosilci igre v našem moštvu,« je zadovoljen dejal Rile^ KOLESARSTVO / SVETOVNO PRVENSTVO V KOLUMBIJI Po dežju dva rekorda Maradona spet blestel SEUL - Pri 35 letih, skoraj dvajset let po debutu v dresu Boce Juniors in po petnajstih mesecih diskvalifikacije je Diego Armando Maradona ponovno očaral nogometni svet. Ne samo: Dieguito sam je dejal, da je to najboljši povratek (teh namreč v njegovi karieri nikoli ni manjkalo, zaCenjši s tistimi »neapeljskimi«), ki ga je kdaj opravil. Pohvalno se je o svojem velikem prijatelju izrazil sam argentinski predsednik Carlos Menem: »Maradona je pokazal, da je ohranil svoje tehnične vrline. Nekaj potez je bilo neverjetnih.« In katere naj bi sploh bile te poteze? V 42. minuti je iz kota postavil žogo na glavo MacAllisterju, ki je zatresel mrežo korejske reprezentance. V drugem polčasu je najprej ponudil priložnost Rodri-guezu, zatem je preigral dva nasprotnika, vendar »zlate« podaje ni izkoristil Cannigia, nekaj minut pred koncem pa je po osebni akciji streljal visoko. »Pibe de oro« je igrišče zapustil v 85. minuti, niti najbolj utrujen, in 70 tisoč gledalcev ga je pozdravilo s huronskim aplavzom. Rezultat tekme je konec koncev skoraj nepomemben: Boca je zmagala z 2:1, toda v zgodovini se bo srečanje ohranilo le zaradi Maradone. Olajuvvon z O’Nealom kasneje NEW YORK (STA/AP) - Hakeem Olajuvvon, igralec ameriškega košarkarskega moštva Houston Rockets, je odpovedal ekshibicijski dvoboj s Sha-quillom O’Nealom (Orlando Magic) zaradi bolečin v hrbtu. Novi datum tega dvoboja je 6. oktober. Za začetek zmaga Alpitoura PARMA - V anticipirani tekmi moške odbojkarske Al lige je Alpitour Cuneo kar v Parmi premagal Cariparmo s 3:0 (15:9, 15:11, 15:7). V vrstah zmagovalcev je najboljši bil Spanec Rafael Pa-scual (14+13), odlikovali so se tudi Galli (4+12), Vladimir GrbiC (7+11) in Papi (7+8), pri Caripar-mi pa je svojo nalogo solidno opravil le Giani. Preostali pari 1. kola so: Sisley Treviso - Com Ca-vi Neapelj, Daytona Las Modena - Hatil Bologna, Edilaioghi Ravenna - Gabeca Montichiari, Gioia del Colle - VVtiber Schio, Lube Macerata - Mita Padova. Courier s spočitim Siemerinkom BASEL (dpa) - American Jim Courier bo danes v finalu teniškega turnirja v Baslu z nagradnim skladom milijon dolarjev igral proti Nizozemcu Janu Siemerinku. Comier je v polfinalu premagal Britanca Grega Rusedskega, Siemerink pa se je v finale uvrstil brez boja, potem ko je Boris Becker predal dvoboj zaradi poškodbe hrbta. Izidi - Četrtfinale: Becker (Nem, 1) - Edberg (Sve) 6:4, 3:6, 6:3, Siemerink (Niz) - Korda (Ceš) 3:6, 7:6 (7:4), 7:5, Courier (ZDA, 5) - Damm (Ceš) 7:6 (7:5), 7:6 (7:3), Rusedski (VB) - Stoltenberg (Avs) 3:6, 6:3, 6:2; polfinale: Comier - Rusedski 6:4, 6:4, Becker -Siemerink - predaja Becker. PALERMO (dpa) - Finale moškega teniškega turnirja v Palermu bo španski. Pomerila se bosta Francisco Clavet, ki je v polfinalu s 6:0 in 6:3 premagal Argentinca Hemana Gumija, in Jordi Bmilio, ki je s 6:7 (1:7), 6:3 in 6:2 izločil Italijana Omarja Camporeseja. Rapid izpadel iz pokala DUNAJ - Senzacija v 3. kolu avstrijskega pokalnega tekmovanja: Rapid Drmaj, lanskoletni pokalni prvak in vodeče moštvo v tekočem prvenstvu v prvi zvezni ligi, je izpadel iz državnega pokalnega tekmovanja. Dunajčani so izgubili tekmo proti predzadnjemu na lestvici prve zvezne lige Admi-ra/Wacker kar z 1:4. Za drugo presenečenje je poskrbela ekipa Ivice Osima Sturm Gradec: v gosteh je s 5:2 izločil iz nadaljnjega tekmovanja favorizirano moštvo FC Tirol. V tretjem kolu pokalnega tekmovanja sta se poslovila tudi zadnja dva koroška Kluba: drugoligaš Spital je v gosteh podlegel regionalnemu klubu FC Hard (Predarlska) z 1:2, celovška Austria pa izgubila proti drugoli-gašu FC Leoben z 1:3. Ostali pomembnejši izidi 3. kola: SV Ried - SV Casino Salzburg 2:3, Waidhofen - Austria Dunaj 2:6, Obervvart - LASK 0:1, SW Bregenz - GAK 2:7, Untersiebenbrunn -Vonvarts Steyr 0:1. (I.L.) Argentina svetovni prvak RECIFE - Argentina je osvojila svetovni naslov v hokeju na kotalkah. V finalu je nekoliko presenetljivo premagala Portugalsko s 5:1. Za tretje mesto je Španija bila boljša (2:0) od domačinov Brazilcev, Italija pa je, kot najveCje razočaranje tekmovanja, pristala na skromnem 5. mestu. »Kljub« Diani v formi LONDON - Kljub ali prav zaradi Diane v formi? Kapetan angleške rugbyske reprezentance VVill Carling je obtožen, da je svojo novopečeno ženo Julio zadnje Čase precej zanemarjal, njegovih nežnosti pa naj bi bila deležna nic manj kot lady Diana. Angleški »roza« tisk je Carlinga obsodil, toda rugbyst je svoje Harlequinse popeljal do zmage nad West Hartlepoolom. Trener Harlequinsom je celo zatrdil: »Will igra kot že dolgo ne!« . NOGOMET / DANES 5. KOLO V A LIGI KOŠARKA / SINOČI V 2, KOLU B LIGE V Rimu vroči, v Vidmu mirni deibi Napoti k prvakom po novo presenečenje? V Bariju bo Milano skušal presenetiti Protti Jadran TKB s čvrsto obrambo do prvih točk Premagal je Collegno iz Turina - Oberdan 19 točk Po evro-tednu, ki je podaljšal križev pot Interja in (z ugodnim žrebom za nameček) še bolj poživil vzdušje pri Milanu ali Parmi, je današnje 5. kolo A lige... skoraj nezanimivo, ali vsaj motivi ne bodo tisti običajni. Večerni rimski derbi je resda priložnost, v kateri skuSajo navijači Lazia in Rome posnemati koreografije pusta v Riu, toda sama tekma jih je v zadnjih letih še vsakič razočarala. Letos gre vročici mestnega derbija prišteti še napetost dvoumnega trenutka obeh moštev, ki še nista razumeti, Ce se bosta uspeti potegovati za tako zaželjeni naslov ali pa bo cilj tudi letos »le« prehiteti tekmeca. Tako ali drugače, na slabšem je Lazio, ki (neverjetno, a resnično) ima težave z napadom: Casi-ragtii je diskvalificiran, Signo-ri in Rambaudi pa sta se s Cipra vrnila z lažjo poškodbo. Ravno nasprotno je Roma prav v zadnjih dneh občudovala Fonseco in Balba v golge-terskem formatu in nic ne de, Ce je priložnosti nasprotnik bil Neuchatel: naj dvigne roko, kdor misli, da je Laziova obramba veliko boljša od švicarske. Slednja je za las podobna Emmenthalu, toda »belo-sinja« gotovo ni rimski »pecorino«. Izmed popoldanskih sta le dve tekmi vredni posebnega poudarka. Prva je seveda tu-rinska. V goste k Juventusu prihaja presenetljivi Boško-vov Napoti, ki z lanskimi prvaki deti drugo mesto. Juven-tus bo tako po Trapattonije-vem Cagliariju srečala ekipo, ki ji je »dala« svojega dolgoletnega kapetana Ferraro in predvsem trenerja Lippija, ki se je prav pod Vezuvom prvič predstavil v UešCeCi luCi. Po »Del Piero dayu« v Cham-pions Leagueju se bosta na sceno vrnila Vialli in Rava- nelli, kajti mladi »Pinturic-chio« proti strožjim italijanskim obrambam ne zna (še) zabivati evrogole. Tekma številka dva bo celo v Vidmu, kjer se bosta v derbiju Treh BeneCij spoprijeli Udinese in Vicenza. Oboji so doslej zaigrali nad vsakimi Se najbolj rožnatimi pričakovanji, ozračje bo mimo (predstavništvi organiziranih navijaških skupin sta odigrali prijateljsko tekmo, isti prolog pa bo imela tudi tekma med Sampdorio in Cagliarijem) in obeta se res lepa prestava. Za bolj fanatične ljubitelje nogometa priložnost za nedeljski izlet. Preostanek vsaj »a priori« ni najbolj privlačen. Milan se podaja v Bari, kjer je ozračje naelektreno, toda treba se je spomniti, da je visoko-voltažen tudi učinek domačega bomberja Prottija. Mer gosti Torino, predvsem pa pričakuje novega trenerja (le kdo bo postal novi mučenik?), Parma pa se podaja v Padovo. Sampdoria in Fiorentina bosta skušala potrditi svoje ambicije (UEFA), Atalanta in Piacenza pa se bosta na nož boriti za točke, ki naj bi jim pomagale do obstanka. SPORED V A LIGI: Atalanta - Piacenza, Bari - Milan, Fiorentina - Cremonese, Mer - Torino, Juventus - Napoti, Padova - Parma, Roma - Lazio (ob 20.30), Sampdoria - Ca-gliari, Udinese - Vicenza. AveUino - Brescia 2:1 V včerajšnji tekmi B lige je Avellino z 2:1 premagal vodilno Brescio. Današnji spored: Ancona - Verona, Bologna - Pescara, Chievo - Genoa, Palermo - Cosenza, Perugia -Pistoiese, Reggiana - Lucche-se, Reggina - Cesena, Salemi-tana - Foggia, Venezia - F. An-dria. Jadran TKB - Collegno 83:74 (36:39) JADRAN: Arena 17 (5:8 met za 2, 1:1 met za 3, 4:4 prosti meti), Oberdan 19 (3:5, 2:3, 7:8), Požar n.v., Pregare 10 (3:4, 0:2, 4:6), Vitez 9 (2:9, 0:1, 5:6), Samec 5 (1:3, -, 3:4), Klabjan n.v., Rauber 9 (1:2, 2:6,1:2), Ca-lavita 14 (6:8, -, 2:3), Hmeljak, trener Vremec. Met za 2: 21/39, met za 3: 5/13, skupno 26:52 (50 odst.), pm 26:33. SON: 22. PON: Oberdan (37). 