IX. leto
Poštnina platana v gotovini.
Štev. 25.	V Ljubljani, dne 10. septembra 1927.
Glasilo Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani.
Cena posamezne št. 1*50 Din.
.NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din 40•— Polletna naročnina .....	20'—
Četrtletna naročnina. ....	101—
Za inozemstvo je dodati poštnino. ;  —- Oglasi po ceniku, -.v -
Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je adresirati le na urednika.
Upravnlštvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. — Pošt. ček. rač. št. 11.467.
Pozor!
Izredni občni zbor „Zveze državnih nameščencev za Slovenijo se ne bode vtšil 18. t. m., pač pa 25. t. m.
Dnevni red ostane isti.
Zveza drž. nam. za Slovenijo v Ljubljani.
M. R.:
Pojdimo volit.
Državni nameščenci torej niso vložili samostojne liste za volitve poslancev v Narodno skupščino, ki se bodo vršile jutri, 11. septembra t. 1. Polemika, ki se je' pa razvila o tem važnem vprašanju, jasno priča, da bo prej ali slej moralo priti do takega preokreta, ki bi tvoril — idealno zamišljen - edino možnost, da dosežejo državni nameščenci v ožjem, in javni ter zasebni nameščenci v splošnem svoje legalno zastopstvo v Narodni skupščini, ki bo zamoglo uspešno zastopati njihove koristi.
Pesimisti, ki so poudarjali, da današnje razmere še niso zrele za tak pokret, so imeli prav. Že .samo rahel poizkus osamosvojitve nam dokazuje, da še nima danes uradništvo tiste močne organizatorne sile, ki bi mu jo mogla ustvariti edinole najkrepkejša stanovska solidarnost in najstrožja disciplina. V dosego tega pa je treba prekva-siti do dna našo mentaliteto. Naša »Zveza« pa bi morala prestopiti politični prag in prevzeti načeloma v svoja pravila kot sredstvo za dosego postavljenih ciljev tudi pol-tieno zastopstvo po lastnih poslancih. Enako bi se moral temu prilagoditi tudi »Glavni Savez«, ker le potem bi bila dana možnost enotnega nastopa v celi državi, ki bi pa povzročil v celoti temeljito preori.entacijo danes še veljavnih političnih nazorov.
Po današnjih razmerah bi tudi eventualna pridobitev lastnega uradniškega poslanca v Sloveniji pomenjala le lokalen uspeh, ki bi pa za splošno uradniško vprašanje ne prišel mnogo v poštev. Saj smo baš Slovenci že imeli uradniškega zastopnika v Narodni skupščini, katerega nam je dala svoječasno demokratska stranka v osebi gospoda profesorja Rcisnerja! Tudi najzagrizenejši politični nasprotnik ne more odrekati prof. Reis-herju zaslug za interese državnih uslužbencev. Ako njegov neumorni trud in pa nje-Kovo vztrajno delovanje za uzakonjenje naše službene pragmatike ni bilo kronano z °mm uspehom, ki ga je državno uslužben-stvo pričakovalo, je temu krivo pač dejstvo,
Je bilo v Narodni skupščini vedno prav malo interesa za ugodno rešitev uradniškega vPrašanja, pač pa mnogo — prav mnogo na-sprotstva. To je bila čisto naravna posl e->ca tega, ker je imelo uradništvo premalo s ‘»novskih zastopnikov in zagovornikov.
V danih razmerah nam ne kaže torej danes drugega, kot izvajati oportunistično politiko ter se izogniti poglavitnemu pogrešku, ki bi ga mogli storiti v tem primeru, to je: abstinenci od volitev. Ako bi osamosvojitev hoteli izvajati v zmislu abstinenc, bi se kaj lahko pripetilo, da bi po volitvah trkali pooblaščenci državnega uslužbenstva zaman na vrata poslancev, ki bi bili izvoljeni brez njihovih glasov. To nevarnost moramo odstraniti tem bolj, ker moramo računati, da se reakcijonarni elementi prav sigurno ne bodo absentirali od volitev!
Merodajnim krogom pa naj bo uradniški pokret osamosvojitve resen memento, da je treba prav temeljito računati z mišljenjem državnih uslužbencev in se prav toplo zavzeti za njihove interese v Narodni skupščini.
Fr. Rojec:
Nevzdržne razmere.
n.
Tudi v lanskem budžetnem letu je bil dovoljen mnogo premajhen kredit za izvršilne stroške. Bil je izčrpan že v prvih mesecih, potem pa se je moralo vodstvo »Društva davčnih izvrševalcev« več kot pol leta na vse mogoče načine truditi radi dovolitve dopolnilnega kredita z •ustmenimi in pismenimi prošnjami pri tukajšnji finančm delegaciji, pri finančnem ministrstvu in pri naših narodnih poslancih. Pozno jeseni se je dovolil dodatek v znesku 120 tisoč Din., a s tem so bili izplačani samo najstarejši zaostanki na izvršilnih stroških, na izplačilo drugih novejših in nadaljnih zaostankov pa je bilo zopet treba čakati. Nato se je po odredbi fin. delegacije močno omejila vnanja izvršilna služba in sodelovanje cenilcev pri tej službi se je moralo opustiti. Bližal se je konec budžetnega leta in že smo se bali, da zapadejo vsi še neizplačani zaostanki izvršilnih pristojbin v prid države, ako se ne izplačajo pred 1. aprilom t. j„ kakor se je nas strašilo. Ta naša bojazen se pa vendar ni uresničila, ker je delegacija vse troškovnike z izvršilnimi potnimi stroški poravnala še pred 1. aprilom.