3T:' Oberdan 2, Rauber 2, Arena 1. COLLEGNO: Ceron 2 (2:2), Dho 10 (2:4), Lottezano 14 (1:2), No var a 8 (0:4), Bogliatta 7, Magliano n.v., Nicola 10 (1:2), Caron 13 (9:12), Burdese 8 (1:4), Lan-zavecchia 2 (0:2), trener Bellini. PM: 16/32. SON: 26. PON: Lanzavecchia (30), Novara (38). 3T: Nicola 3, Lottezano 1, Bagliatta 1, Burdese 1. Sodnika: Rossi (Limena) in Zaumer (Dosson). Jadranovci so sinoči v 2. kolu B lige osvojili prvi prvenstveni točki na račun ekipe Collegna iz Turina, ki je kot naše združeno moštvo novinec v ligi. Zmaga naših NOGOMET / V 5. KOLU C2 LIGE Triestina po tri točke v Forli V domovini »liscia« mora Triestina ubrati »rock and roli« Srednja pot, najboljša pot? Kje pa, odkar v nogometu zmagovalce nagrajujejo s tremi točkami za zmago je neodločen izid najmanj zaželjen. Vsaj pri ekipah, ki računajo na višje predele lestvice. Na Roccu bodo Triestinini navijači seveda še naprej videli nasprotnike, ki bodo v Trst prišle po točko, zato pa ne sme veljati, da gre v goste tudi Triestina samo po... tretjinski izkupiček. Današnja tekma v Forliju je že precej merodajna glede ciljev, ki jih lahko Triestina zasleduje v letošnji sezoni. Livorno gostuje pri Temani in Ponsacco pri Pon-tederi: z morebitno zmago bi se Triestina bržkone povzpela na prvo mesto lestvice, kar bi po treh tekmah (od skupno petih) v gosteh podžgalo navdušenje nekoliko hladnega ambienta, ki na prvenstvo verjetno gleda nekoliko preveč spoštljivo. Dejstvo je, da razen Livorna drugi kandi- dati za prestop oziroma »play-off« niso bistveno močnejši od tržaškega moštva in izjema ni niti Forli. Z druge strani bi bled remi ali celo poraz dala vedeti, da je Triestina sicer solidna, vendar za drugi zaporedni kakovostni skok ne še dovolj zrela ekipa. Forli je prvenstvo začel z dostojnim porazom (2:1) v Pontederi, nato izenačil brez gola v derbiju z Riminijem, v zadnjih dveh tekmah pa je obakrat zmagal, v gosteh proti zadnjeuvrščeni Imoli in doma s »starim znancem« Triestine Giorgionejem. Ekipa je mlada, brez zvenečih imen (pozor pa na napadalca Me-drija, posojilo Cesene) in čeprav je Roma-gna domovina »liscia« je ritem Forlija za spoznanje hitrejši. Pavanelu in tovarišem je torej zaupana naloga, da Romanjolce spravijo v težave z ognjevitim »rock and rollom«. košarkarjev pa je bila vse prej kot lahka. V prvem polčasu so bili celo gostje boljši, saj našim nikakor ni šlo od rok predvsem pri metu in tudi v obrambi so bili pomanjkljivi. Igrali so »zakrčeni«, s preveliko tremo ob prvem nastopu pred domačo publiko. In tudi izkušenemu košarkarju, kot je Boris Vitez, se je v prvem delu tekme zataknilo, saj je imel pri metu le 1:7. Na srečo pa je obramba delovala kar dobro in tako so jadranovci držali korak z gosti. V drugem polčasu so naši predstavniki takoj v 2. min. izenačili, predvsem po zaslugi čvrste obrambe in tudi dobrega skoka. Gostje so v prvih 7 minutah tega dela namreč dali le pičlih 6 točk in Jadranovo moštvo je tako povedlo za 3 točke (48:45). Jadranovci so nato poskusili consko obrambo 3-2, toda nasprotniki so se takoj znašli in so se s trojkami Nicole in Lottezana spet približali gostiteljem. Izredno slabi pa so bili pri izvajanju prostih metov (le 1:12). Nato je naše moštvo bolje zaigralo tudi v napadu in z dvema trojkama Arene in Ober-dana povedlo na 61:52 in v 35. min. je vodstvo na- raslo na 13 točk (69:56). Do konca srečanja so jadranovci brez večjih težav čuvali prednost, čeprav je tri minute pred koncem tekme moral zapustiti igrišče Oberdan zaradi petih osebnih napak. Od Jadranovih posameznikov bi tokrat omenili Oberdana, Areno in Calavito za dobro igro v napadu. Calavita (9 skokov) se je ob Rauberju (8 skokov) izkazal tudi v obrambi, medtem ko je Oberdan imel kar 7 asistenc. »V prvem polčasu nas je zajela trema, medtem ko je Collegno igral brez psihične obremenitve. V drugem delu smo stisnili zobe v obrambi in čeprav igra ni bila najboljša, tudi zmagali,« je po tekmi dejal Jadranov trener Andrej Vremec. Vanja Jogan Memorial M. Starc: Pom prvi Tržiški Pom je zmagal na včerajšnjem članskem košarkarskem turnirju za memorial Milana Starca, ki je bil v telovadnici doma »Ervatti«. Tržičani so v velikem finalu tesno premagali Cicibo-no z 71:68 (26:34), ki pa je bila povsem enakovredna Vatovčevi ekipi. Tretje mesto je osvojil Kontovel, ki je premagal go-riski Dom z 68:49 (33:25). Več o turnirju bomo še poročali. JADRANJE / MATCH RACE ZA SLOVENIJA CUP KOŠARKA / V ITALIJANSKI Al LIGI Holmberg končni zmagovalec V malem finalu Puh boljši od Kosmine - Nastop svetovnih asov G. Pučki (težave z zdravjem) spet prepovedali igranje lllycaffe danes v Vareseju - A2 liga: poraz Brescialata KOPER - Zmagovalec 5. tekmovanja v jadralnih dvobojih (match race) na regatnem polju pred Koprom za Pokal Slovenije in Veliko nagrado OMV je 34-letni švedski jadraM as in osmi skiper na svetu Magnus HoMberg. V treh dneh je nanizal trinajst zmag in v velikem finalu ponovil lanski rezultat, ko je v dveh plovih premagal leto dni mlajšega Francoza Bertranda Paceja, sicer Četrtega s svetovne jakostne lestvice. HoMbeig je za drugo zaporedno zmago prejel dvanajst tisoč nemških mark. V malem finalu sta po porazih v polfinalu (Kosmina proti Svedu in Puh proti Francozu) jadrala slovenska asa Mitja Kosmina in Dušan Puh, ki sta že z uvrstitvijo v polfinale dosegla izjemen uspeh. Treba je namreč vedeti, da je v Kopra jadrala vrsta svetovnih asov in da sta tako Kosmina kot Puh po enkrat premagala slovitega Francoza, o Čemer pred nastopom gotovo nista razmišljala. Slovenski dvoboj za tretje mesto je dobil Pirančan Puh. Menitno je izkoristil spremenljive razmere v Koprskem zalivu in potrdil, da je najbolj izkušen slovenski jadralec in da ima obilo znanja. To je tudi razumljivo, saj je ectini slovenski poklicni jadralec. V drugem plovu je Kosmina bolje štartal, a ga je med plovbo v veter Puh ujel in do cilja prednost le še povečeval. Tako mu je pripadlo šest tisoč nemših mark nagrade, Kosnuni pa 5200. Oba krmarja bosta denar seveda razdelila med svoji posadki. Puh z Mitjo Bletramom, Davorinom Miklavcem in Markom Kocjančičem, Kosmina pa z Davorjem Glavino, Janezom Mrakom in Goranom Sosičem. Prva dva dneva sta minila v odličnih razmerah za jadranje, včerajšnji pa je bil zelo turoben, brez pravega vetra, pa tudi z nekaj dežja, tako da so se jadralci dopoldne po enournem Čakanju na morju vrniti na obalo. Zapihalo je šele okoli 14. ure, prireditelji pa so tekmovanje izpeljali na nekoliko skrajšanih poljih. »Po včerajšnjih imenitnih razmerah, ko mi je šlo kot po maslu, sem se malce zbal, saj so se razmere popolnoma spremenile. Toda za jadranje sem bil razpoložen in z drugo zaporedno zmago v Kopru sem zelo zadovoljen. Ce me bodo povabiti, bom k vam seveda zelo rad spet prišel, saj se v koprski marini-počutim že skoraj kot doma. Slovenska jadralca Kosmina in Prih sta zelo napredovala in sta tokrat jadrala zelo dobro,« je po osvojitvi prvega mesta povedal HoMberg. Šved je bil pred tem že leta 1992 drugi za Nemcem VVieserjem, potem ko je o zmagovalcu odločil kovanec, saj je prireditelje prehitela noč. Francoza Paceja je HoMberg letos premagal še bolj prepričljivo kot lani in na jakostni lestvici se mu bo zagotovo močno približal. Organizator Jadro Koper je potrdil sloves vzornega prireditelja, saj je tridnevno tekmovanje potekalo brez zastojev, razen včeraj, ko jo je nekoliko zagodlo vreme. Izidi - polfinale: HoMberg - Kosmina 2:0, Pace - Puh 2:0; za 3. mesto: Puh - KosMna 2:0; za 1. mesto: HoMberg - Pace 2:0. Končni vrsM red: 1. HoMberg (Sve), 2. Pace (Fra), 3. Puh, 4. Kosmina (oba Slo), 5. Celon (Ita), 6. VVieser (Nem), 7. Myralf (Dan), 8. BeziC (Hrv), 9. Pillot (Fra), 10. Doreste (Spa). (Jože Kreft) TRST, PESARO - Na včerajšnji anticipirani tekmi košarkarske Al lige v Pešam je milanski Stefanel po zelo izenačenem in napetem srečanju s točko razlike premagal domači Scavolini. Srečanja pa ni igral eden izmed stebrov milanskega moštva Gregor Fucka. Kot v lanski sezoni so zdravniški izvidi pokazali, da ima bivši Olimpijin košarkar težave z zdravjem (napako na srcu) in da mu je, vsaj tako kaže, sama italijanska zveza prepovedala nastop na včerajšnji tekmi. To pa ni prvič, da Fučka ni igral zaradi težav z zdravjem. Čeprav brez svojega stebra, je milansko moštvo vseeno doseglo pomembno zmago, in to s 77:76 (39:44). Tekmo je odločil veteran Gentile, ki je dosegel zmagoviti koš 3 sekunde pred koncem srečanja. Tekma je bila precej nezanimiva in le Daniels za gostitelje in Bodiroga za goste sta jo malce razživela. Oba košarkarja sta bila tudi najboljša moža na igrišču. Milančani pa so zmagali tudi zaradi uspešne conske obrambe 1-3-1, proti kateri gostitelji niso dobili pro-tiorožja. Imeli so izredno slabe odstotke pri metu in to jih je tudi drago stalo za tesen poraz. Ekipi sta igrali v naslednjih postavah: SCAVOLINI PESARO: Rossi, Label- la 3, Magnifico 2, Dell’ Agnello 6, Con-ti 8, Pieri 10, Daniels 29, Riva 2, Thompson 16, Costa, trener BianchM. STEFANEL MILAN: Gentile 18, Portaluppi 5, De Pol 10, Bodiroga 23, Alberti, Cantarello 11, Blackman 10, Sambugaro, Degli Agosti, trener Tanje-vič. PM: Scavolini 9:10, Stefanel 22:27. TRI TOČKE: Scavolini 5:19 (Labella 0:3, Pieri 1:5, Daniels 4:9, Riva 0:2), Stefanel 5:13 (Gentile 2:5, Portaluppi 1:1, De Pol 0:1, Bodiroga 1:3, Blackman 1:3). PON: Alberti (28). GLEDALCEV 4.400. Ostali spored tega kola bo danes. Tržaški Illycaffe bo po uspešnem nastopu v zadnjem kolu proti milanski Ambrosiani in spodrsljaju v evropskem pokalu na Švedskem igral danes v Vareseju proti Cagivi, ki je ugodno presenečenje tega začetka prvenstva Al lige. Tržačani bodo gotovo igrali brez Američana Crudupa, ki si ni še opomogel od poškodbe, in tudi kapetan Tonut še ni povsem nared. Po drugi strani je vzdušje in forma vseh igralcev Cagive na višku, tako da bi zmaga tržaškega moštva pomenila prvovrstno presenečenje. DANAŠNJI SPORED (18.30): Team-system Bologna - Benetton Treviso, Ca-giva Varese - Illycafie Trst, Nuova Tir- rena RM - Mash Verona, Mens Sana Siena - Buckler Bologna, Ambrosiana Milan - Madigan Pistoia, Olitalia Forli -Viola Reggio Calabria. A2LIGA Menestrello - Brescialat 84:83 (36:37) MENESTRELLO: Sabatini 10, Bul-gheroni 4, Premier 30, Zanus Fortes 10, Pellacani 15, Neri 4, Zanelfi 9, Bi-netti 2, Varisco, Farioli. BRESC1LAT: Fazzi 7, Conti, Borsi 2, Davis 44, Sfiligoi 5, Milesi 6, Foschini 10, Gilardi 6, Kristančič, Mian 3. PM: Menestrello 28:36, Brescialat 23:27. PON: Milesi (36), Bulgheroni (38). MODENA - Serija zmagovitih nastopov goriškega Brescialata v A2 ligi se je prekinila sinoči v Modeni, kjer je Me-deotova ekipa izgubila proti II Mene-strellu le s točko razlike (83:84), Čeprav je Američan Davis dosegel kar 44 točk. Na drugem sinočnjem srečanju je beneški Reyer premagal Banco di Sar-degna iz Sassarija s 93:82 (49:38). Burit, ki je lani igrla pri Illycalfeju, je za beneško moštvo dal kar 35 točk. DANAŠNJI SPORED (18.30): Mon-tecatini - Reggiana, Jcoplastik Battipa-glia - Mola, Polti Cantu - B asket Rimini, Turboair Fabriano - Juve Caserta, Floor Padova - Auriga Trapani. ODBOJKA / PRVI MOŠKI DERBI ZA ZVEZNI POKAL MED KOIMPEXOM IN 1MSO domači šport Gostje so se morali pošteno potruditi Goričani prevladali po izenačeniem srečanju Lepa zmaga siogašic, tesen poraz borovk Koimpex - Imsa 1:3 (15:3,10:15,13:15,12:15) KOIMPEK: Cac 4+0, Slabile 5+15, Zuccon 3+6, Ro-vere 4+7, Riolino 7+11, Božic 6+6, Strajn 0+0, D. Kralj 2+5, A. Kralj 1+1. IMSA: Cola 4+6, Rigonat 2+1, Prinčič 5+6, Feri 9+14, L- Populini 7+31, M. Cer-nic 8+13, Florenin0+1, C. Populini 0+0, S. Černič 0+0, Radetti 1+1, Paoletti 1+1. Servis (točke/napake): Koimpex 3/8. Imsa 11/21; Blok: Koimpex 16, Imsa 10. Napake: Koimpex 10, Imsa 14. Prvi od dveh pokalnih derbijev, je po pričakovanjih osvojila Imsa, vendar se je morala za zmago pošteno potruditi. Obe eki-Pi sta prikazati lepo in borbeno igro, Čeprav ju Caka še precej dela, kot sta na koncu potrdila oba trenerja. Prvi set je prumoCno osvojil Koimpex, ki je igral skoraj brezhibno. Na bloku ie povsem zaustavil Valove napade, medtem ko so gostje zlasti na servisu delati preveč napak. Stika je bila podobna v začetku drugega seta, v katerem so gostitelji vodili že z 10:5. Tedaj pa so slogaši narediti nekaj napak in v nadaljevanju niso več igrati tako precizno kot do-dej. To so valovci izkoristiti in z delnim izidom 10:0 osvojili set. V 3. in 4. setu sta si biti ekipi bolj ali manj enakovredni, gostje pa so bili predvsem bolj učinkoviti na servisu. V tretjem setu je bnsa povedla z 9:3, Koim-Pexu je uspelo nadoknaditi zaostanek in povesti s 13:11, v razburljivi končnici pa so biti boljši gostje. V setu so valovci zopet povedli z 9:2, a slogaši so vno-vic stisnili zobe in goste prehiteti na 12:10, toda na koncu so bili gostje spet bolj prisebni. Poudariti velja odličen nastop valovca Luče Popu-linija (31 menjav!), zelo ugodno pa je presenetil tudi mladi Matej Cemic, ki je kot debitant v članskem moštvu zrelo odigral vso srečanje. Pri slogaših se je Se posebej potrudil bivši valoveč Maurizio Slabile, dober pa je bil tudi nastop Danila Riotina. Izjavi trenerjev Lorenzo Zamd (Imsa): »V prvem setu je bila naSa igra preveč negotova. O drugega seta dalje smo popraviti blok in dellai manj napak. V 3. in 4. setu smo po visokem vodstvu obakrat popustili. To napako moramo Cimprej odpraviti. Mi smo Se daleč od prave forme, vendar moram priznati, da so biti slogaši res dober nasprotnik.« Dušan Blahuta (Kohn-pex): »Zadovoljen sem, ker razlika med ekipama, ki igrata v različnih ligah, ni prišla do izraza. V prem setu smo igrali izvrstno, potem pa smo biti preveč nedisciplinirani. Skoda predvsem za tretji set, ki smo ga že imeli v rokah. Oni so servirali odlično in si s tem elementom prigrati odločilno prednost.