Tako je bilo lani, letos pa, kakor že omenjeno v I. delu tega članka, čakajo naše davčne izvrševalce še hujši boji in še večje nadloge radi nedostajanja zadostnega kredita za izvršilne potne stroške. Ko nastopi nova vlada, zopet začnemo novo borbo na merodajnih mestih za svoje v zakonih nam zajamčene pravice. Ugotovljeno je, da bi 500 tisoč Din na leto zadostovalo za kritje izvršilnih stroškov v Sloveniji. Nerazumljivo pa je, zakaj se tega zneska ne dovoli v prid naših izvrševalcev in v prid države, ko je pa dvakrat toliko predpisano na izvršilnih pristojbinah. To je vendar čudno, da se lahko in hitro dobe krediti za vse druge potrebne
in nepotrebne reči v državi, le za naše davčne izvrševalce se jih ne more dobiti, dasi tudi le-ti s tolikimi telesnimi in duševnimi napori izterjujejo davke, iz katerih prejemajo svoje plače vsi državi)! nameščenci od najnižjega do najvišjega. In zakaj se energično ne ganejo naši višji, da bi odpravili te kričeče razmere že zaradi škode, ki jo trpi država? Davčni izvrševalci so vendar v prvi vrsti nastavljeni pri davčnih uradih zato, da izvršujejo vnanjo službo! Zaradi nedostajanja kritja za potne stroške pa službe ne morejo izvrševati in država je hudo prikrajšana na svojih prejemkih. Večkrat nastane zaradi prepoznega in prepočasnega izterjavanja za državo škoda z izgubo, ki se ne da popraviti niti v poznejših letih.
Ni mi znano, kje prav za prav tiči pravi vzrok temu neredu. Ako se vpraša pri finančni delegaciji, pravi ta: »V Beogradu ne dovolijo«; ako pa se potrka v Beogradu pri ministrstvu z vprašanjem in s prošnjo, pokažejo tam na Slovenijo z odgovorom: »Naj nam pošljejo vaše višje oblastnije utemeljene predloge, saj mi radi ugodimo vsem upravičenim ■zahtevarp, ki jih dobimo od vas.« Morda je tudi naša delegacija premalo storila za dosego zadostnega kredita za izvršilne stroške. Neverjetno je, da bi bile na višjih mestih v Beogradu satne take trde glave, ki bi se jim ne moglo ničesar dopovedati in da bi tam nikakor ne hoteli dovoliti tega kredita, ako bi jim naša delegacija vso stvar zadostno pojasnila in zahtevala: To mora biti, ker drugače se ne more davčna služba vršiti v redu in država bo Smela veliko škodo. Ob času sestavljanja zadnjega budžeta je bil pozvan v Beograd tudi naš prejšnji g. delegat, da je poročal o letnih potrebščinah in o raznih drugih zadevah v svojem delokrogu. V Beogradu se je mudil več dni in takrat je imel gotovo dovolj prilike, da bi tam izposloval ugodno rešitev naše kreditne zadeve za lansko budžetno leto in za naslednja leta. Nadejali smo se, da se on že s tako rešitvijo v žepu vrne v Ljubljano, toda prinesel ni nobene rešitve za davčne izvrševalce, in kakor zdaj vidimo, se je ta njihova zadeva letos še izdatno poslabšala.
Nižji državni uslužbenci, ki morajo vse potrebščine tako drago plačevati kakor pripadniki višjih in imovitejših stanov, so vsled svojih prepičlih službenih prejemkov močno zadolženi in težko čakajo na znano razliko. Letos pridejo na vrsto še ostali služitelji brez otrok in potem podtiradniki z otroki. Ali kdaj se prične z nakazovanjem za izplačilo te razlike? Mar še zdaj ni pricincala dotična naredba iz Beograda ? Od 1. aprila je minilo že pet mesecev in v tem času bi se že pač lahko izvršilo to izplačilo, ki že več let čakamo nanj. Toda naši visoki gospodi se kar nič ne mudi, kadar je treba nam kaj dati; jako pa je hitra, kadar pride prilika, da nam more kaj utrgati in odtegniti od revnih služ-
benih prejemkov. Mnogi so mnenja, da bi se bita najbrž tudi ta razlika že pred meseci izplačata, ako bi bile zanjo ma vrsti najvišje uradniške skupine. Morda je to res.
Še vedno se piše po časopisih o raznih redukcijah, ki se 'baje izvajajo v svrho varčevanja na državnih izdatkih. Toda ničesar ne pišejo naši politični listi o prepotrebni redukciji nepotrebnih ministrov. Skoro smešno je, da imamo v naši državi'17 ministrstev. Po sodbi strokovnjakov in po zgledu drugih držav bi jih bilo 6, 7 ali 8 dovolj. Strankini voditelji, pokažite, da ste Ikulturni ljudje: ukrotite in potlačite v sebi vsaj nekoliko svojo strankarsko nenasitljivost in pričnite zdaj izvajati varčevanje z redukcijami od zgoraj doli, zakaj uvideti morate, da toliko tako dragih ministrstev ne more več vzdrževati naša mala in vedno bolj in bolj zadolžena država! Vaša sveta dolžnost je, da jo s takimi redukcijami razbremenite!