« (A. Maver) ŽENSKE Koimpex - Alloys TritiC 3:1 (15:9, 6:15, 15:12, 15:11) KOIMPEX: Pertot 4+5, Gregori 7+9, Ciocchi 2+1, Srichia 6+8, Mamillo 4+2, Viđali 5+1, Piccoli 5+1, Košuta 0+1. Servis: Koimpex 17 točk, 12 napak, Alloys 5 točk, 8 napak. Slogašice nadaljujejo z uspešnimi predprvenstve- nimi nastopi. V prvem kolu zveznega pokala so si na Opčinah privoščile zmago nad tržiskim drugoligaSem. Razlika ene lige med moštvoma sploh ni prišla do izraza. Prav nasprotno. V prvem setu so gostiteljice z izredno ostrimi servisi presenetile in povsem onesposobile nasprotnice in v hipu je bil rezultat 12:2 za Koim-pex, ki je potem nekoliko upočasnil svoj ritem, a vseeno prepričljivo osvojil niz. V drugem setu so gostje odlično reagirale in vrnile slogašicam milo za drago. Najbolj zanimiva in borbena sta bila zadnja dva seta. Obe sesterki sta predvajali dobro odbojko, slo-gasice pa so v končnici, predvsem z boljšo igro v obrambi, vendarle strle odpor Tržicank. Vse posameznice so dobro opravile svojo nalogo, kot organizatorki igre pa sta se izmenjavali Piccolijeva in Cioc-chijeva, ki sta odigrali vsaka po dva seta. Zmaga Koimpexa je Se toliko bolj spodbudna, ce vemo, da se je Alloys letos okrepil s prihodom novih igralk in v B2 ligi vsekakor računa na boljšo uvrstitev od lanske. Kennedy - Bor Mercantile 3:2 (15:12,10:15, 5:15,15; 13, 15; 13) BOR MERCANTILE: Gregori 9+9, Flego 2+2, Gruden 5+0, Benevol 10+16, Pitacco 8+13, Cok 6+4, Faimann 6+4, Zadnik. Prvi pokalni nastop boravke končal s porazom, doživele pa so ga v Vidmu proti letos močno prenovljenemu Kennedyju. Ta se je v primerjavi z lansko sezono predstavil kar s sedmimi novimi igralkami, kar se je poznalo na uigranosti, zato pa je videmska ekipa zelo solidna v bloku in obrambi. Tržačanke v petek sicer niso igrale slabo, toda sprejem (v prvem setu so nasprotnice dosegle kar osem asov) je glavni krivec za neuspeh. Zaradi slabšega sprejema so imele plave tudi večkrat težave, da so spravile žogo na tla, še posebej zato, ker centra tokrat nista bila tako učinkovita kot običajno. Samo srečanje je bilo izredno izenačeno in tudi dokaj zanimivo, kar pa ne moremo reci za prvi set. KalCeve varovanke so dobro zaigrale po prvem delnem neuspehu, razigrale pa so se v tretjem nizu, ki so ga brez težav dobile. Tudi v nadaljevanju je kazalo, da bodo Tržačanke zaključile srečanje že v Četrtem nizu, toda v konCnici seta so pri vodstvu 12:10 nasprotniku dovolile, da je napravil dva asa, nato pa so plave še zgrešile napad. Tudi odločilni peti niz je minil v znamenju precejšnje izenačenosti. Bor je pri menjavi strani vodil z 8:7, nato še z 10:8, pri stanju 10:9 pa je dvomljiva odločitev spravila naše igralke iz tira, kar so domačinke izkoristile in slavile na razliko. Trener Kalc nastop svojih varovank vsekakor ocenjuje pozitivno. V igri se jim seveda pozna, da določenih stvari na treningih zaradi težav s telovadnico sploh Se niso vadile. Žal se bodo težave, kot vse kaže, še nadaljevale, saj vsaj Se teden dni prenovljeni »balon« ne bo na razpolago. Zdaj so ob sobotah in sredah na sporedu še pokalne tekme, tako da lahko borovke normalno trenirajo le enkrat tedensko, kar se v igri v tem trenutku logično pozna. Izidi 3. kola deželnega pokala MOŠKI Nuova Pallavolo - Bor Fortrade (11:15, 10:15, 15:7, 7:15) 1:3 Korting - Torriana (12:15, 1:15, 8:15) 0:3 Olympia CDR - Pav Natisonia (11:15, 15:11, 17:16, 15:12) ZENSKE 3:1 Sloga - Virtus (7:15, 7:15, 15:13, 4:15) 1:3 Sokol - Volley Club (15:6, 16:17, 8:15, 15:7, 15:11) 3:2 Farra - Olympia Cerimpex (9:15, 15:8, 15:17, 9:15 1:3 NOGOMET / DEŽELNO IN POKRAJINSKO MLADINSKO PRVENSTVO Vesna startala z zmago, Sovodnje z »remijem« Visok poraz štandreške Juventine proti premočni Pro Gorizii - Tudi proseško Primorje ostalo praznih rok DEŽELNO PRVENSTVO Pro Gorizia - Juventina 7:2 (3:1) STRELEC ZA JUVENTINO: Gambi- no2. JUVENTINA: Pavio, Serem (Pahor), Pibiri, Romano (Subani), Trampuš, Gallo, Macuzzi, Franchi, Ballaben, Pa-dovani, Gambino. Pro Gorizia je bila za nase nogometaše premočan tekmec. Poleg tega pa je Juventina igrala s preveliko »tremo« pred tem nasprotnikom in ni pokazala, kar zmore. Srečanje se je za našo ekipo ugodno začelo, saj je povedla z Gambi-Uom. Nakar pa je prišla na dan premoč gostiteljev, ki so že v prvem polčasu dali tri zadetke. V drugem delu srečanja je bila Pro Gorizia še trikrat uspešna, preden je Juventina dala Se drugi gol z Gambi-uom, ki je tako potrdil, da je eden boljših napadalcev v tej ligi. Gaetano Gambino je bil tudi najboljši posameznik naSega moštva, medtem ko so ostali igrati pod svojimi sposobnostmi. POKRAJINSKO PRVENSTVO NA GORIŠKEM Sovodnje - Isonzo Turjak 2:2 (1:1) STRELEC ZA SOVODNJE: Flore- nin2. SOVODNJE: Tomasi, Peteani, Peric, Fajt, GomišCek, Pisk, Devetak (Tomšič), Gorjan, Marušič (Figelj, Ož-bot), Florenin, De Comelli. Sovodenjska ekipa je začela prvenstvene nastope z neodločenim izidom, Čeprav bi si po prikazani igri zaslužila nekaj vec. Sovodenjci so vsekakor imeli več od igre, predvsem so bili boljši na sredini igrišča, gostje pa so se dobro branili. Naši nogometaši so prvi prešli v vodstvo okoli 20. minute z Markom Floreninom, ki je lepo zaustavil žogo izven kazenskega prostora in nato s silovitim strelom premagal nasprotnega vratarja. Gostje so reagirati in tudi izenačiti po napaki naše obrambe. Tudi v drugem polčasu se slika na igrišču v glavnem ni spremenila. Sovodenjci so še naprej imeti pobudo v svojih rokah, gostje pa so nepričakovano povedli okoli 25 minute. Njihov napadalec je preigral kar tri sovodenjske branilce in nato premagal tudi vratarja Tomasija. Gostje so biti že prepričani, da bodo zmagali, Sovodenjci pa niso popustiti in malo pred koncem tudi izenačili s Floreninom, ki je odlično izvedel prosti strel. Sovodenjsko moštvo je torej dobro opravilo krstni nastop v tem prvenstvu. Ekipa je zelo mlada in' še neuigrana. Vsi fantje pa so se zelo potrudili in zato si tudi zasluzijo pohvalo. NA TRŽAŠKEM Vesna - Mcmtebello Don Bosco 4:2 (1:1) STRELCI ZA VESNO: Degrassi 2, Blokar 1, Zettin 1. VESNA: Gruden, Schiavon, Loco-selli (Zettin), Olenich, Vascotto, Mo-rassut, Svetina, Varin, Gulli, Blokar, Degrassi. Mladinci kriške Vesne so na najboljši način pričeli letošnje prvenstvo. Doma so namreč zanesljivo premagati Montebello Don Bosco in kar je važno, so prikazali dobro in organizirano igro. Res je, za to prvenstvo se je Vesna okrepila in tudi trener je nov (Rino Visin-tin), malokdo pa je pričakoval, da bo kriško moštvo tako uspešno začelo. V prvem polčasu je bila tekma izenačena, Čeprav je Vesna le imela vec od igre. Gostje so celo prvi povedli in Vesna je izenačila šele ob koncu polčasa z Degrassijem. V 35. min. je sodnik izključil Svetino in enega od gostov zaradi prerekanja. V nadalejvanju so gostitelji že v 5. minuti povedli z Degrassijem, v 17. min. pa so dosegli še tretji zadetek z Slokarjem. Gostje pa se niso predali in v 25. min. znižati zaostanek na 2:3. Prav ob izteku srečanja je Zettin dosegel Se Četrti gol za Vesno, tako da je bilo veselje po tekmi v kriškem taboru veselje popolno. Primorje - Opidna 0:4 (0:2) PRIMORJE: Husu, Ferfolja, Lovrečič, Braini, Guštin (v 46’ Lipovec), Kuk, Ban, Zangari, Turk (v 65’ Luksa), Emili, Franzot (v 75’ Ostrouska). V prvi letošnji tekmi so naši nogometaši proti tržaškim prvakom doživeli poraz. Primorjaši so stopiti na igrišče v okrnjeni ekipi in to se bo poznalo tudi na naslednjih tekmah. Gostje so zaceli napadalno in tudi takoj povedli. V 5. minuti je sodnik dosodil zelp dvomljivo 11-metrovko, katero je nasprotni napadalec tudi uspešno izvedel. Nasi so takoj reagirati, toda niso nikdar resno ogroziti openskega vratarja. Gostje pa so spet realizirati v protinapadu okoli 20. minute, ko se je napadalec znašel v dvomljivem položaju in zatresel mrežo.Nogometaši Opicine so še naprej ogrožati proseška vrata, a naši so se uspešno braniti. V nadaljevanju pa se je igra edvija-la predvsem na sredini igrišča in gostje niso bili nevarni kot v prvem delu tekme. Uspeti pa so vendarpo dveh napakah domače obrambč še dvakrat zatresti mrežo ProseCanov. NajveCjo priložnost za gol so naši imeti proti koncu tekme, ko tik pred vrati Emili in Ban nista uspela položiti žogo v mrežo. (Gorazd) Danes Nedelja, 1. oktobra 1995 NAMIZNI TENIS ZENSKA B LIGA 10.00 San Marino: Juvenes - Kras MOŠKA C1 LIGA 10.00 v Trstu: Fincantieri - Kras NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 15.00 v Rivignanu: Rivignano - Juventina; 15.00 v Trstu: San Luigi - Sovodnje . 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Buii: Buiese - Primorje; 15.00 v Bazovici: Zarja - Vesna 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Trebčah: Primorec - Medea 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Dolini: Dolina - Kras; 15.00 v Doberdobu: Mladost - Terzo; 15.00 v Vermeglianu: Ver-megliano - Breg NARAŠČAJNIKI 10.30 c Comu: Corno - Sovodnje; 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex - CGA NAJMLAJSI 10.30 v Repnu: Kras - Gaja ZAČETNIKI 10.30 v Doberdobu: Mladost - Aris Od jutri spet Športel Po Tv Koper - Capodistria bo hidi letos na sporedu oddaja o zamejskem sportu, ki jo bo tako kot doslej vodil Igor Malalan. Letos bodo oddaje vsak ponedeljek ob 22.30, skupaj z Malalanom pa bo v studiu še naprej Al-da Sosič, ki bo skrbela za neposreden telefonski stik z gledalci v kvizu »Skrtoc«. Novost letošnjih oddaj predstavlja pregled slovenskega športa, ki ga bo pripravljal Rok Maver, zamejske ljubitelje športa pa bo skušal seznaniti z glavnim dogajanjem v slovenskem sportu. Kot vsako leto bodo na sporedu tudi prispevki z zamejskih igrišč, ki jih bosta pripravljala Evgen Ban in Vesna KlemSe, ob koncu oddaje pa bo tudi že tradicionalno nagradno vprašanje za dopisnike. Prva oddaja bo na sporedu v ponedeljek, 2. okotbra ob 22.30. V studiu bodo predstavniki naših moških odbojkarskih ligasev: Vala, Sloge, Soče, Bora in 01ympie, s terena pa bodo predvajati posnetke s prve domače Ja-dranove tekme v tržaški športni palači in z nogometnega derbija med Zarjo in Vesno. Obvestila SD MLADINA - baletni odsek obveSCa, da se začnejo treningi ob ponedeljkih (2.10.) in sredah (4.10.) za šolsko leto 95/96 v prostorih OS A. Sirk v Križu. Vaje bodo skupinsko po dve uri tedensko od 16.00 dalje. Vpisovanje na licu mesta. NOGOMETNA KOMISIJA ZSSDI obvešča, da bo seja v Četrtek, 5. oktobra, ob 20.30 na Stadionu 1. ma. Dnevni red: sodelovanje v sezoni 95/96, pripadnost igralcev-seznami, razno. SK DEVIN sklicuje v Četrtek, 5. oktobra, ob 20. uri sejo elanov na klubskem sedežu v Cerovljah. Dnevni red: zimski program smučarskega odseka, telovadba, tečaj na plastični stezi, nakup klubskih vetrovk in razno. SD BREG - ODBOJKARSKA SEKOJA prireja tečaj miniodbojke za dekbce letnikov ’85, ’86, '87. Umik vadbe: ob ponedeljkih ob 17.30 in ob sredah ob 17.30 v Dolini. KK BOR MIMBASKET obvešča, da se bodo treningi propagande in minibasketa pričeli takoj, ko bosta telovadnici na Stadionu l.maj uporabni. Najstarejsi, (letniki 85 - 86 ) bodo trenirati ob ponedeljkih, sredah in petkih ob 16.00, srednja skupina (87- 88) pa bo vadila ob torkih in petkih ob 16.30. Najmlajsi, (89 - 90) bodo vaditi začasno ob torkih na stadionu ob 14.30 in ob petkih ob 15.00. Tel. VValter 361476. NOGOMETNI KLUB BOR prireja telovadbo za osnovnošolske otroke v Borovem Športnem centru (Vrdelska cesta 7) pod vodstvom Paola Tognettija ob ponedeljkih od 15.00 do 16.30 in ob sredah od 14.30 do 16.00. Za informacije telefonirati na st 369626/369484 od ponedeljka do petka od 18.30 do 19.30. SHINKAI KARATE KLUB prireja tečaje karateja in samoobrambe v telovadnici Silvestri na Proseku. Treningi so ob ponedeljkih in četrtkih s sledečim umikom: otroci od 18.30 do 19.30 ter odrasli od 20. do 21.30. Umik in začasni sedež tajništva od ponedeljka do petka od 19.30 do 20.30 v telovadnici GIMNASTIČNI ODSEK SZ BOR vpisuje za športno in baletno gimnastiko ter akrobatiko za sezono 1995/96 v uradnih urah na sedežu društva ati po tel. St. 51377 vsak dan od 17. do 19. ure. SK KRAS - odsek za rekreacijo obvešča, da se bo pričela telovadba za odrasle in sicer: mlajša skupina torek in četrtek od 21. ure dalje. Starejša skupina bo vadila ob torkih in Četrtkih od 8.30 do 9.30. Prvo srečanje bo v torek, 3.10.1995. Vpišete se lahko v tajništvu društva (229477) ati na prvi vadbeni uri. SK KRAS - odsek za otroško telovadbo obvešča, da bo tudi letos potekala popoldanska telovadba za otroke, ki obiskujejo vrtec ter 1. in 2. razred osnovne sole. Prvo srečanje bo v petek, 6.10.1995, ob 16.30, v telovadnici v Zgoniku. Vpišete se lahko v tajništvu društva (229477) ati na prvi vadbeni uri. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da so se pričeti treningi za deklice letnikov ’82, '83, ’84. Treningi so vsak ponedeljek ob 15. uri na Stadionu 1. maj. Pojasnila na treningih ati na teist. 814212 (Katja). SZ GAJA - teniski odsek sporoča, da s6 je začelo vpisovanje za novo sezono in za začetniški tečaj v tenisu za osnovnošolske otroke. Vpisovanje na sedežu društva (tel. 226115) od 18. do 20. ure. Treningi se bodo pričeti 9. oktobra. SD MLADINA - smučarski odsek nudi informacije o delovanju nove smučarske sezone 1995/96: začetni tečaji na plastični stezi in na snegu, vpisovanja FISI, zimovanje, tekmo-valna dejavnost, rekreacija in razno na sedežu v Križu, dom A. Sirka, vsako sredo in petek od 19.00 do 20.30. Nedelja, 1. oktobra 1995 ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO ( \ Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21, 3. - 20.4; Občudovali vas bodo, vendar le tisti, Id nasedajo zunanjemu videzu. Ostali vas bodo pomilovali, saj jim bo jasno, da se trudite zato, da bi prikrili svoje slabosti. BIK 21.4 - 20.5.: Upravičeno boste ponosni nase, saj vam bo uspelo preživeti dan brez podleganja škodljivim navadam. Naj vam ta vrlina preide v vsakdan, pa boste spet zdravi kot nekoč. DVOJČKA 21,5. - 21.6.: Neugodne zdravstvene spremembe, ki jih boste začeli opažati, vas bodo močno zaskrbele. Jedro težave ne leži v vasem telesu, temveč v vaših vsakdanjih skrbeh. Proč z njimi! RAK 22.6. - 22. 7.: Večina vaših vrednot temelji na vaših nerealnih željah, zato se nikar ne čudite, ko bo ob njihovi uresničitvi prišlo do neželenega. Odslej bo bistveno drugače. LEV 23. 7. - 23. 8.: Čeprav bi današnjo odločitev' lahko sprejeli že zdavnaj, niste prav nič zamudili. Vredna je neizmerno veliko, saj je v celoti plod vašega prizadevanja in modrosti. DEVICA 24 8. - 22. 9,:ViSek energije vas bo povlekel v odločno akcijo; srečen tisti, ki se bo znašel v vašem objemu, vendar pazite, da se ne vnamete čez mero. V prevelikem ognju tudi ljubezen zgori. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Bolje bo, da za nekaj dni prekinete z nezdravimi navadami, saj se vam bodo začela vsak čas oglašati znamenja bližajoče se bolezni. Brez zdravega telesa ni vstopa v nebesa ŠKORPIJON 23. 10. -22. 11.: Nekdo vam bo zavidal vaše zadovoljstvo, vendar bo vaša dobra volja tolikšna, da vam ga bo uspelo osrečiti - če ne z drugim, vsaj z igranim nezadovoljstvom. STRELEC 23.11.-21. 12.: Priložnost za popestritev dneva boste naskočili kot mačka miš. Razposajeno se boste igrali z njo in p dopustili, da vam skoraj pobegne. Vrhunec gostije bo zvečer. KOZOROG 22.12.-20,1Končno vam bo uspelo pozabiti na svoje vsakdanje skrbi, saj se vam bo pripetilo nekaj povsem nenavadnega. Odslej boste privlačne podrobnosti odkrivali tudi v starih likih. VODNAR 21. 