V I. delu tega članka je v drugi koloni v prvih dveh vrstah zgoraj tiskovna iromota. Besede »dnevničarji in služitelji« naj se tam popravijo in dopolnijo tako-le:... dnevničarji namesto poduradnikov in služiteljev..
Dr. Fran Stegenšek:
Zdravstveni fond.
(Nadaljevanje 1 O prijavah in odjavah.
§ 4.
*(l) 'Službodajalci oseb, navedenih v § 1. lit. c), d) in v § '1, odstav. 2. so dolžni ipriglašati in od glasati te osebe na način, predpisan v pravilih.
iß) Službodajalci, ki ne zadoste tej dolžnosti, morajo povrniti Zdravstvenemu fondu stroške, 'ki so bili spojeni z dajanjem zavarovalnih dajatev onim zavarovancem, ki niso bili pravočasno priglašeni ali odglašeni.
§ 5.
S pravili sc more tudi zavarovancem naložiti dolžnost, da bi na predpisani način in v to določenem mestu oznanjali okolnosti, ki so važne za pravico do zavarovalnih dajatev.
Zaradi neizpolnjevanja te dolžnosti morejo biti naložene redovne kazni.
11.	O zavarovalnih dajatvah.
Bolezenska oskrba.
§ 6.
Zavarovanec ima pravico do zdravniške pomoči, vštevši pomoč pri porodu, prihod porodne azistentke, kakor tudi do potrebnih zdravil in drugi,ii	therapevtičnih pripomočkov (bolezenska
oskrba), dalje do bolezenske oskrbe pripadnikov rodbine (§ 7).
§ 7.
(1)	Za pripadnike rodbine po § 6. tega zakona se smatrajo osebe, ki žive v skupnem gospodinjstvu z zavarovancem in ki so v pretežni večini glede vzdrževanja odkazaflic na njegove službene, pokojninske ali oskrbninske prejemke in nimajo pravice do zavarovalne dajatve na podlagi lastnega javnopravnega zavarovanja, in sicer:
a)	mož (žena),
b)	otroci zakonski in nezakonski, pastorki, adaptirani ter rejenčki — do dovršenega 17. leta,
c)	starejši otroci, vnuki, dalje bratje in sestre, starši, ded in stara mati, tast in tašča, ki so živeli z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu najmanj šest mesecev, predno je nastal zavarovalni primer.
(2)	Zahtevki skupnega gospodinjstva ni v škodo, če žive žena '(mož) ali otroci ločeno zaradi vzgoje otrok ali zaradi pomanjkanja stanovanj ali iz zdravstvenih, gospodarskih, izobraževalnih in sličnih razlogov, ki niso v zvezi z njihovimi osebnimi odnosi.
Preskrba v zavodih.
§ 8.
Namesto dajatev, navedenih v § 6„ sc more dati brezplačno lečenje in oskrbovanje v bolnici ali v drugem zdravstvenem zavodu v poslednjem razredu. V takem primeru je bolnika zastonj spraviti v bolnico ali v drug zdravstven zavod in v kolikor je to potrebno tudi nazaj.
§ 9.
Osebi, ki ji je bilo dovoljeno specijalno lečenje in ki ki se mora v to svrho voziti v kraj izven svojega bivališča, se povrnejo neobhodui prevozni stroški, in če je bolnik potreboval spremljevalca, tudi prevozne stroške za njega.
Zdravstveni red.
§ 10.
'Podrobnejša določila o tern, v kakšnem obsegu in pod kakšnimi pogoji se nudi pomoč zdravnikov - specijalistov, zobozdravniška dela, specijalna zdravila in zdravljenje v sanatorijih, kakor tudi določila o oskrbovanju v bolnicah in drugih zdravstvenih zavodih in o prevozu do njih (§§ 8, 9), dalje pravila o javljanju bolezni, o zadržanju in o kontroli bolnikov, se bodo navedla v zdravstvenem redu, ki ga izda osrednji zbor Zdravstvenega fonda (§ 20. t. 6.).
§ 11.
Zdravniška služba In zdravstveno skrbstvo.
(!) Zavarovancem je prepustiti svobodno volitev med praktičnimi zdravniki območja okrajnega urada,* ki se zavežejo, da bodo nudili bolniku oskrbovanje pod pogoji, dogovorjenimi z osrednjim zborom Zdravstvenega fonda (organizirana svobodna volitev zdravnikov).
(2)	Iz važnih razlogov more osrednji zbor v posameznih okrajih organizirati zdravniško službo na drug način.
(3)	Ako se da zavarovanec oskrbovati od zdravnika, s katerim ni bila sklenjena pogodba, pristoja zavarovancu povrnitev stroškov samo po tarifnih postavkah.
§ 12.
Kdor je oškodoval fon^ s simuliranjem ali na drug način, je obvezan k povračilu. Osrednji zbor določi višino povračila; dotični delež se more zavarovancu odbiti od izplačanih službenih, pokojninskih ali os k rb n inskih prejemkov.
111.	Organizacija zavarovanje.
Zdravstveni fond javnih nameščencev.
§ 13.
(1)	Zavarovanje po tem zakonu izvršuje Zdravstveni fond javnih nameščencev s sedežem v Pragi.
(2)	Zdravstveni fond je pravna oseba, more v svojem imenu pridobivati pravice in se zavezovati, more tožiti in biti tožen; v sporih ga zastopa finančna prokuratura.