1.-19. 2.: Zazdelo se vam bo, da ste začeli pretiravati v svojem zadovoljstvu. Nič hudega; izživite se do konca, kajti nov začetek vas bo na vsak način postavil na trdna tla. V RIBI 20» 2. - 20. 3.: Na daleč se boste izognili sumljivim okoliščinam, saj boste v njih zaslutili težavo usodne razsežnosti. Brez uspeha; sledila vas bo, kakor da brez vas ne more. Ugonobite jo! KRIŽANKA Vodoravno: 1. vrsta odprte kočije, 6. rimska boginja plodnosti, 9. drog pri kozolcu, 10. filozofski pojem, ens, 11. varnostna služba v nekdanji Jugoslaviji, 12. vrhovno papeško sodišče, 13. krajša oblika tujega imena Ulrike, 14. pogonski stroj, 15. tuja in naša črka, 16. klinčkov poper, 17. tuja drevesna vrsta, 19. organsko večanje, 20. zgornji del stopala, 24. voznik rikše, 26. živalski organ za tipanje, tipalka, 29. pritrdilnica, 30. muslimansko svetišče v Meki, 31. fant, 32. ime ruskega ljudskega junaka Muromca, 33. eno od imen ameriškega izumitelja Edisona, 34. del Kočevskega višavja nad Črmošnji-ško dolino, 35. ime ameriške filmske igralke Glose, 36. nekdanji turški velikaš, 37. stalni veter, ki piha pri tleh iz subtropskih proti ekvatorialnim področjem. Navpično: 1. flamski slikar iz prve polovice 17. stoletja (Adria-en), 2. rezultat odštevanja, 3. najvišje ležeče mesto na Siciliji, 4. oče, 5. avtomobilska oznaka Karlovca, 6. nekdanji ugandski predsednik (Milton), 7. kača velikanka, 8. začetek dirke, 12. pripadnica velike skupine evropskih narodov, 14. bajka, 16. nuja, 18. kratica zloglasne nacistične vojaške organizacije, 21. židovski pripovednik v jeziku jidiš (Salom), 22. reka na Gorenjskem, med Mežaklo in Pokljuko, 23. nekdanji vzhodnonemški avtombil s plastično karoserijo, 25. ime nemške književnice Seidel, 26. ime japonskega filmskega režiserja Kurosave, 27. odredba, 28. iglasti gozd v severnih delih Evrazije in Severne Amerike, 31. družabna prireditev, 33. krilo rimske konjenice, 35. kratica za grand prix. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 S 31 32 • 33 34 35 36 37 IBsnd ‘bSb ‘unajf) ‘8oy ‘bajv ‘bIji ‘qod ‘pqBEq ‘up ‘BU91UB ‘JBS^II UlBU ‘)SBI ‘B)OS>[0 ‘)U9Unđ ‘JO}OUI ‘Bin ‘njoj ‘buzo ‘}iq ‘b}ubi ‘sdQ ‘qe3jq rouABJopoA A3JIS3H V Združenih arabskih emiratih vinjene voznike prebičajo V Združenih arabskih emiratih strmo.narašča število prometnih nesreč, zato je policija proti povzročiteljem najhujših prometnih prekrškov uvedla posebne kazni: nekateri vozniki morajo ostati v zaporu toliko časa, kolikor traja zdravljenje žrtev nesreč, vseskozi pa morajo gledati tudi slike razbitin avtomobila. Policija upa, da bo s takšnimi metodami vplivala na zmanjšanje števila nesreč, ki glede na število prebivalcev države zahtevajo največ smrtnih žrtev na svetu. Lani je na cestah umrlo več kot šeststo ljudi, približno šest tisoč pa je bilo huje ali lažje ranjenih. V državi z manj kot dvema milijonoma prebivalcev in številnimi avtocestami, po katerih nekateri vozijo precej prehitro, je sicer težko upešno opraviti vozniški izpit - nekateri zanj porabijo celo več let. Mladi vozniki, ki so povzročili hudo prometno nesrečo, se morajo vsak dan v tednu prika- zati na kraju nesreče in pred zbranimi odgovarjati na različna vprašanja, seveda pa predvsem poslušati njihove očitke. »Tiste, ki se ne odzovejo pozivu, bi morali bičati, tako kot v emiratu Ras Khaimah, kjer se je takšna metoda izkazala za uspešno,« meni policijski poročnik Mohamed Same. V Abu Dabiju stoji na večini parkirnih prostorov velika opozorilna tabla z napisom Hitrost ubija! Veliko nesreč se zgodi v času, ko se ljudje vozijo na delo, ali ob koncu delovnega dne. Veliko taksistov in voznikov avtobusov vsak teden obiskuje tečaje o varni vožnji, motoristi pa morajo, še preden se prijavijo na izpit, opraviti poseben psihološki test. Vsi vozniki se zavedajo, da je kazen za povzročeno prometno nesrečo še kako huda -voznik, ki je povzročil hudo prometno nesrečo, bo moral za rešetkami preživeti kar tri leta. Oblasti skušajo zmanj- šati število nesreč tudi s posebnimi televizijskimi in radijskimi oddajami. Med povzročitelji hudih prometnih nesreč je največ mladih, ki vozijo hitre avtomobile in se ne menijo za opozorila, da se prehitra vožnja lahko tragično konča. Večina avtomobilov je opremljenih z mobilnimi telefoni, zato se mladi med hitro \rožnjo pogovarjajo, in njihova drzna vožnja se morda tudi zato pogosto tragično konča. Ker nekateri starši zvečer odstopijo svoje avtomobile mladoletnikom, je vožnja ponoči najbolj nevarna. To vedo predvsem taksisti, saj se vanje iz gole objestnosti zaletavajo mladi vozniki. Veliko tujcev, ki so že spoznali razmere na cestah v Združenih arabskih emiratih, se izogiba nočnim potovanjem. Policija je najbolj neusmiljena do vinjenih voznikov, ki so ob prijetju običajno kaznovani z bičanjem. Michael Georgy, Reuter ŠAH a b c d e f g h Reichman - Ulrich /Berlin 1961/ Za napad na belega kralja je črni žrtvoval trdnjavo in sedaj, ko je na potezi, že išče zmagovito kombinacijo. Belemu kralju sredi šahovnice res ni lahko braniti svoje glave, saj tokrat materialna prednost ne igra nobene vloge. Poglejmo, kako je črni uspel zlomiti odpor bele vojske! Rešitev naloge: Cma skakača sta zelo neprijetna in nepredvidljiva napadalca na belega kralja. Ze po prvem šahu l...Sf3+ ima beli dve možnosti : na 2.Ke2 Sgl++ 3.Kd3 Sc5 + ! z matom v dveh potezh; na 3.Kel Ddl + !1 4.Kdl: Tfl+ 5.Del Sf2 mat. Na 2.Kdl Sgl+! 3.hg4 / po žrtvi dame je beli zopet v matu / 3...Tfl + 4.Del Sf2 mat! Zares žalostni konec bele vojske! Silvo Kovač ODKOD, ČLOVEK, TVOJA POT / ODLOMKI IZ KNJIGE IVANA MOHORIČA V uvodnem delu poročila so navedene predhodne meritve na drugih lokacijah po svetu: -Čile 1982, magnituda 8, 5, frekvenca 18 MHz, meritve Warwick -Iran 1978, magnituda 7, 4, frekvenca 27 kHz in 1, 63 MHz, meritve Gokh-berg -Kalifornija 1989, magnituda 5, 6, frekvenca 10 -100 kHz, meritve Tate in Daily -Japonska 1982, magnituda 7, 0, frekvenca 81 kHz, meritve Gokhberg ' -Japonska 1986, magnituda 5, 6, frekvenca?, meritve Sumitomo in Noritomi Tako torej učenjaki. Vse te ugotovitve pa se kar prelepo vklopijo v naš model, da bi prej opisano možnost kar na slepo zavrgli. Na koncu še nekaj v razmislek. Dokazano je, da se živali pričnejo pred potresom nenormalno obnašati in bilo je celo nekaj resnih poskusov, da bi na podlagi teh opazovanj napovedovali potrese. Kaj pa, če ta bitja bolje zaznavajo spremembe jakosti magnetnega polja in so zaradi tega tako zmedena? Vendar pa so vse te »naravne božje kazni«Y, ne glede na svoje strahotne posledice, ki jih puščajo za sabo, prav zanemarljivo malenkostne v primerjavi z razdejanjem in žrtvami, ki jih lahko z uporabo sodobnih tehničnih sredstev v brezglavih vojnih vihrah povzroči človek sam. Čeprav že malo obledel spomin na drugo svetovno vojno, nam s svojimi statističnimi podatki o milijonskih človeških žrtvah in neštetih do tal porušenih mestih, dovolj grozljivo priča o naši kratkovidni budalosti. Po osvežitev spomina, kakšnih zverinskih postopkov je v svoji zaslepljenosti zmožna žival v človeški podobi, nam ni treba hoditi nazaj v vietnamsko vojno, temveč si ga lahko obudimo na televizijskih ekranih, ko ob gledanju poročil iz Bosne in drugih »kriznih žarišč« po vsem svetu, nemalokrat zgroženi odvrnemo pogled in si v svoji notranjosti poskušamo z neko neugnano trmo dopovedati, da kaj takega v resnici sploh ni mogoče, da je vse to le zrežirano in zmontirano, hkrati pa z razumsko grozo ugotavljamo, da je vse skupaj še kako prekleto res in da je mrzel srh, ki nam spre- Šibe božje (4) leti telo, samo posledica spoznanja, kako blizu smo vsemu temu. Nemo se sprašujemo, kako je vse to mogoče. Logično razumske razlage ne najdemo, čeprav jo mrzlično iščemo. In skorajda bi že verjeli trditvi, da je vse to hudičevo delo. Toda kako bi lahko naš Satan, ne glede na vsemogočnost, ki so mu jo pripisovali Templjarji, povzročal tako masovno histerijo? Morda pa se vendarle ponuja razlaga, ki bo imela vsaj malo logike. Stari ljudje so imeli navado reči: »Siten si! Nekaj je v zraku!« Kako prav so imeli! Zrak je sestavljen iz pri-bližno 78 odstotkov dušika in 21 odstotkov kisika ter 1 odstotka drugih primesi in argona. Na to mešanico smo navajeni, kot je motor naravnan na določeno mešanico zraka in bencina. Ge gorivu dodamo še eter, dobi poživilo in še bolj »potegne«. Tudi ljudje uporabljamo poživila, drogiramo se vsak dan, eni bolj, drugi manj. Ze v najstarejših časih so vojskovodje razmišljali o sredstvih, ki bi opogumila njihove vojake. Tudi danes ni nič drugače. Najpreprostejše poživilo je alkohol, vendar je to lahko precejšen »izdatek«; tu so še problemi s transportom, distribucijo, itn. Vendar pa obstaja različica, ki nam jo ponuja narava. In ta različica je v svojem bistvu strahotno preprosta, v svojih posledicah pa preprosto strahotna. Spremenimo sestavo zraka! Dodajmo mu toliko kisika, da bo razmerje kisika proti dušiku 22:77. Dosegli bomo množično pijanost, kajti zrak dihamo vsi. In če še ne bomo dovolj razdraženi, povečujmo koli- činu kisika do meje, ko bo vsak udaril soseda, če mu bo ta voščil dober dan. Je kdo že analiziral sestavo zraka na tako imenovanih kriznih območjih tik pred začetkom spopadov? Ali obstaja možnost, da »je nekaj v zraku«? Poskusimo si stvari ogledati čisto ljubiteljsko in hkrati postavimo vprašanje strokovnjakom, ki so poklicani, da dajo pravilne odgovore. Vreme se dela na Atlantiku! To so nas učili že v osnovni šoli. In to vreme se potem počasi seti proti vzhodu ali jugovzhodu. Verjetno se potem to vreme ustavi ali porazgubi nekje nad Cmim morjem, ker se za vzhodnejše predele dela vreme verjetno nekje nad Indijskim oceanom. Naj me meteorologi popravijo, če nimam prav. In tam, kjer se vpliv front zgubi, se ustavijo tudi zra- čne gmote z vsemi »vremenskimi proizvodi«. Ge slabo vreme ustvarja boljši zrak, ga tudi odloži ali spravi v neko gibanje v manjšem obsegu tam, kjer si »vreme polomi zobe«. Toda preveč dobrega še s kruhom ni dobro, so imeli navado reči včasih. Oglejmo si torej, katere dežele najdemo v neposredni okolici Črnega morja: Romunija, Rusija, Turčija, Iran, frak, Sirija, Libanon, Grčija, Bolgarija. Sama znana imena, ki so v zadnjih letih polnila časopisne stolpce. Menda ni treba posebej poudarjati, v kakšni zvezi. Ali smemo pod ta neposredni vpliv spraviti tudi bivšo Jugoslavijo? Lahko celo špekuliramo s tem, da je povečanje ozonske luknje nad južnim tečajem spravilo v obtok večje količine kisika, kot je v navadi? Ali vdihavamo »prebogato mešanico« in nam zato vre kri? Saj je splošno znano, da so hribovci, ki živijo na svežem zraku, bogatem s kisikom, bolj vročekrvni kot prebivalci zamegljenih in zadimljenih dolin. Pred leti sem v nekem časopisu prebral velik naslov: Izbruhnil je svetovni mir! Dodajam: Ker svet odet v smog! Bi bilo torej smiselno nad področjem, kjer divjajo spopadi zamešati nekaj več dušika med zrak in s tem povzročiti »normalno število vrtljajev« možganov? Je vse naše prizadevanje za čistejšo naravo in boljši zrak pravzaprav dvorezen meč, ki nam po drugi strani segreva kri in buri možgane, kar nas lahko pripelje do novega svetovnega spopada? Čedalje pogostejši pojavi rasnih nemirov in razplamtele strasti posameznih narodov bi že lahko potrjevali to, sicer drzno, a ne povsem neverjetno hipotezo. Nikar ne mishte, da hočem propagirati zasmrajeno in zadimljeno ozračje. Nasprotno! Vendar se mi zdi, da bi bilo dodajanje dušika ob porušenem ravnotežju izredno human, čist in poceni poseg v primerjavi s ceno in posledicami, ki jih pusti za sabo eno samo nadzvočno bojno letalo, ki kot strašni zmaj iz prastarih legend pridrvi v zloveščem hrupu svojih luskinastih kril in iz svojega drobovja bruha smrtonosni ogenj. (Konec) NEDELJSKI IZLET Z jamo Divje babe so strašili otroke Sebrelje so ena najbolj privlačnih vasi v okolici Idrije Iz doline Idrijce drži iz Reke proti Sebreljam slikovita P°t, ki je celo označena, le njen začetek blizu domačije Log lahko hitro zgrešimo. Pot je del zanimive Idrijsko-oerkljanske planinske poti (ICPP), ki ima na veliko odsekih to napako (ah morda prednost), da je bila markirana le na začetku. To pomeni, da moramo aktivirati stezosledske sposobnosti, veliko uporabljati turistično karto Idrijsko in Cerkljansko v merilu 1:50.000 in, kar je najbolj zanesljivo, za smer spraševati domačine. Do začetka odseka ICPP Reka-Sebrelje pridemo po mostu Cez reko Idrijco ter se, Ce iskanje nadaljevanja Poti ne določi drugače, kmalu usmerimo navzgor. °t se v okljukih vzpenja navzgor, pogleda proti ozki dolini reke Sevnice in daleč naokrog po Idrijskem hribovju ter se na še-breljsko planoto vzpne pod strmimi skalnimi izrastki; tukaj ne manjka prepadnih pogledov v globine. Ko se po slabi uri hebrejska impresija hoje znajdemo na ravnem svetu, ne smemo izpustiti kratkega sprehoda proti robu planote do cerkve Sv. Ivana, ki smo jo videli že iz doline. Izpred nje je Čudovit razgled na Cerkljansko, kjer se ravno nasproti nas dvigujeta Kojca in Porezen, pod katerima so raztresene Številne hribovske vasi. NekoC je pot v dolino držala mimo cerkve, vendar je v minulih desetletjih podlegla vremenskim razmeram in razraščajočemu se rastlinstvu. Pravijo, da so pot, ki pri vijuga na planoto pod slikovitimi stenami, zgradili Bošnjaki med prvo svetovno vojno. V tistem Času je bil rob planote pri cerkvi Sv. Ivana moCno utrjen s strelskimi jarki, katerih ostanke še vedno lahko zasledimo v okolici; eden od njih se že desetletja seseda vase pri debeli bukvi blizu cerkve. Pod cerkvijo je še starejša in veliko pomembnejša zanimivost šebreljske planote, jama Divje babe. Po ljudskem izročilu naj bi bila prebivališče bitij, ki so ji dale ime. Svoje Čase so bila »uporabna« v primerih, ko so otroci hoteli uveljavljati svojo voljo. Menda so po grožnji z divjimi babami hitro spet upoštevali zahteve odraslih. Sicer je jama Divje babe pomembno arheološko najdišče, v kateri so našli orodje ledenodobne- ga človeka in kosti jamskih medvedov; torej ljudski praspomin ni daleč od resnice, Čeprav ji je dodal malce fantastične razsežnosti. Skozi Sebrelje hodimo po asfaltni cesti, ob kateri stojijo večinoma nove hiše. Na prisojnem svetu se razširjajo havniki, njive in gozdovi - skoraj dovršena podoba idiličnega miru, kot ga lahko ujame naključni obiskovalec. Kmalu nad zgornjim delom Se-brelij, Gorenjo vasjo, je pred nami trenutek odločitve, v katerem ne pomaga nobena markacija, le pogled na karto. Po makadamski cesti jo uberemo v Sevnico pod Pšenkom, kjer se mimo kmetije usmerimo na sedlo nad njo - posvet z domačini pomaga. Po številnih okljukih se spustimo v kraljestvo ene od številnih grap Idrijskega hribovja, ki pa je dovolj prijazna, da je skoznjo vCasih držala pot. Pri samotni kmetiji v grapi reke Sevnice, ki ji domačini pravijo Sjavn'ca, smo pred pomembno odločitvijo. Lagodnejsa je pot navzgor v JagršCe, torej nadaljevanje po ICPP. Iz Ja-grSC se na izhodišče vrnemo po neoznačeni poti (možnim zapletom z orientacijo se izognemo tako, da spet vprašamo domačine), po kateri pridemo v dolino Sevnice na mestu, kjer je ta že široka. Bolj izzivalna od omenjene je pot ob reki naravnost skozi grapo. Primerna je le za navdušene stezosledce in ljubitelje prastarih poti, ki jim ni odveč večkratno prečkanje reke. Do opuščene elektrarne je pot v dobrem stanju, potem se bolj ali manj izgublja ob reki, dokler ne pridemo v bližino dveh otožno samotnih kmetij. V tem skritem svetu se zdi, da mu kraljujejo drugačni zakoni, doživetje odmaknjenosti človeških bivališč in veličine narave je skoraj popolno. Dario Cortese Drugo življenje sušilnice za sadje Pogled na Kojca in vasi pod njo SREČ , „ „ SREDISCE ZMERNO TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 Cez srednjo evropo se proti vzhodu pomika topla fronta, ki bo na vreme pri nas vplivala predvsem s povečano obla-1 čnostjo. S severozahodnimi vetrovi nad nase kraje doteka toplejši in razmeroma vlažen zrak. » (^) Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. j£H| 6^1 'J; OSLO 5/11 o HELSINKI bcKHOLM 8,9 °- 1000 1010 ■BBS ^ 6 SiSSLai ---- S MOSKVA 12/16 0 AMSTERDAM LONDON 9/14 7/17 o-'" 0 BRUSELJ 8/15 VARŠAVA O 6/7 o KIJEV 7/5 mvA 6 O MILANO o 7/19 /- '4 DUNAJ o 8/12 |UUBUANA A 6 > 4/10 LIZBONA 17/240 MADRID o Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. * ~ BEOGRAD y °"/" 10; SPLIT ^ 9/17 0 SOFIJA RIM _ ^-SKOPJEO 7/16 -< A x X v ATENE AA ^ :2'/24 „ o . DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 5.58 in zašlo ob 17.45. Dan bo dolg 11 ur in 47 minut. Luna bo vzšla ob 12.16 in zašla ob 21.51. 1 (temperature morja in rek NAPOVED ZA POMORSTVO “C °c Veter v slovenskem Primorju: Trst 19,9 Mura 11,2 zjutraj: Portorož 21,0 Sava (Radovljica) 8,2 SE 4 do 8 vozlov Poreč: 21,0 Sora Suha 8,2 Malinska 21,0 Ljubljanica (Moste) 12,0 popoldne: Split 21,0 Soča (Solkan) 11,1 VVNVV 5 do 10 vozlov M. Lošinj 21,0 Paka (Šoštanj) 11,7 1 Dubrovnik 22,0 Bohinjsko jezero 17,5 V J V / PLIMOVANJE Danes: ob 2.36 najvisje 12 cm, ob 7.2!) najnižje -1 cm, ob 1323 najvisje 20 cm ob 21.12 najnižje -28 lutri: ob 5.00 najvisje 16 cm, ob 10.37 najnižje 0, ob 15.44 najvišje 13 cm, ob 22.59 najnižje -30 cm. 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m BIOPROGNOZA | Vreme bo na splošno počutje ljudi vplivalo ugodno. V0X POPULI Če zdravnik ne obogati, je sam kriv. » « « Tudi krotke kače imajo strup. DANES M. SOBOTA O 6/12 CELOVEC O 7/12 O 6/13 O PTUJ KRANJSKA GORA 4/11 O 6/13 OV1DEM 5/17 LJUBLJANA N. MESTO n */** GORICA 8/14 O POSTOJNA o 4/12 KOČEVJE Slovenija: Zmerno do prete- PORTOROŽ REKA » 9/17 OPATIJA PAZIN JUTRI 16/5 M. SOBOTA 0,7,8 MARIBOR O 18/6 O 14/4 GRADEC 14/4 KRANJSKA GORA TRŽIČ 16'4 CEUE O 17/5 ZAGREB ^ 7/6 N. GORICA _ 21/8 N. MESTO n ”/7 POSTOJNA _ 18/4 KOČEVJE CRNOMEU ^ :> IRTOR02 V Sloveniji: V ponedeljek bo delno jasno z dopoldansko meglo po nižinah. Obeti: V torek bo suho in spet topleje. OPATIJA SVET / SUKA PR! SLIKL,ZGODBA PRi ZGODBI,..PA SE RES JE Spor z Indijanci zaradi igralnice Kingkong v Parizu NEW YORK - V bližini New Yorka načrtujejo izgradnjo novega casinoja, glede tega pa se je vnel zagrizen boj med enim izmed najbogatejših indijanskih plemen in nekaterimi od ameriških največjih bogatašev. Prepirajo se Indijanci plemena Mašantuket Pequots in mogotci iz Atlantic Cityja in Las Vegasa kot sta Donald Trump in Steve Wynn. Namesto krvavega klanja vidijo televizijski gledalci v glavnem odvetnike, ki hitijo od enega urada do drugega s prepolnimi aktovkami, zaradi tega pa ni bitka nic manj kruta. Vanjo sta formalno vpletena samo mogotec Steve Wynn s svojim milijarderskim projektom za letovišče Mirage Resorts in Indijanci Pequots, posredno pa je vpleten še Donald Trump, ki je kupil zemljišče ob obali mesta Bridgeport, nekoC simbola ameriške industrijske dobe, sedaj pa le središCe zaprtih tovarn in razpadajočih skladišč. Gospodarstvo mesta je v razsulu, četrti pa so prepolne brezposelnih in oboroženih mladeničev, ki se preživljajo kot vedo in znajo. Bridgeport, kakih 80 kilometrov od New Yorka, vidi v predlogu, da bi tu nastal casino možnost za rešitev vseh problemov. Prebivalci so doslej nemočni z zavistjo opazovali, kako je indijansko pleme Mašantuketov s 300 pripadniki obogatelo po zaslugi casinoja Foxwoods v rezervi Pe-quotov, na jugovzhodu zvezne države Connecticut. Zaradi bližine Brid-geporta New Yorku, ki je najvecje mesto v ZDA, je zelo verjetno, da se bo polovica tistih, ki se sedaj pelje v foxwoodski casino, na poti ustavila v novi igralnici in s tem Indijancem odtegnila ogromne zaslužke. Indijanci zaradi tega menijo, da bi bilo, glede na to, da bo nova igralnica nastala prav na poti, ki pelje v njihov casino, čisto prav, Ce bi jo zgradili kar sami. Indijanski casino v Bridgeportu bi bil prva indijanska igralnica na ameriških tleh, to je izven indijanskih rezervatov, kar še krepi nasprotovanje rasistov. »Indijanci so si seveda nabrali dovolj izkušenj za upravljanje nove igralnice,« je dejal Charles Anderer, glavni urednik poslovnega časopisa Gaming and Wa-gering Business, ki je pristavil, da ni nič Čudnega, Ce se Indijanci potegujejo za casino izven meja rezervata, saj imajo tako denar kot potrebne izkušnje. »Dejstvo, da so indijanskega rodu, je postransko,« je izjavil Anderer. »Tu gre samo za tekmovanje med ponudnikoma, v katerem seveda zmaga boljši ponudnik. To je kapitalizem,« je zaključil indijanski odvetnik David Holahan. Dvanajst metrov visok Kingkong drži kletko z dvema otrokoma pred Geodom, kinematografom s polkrožnim ekranom Revolucionarna študentska karta AMSTERDAM - Žvenketajoči žepi polni kovancev bodo kmalu le spomin na stare Čase za nizozemske študente. Na Nizozemskem bodo namreč kmalu uvedli nov način plačevanja s posebno študentsko kartico, ki bo omogočila plačevanje lepe vrste uslug. Kartici bo ime Studentchip card, namenjena pa bo univerzitetnim študentom, sporoča informacijski urad univerze v Groningenu. Namen kartice je seveda pridobiti CimveC bodočih porabnikov, obenem pa privaditi mlade na družbo prihodnosti, ki se bo namesto denarja posluževala samo kartic. Študentje bodo lahko namesto približno dvanajstih plastičnih kartic, ki jih potrebujejo sedaj, uporabljali za vse usluge v sklopu univerzitetnega naselja novo študentsko kartico, katere skrivnost je majhen Cip, ki bo lastnikom kartice omogočil plačevanje uslug in nakupovanje različnega blaga. Kartica bo istočasno osebna izkaznica, telefonska kartica in kartica za plačevanje fotokopij oziroma kosila v študentski menzi. »Ta kartica bo olajšala življenje tako študentom kot univerzitetni upravi,« je izjavil Harald VVouters, odgovorni za razvoj projekta, za katerega skrbi družba za študentske štipendije. Študentje bodo s kartico imeli pravico do prevoza z javnimi sredstvi, uporabljali pa jo bodo lahko tudi za nakupovanje knjig. Z njo bodo poleg tega lahko prišli do vehkega števila računalniških informacij in med drugim obvestili univerzo v primeru spremembe naslova. Pobuda je bila sprejeta s tolikšnim zanimanjem, da jo bodo v bodoCe razširili tudi na druge kategorije porabnikov. Veliko pozornosti je vzbudila še zlasti pri nizozemskih poštnih oblasteh, ki bodo verjetno poskrbele, da bo s to kartico mogoče telefonirati širom države. Zaenkrat bo študentsko kreditno kartico uporabljalo 20.000 študentov, po poskusni dobi enega leta pa bodo pristojni presodili, ali bi bilo primemo, da kartico dobi še 580.000 nizozemskih študentov. Podobne načrte že preizkušajo v Veliki Britaniji, druge pa pripravljajo v Kanadi in Daljnem vzhodu, kjer je nizozemska pobuda vzbudila veliko pozornosti.