§ 14.
Organi fonda so osrednji zbor in njegovo predstavništvo ter okrajni zbori.
§ 15.
(1)	Zdravstveni fond upravljata osrednji zbor in njegovo predstavništvo.
(2)	Osrednji zbor je sestavljen iz 24 izvoljenih zastopnikov zavarovancev in iz 4 zastopnikov državne uprave, izmed katerih po enega imenuje ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za finance, ministrstvo za socijalno skrbstvo in ministrstvo javnega zdravstva ter telesne vzgoje. Za vsakega člana osrednjega zbora sc izvoli, oziroma imenuje namestnik.
(3)	Predstavništvo sestoji iz predsednika, dveh podpredsednikov in iz d veli nada lin ih članov osrednjega zbora. Predsednik je zastopnik ministrstva za socijalno skrbstvo. Oba podpredsednika in dva nadaljnja člana kakor dva njihova namestnika izvoli iz svojih članov osrednji zbor.
§ 16.
i(l) Za območje vsakega okrajnega urada se ustanovi okrajni zbor Zdravstvenega fonda. Zbor je 7-članski. Načeluje predsednik okrajnega urada alj njegov zastopnik; ‘ostale 4 člane in njihove namestnike volijo zavarovanci. Okrajni zdravnik se ■udeležuje sej okrajnega zbora s posvetovalnim glasom.
<2) Pisarniška dela okrajnega zbora oskrbnic okrajni urad na stroške Zdravstvenega fonda.
§ 17.
(1)	Volitve v okrajne zbore je direktna, tajna in osebna ter se vrši po načelu zastopanja skupin.
i(2) Člane osrednjega zbora volijo člani okrajnih zborov.
i(3) Volilni redi bodo izdani potom naredbe.
* Odgovarja našim sreskim poglavarstvom.
§ 18.
(1)	Urad članov okrajnega in osrednjega zbora je- časten.
'(2) Članom okrajnega in osrednjega zbora kakor tudi članom razsodišča (§ 40), ki stanujejo izven sedeža zbora, povrača fond stroške, ki so zvezani z udeležbo pri seji zbora (razsodišča), kakor tudi potne strošku in lir an arino po sklepu osrednjega zbora.
§ 19.
Delavno obdobje članov okrajnega in osrednjega zbora traja 4 leta. Odstopajoči člani okrajnih ijn osrednjih zborov ostanejo v uradni dolžnosti, dokler sc urad ne odda novoizvoljenim članom.
'Odstopajoči člani' teh zborov morejo bili' na novo izvoljeni.
§ 20.
Osrednjemu zboru je pridržano;
1.	voliti člane predstavništva;
2.	ustanavljati potrebne pisarne, sistemizirati nameščenska mesta in upravljati službene razmere nameščencev;
3.	sklepati o letnem računskem zaključku in o letnem poročilu predstavništva;
4.	določati nagrade predstavništvu in predsedniku razsodišča;
5.	sklepati o pridobivanju, obre menjanju kakor tudi v odtujevanju nepremičnin;
6.	izdajati smernice (zdravstveni red) za izvajanje zdravstvenega skrbstva ter nadzirati izvajanje skrbstva po okrajnih zborih; .
7.	sklepati pogodbe z zdravstvenimi zavodi, z zdravniki in z zdravniškimi organizacijami;
8.	odločati v sporniji primerih, kjer je bil zdravstveni fond oškodovan § 12);
9.	odločati končnovcljavno o pritožbah glede ukrepov okrajnih zborov.
10.	odločati o zvišanju zavarovalnine (§ 34) ali o njenem znižanju (§ 35, odst. 2);
11.	podeljevati podporo iz posebnih podpornih fondov (§ 35, odst. 3);
12.	voditi statistiko;
t3. podajati ministrstvu za socijalno skrbstvo predloge za spremembo pravil in volilnih redov;
14. sklepati o poslovnikih.
§ 21.
D) Osrednji zbor jc nadzorovalni organ nad okrajnimi zbori. Upravičen je zahtevati, da se njegovim organom predlože vse knjige, listine in zipiski ter izkazila ter da se jim dajo pojasnila, potrebna za izvajanje nadzorstva.
(2)	Ako okrajni zbori nočejo izvrševati svoje dolžnosti, jih more izvršiti osrednji zbor po svojem zastopniku. Ako volilci nočejo izvoliti članov okrajnega zbora ter prisednikov razsodišča, jih imenuje osrednji zbor.
i(3) Osrednji zbor more • razpustiti okrajni zbor, če le-ta v svojih sklepih ponovno ne spoštuje določil zakona, naredb ali pravil, ali če je njegovo delovanje evidentno v škodo Zdravstvenega fonda In njegovih nalog ter more prenesti pravice in dolžnosti okrajnih zborov na okrajne urade.
Posebni fondi za bolezensko zavarovanje za nameščenec državnih podjetij.
§ 22.
(1)	Pri državni upravi poštni^ železniški ali
pri upravi kakega drugega državnega podjetja more biti za izvršitev zavarovanja (zdravstvene skrbstvo) po tem zakonu ustanovljen poseben fond ali Pa more biti od ministrstva za socijalno skrbstvo po sporazumu s prizadetimi ministrstvi izrečeno, da so dotični nameščenci na dajatve po tem zakonu zavarovani pri bolniški blagajni, ki je ustanovljena pri dotičnem podjetju državne uprave. Organizacija tega zavarovanja se uredi s pravili, ki jih odobri minister za socijalno skro' sivo.	,
(2)	S pravili se more določiti, da gotov de teh zavarovancev ostane zavarovan pri Zdravstvenem fondu.
ß 23.
(1)	Predstavništvo izvršuje sklepe osrednjega
zbora, rešuje tekoče upravne stvari, ^astoP Zdravstveni fond napram tretjim osebam in lir‘ dom, sprejema in odpušča nameščence.	r-
(2)	Imenovanje vodilnega uradnika in odgovo^ nega knjigovodje je pa podvrženo odobritvi nistra za socijalno skrbstvo.
S 24.
V ctc klik rog okrajnih zborov Zdravstvenega fonda spada:	:
1.	nadzirati izvajanje zdravstvenega skrbstva v okraju;
2.	obračunavati četrtletno nazaj z zdravniki in lekarnarji, z bolnicami in zdravstvenimi zavodi ter predlagati račune v odobritev in izplačilo osrednjemu zboru;
3.	sodelovati pri izvajanju volitev v osrednji zbor in v razsodišče.
Pravila.
§ 25.
'Pravila Zdravstvenega fonda izda ministrstvo za socijalno skrbstvo. S pravili je urediti zlasti:
:1. kdaj more predstavništvo poslovati in kdaj je sklepčno;
2.	kako se poživljajo namestniki na izpraznjena mesta;
3.	kako se sestavlja in preizkuša letni račun;
4.	zastopanje Zdravstvenega fonda na zunaj ter oblike pravno - obveznih aktov;
5.	sklicavanje osrednjega zbora in njegovo Poslovanje;
6.	obliko legitimacij članov osrednjega in okrajnega zbora:
7.	način razglasov, izdajanih od osrednjega zbora;
8.	do katere višine in kako mora zavarovanec iz svojega prispevati pri zahtevanju zdravniške Pomoči;
9.	do katere višine povraća Zdravstveni fond stroške za prevoz zdravnikov.
§ 26.
Zdravstveni fond ter fondi po S 22 se morejo spojiti z drugimi socijalno - zavarovalnimi zavodi v gotove svrhe, ki so jim bile naložene z zakonom.
IV.	Državno nadzorstvo.
§ 27.
(1)	Osrednji zbor je podvržen nadzorstvu državne uprave, k jo izvršuje minister za socijalno skrbstvo.
(2)	Minister za socijalno skrbstvo sc more na-pram osrednjemu zboru 'poslužiti sličnih pravic, kakor so dane v § 21; osrednjemu zboru.
(3)	Vlada more razpustiti osrednji zbor ali Predstavništvo osrednjega zbora, ako ti organi v svojih sklepih ponovno ne spoštujejo določil zakona, naredb pravil in poslovnika, aU se upirajo ukazom, izdanim zarad,j izvajanja državnega nadzorstva, ter more prenesti upravo in zastopanje osrednejega zbora na komisijo, ki jo obenem imenuje.
i(4) Ta komisija mora skrbeti za to, da se nove volitve izvedjo tekom šestih mesecev od dne, ko je odločba o razpustitvi postala pravomočna.
§ 28.
(1)	Sklep o pridobitvi, obremenitvi ter odtujitvi nepremičnin, izvzemši pridobivanje nepremič-Pin v izvršilnem in konkurznem postopanju radi odvrnitve škode, je podvrženo odobritvi ministrstva za socijalno skrbstvo in ministra financ.
(2)	Z naredbo se more določiti, do katere višine tudi izven teh primerov more predstavništvo sklepati 'o pridobivanju; odtujevanju ter o obrc-menjovanju nepremičnin.
(3)	Ministrstvo za socijalno skrbstvo odobrujc tudi letni zaključek i nletno poročilo predstav-ništva.
(4)	Gospodarstvo Zdravstvenega fonda je podvrženo splošnim predpisom o kontroli državnega Sospodarstva.
O zavarovalnem in denarnem gospodarstvu Zdravstvenega fonda.
O zavarovalnini.
§ 29.
(l) Sredstva, ki so po zavarovalno-tchnlčnih P a če Hh potrebna za kritje zavarovalnih dajatev, akor tudi upravnih stroškov, se preskrbe z za-
varovalnino.
^2) Sredstev, pjadobljenih z zavarovanino, sc ^ sine rabiti v -druge svrhe kakor le v one, -a tatere so bila namenjena po tem zakonu.
§ 30.	-
bei P Zavarovalnina znaša 2% od stalnih služ-
11 h Pokojninskih ali oskrbninskih prejemkov.
(2) Od zavarovalnine plačujeta službodajalec in nameščenec vsak po eno polovico.
'(3) Službodajalec plačuje iz svojega celo zavarovalnino za nameščence, ki nimajo plače v denarju (volonterji, aspiranti, praktikanti).
§ 31.
(1)	Službodajalec je dolžan pri izplačilih službenih pokojninskih ali oskrbninskih prejemkov vplačati celo zavarovalnino Zdravstvenemu fondu.
(2)	Del zavarovalnine, ki odpada na nameščence, more službodajalec pr; izplačilu službenih, pokojninskih ali oskrbninskih1 prejemkov odbiti v onem znesku, ki odpada sorazmerno na to plačilno obdobje. Ako sc službodajalec ne posluži te pravice, ne more tega storiti pr,j nobenem poznejšem izplačilu.
§ 32.
Z vladno naredbo se more določiti minimalna in maksimalna višina zavarovalnine.
§ 33.
iNačin, kako se bo zavarovalnina plačevala in kako se bo zaračunavala, določi naredba.
§ 34.
(l) Ako se izkaže, da zavarovalnina ne zadostuje za kritje zakonskih dajatev (8 6), more biti od osrednjega zbora primerno zvišana.
f2) Sklep osrednjega zbora o povišanju zavarovalnine po odst. 1. je podvržen odobritvi ministrstva za socialno skrbstvo in ministrstva financ.
Rezervni in posebni fondi.
§ 35.
(1)	Zdravtveni fond zbira iz prebitkov rezervni fond vsaj v znesku povprečnega izdatka zadnjih treli let ter ga bo izpoponjeval do tega zneska.
(2)	Osrednji zbor ne sme znižati zavarovalnine preje, dokler ne bo zbran rezervni fond PO določilu odst. 1.
(3)	Ako doseže rezervni fond to višino, more biti ustanovljen posebni podporni fond za dajanje denarniji podpor v posebnega ozira vrednih primerih po predpisih, odobrenih od ministrstva za socijalno skrbstvo.
Nalaganje premoženja.
§ 36.
(1)	iDenar, ki nj neposredno potreben za izvajanje zavarovanja, se naj donosno naloži.
(2)	Naložitev se more izvršiti le:
1.	v vrednostnih papirjih, na katere je mogoče nalagati denar sirot;
2.	v hipotekah s papilarno varnostjo;
3.	v tuzemskih denarnih zavodih, za kojih vse obveznosti jamčijo država, dežele, župe, okraji ali občine.
(3)	Denar, ki ga je treba Imeti pripravljenega za tekoče izdatke, se more naložiti pri zaupanja vrednih domačih denarnih zavodih.
(4)	Drug način naložitve je dopusten le s privoljenjem ministrstva za socijalno skrbstvo in ministrstva financ.
(Dalje prih.)
Mednarodna Zveza državnih nameščencev.
Glavni Savez drž. nameščencev v Beogradu
sporoča v svojem glasilu, da je poizkusil stopili v stik z mednarodno Zvezo drž. nameščeneev, ki deluje že več let. V to svrho se je obrnil na Zvezo francoskih drž. nameščencev s prošnjo, da mu pošlje podatke o delovanju te Zveze in da mu sporoči pogoje za vstop v to Zvezo. Glavni sekretar Zveze francoskih drž. nameščencev, g. Loran je takoj odgovoril in poročal o gibanju te Zveze, hkrati je pa odstopil pismo Saveza sekretarju mednarodne Zveze Hordhofu. Zveza ima sedež v Hagu, v Holandiji. Zveza je brez odloga poslala Savezu nekaj izvodov »Bilgena« (statutov) »Mednarodne zveze uradnikov in učiteljev« (to je oficijelni naslov organizacije), naknadno pa oficijelni poziv, da sc udeleži Savez predstoječe-ga drugega mednarodnega kongresa, ki se bo vršil 17. do 20. septembra letos v Norinbcrgu. Savez je prejel tudi dnevni red za skupščino in poročilo uprave za preteklo leto.
Po dobljenih sporočilih je bila Zveza ustanovljena po inicijativi avstrijskih uradnikov na
Dunaju leta 1923, definitivno sc je pa organizirala na prvem kongresu v Parizu leta 1925. Namen te Zveze je, ustvariti tem tesnejše stike med posameznimi nacijonalnimi organizacijami zaradi osvajanja če že ne prav istih a vsaj analognih metod pri delovanju in pri težnji za tem ugodnejšim socijalnim položajem drž. nameščencev.
Mednarodna zveza je že sedaj krepka organizacija, ker so včlanjene v njej uradniške organizacije največjih evropskih držav,, kakor Anglije, Francije, Nemčije, Cehoslovaške, Avstrije, Rumu-nije, Danske itd. Mednarodna zveza razpošilja vsak drugi mesec svojim članom obširna poročila, ki so izvrsten dokument o stanovskem gibanju, o položaju in o pokretih posameznih nacijo-nalnili organizacij.
Nedvomno je, da se mora tudi naš Glavni Savez včlaniti v tej Zvezi. Ne samo raz stanovski interes, kajti s stikom pri posameznih ino-stranskih organizacijah zamore Savez kvečjemu le pridobiti, ampak pristop zahteva tudi naš narodni ponos, ker moramo biti zastopani tudi mi na tem uglednem mednarodnem torišču.
Na seji Glavnega Saveza dne 1. avgusta se je razpravljalo o tem vprašanju in sklenjeno je bilo, da sc sporoči »Mednarodni Zvezi« voljo za pristop k Zvezi, da bo Savez posvečal največjo pažnjo vsemu njenemu gibanju, da se popolnoma strinja z njenim delovnim programom, da pa za sedaj še ne more definitivno javiti svoj pristop, ker je odločitev o tem vprašanju zavisna od prihodnje redne letne skupščine. Savez je pa odločil, cja se kongresa v Norinbergu vendar le udeleži po svojih delegatih, da se pribavi popolno sliko o delovanju te mednarodne organizacije. Delegati se bodo določili pozneje.
Vabilo
na V. redni občni zbor
Nabavljalne zadr. državnih nameščencev v Ljubljani
ki bo dne 15. septembra 1927 ob 19. uri v Mestnem domu v Ljubljani s sledečim dnevnim redom:
1.	Konstituiranje občnega zbora,
2.	Čitanje zaključnega računa za leto 1926,
3.	'Poročilo upravnega in nadzornega odbora,
4.	Čitanje revizijskega poročila Saveza o reviziji zadruge,
5.	Razrešnica upravnega in nadzornega odbora iz leta 1925,
6.	'Razrešnica upravnega in nadzornega odbora za leto 1926,
7.	Volitev novega upravnega in nadzornega odbora,
8.	Slučajnosti.
Opomba. Ako bi očni zbor določenega dne ob določeni uri vslcd nezadostnega števila nazvočih zadružnikov ne bil sklepčen, bo pol ure pozneje istega dne, na istem kraju in z istim dnevnim redom nov občni zbor, ki bo sklepal brez ozira na število prisotnih zadružnikov (čl. 40 zadr. pravil).
Letni sklepni račun je izložen do občnega zbora v zadružni pisarni med' poslovnimi urami vsakemu zadružniku na vpogled.
Upravni odbor.
Našim rodbinam priporočamo
^Kolinsko cikorijo,
okusen in izdaten pridatek h kavi
Vestnik.
Občni zbor nabavljalne zadruge v Zagrebu
sc je vršil 2. avgusta t. I. 'Prisotnih je bilo 129 zadrugarjev. Udeležil se .je občnega zbora tudi Glavni Savez n. z. po gg. Tomo Jovanoviču, Stanjša Jovanoviču, Miloš Glumcu in po upraviVku g. VI. Vujnoviču. Zbor se je vršil v redu, če tudi je \ nekih momentih pretila opasnost, da zdrkne s terena stvarnosti na nezaželjeno pot. Sprejeti so bili predlogi Saveza v svrho sanacije zadruge,
ki je zašla v več kot resne težkoče. Prot; razrešuje! starega upravnega odbora je glasovalo 8 navzočih. Ker je podal upravni odbor s predsednikom g. Benkovičem na čelu ostavko, je bil izvoljen popolnoma nov upravni in nadzorni odbor. Pri konstituiranju nove uprave je bil izvoljen za predsednika upravnega odbora g. Josip Vlduli, sodni svetnik. Sklenjeno je bilo takoj, da sc poviša zadružni delež. Posebna anketa naj tudi preišče delovanje prejšnjega odbora in dožene, alj ne zadene morda kakšnega bivšega odbornika materijalna odgovornost za izgubo in slabo stanje zadruge.
Občni zbor »Nabavljalne zadruge drž. nameščencev« v Ljubljani, Vodnikov trg 5, se bo vršil dne 15. septembra 1927 v dvorani Mestnega doma ob 19. zvečer. Dnevni red je razviden iz oznanila, ki je nabit v društveni pisarni in v trgovini in ki ga objavljamo gori. Nujno prosimo obilne udeležbe.
Volilni uspehi drž. uslužbencev v Avstriji.
Organ avstrijskih drž uslužbencev »Der Bund« karakterizira poslednje državnozborske volitve kot zmago levičarjev. Avstrijski parlament ima .sedaj 85 predstaviteljev združenih buržujskih partij, 71 socialdemokratov in 9 agrarcev. Avstrijski d:rž. uslužbenci so se za volilne kampanje odkrito angažirali za levičarske stranke s programom, da se ustvari edinstvo dela, t. j. intelektualni delavci naj gredo v roki z roko manuelnih delavcev. So popolnoma zadovoljni z doseženim rezultatom in smatrajo ta izid za resen opomin zastopnikom buržoazije, na^ posvete interesom ekonomsko _ slabše situiranim družabnim razredom več naklonjenosti in priznanja. Državni uslužbenci upajo, da bodo pri prihodnjih volitvah nastopili s privatnimi nameščenci še uspešnejše in sicer s svojimi kandidatnimi listami.
Avstrija. Priznati moramo, da jo uradništvo rep. Avstrije v svoji borbi za eksistenco še najbolj žilavo. Uspeh grožnje s štrajkom se še najbolj zrcali v državnem proračunu za 1. 1927, v katereme so krediti za plače povečani, Tudi peti-zijonisti so v zadovoljeni. Kakor hitro so bile avstrijske finance sanirane potom posojila od društva narodov, so pokojnine valorizirali; postavljene so 'bile na predvojno, zlato pariteto. Boljše: odmerile so se paralelno s plačami aktivnih nameščencev v sorazmerju s cenami življenskih potrebščin. Zavoljo tega so zanimive številke iz proračuna za 1. 1927, posebno še, če jih primerjamo s postavkami v našem proračunu. N. pr. znašajo predvideni prihodi 1.567,170.000 šil. (12.537,000.000 Din), razhodi 1.702,620.000 šil. (13.620,960.000 Din). Deficit znaša ha videz 136,450.000 šil. (1.083.600.000 Din). Primera z našim proračunom je umestna, saj je avstrijski proračun sestavljen po istih smernicah' kot naš, takozvani brutto budžet; vsi prihodi in razhodi so' v mešeni v proračun razen za državne železnice, ki izkazujejo v njem samo investicije. Avstrijski proračun se kreče približno v isti višini kot naš; pomisliti pa je treba, da je Avstrija trikrat manjša kot naša država im ima polovico manj prebivalstva kot Jugoslavija. Avstr, proračun za 1927 je znatno višji od, onega iz 1. 1926. V glavnem so povišani krediti za upokojenec in aktivne nameščence (45,000.000 šil.) Izdatki za drž. uslužbence — brez penzij, ‘brez splošne administracije, monopola, drž. trg. podjetij (izvzete so železnice) znašajo 428 mil. (v 1. 1926 — 365 mil.) in predstavljajo 40.5% celokupne vsote budž. razhodov. V letu 1926 je znašal ta procent 39.7fy0.
Učimo se discipline. Pod tem naslovom piše »Mali list«, ki izhaja v Trstu: Disciplina je prostovoljna podreditev lastne volje in lastnega dela eni skupni volji pod skupnim vodstvom. Disci-
plina je za organizacijo to, kar je mazililo olje za stroj; če nj olja, se kolesa ogrejejo in stroj obstane, te v organizaciji ni discipline, če vsak na svojo s trap vleče in vsak misli, da je komandant, potem organizacija nič ne doseže. Ne rečemo, da malo doseže; nič ne doseže. Več doseže deset mož v disciplini kot tisoč mož v razprtiji, kjer je vsak bolj kunšten kot drug. Organizacija z disciplino je res organizacija, organizacija brez discipline pa je navadna banda. — Narodi brez discipline so narodi slabiči v vseh stvareh, narodi z veliko disciplino pa so povsod prvi. Disciplina v organizaciji je tista čarovna palica, ki čara uspeh za uspehom na dan, nediscipliranost je smrt vsakega skupnega napredka. Disciplina .to znak velike inteligence jn širokega obzorja tako vsega naroda kakor posameznika, nediscipliniranost pa je dokaz velike omejenosti in ozkega obzorja, znak osebne častihlepnosti ali surovega nasilja. Izobrazba je za uspeh organizacije potrebna. To je res. Ni pa dovolj. Za uspeh pa je potrebna tudi volja. In pri skupnem delu se kaže ta volja samo v disciplini in nič drugače. Slovenci smo veliko naredili za umsko izobrazbo širokih ljudskih plasti. Ali pa smo naredili toliko tudi za vzgojo discipline, ki je prav tako ati še bolj potrebna kot izobrazba?
Jtektografični, kopirni, računski in povoščeni zvitki 2
za registrirne blagajne in računske stroje, barve, matrice in specijalni papir za razmnoževanje, barvni trakovi PICO in BRACO ter ogljeni papir.
LUD. BARAGA,
LJUBLJANA, Selenburgova ulica 6, I
Anton Šlo!
priporoča
toaletne predmete kakor: milo, zobne krtačice, razne glavnike, škarje, žepne nože itö. vse v veliki izbiri in po nizki ceni.
Ljubljana	Pred škofijo 16.
Obiščite novo urejeni oddelek za
gospode
Trpežno blago Najnižje cene Modna trgovina za dame in gospode
A. Šinkovec ml. K. Soss
Llubjana, Mestni trg 13, 19.
Najboljši
šivalni stroji in kolesa znamk
W m MM
ter švicaiski pletilni stroji ,Duhied‘ za rodbino, obrt In Industrijo
Josipa Poleta
Uubllana
Mizi Prtitrnmti ipenmlli
Pouk * vezenju brezplačen. Večletna garancija
Delavnica sa popravila.
Ha veliko	Telefon 913	Na malo
Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka
A. Persche
Ljubljana, Pred škofijo 21. Dežniki
Josip Vidmar
Ljubljana, Pred Škofijo 19
flajniije tene! Solidna in točna postrežba
Popravila, preobleke.
L Mikuš
Ijaliliang, Mestni tig 15.
priporoča svojo zalogo
dežnikov ter sprehajalnih palic
Popravila se izvršojejo točno in solidno
Cenejše kot pri
razprodajah
se dobi vsakovrstno manufakturno blago pri
J. TRPIN, Maribor
Glavni trg štev. 17.
	Fran iQllC UUBUnNfl! Kolodvorska ul.28 Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke.	1
		
Kr. Dvorni dobavitelj
Anton Verbič, Ljubljana
Delikatese	- špecerija
Solidna postrežba, zmerne cene.
Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah in obiskujte le lokale, ki inserirajo v „Našem Glasu“.
Kdor podpira nas, tega podpirajmo ml I
.......................,«««♦♦♦»♦»
Modna in športna trgovina za dame in gospode
P. Magdič
LJUBLJANA nasproti glavne pošte.
Telefon Int. 438.
Velita zaloga! Hajvetja izbiral
Vse
šolske, pisarniške in tehnične potrebščine \
priporoča po najnižjih cenah trgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami
flv. Boiroač
i: Ljubljana — telenborgova ulita.
Specijalna trgovina štetarskib izdelkov
priporoča tudi svojo veliko izbiro spominskih izdelkov, galanterijo in parfumerijo
M. Mihelič
Ljubljana, Šelenburgova ul« Modna trgovina
Peter Šterk
Ljubljana, Stari trg št. 18’
se priporoča.
Najnižje solidne cene«
C. J. Hamann,
Ljubljana
Vam nudi najsolidneiši vir nakupa perila> opreme nevest* novorojenčkov, perja in modnih potrebščin.
Predtiskariia modernih ročnih del. ________.
Izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani.
Odgovoriti urednik Anton Adamič. Za Narodno tiskarno Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljar'