Štev. n U Uubijanl, o petek, dne 11 moreš 1908. Velja po poŠti: a celo leto naprej K 26-— n pol leta „ „ 13'— za Četrt leta „ „ 650 za en mesec „ „ 2'20 V upravniStvu: *a celo leto naprej K 22 40 ia pol leta „ „ 1120 na fetrt leta „ „ 5 60 ia en mesec „ „ 190 Li poSNJ. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez - dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi sp ne vratajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Leto xxx»i. inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 H. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemJI nedelje ln praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -- Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188. Današnja številka obsega 6 strani. Slovo od biviego deželnega glavarja josp. Otona pi. Dete a. Včeraj popoldne so imeli deželni poslanci Slovenske Ljudske Stranke sejo, pri kateri se je konstituiral deželnozborski klub. Med sejo so šli poslanci S. L. S., na čelu jim knez in škof dr. Jeglič, deželni glavar Šuklje in klubov načelnik dr. Šu-steršič korporativno v deželni dvorec k bivšemu deželnemu glavarju g. Otonu pl. Deteli, ki se je ta dan poslavljal od svo-iega urada, ki ga je vodil skozi toliko vrsto let. Nagovoril je bivšega deželnega glavarja v imenu tovarišev dr. Šusteršič, ki je izvajal: Ko zapuščate, gospod deželni glavar, svoje mesto, ki ste ga izpolnjevali skozi celili sedemnajst let sebi v čast, deželi v korist in naši stranki v ponos, prihajamo, da se poslovimo od Vas. Ko to mesto zapuščate, imate zavest, da ste v polni meri izpolnili svojo dolžnost, ono moško zavest, ki je pravo zadostilo za prestano delo. Nam, stranki in deželi nareka čut hvaležnosti, da Vas zahvalimo za to, kar ste storili v gospodarsko korist deželi in za kmečki stan, ki se ima Vašemu delu zahvaliti, da so se mu bremena zmanjšala. Vi ste kot zastopnik dežele dosegli naši deželi velike udobnosti: Na primer, državnega prispevka od davka na žganje ste dosegli toliko, da, četudi finance naše dežele niso dobre, so pa relativno vendar še boljše, kakor bogate češke dežele. Mi vemo, da je to v prvi vrsti Vaša zasluga. Mi vemo, v kako težavnih razmerah ste predsedovali burnim sejam bivšega deželnega zbora, in smo Vam hvaležni. Danes se poslavljamo od Vas z iskreno željo, da se ne vidimo zadnjikrat, ampak da bomo še večkrat občudovali Vaše delovanje, ko boste kot član gosposke zbornice varovali interese slovenskega naroda in naše dežele. Želimo, da bi Vam do-brotljivi Rog dal še mnogo let delovati do skrajne meje človeškega življenja. Bog Vas živi! Globoko ginjen je odgovoril gospod deželni glavar Oton pl. Detela starim kolegom, ki so se prišli poslovit od njega: Ce sem kaj dosegel za kranjsko deželo, sem storil svojo dolžnost, ker sem imel vsikdar dobro voljo za delo in mi je Bog dal srečo. Hvaležno priznavam, da jc to izraz naklonjenosti in ljubezni, ki je vedno bila v krogu nas slovenskih poslancev. Težko se ločim, kajti skozi trideset let sem delal za deželo. Le to me tolaži, da mi moji tovariši ohranijo prijazen spomin. Izkazali ste mi s svojim obiskom izredno čast, iu nobeno odlikovanje me ne bi moglo bolj razveseliti, kakor to počaščenje. Ce sem kaj storil za deželo, sem s tem obilo poplačan. Hvala Vam lepa! Srčno želim, da bi zdaj. ko nastopa nova doba, Bog blagoslovil Vaše delo! Nato se je gospod deželni glavar pl. Detela poslovil od vsakega svojih bivših tovarišev posebej. Tu se je pokazalo, kako globoko spoštovanje vživa pri vseli poslancih mož, ki je stal skozi celo generacijo v službi kranjski deželi. Deželni zbor KranjsKi. Danes je imel novoizvoljeni deželni zbor kranjski prvo sejo. Pred sejo so poslanci prisostvovali v stolnici sv. maši, katero je daroval č. g. kanonik Šiška. Zanimanje se jc danes posebno koncentriralo na »nove može«, ki so danes prvikrat stopili v novo deželno zbornico kot deželni poslanci, na drugi strani je pa vladala med občinstvom skrajna napetost o tem, kaj se zgodi in v koliko se je zadnji čas približala možnost rednega delovanja deželnega zbora. Poslanci so bili polno-številno zbrani. Prišel jc k seji tudi pre-vzvišeni g. knczoškof dr. Anton Bonaveri-tura Jeglič, ki se je vsedel poleg poslanca Povšcta. Vsled seje državnozborskega proračunskega odseka je bil zadržan vde-ležiti sc seje poslanec dr. Žitnik. Galerije so bile polne, vstopnic jc seve zmanjkalo. Ob 11. uri dopoldne napovedana seja se je pričela šele ob %12. Do tega časa so imeli načelniki klubov v sobi dež. glavarja dolgo konferenco. Pri vseh strankah se je opazilo največje razpoloženje za mirno delo. Občinstvo je to posebno ugodno komentiralo ter z veseljem pozdravljalo dobo mirnega, resnega, stvarnega dela v korist deželi. Govor deželnega predsednika barona Sclnvarza. Deželni predsednik baron Schwarz je otvoril zasedanje s slov.-tiemškim na- slednjim nagovorom: S cesarskim patentom z dne 22. marca jc bil sklican novoizvoljeni deželni zbor vojvodine Kranjske v postavno posvetovanje. Čast mi je povodom otvoritvene seje spoštljivo pozdravljati cenjene gospode poslance v imenu cesarske vlade. Cenjena gospoda! Vi ste sprejeli novi mandat iz rok volivcev v važnem trenot-ku; veliko je pričakovanje in posebno važno in odgovorno bode torej vaše delovanje. Občno je prepričanje, da mora biti konec neplodnemu stanju zadnjih šestih let in da se morajo vsi poklicani faktorji prizadevati. da se odstranijo ovire nasprotujoče rednemu delovanju deželnega zastopstva. Če Vas torej zdaj prosim: »Sklenite čim preje preosnovo deželnega reda, oziroma spremenitev volivnega reda za deželni zbor in odpravite s tem vzrok dolgoletnega prepira«, izrekam to. kar Vi, ce-. njena gospoda, čutite sami v svojih srcih, ki brez razločka bijejo za blagor prebivalstva in kar bode našlo živahen odmev v celi deželi. Cenjeni gospodje! Avstrijski narodi se pripravljajo, da slovesno počaste dogodek, ki mora ganiti in navdušiti vsa srca. Ta dogodek da priliko častitim gospodom zastopnikom dežele Kranjske, da pripomorejo svoj del k splošnemu slavnostnemu veselju tako, da dajo deželi mir. Cenjena gospoda! Jaz sem prepričan, da se udeležite z navdušenjem splošnega veselja v jubilejski dobi s tem, da priredite v deželnem zastopstvu pogoje za skupno in mirno delovanje v korist ljubi domovini. Podpirati in pospeševati to delovanje bo vedno vladi skrb in dolžnost. Naznaniti imam visoki zbornici, da so Njega Veličanstvo presvitli cesar najmi-lostneje blagovolili imenovati deželnim glavarjem za vojvodino Kranjsko gospoda deželnega poslanca, dvornega svetnika Frana Šukljeta, njegovim namestnikom v vodstvu deželnega zbora pa gospoda deželnega poslanca Leopolda barona Liech-tenberga. Častitam vam, prečastiti deželni glavar povodom tega Najvišjega imenovanja in izrekam svoje veselje videti vas na tem odličnem mestu, ker vaše temeljito znanje in vaša bogata parlamentarna izkušenost zajamčita objektivno in odločno poslovanje. Tudi namestnika gospoda deželnega glavarja v vodstvu deželnozborskih poslov, gospoda barona Liechtenberga, naj-srčneje pozdravljam. Prepričan sem, da bo podpiral gospoda deželnega glavarja. Velecenjeni gospod deželni glavar! V smislu S 9 deželnega reda bodete sedaj v navzočnosti vseh gospodov deželnih poslancev obljubili, da bodete cesarju zvesti in pokorni, da se bodete držali zakonov iu da bodete svoje dolžnosti vestno izpolnjevali. Jaz vas prosim to slovesno v moje roke obljubiti. Govor deželnega glavarja. Deželni glavar, dvorni svetnik g. Fran Šuklje je storil v roke deželnega predsednika obljubo in nato nastopil svoje mesto s približno naslednjim govorom: Nj. Veličanstvo je premilostno blagovolilo meni poveriti deželno glavarstvo v vojvodini Kranjski. Nastopam to mesto z gorečo željo, naj se mi posreči z božjo pomočjo in nebeškim blagoslovom, koristiti domovini. Prevzamem to častno, a nič manj težavno in naporno nalogo v tej nadi, da mi bode prisojeno uživotvoriti vsaj deloma one nazore in načrte, katere sem si tekom svojega življenja vstvaril z ozirom na narodni in deželni napredek. Toda ob enem sem uverjen, da bo brezuspešen ves inoj napor, ako si ne zadobim zaupanja in bla-gonaklonjenosti pri čč. gg. tovariših. Za to zaupanje prosim gospode deželne poslance in nadejam se je tembolj, ker sem trdno sklenil, da hočem na vzvišenem mestu, kamor me je postavila milost cesarjeva, vedno Ic postopati strogo pravično in nepristransko. Obračam sc tudi do vas, velerodni g. deželni predsednik, najprej s prošnjo, da blagovolite mojo najudatiejšo zahvalo sporočiti in tolmačiti pred Nj.Veličanstvosvit-lim prestolom. Potem pa vas prosim, velerodni gospod baron, tvorne podpore ter se trdno zanašam na njo. Saj obstoji notranja zveza, notranji koneks med državno in med avtonomno upravo in najbolj ter najložje se bode vladalo v deželi, ako sta te dve glavi javne administracije med seboj v lepem soglasju. Pred vsem treba, gospoda moja da pride deželni zbor do rednega delovanja. Gotovo se strinjamo v tem, da se za- LISTEK. Oljarnami krnila Salomona. Angleški spisal Rider Haggard, posl. J. M. (Dalje.) Vendar so ga preprosili, da jc sredi bučnega smeha vseli navzočih žensk, posebno pa mlade gospice, zavihal svoje hlače do kolen in tako je moral hoditi, dokler nismo pustili mesta za seboj. Bojim se, da Goodove noge ne bodo nikdar več zopet tolikanj občudovane. Njegovih »izginjajočih zob« ali njegovega prozornega očesa« so sc več ali manj kmalu privadili, toda njegovih nog, nikdar! Med potjo povedal nam je Infadoos, da drži preko gorovja drug prelaz severno od onega, kateremu sledi velika Salomonova cesta; ali prav za prav nahajalo se je mesto, kjer se je moglo priti doli po skaloviti steni, ki je ločila kukuansko deželo od puščave. Zvedeli smo tudi, da je pred nekoliko več kakor dvema letoma družba kukuanskih lovcev šla po tej poti doli v puščavo lovit noje, katerih peresa so med njimi zelo čislana kot bojna oprava, in da so loveč zašli daleč od gora in mnogo trpeli od žeje. Ko so pa zagledali drevesa na obzorju, so se napotili proti njim in našli veliko in rodovitno oazo, ki je merila nekoliko milj v obsegu in imela mnogo vode. Nasvetoval nam je, naj se vrnemo preko te oaze, in misel nam je ugajala, ker sc jc zdelo, da se bomo na ta način izognili naporni poti čez prvi gorski prelaz, in ker je bilo nekaj lovcev določenih, da nas spremljajo do oaze, od katere sc je moglo, kakor so pripovedovali, videti več drugih rodovitnih krajev v puščavi.*) Po zložni hoji smo v noči četrtega dne zopet stali na grebenu gora, ki ločijo deželo Kukuancev od puščave, ki se je valila v peščenih gričih pod našimi nogami in okoli petindvajset milj severno od Sabi-nih prsi. * Nam vsem je bilo nerazumljivo, kako je bilo mogoče, da je Ignosijeva mati noseč seboj svojega otroka mogla preživeti nevarnosti pota čez goro in puščavo, nevarnosti, ki so bile skoro osodepolne za nas. Pozneje mi je prišlo na misel, in to misel predlagam čitatelju, da sam sodi, koliko je vredna, da je morala ona hoditi po tej drugi poti iu potovati po puščavi tako kakor Hagor. Ako je šla tukaj, potem v celi zgodbi ni nič nerazumljivega, ker je gotovo srečala kake lovce na noje, predno je onemogla ona ali otrok, in ko so jo potem peljali do oaze in odtod po postajah do rodovitne dežele in počasi dalje proti jugu v deželo Zulov. — A. O- Ob zori naslednjega dne so nas po-vedli do začetka strme poti, ki vodi po strmini navzdol do puščave dva tisoč ali še več črevljev pod nami. Tukaj srno se poslovili od zvestega in udanega prijatelja Infadoosa, ki nam je slovesno voščil vse dobro in skoro jokal žalosti. »Nikdar, gospodje,« je rekel, »ne bodo moje oči videle takih 1110Ž, kakor ste vi. Oh! Kako je Inkubu sekal svoje sovrage v bitki! Oh! Kakšen prizor je bil oni udarec, s katerim je na mah odsekal glavo mojemu bratu Tvvali! Krasno je bilo — krasno! Nikdar več ne morem upati, da bi kaj tacega videl, razun morebiti v srečnih sanjali!« Zelo nam je bilo hudo, da smo se ločili od njega, in Good je bil tako ginjen. da mu je dal v darilo — kaj neki, mislite? monokelj! (Pozneje smo izvedeli, da ga je Good imel odveč.) Infadoos je bil nad vse vesel, ker je slutil, da bode posest take stvari ogromno povečala njegov ugled, iu po nekoliko brezuspešnih poskusih sc mu je v resnici posrečilo nastaviti ga na oko. Nikdar nisem videl kaj bolj nesoglašajo-čega, kakor tega starega vojaka z monok-ljem. Očala in monoklji se ne zlagajo s plašči iz leopardovih kož i 11 s črnimi nojevimi peresi. Ko smo se prepričali, da so bili naši vodniki pripravljeni in dobro obloženi z vodo in živežem, in dobili gromovit po- zdrav v slovo od Bivolov, smo stresli staremu vojaku roko in začeli lezti navzdol. Pokazalo se je. da je bila pot zelo naporna, vendar smo prišli zvečer brez vsacega dogodka na vznožje. »Veste kaj,« je rekel Sir Henry, ko smo sedeli pri ognju in zrli na strmo skalovje nad seboj, »mislim, da je na tem svetu še mnogo slabših krajev, kakor je kukuanska dežela, in da sem preživel že bolj nesrečne dni, kakor tekom poslednjega meseca ali dveh, četudi nisem doživel tako čudovitih. F! Vi prijatelji?« »Skoro bi rad, da bi bil ostal tamkaj«, je rekel Good in vzdihnil. Kar se mene tiče, sem mislil, da je vse dobro, kar sc konča dobro; v svojem dolgem življenju sem komaj utekcl marsikaki nevarnosti, vendar nikdar tako težko in takim nevarnostim, kakor sem jih doživel poslednje čase. Samo ob misli na bitko me zagomazi po celem životu, in kar se tiče naših doživljajev v zakladnici — —! Naslednjega jutra smo odrinili na naporno pot preko puščave; seboj smo imeli veliko zalogo vode, ki so jo nosili naši peteri vodniki, in v tej noči smo taborili na prostem, drugega jutra ob zori po zopet odrinili dalje. Proti poldnevu tretjega dne srno zagledali drevesa oaze, o kateri so govorili vodniki, in eno uro pred solnčnim zahodom smo zopet hodili po travi in poslušali glasove tekoče vode. jamči mir in sprava v deželnem zboru ter osigura redno delo v tej dvorani stoprav z volivno reformo. Ni treba dokazov, da je sedaj še veljavni deželni volivni red, kateri v vseli bistvenih določilih še da-tnje iz leta 1861., vže davno krvavo potreben temeljite preosnove, da se nikakor več ne vienia z dejanskimi razmerami v naši deželi. Tok časa sili na demokratično preosnovo volivnega reda, in gola iluzija bi bilo misliti, da se ustavi ta tok pred durmi te deželne sobane. i Morda nahajamo baš v naši deželi najugodnejše razmere za tako demokratično preosnovo. V nobeni kronovini avstrijski ne zavzema indirektni davek, ki ga plačuje tudi priprosti delavec, tako širokega mesta, kakor v deželi Kranjski in v proračunu našega dež. zaklada. Smelo trdim, da več nego 40 c/c skupnih deželnih potrebščin je pokritih vže sedaj po tem indirektnem davku. Uvaževati jc dalje, da se jc tekom zadnjih desetletij tudi v naši deželi v tisti meri dvignila politična zrelost, splošna iz-omika in stanovska samosvestnost najširših slojev. Kdorkoli z jasnim očesom motri politični razvoj naše dobe,ta si mora biti na jasnem o tem, da se hrepenenju po razširjenju volivne pravice, po preosnovi deželnega volivnega reda na široki podlagi uspešno ne da več upirati. Oglejmo si druge dežele v naši monarhiji. Povsodi vidimo, da se je taka iz-prememba ali vže dognala, ali da se resne priprave vrše v dosego tega namena. Tudi pri nas na Kranjskem moramo priti do tega cilia, in navdaja me nada, da se navzlic vsemu strankarskemu protivju bomo vendar našli in zjedinili v tem namenu. Imejmo pred očmi sosedno mejno grofijo Istrsko. Tam razdvajajo narodne, gospodarske in kulturne razlike njeno prebivalstvo, in vendar so se pred nekoliko dnevi pobotale narodnopolitične stranke ter potom mirnega dogovora srečno rešile pereče vprašanje volivne reforme. Na delo Vas kličem, častiti gospodje tovariši! Ta zemlja kranjska, katero ljubimo z jednako vnemo vsi poslanci brez razločka narodnega pokoljenja in stran^ karskega prepričanja, hrepeni po delavnem deželnem zboru ter omaguje in gre v nič, ako se to ne doseže. Ne bodem nadrobno našteval velikih gospodarskih iu kulturnih nalog, katere čakajo nujne rešitve od strani deželnega zastopa. Le exempli gratia navajam širno polje deželne melijoracije, preskrbovanjc prebivalstva z zdravo pitno vodo, skrb za zboljšanje naših občil, za železnice in ceste, nujno potrebo, nadomestiti staro blaznico na Studencu z zgradbo deželnega zavoda urejenega po načelih moderne vede in človekoljubnosti. Dalje bode treba pomnožiti bolnice in ustanoviti hiralnice. Končno tista velika naloga, dvigniti naše šolstvo na ono višino, ki odgovarja potrebam naše dežele in naše dobe — po mojem mnenju ena najvažnejših nalog in dolžnosti kranjskega deželnega zbora. Vse to čaka primerne točne rešitve in do te ne pridemo, ako se strast ne poleže ter mir ne vrne v to visoko zbornico. (Nemški nadaljevaje): In sedaj, gospodje z desnice te visoke zbornice, obračam se do Vas s prošnjo, da me patrioti-ško podpirate. Zgodovina kranjskega deželnega zbora mi je porok, da sem svojo prošnjo prav naslovil. Saj vsi ljubimo rodno grudo; razlika v jeziku in pokoljenju ne pomenja razlike v ljubezni do ožje do- movine! Mislim, da občutite Vi, kakor jaz da kranjska dežela pravzaprav stoji pred preobračajem svojega gospodarskega in duševnega razvoja. Dolgo časa smo se lahko opravičeno pritoževali, da je bila Kranjska pri gradnji modernih prometnih cest, železnic, prikrajšana, da se je ž njo postopalo preveč mačehinsko. Vreiruna so se izpremenila in izboljšala. Dočiin nudi gradnja alpskih železnic le severozapad-nemu, kajpada zelo razvojitemu delu dežele možnost gmotnega razcveta, bo dolgo zaželjena prehodna železnica Ljubljana Split, ki srno jo po tolikih brezuspešnih naporih srečno dosegli, prinašala bla-godarov središču dežele, stolnemu mestu Kranjske in celi Dolenjski. Poleg tega se bo vsled nepričakovanega razvoja elektrotehnike zamoglo sedaj za industrialne naprave plodonosno izrabljati velike zaklade naših vodnih moči ki se jih dosedaj ni dovolj obračalo v prid Če dodamo še koristi naše zemljepisne lege, okolnost, da vsajeni med dva velika kulturna naroda, med Nemce in Italijane, tvorimo obenem zaledje Adrije ter ležimo ob cesti narodov, ki drži iz Hamburga čez Trst v orient in Sueški prekop, — potem razvidimo, da je ura bila, ko se more Kranjska dvigniti iz svoje nezakrivljene zaostalosti ter stopiti z naprednejšimi sosednimi deželami v isto vrsto. Gospoda, mi bi grešili na usodi svoje domovine, če bi zamudili ta moment ter hoteli koristi domovine žrtvovati malenkostnim strankarskim ozirom. (Slovenski končuje): ln še nek drug nagib mora nas napotiti do poskusa, mirnim dogovorom ublažiti naša nasprotstva ter zjediniti se v skupno delovanje. Gospoda moja! To leto praznujejo narodi, združeni pod žezlom habsburške dinastije izredno redko, veliko slavnost. Mi obhajamo letos šcstdesetletnico vladanja presvetlega našega cesarja! To je slavlje samo po sebi silno redko v svetovni zgodovini. Obhajali bomo dejstvo, katerega habsburška država dosihmal še ni doživela. Vse avstrijske dežele, vsi narodi v raz-prostranem našem cesarstvu tekmovali bodo med seboj, da bi na dostojen način obhajali preznamenito to slavnost. Kako bi bilo mogoče, siromašni naši deželi in bornemu njenemu prebivalstvu vredno vdeležiti se velikega tega praznika ter z dejanjem, ne s prijaznimi besedami, dokazati svetu, kako se tudi mi s hvaležnim srcem spominjamo neštetih dobrot onega cesarja, pod katerim se je narod slovenski probudii iz smrtnega spanja do novega svežega življenja. Gospoda, jaz mislim, ako bi vse vrednote, kar jih sploh premore dežela Kranjska. zbrali ter jih poklonili preljubljenemu vladarju, mi mu ne bi mogli napraviti večjega veselja, nego s priprostim dejstvom, da smo se mi zbrani zastopniki prebivalstva vedno zveste in udane kronovine Kranjske po tolikih strankarskih bojih in prepirih vendar zopet našli v skupnem delu za blagor naše. širše iu ožje domovine! V tem smislu Vas kličem na parlamentarno delo ter Vas pozivljem, da z menoi vred navdušeno vzkliknete presvetlemu vladarju cesarju Franc Jožefu trikrat: — Nemški: Našemu preljubljenemu deželnemu vladariu, presvetlemu cesarju Franc Jožefu trikratni: Zivio, Hoch, Slava ! Govor deželnega glavarja so spremljali opetovani »Dobro«- in »Tako je«-klici od strani poslancev S. L. S., posebno ta- XX. poglavje. Najden. Sedaj pa pridem do najbolj čudnega dogodka, kar smo jih doživeli na vsej tej čudni poti, in ki priča, kako čudovita so božja pota. v Hodil sem nekoliko pred ostalima dvema ob bregu potoka, ki je tekel po oazi, dokler ga ni pogoltnil lačni pesek puščave; ustavil sem se in dvignil svoje oči, ali prav vidim ali ne. Komaj dvajset korakov pred menoj je stala v mični legi pod senco neke vrste figovega drevesa in obrnjena proti potoku lepa koča, zgrajena več ali manj po kafrskem načinu, s pomočjo trave in vrbovja, samo da je imela popolna vrata mesto nekake bučelne luknje. »Kaj vendar,« sem dejal sam pri sebi, »dela tukaj koča!« In ko sem izpregovoril te besede, so se odprla vrata koče in iz nje je prišepal bel človek, oblečen v kože in z velikansko črno brado. Mislil sem, da jc moralo solnce oslepiti moje oči. Bilo je nemogoče! Noben lovec ni nikdar prišel v tak kraj, kakor je bil ta. Gotov se ne bi nikdar noben lovec naselil tukaj. Zi;al sem in zijal in ravno tako jc zijal oni človek, in ravno v tem trenutku sta dosoela Sir Henry in Good. »Poglejta vendar, prijatelja,« sem rekel, »ali je tukaj v resnici bel človek, ali se mi blodi?« Sir Henry je gledal in Good je gledal, nato pa je hromi beli mož naenkrat vzkliknil in šepal proti nam. Ko je prišel že blizu nas, se je nezavesten zgrudil na zemljo. Z enim skokom je bil Sir Henry pri njem. »Veliki Bog!« je vzkliknil, »moj brat George!« Pri tem kriku je stopila iz koče druga postava, tudi oblečena v kože in s puško v roki in tekla proti nam. Ko je zagledala mene, jc tudi na glas zavpila. »Makumazahn!« je vpila, »ali me ne poznaš, baas? Jaz sem lovce Jim! Izgubil sem tisto pisemce, ki si mi ga dal. da ga izročim baasu, in tukaj smo že skoro dve leti.« In zgrudil se mi je pred noge in joka! od veselja. »Ti nemarni lopov!« sem rekel, »zaslužiš jih pošteno po grbi!« Mož s črno brado se je zopet zavedel in vstal in on in Sir Henry sta nemo gledala drug drugega; očividno nista mogla izpregovoriti besedice. Gotovo jc bilo pozabljeno vse, radi česar sta sc v prejšnjih časih prepirala (menim, da jc bila neka gospica, akoravno nisem nikdar vprašal.) (Dalje prihodnjič.) krat, ko je deželni glavar omenjal potrebo reforme deželnega volivnega reda. Poslanci stoje kličejo cesarju: Zivio! Slava! Hoch! Baron Lieclitenberg kot namestnik deželnega glavarja obljubuje, da bo storil v polni meri svojo dolžnost. Nato predstavi deželni glavar zbornici vladnega zastopnika, vladnega svetnika g. Haasa. Novoizvoljeni poslanci so storili v roke deželnega glavarja obljubo. Konstituiranje deželnega zbora. Glede volitve rediteljev in verifika-torjev je predlagal g. deželni glavar, naj sc namestu dveh volijo trije reditelji in trije verifikatorji. Ker ni bilo proti temu predlogu nobenega ugovora, je predlagal dr. Tavčar, naj se vsklikom volijo za reditelje baron Abfaltrern, Pire, Pogačnik, za veri-fikatorje pa Mandelj, grof Barbo in dr. Novak. Volitev deželnega odbora. Pri volitvi deželnega odbornika Iz veleposestva je bilo oddanih K) glasov. Grof Barbo je dobil 9 glasov, ena glasovnica je bila prazna. Grof Barbo izjavlja, da volitev sprejme. Pri volitvi deželnega odbornika iz mest in trgov je bilo oddanih 10 glasov. Dr. Tavčar je dobil 9 glasov, ena glasovnica je bila prazna. Dr. Tavčar izjavlja, da volitev sprejme. Pri volitvi deželnega odbornika iz kmetske skupine je dobil dr. Lampe 13 glasov. Izjavlja, da volitev sprejme. Pri volitvi deželnega odbornika Iz cele zbornice je bilo oddanih 35 glasov, 26 glasov je dobil dr. Susteršič, Plantan 9 glasov. Izvoljen dr. Susteršič. Dr. Susteršič izjavlja, da sprejme izvolitev, zahvaljuje se za izkazano zaupanje. povdarja pa, da dolgo časa ne bo ostal deželni odbornik. On smatra zase to mesto zgolj kot provizorično, ker je bila stranka mnenja, da je potreben pravnik v deželnem odboru. V istern hipu, ko bo stranka razpolagala v dež. zboru še z drugim pravnikom kot ž njim, bo odstopil in prepustil mesto drugemu. Pri volitvi namestnikov deželnega odbora so bili izvoljeni: iz veleposestva baron Apfaltrern, (9 glasov), iz mest in trgov dr. Triller, (7 glasov), iz kmetske skupine Košak, (oddanih 12 glasov, Košak dobil 11 glasov, ena glasovnica je bila prazna); iz cele zbornice Jaklič (oddanih 34 glasov, 11 glasovnic praznih, 8 glasov Plantan, Demšar en glas, Jaklič 14. Volivna reforma! Deželni glavar naznani, da so poslanci dr. Susteršič, baron Schwegel, dr. Tavčar in tovariši vložili naslednji predlog: Deželni zbor skleni: Deželni red in deželni volivni red se imata spremeniti v tem smislu, da se omogoči vsem slojem prebivalstva sodelovanje pri deželni zakonodaji in upravi. Izvoli se ustavni odsek 12 članov in 3 namestnikov, kateremu se naroča, da izdela zakonska načrta v predstoječem smislu iu poda v najkrajšem mogočem času svoje poročilo. V formalnem oziru se predlaga, da se ta predlog obravnava kot nujni v smislu § 21. opravilnika. V Ljubljani, 27. marca 1908. Podpisani vsi poslanci cele zbornice Dr. Susteršič utemeljuje nujnost v imenu vseh treh strank. Dr. Susteršič utemeljuje nujnost. Dr. Susteršič pravi, da mu je lahko utemeljevanje. ker je predlog podpiran od vseh strank, težavno pa radi tega, ker v teh razmerah ni mogoče označevati mu stališča, ki ga njegova stranka zavzema v tej zadevi. On mora danes zastopati to, s čemur je cela zbornica edina. Sicer pa stališča S. L. S. ni treba razlagati, ker je itak splošno znano. Vloženi predlog je vložen po dogovoru vseh treh strank. Ta okolnost, da so vse tri stranke predlog kot nujni predlog označile, to zadostno govori, da je zadeva res nujna. Volivna reforma je prišla v zbornico kot predmet strastnega boji., kot bojni predmet, sedaj pa je prišla na edino pravo pot: na pot sporazumlje-nja. Kot plod mirnega sodelovanja vseh naj pride volivna reforma iz te zbornice! Dežela potrebuje nujno red v vseli panogah gospodarskega in kulturnega dela. Opravimo to delo vse stranke skupaj v sporazumu! Dežela potrebuje dela in napredka ,te signature naše dobe. To bodi signatura tudi te zbornice, ako hoče imeti ugled in korenine v prebivalstvu. Misli, da ni nobenega nesoglasja, zato bo danes cela dežela z veseljem konstatirala, da je nehalo vsako bistveno nesoglasje in da se kmalu na stežaj odpro vrata v deželno zbornico vsem tistim, ki še zunaj te zbornice čakajo. Prosi, da vsa zbornica glasuje za nujnost . K besedi se nihče ne oglasi, nujnost je bila soglasno sprejeta. (Navdušeno ploskanje v zbornici in na galeriji. Deželni glavar svari galerijo, češ, da se nima umeša- vati v razpravo.) Tudi v meritornem ozirrr je bil predlog soglasno sprejet. V ustavni odsek so bili soglasno izvoljeni: Susteršič, Krek, Jaklič, Povše, Lampe, Schvvegel, Lieclitenberg, Barbo, 'Tavčar, Eger, Triller, Plantan. Namestniki Demšar, Gangl, Margheri, istotako soglasno izvoljeni. Za predsednika ustavnega odseka je bil izvoljen dr. Krek, namestnik baron Lieclitenberg. Prva seja ustavnega odseka se vrši danes ob 4. uri popoldne. Poročilo deželnega odbora o izvršenih deželnozborskih volitvah se na predlog barona Selnvegla odloži z dnevnega reda. Prihodnja seja jutri, v soboto, ob 11. liri dopoldne. Dnevni red: Poročilo deželnega odbora o zadnjih deželnozborskih volitvah in eventuelno poročilo ustavnega odseka. * * * DEŽELNOZBORSK1 KLUB S. L. S. se je konstituiral tako: Načelnik dr. Ivan Susteršič, namestnik dr. Krek; v parlamentarni komisiji je poleg njiju še poslanec komerc. svetnik Povše. MATURA PODRAŽENA. Taksa za maturo se je vsled odredbe naučnega ministrstva od 12 K za javne učence povišala na 20 K, za privatiste pa od 36 na 50 K. Za oprostitev od takse veljajo dosedanje določbe. RAZNE POLH 1ŠKE NOVICE. Biilovv je v nemškem državnem zboru izjavil, da se na Pruskem ne uvede splošna volivna pravica brez nevarneg; spora. — Novi ameriški poslanik v Berolinu postane Hill. — Francoska zbornica je s 302 glasovoma sklenila, da razpravlja takoj o Ceccaldijevi interpelaciji, ki zahteva postavo, da se prepove parlamentarcem sodelovanje pri finančnih družbah in sindikatih kot upravni svetniki, dasi je želel minister Briand, da naj odgodijo razpravo, dokler se ne konča preiskava proti Rochettiju. — V Livadiji je ustrelil na vež-bališču neki vojak dva častnika. Vojaki so prosili generala, da naj pusti morilca takoj ustreliti. — Prihodnjo nedeljo obišče najbrže nemški kancelar našega zunanjega ministra Aehrenthala. — Na Korfu je do-šlo veliko tajnih policistov, da stražijo nemškega cesarja. Somišljeniki! V smislu lansko-Ietnega sklepa občnega zbora S. K. S. Z. na Jesenicah smo založili vžigalice z napisom »V korist obmejnim »Slovencem«. Namen jim bodi isti, ki je začrtan v njih napisu, obenem pa naj bi bile te vžigalice tudi vidno znamenje vseh naših somišljenikov. Vsakogar izmed Vas je častna dolžnost, da rabi odslej le te naše vžigalice, ki se dobivajo povsod v dosedaj med nami običajnih oblikah. Spoznali jih bodete po napisu »V korist obmejnim Slovencem« in po dveh v bratsko pomoč si segajočih rokah, ki oklepate slovensko trobojnico. Vodstvo S. K. S. Z. je izvršilo na-iogo, ki mu je bila poverjena. Na Vas, somišljeniki, je sedaj, da storite i Vi svojo dolžnost ter segate prav pridno po njih. Danes smo razposlali po širni slovenski domovini prvi vagon teh naših vžigalic. Kličemo jim pa na daljno pot: Prodrite v zadnjo gorsko kočico( osvojite si srca vseh, vznetite v njih ogenj bratskega domoljubja, da prinesete ono korist našim bratom - trpinom, obmejnim Slovencem, ki jim jo želi Vodstvo S. K. S. Z. v Ljubljani, dne 27. marca 1908. Onrone novice. + Pri volitvi deželnih odbornikov so Nemci v mestni kuriji volili z liberalci (dr Eger je volil dr. Tavčarja), iz cele zbornice pa s. S. L. S. za dr. Susteršiča. Pri volitvi namestnikov deželnih odbornikov Nemci niso volili s S. L. S., ampak so oddali prazne listke. + Slovo deželnih uradnikov od gospoda deželnega glavarja Otona pl. Detele. V sredo ob 11. uri dopoldne so se zbrali v dvorani deželnega odbora vsi deželni uradniki, med njimi primariji deželne bolnišnice in službe prosti sekundariji, da se poslove od svojega vrhovnega predstojnika, gospoda deželnega glavarja Otona pl. Detela. V imenu vseh je govoril slovo v jedrnatih besedah gospod deželni nadsvetnik M. Zamida. Gospod deželni glavar je nato v krasnem govoru izrekel I zahvalo vsem, da so se prišli osebno od nJega poslovit. Petindvajset let je poteklo, I ko je vstopil v deželni odbor, sedemnajst let, ko je postal deželni glavar. To je v splošni zgodovini samo kratek trenotek, a v človeškem življenju dolga doba. Spominja sc prejšnjih deželnih glavarjev, grofa Thurna in dr. Poklukarja, deželnih odbornikov in predstojnikov posameznih deželnih uradov, s katerimi je skupaj deloval, a že vse krije hladen grob. Nastopila je skoro popolnoma nova generacija uradnikov, od katere se danes poslavlja. Poda se za trajno na grad, kjer je tekla njegova zibelka, in kjer so bivali že pred sto leti njegovi pradedje. Osebe se hitro menjajo, a dokler bo kraljeval mogočni Triglav, dokler bode bučalo sinje morje Adrijansko, in dokler bodo ostale naše vinorodne dolenjske gorice, toliko časa bo ostala naša ljuba domovina, kateri služiti naj bode vsakemu v ponos. Ločitev mu je lažja, ker prevzame vodstvo vsestransko delaven in izkušen mož, ki kot mnogoletni parlamentarec pozna gospodarstvo dežele. Pri nastopu sem obljubil biti vsem vedno pravičen in objektiven in po tem principu sem sc strogo ravnal ves čas svojega načelo-vanja. Zahvaljuje se vsem uslužbencem, ki so ga vedno podpirali pri njegovem delovanju in vsakdo je rad in voljno storil, kar mu je velevala njegova dolžnost. Vse pa hoče ohraniti v najprijetnejšem spominu. Končno je podal gospod deželni glavar vsakemu posamezniku roko. + »V korist obmejnim Slovencem« ie napis vžigalicam, ki jih je v lastni režiji založila S. K. S. Z. v Ljubljani. Cisti dobiček je namenjen našim obmejnim bratom. Opozarjamo vse gg. trgovce, da si naročijo teh novih vžigalic čim preje, sat je njih kakovost najboljša in njih cena najnižja izmed sovrstnih znamk. Vse cenjene somišljenike pa opozarjamo na to, da jih zahtevajo povsod v vsaki trgovini in vsaki trafiki ter da tudi rabijo dosledno naše vžigalice. + Vžigalice »V korist obmejnim Slovencem« se naročajo z naslovom: »Vod-< stvo slovenske krščansko-socialne zveze v Ljubljani, Kopitarjeve ulice št. 2«. Po redu, kakor nam bodo dohajala naročila, v istem redu bomo tudi razpošiljali naročene zaboje. + Zmaga S. L. S. v Hotedršici. Iz Hotedršice se nam piše: Dne 26. marca je pri občinskih volitvah zmagala S. L. S. v vseh treh razredih. Liberalci so se udeležili volitve samo v tretjem razredu. Ko so pa videli, da so dobili kandidatje S. L. S. v tretjem razredu neprimerno več glasov kot njihovi, so žalostni pobegnili z volišča in prepustili potem popolno zmago S. L. S. Liberalci se namreč v drugem in prvem razredu niso niti upali udeležiti volitve. Ljudstvo je zelo navdušeno, ker je ob tla vrglo gnjili liberalizem, ki se je dosedaj precej oblastno šopiril pri nas. Zavednemu ljudstvu pa kličemo v spodbudo: Le vztrajno naprej po začeti poti, dokler se popolnoma ne uniči gnjili liberalizem! — Zmaga S. L. S. v Temnici. Pri občinskih volitvah, ki so se vršile 18. marca v Temnici, so sijajno zmagali pristaši S. L. S. Dosedanja liberalna vlada je s tem dobila nezaupnico. Slava volivcem! + Volivna reforma za Pulj. Danes je seja deželnega zbora istrskega, v kateri se bo razpravljalo o volivni preosnovi za Pulj. Radovedni smo, kaj so med tem Italijani še izmešetarili pri vladi. Tiste demonstracije proti volivni preosnovi, vsled katerih se je moralo sejo deželnega zbora zadnji ponedeljek odpovedati, so bile dogovorjene, oziroma naročene, da bi lahko dr. Rizzi vladi pokazal, kako zelo se mora truditi, da ukroti malkontente, in da bi še izsilil od vlade kak »bakšiš«. -i- Deželni zbor istrski. V včerajšnji seji deželnega zbora se je odobrila izpre-memba volivnega reda za občino Pulj, s katero je zagotovljeno Hrvatom sedem odbornikov in en svetovalec, v vseh treh branjih. Istotako se je odobril zakonski načrt o podržavljenju krajne policije za Pulj, Vodnjan in Vale. Sprejeli so nadalje zakon o pogozdovanju Istre. Trgovško-obrtni zbornici v Rovinju dovolilo se je 6000 K podpore za deželno obrtno razstavo v Kopru. Prcčitala se je interpelacija poslanca Andrijčiča o krvavih dogodkih na pust v Cresu in o zavlačevanju tamoš-njih občinskih volitev. Poslanec Mianich pa jc interpeliral radi nasilnega postopanja orožnikov v poreškem okraju. Sprejel, se jc nujni predlog deželnega odbornika Tomasia, naj deželni odbor izdejstvu-je 50 odstotno znižanje voznine za izvoz domačega naravnega vina na vseh železnicah. Končno jc deželni glavar prečital govor, v katerem se spominja važnih točk delovanje deželnega zbora v zadnjem šestletju ter naglaša zlasti volivno pre-osnovo. Namestnik knez Hohenlohe sc je v italijanskem in hrvaškem govoru zahvalil deželnemu zboru za delovanje ter nagla-šal zasluge deželnega glavarja dr. Rizzia in dr. Laginje, da se jc dosegel sporazum med obema narodoma Istre. Predsednik je zaključil zasedanje s trikratnim »evvi-va!» cesarju. — Slovenci v AleksandrijI. Iz Ale- ksandrije nam poročajo: Kvaterno nede-in ravno tako pri skupnem sv. obhajilu v Aleksandriji, katerega je vodil č. P. Evgen Stanet. PoVoljna je bila udeležba vsak dan in ravno tako pri skupnemu sv. obhajilu v nedeljo. Letos so posebno dobro prepevale Slovenke ves čas sv. misijona pod vodstvom organista g. Jos. Klinkon. Tretjo postno nedeljo prično v Kahiri sv. misijoii za ondotne naše rojake. — P. Benigen. — Volivna reforma za Dalmacijo. Dalmatinski deželni odbor jc dovršil načrt volivne reforme za Dalmacijo na sledečih načelih: Odpadla bi dva virilisti in zastopniki trg. in obrt. zbornice. Deželni zbor bi imel 44 članov. Kmečke občine bi volile 28, niesta 9, veliki obdačenci 7 poslancev. Cenzus odpade, t. j. volivno pravico bi imel vsakdor, ki plačuje kakoršen-koli si bodi neposredni davek. Dosedaj je znašal cenzus 10 kron. Kmečke občine bi volile neposredno, ne po volivnih možeh, kakor dosedaj. — Sestanek interesentov tujskega prometa na Bledu. Za nedelio 29. t. m. sklicuje deželna zveza za tujski promet na Kranjskem sestanek interesentov tujskega prometa na Bledu v Blejskem domu ob pol 4. uri popoldne. Razgovarjtlo in sklepalo se bo o važnih vprašanjih za povzdigo tujskega prometa, med temi o poučnem potovanju kranjskih gostilničarjev na Dunaj, ki se vrši koncem aprila iu za katere se že zelo zanimajo nekatere dunajske korporacije. Nadaljne točke so razgovor o gostilničarskem tečaju v Ljubljani in c nameravani razstavi za tujski promet na Bledu, katero priredi deželna zveza. Posebne važnosti je pa razgovor o postavki pol milijona kron, ki ga dobi novo ministrstvo javnih del za pospeševanje tujskega prometa. Na tem zborovanju se bo določil načrt- kako bi se enotno in organizo-vano nastopilo, da dobe interesirana kranjska prometna društva čim več podpore. Nujno jc potrebno, da se tega zborovanja udeleže vsi interesentje tujskega prometa, osobito pa zastopniki prometnih in olepševalnih društev. — Vlomilec iz Kranja prijet. 21. t. m. so blizu Beljaka zaprli vodjo Josipa Lise, ki je oktobra preteklega leta pri železni' ški stavbeni družbi Chicrici v Kranju okradel iz blagajne 33.400 K. Lisa so oddali okrajnemu sodišču v Beljaku. Našli so pri njem še 1984 K — Državna policija v Zagrebu. Bivši načelnik zagrebški. Čuvaj, zahteva, da se pomnoži mestna policija in sicer za sto peščev in 24 konjenikov. To zvišanje redar-stvenega moštva bi stalo mesto 180 tisoč kron. Občinski odbor bo to zahtevo z ozirom na gmotno vprašanje odbil in potem bo vlada — tako sodijo nekateri listi — policijo podržavila. + Nov list. V ponedeljek je začel izhajati v Zagrebu nov list. dnevnik »Radikal«, ki ga izdaja Karol pl. Pisačič. Istodobno je prenehal tednik »Hrvatska Hrvatom«. — Požar. Dne 25. t. m. ob dveh zjutraj jc upepelil Ignacu Murnu, posestniku in mizarju v Zabjivasi pri Novem mestu ogenj polovico hiše. Nastal je v hlevu, v katerem je bilo nakupičene veliko slame in desk. Požigalec jc Novakov hlapec Janez Oorjup iz Dolenjevasi. Ignac Murn je namreč prejšnjo popoldne dovolil temu hlapcu, ki je bil do nezavesti pijan in katerega mu jc pripeljal hlapčev gospodar, da se prespi v njegovem hlevu. Oorjup je zaspal in ko se je ponoči zbudil, je pogrešal denar, kar ga je imel in da bi ga našel, je prižgal žveplenko. Iskal je brezvspešno iu ker ni bil gotov, čc mu je ostalo še kaj denarja, jc vrgel gorečo žveplenko na tla. Kakor on sam pravi, se je slama vnela, katero je pa poteptal in odšel nato domov. Najbrže je ostalo še par tlečih isker v slami, ki so se nato vnele in povzročile požar. Predno so se domači, ki so spali v hiši, zbudili, je imel ogenj žc premoč. Plameni prebivši si pot skozi lesen strop, so se oprijeli podstrešnih tramov, ki so bili tudi takoj v ognju. V hiši speče je šele na tla padajoča strešna opeka zbudila. Na pomoč došli sosedje in delavci Smoletove parne opekarne so spravili iz sob, kar je bilo mogoče in avizirali novomeško prostovoljno gasilno društvo, ki je pod poveljstvom načelnikov gg: Bergmana in Lu-serja srečno omejila ogenj. Pogorel je gorenji del hiše, polovico podstrešja in v hlevu se nahajajoča slama in deske. Skoda se ceni na 1200 K, zavarovan pa je oškodovanec pri »Vzajemni zavarovalnici« za 800 K. — Mrtvega so našli dne 24. t. m. na poljih pri Mačkovcu, občina Št. Peter pri Novem mestu 27-letnega posestnika sina Janez Berusa iz Stranskevasi št. 19. Berus se je v Mačkovcu jako napil in zapustil 1 svoj voz in konje, ki so spravili pri Ro-metu, oštirju v Bajnofu. Berusa je najbrž od premnogo zavžite pijače zadela kap. — Oljkino olje. Dočim lanskega leta po večini Istre ni bilo skoraj nič oljk, so iste na Cresu dobro obrodile. Pridelek na Cresti se računa na 3000 hektolitrov. Cena oljkinemu olju bo letos vseeno visoka tudi v Istri. Na ceno upliva ne le majhna proizvodnja, ampak tudi okolnost, da so cene atnerikanskemu olju v zadnjem času zelo poskočile. — Ošpice. V Puntu v Istri razsajajo ošpice. Pripetilo se je dosedaj 300 slučajev, ki pa niso bili smrtni. Šola v Puntu je zaprta. — Stroški vzdržavanja Opatije. Lani je imelo opatijsko zdravilišče 307.613 kron in 36 vin. dohodkov in 261.034 K 22 vin. izdatkov. Čisti dohodek znaša torej 40 tisoč 579 kron in štiri vinarje. — Osmina po umrlem gosp. Leopoldu Lotriču, župniku v Zlatem Polju bo v ponedeljek, dne 30. t. ni. ob 8. uri. — Otrok zgorel. Sabočevo pri Borovnici: V soboto zvečer okrog pete ure se je ponesrečila ob ognju hčerka Matevža Za-lar, stara štiri leta. Z drugimi otroci jc skakala okrog ognja na njivi. Dekletcu se jc vnela obleka in hipoma jc bila vsa v ognju. Umrla je kmalu po polnoči, ne da bi čutila kake bolečine in vendar obžgana od temena skozi po desni strani. — Na kmetijski šoli na Grmu je bilo v nedeljo, 22. t. in., predavanje o cepljenju prašičev proti rdečici. Udeležilo sc ga je 97 gospodarjev. Predaval jc višji okrajni živinozdravnik O. Skale. — Umrl je v goriški bolnišnici gosp. Mohor Benedetič. — Žganje. V včeraj pričeti enketi o kontingentiranju špirita jc finančni minister izjavil, da je vlada pripravljena sporazumno z ogrsko vlado predlagati legis-lativno znižanje davka od žganja za 50 h na liter čistega alkohola. Nadalje namerava vlada predlagati znižanje obstoječih bonifikacijskih postavk pri kontingentu za 4 K. pri ekskontingentii za 2 K, tako da bi v iiodoče iznašali bonifikacijski zneski za poljedelske žgal niče z ozirom na povprečno dnevno proizvajanje za kontingent 2, 4 in 6 K, za ekskontingent 2 in 4 K na hektoliter, tedaj bi se diferenciranje bonifikacij raznih vrst žgalnic ne omejilo. Kot določeno kompenzacijo namerava vlada sporazumno z ogrsko vlado zvišati davčno razliko med obema davčnima postavkama konsunmega davka za znesek znižanja kontingentnih bonifikacij, to je od 20 na 24 K pri hektolitru alkohola. Nadalje bi se določila za bodoče stalna izvozna bonifikacija za žganje s 7 h na liter alkohola. Končno bi se izločila dosedanja omejitev, da se sme rabiti davka prosti špirit za izdelovanje kisa le proti vraču-nanju v kontingent in odpravila bi se kontrolna pristojbina za porabo davka prostega žganja. — Trije poizkušeni samouinori v en' noči. Ponoči od 25. do 26. t. m. si je 54-letni mesar Peter F. v ulici deli' Istria v Trstu .zasadil nož v lepo stran prsi. Nož je odletel na rebru ter ni zadel srca. Moža so spravili v bolnišnico. Vzrok: prepir s. soprogo. — Bolniška strežnica Remigija G., 27 let stara, sc je v svojem stanovanju v ulici del Volto skušala zastrupiti s sub-limatom. Vzrok ni znan. Pomoč je dobila na osrednji zdravniški postaji. — V ulici Giulani si je 24-letni Ivan G. sprožil samokres v srčno stran. Kroglja je obtičala na kosti, odkoder mu jo je zdravnik odstranil. Mladega moža so prepeljali v bolnišnico. Vzrok: prepir v družini. — Rešeni slovenski otroci. O strašnem požaru šole v Collinwoodu še poročajo: Srečno sta se rešila dečka John Okičkimu, ki stanuje blizu »stop« 117. Kakor hitro je zaslišal alarm, je sinček John ubežal skozi vrata, ko je učiteljica druge otroke še spravljala v red. Njegov brat Lojzek pa jc dobil ena vrata že zaprta, a je srečno utekel skozi druga. Takoj za njim pa se jc pod udri in so se vrata zaprla. Učiteljica je rešila najmlajšo hčerko rojaka Jak. Samsata, kateremu so zgoreli ti i je otroci. John Škrbu se je rešil en sinček (9 let) in hčerka (7 let). Deklica je že vsa omamljena od dima čepela pri šolski steni, ko jo je nekdo predramil, da je ubc-žala skozi vrata. John Zupanu je rešena najmlajša hčerka. John Starcu jc rešen sinček John, kateri je koj, ko jc slišal alarm, skočil skozi okno. V največ slučajih so se rešili najmlajši otroci, starejši pa ostali v ognili. — Konkurzi. Krido sta napovedala Mojzes Izak Altaras, trgovec v Travniku in Slavomil Komasar, trgovcc v Priedoriu — Umrl je v Splitu Ivo Giunio, notar in kazenski branitelj, znan po svojem trudu za narodni preporod Dalmacije. — Usposobljenostni izpiti za ljudske in meščanske šole sc bodo vršili v Kopru od 4. maja t. 1. naprej. Prošnje jc poslati c. kr. izpraševal. komisiji do konca aprila. — Hrvatski tamburaši v angleškem pomorskem domu. Prošli torek je bil v angleškem pomorskem domu (English Seemans Housc) koncert v korist tega doma. Svirali so hrvatski tamburaši same slovanske komade ter želi mnogo priznanja. — Imenovan je za kancelista g. Rudolf Petelin, kancelijski oficijant v Trstu. — Nova šola. V Ugljanu pri Zadru so te dni odprli hrvatsko ljudsko šolo. Ta kraj je bil do pred kratkim v rokah italijanske gospode iz Zadra. Tako dobiva malo po malem Dalmacija svoj narodni obraz — Novice iz Amerike. Umrl je v Clevelandu 36 let stari J. Vidmar, doma iz hinjske fare. — Č. g. Zakrajšek je premeščen iz Clevclanda v Ne\v-York. Slovesa se je udeležilo do tisoč Slovencev. Udeleženci so bili prijetno iznenadeni, ko jih ja škof Koudclka nagovoril v slovenskem jeziku. Cerkveni letopis. V zadevi lurškega romanja. Zadnje dni je prišlo toliko oglasil, da se od onih, ki so se od 26. sušca dalje oglasili za prvi vlak, nc more sploh nobeden več sprejeti. To naznanilo onim, katerim velja, ne bo všeč, češ, saj jc obrok do dne 31. sušca. — Tudi odboru samemu je zelo neljubo, da postavljenega obroka ne more držati in oglašenim nc more ustreči, — a nasproti stoje nepremagljive ovire, ki se pri najboljši volji in pri največji sili ne dado prelomiti in premagati. Vse to je prišlo nepričakovano. Nikdo ni pričakoval take velike udeležbe; saj se je celo dvomilo, čc li se jih bo spravilo skupaj potrebno število 250. Odbor ne more storiti drugega, kakor da prosi oglašence, naj se mirno vdajo v neizogibnost, katere nikdo ni naprej videl. V vabilih je bilo sicer zapisano: »Silno pa ustrežejo oni. ki se oglase prav kmalu. Nazadnje namreč pride pri takih rečeh velika zadrega« . . . Da se pa po možnosti ustreže vsem, se bo skušal prirediti drugi vlak. Torej ponavljamo prošnjo, naj sc oglašajo vsi, kateri žele iti do Lurda, da se vidi, če bo šlo z drugim vlakom. Zapozneli bodo s tem popolnoma odškodovanj. Kdaj bo drugi vlak odšel, o tem se bo še sklepalo. Korone novice. k Štrajk. V Oblasserjevi pivovarni v Podgori štrajkajo pivovarski pomočniki. Vzrok: slabe plače, slaba hrana učencev in žaljenje pomočnikov od strani voditelja. k V Slov. Plajbergu se je 23. marca razdružila ena najstarejših koroških posojilnic. Bila jc tretja. Vsled raznih okoliščin in svojeglavnosti voditelja je životarila brez denarja in brez življenja. Malo dolgov, ki jih je imela za iztirjati, je plačala podljubeljska. Bila je pri »Celjski zvezi«. k Za pravice slovenskega jezika. O tem smo dobili s Koroškega še naslednje poročilo: Občina Sele je vložila pri deželnemu- odboru v Celovcu proračun za leto 1908 v slovenskem jeziku in prosila odo-brenja, da more pobirati višje doklade. Deželni odbor koroški pa je vrnil dotično vlogo občini Sele nerešeno. Kakor znano, je pred kratkim državno sodišče na Dunaju razsodilo, da je koroški deželni odbor s tem kršil jezikovno ravnopravnost slovenščine na Koroškem. Včeraj, 26. marca 1908 je pa upravno sodišče razsodilo, da je deželni odbor koroški dolžan poslovati v slovenskem jeziku in da je kršil zakon, ker ni rešil vloge občine Sele. Zopet nov uspeh proti nezakonitemu postopanju nemškega deželnega odbora! Razne mn. Šola gori — otroci pojo. Iz New Yor- ka poročajo: Dne 7. t. m. se je vnela šola med Columbus in med Amsterdam cesto. 2500 dečkov je komodno korakalo skozi vrata in pelo pesem »Marching Trotigh-Georgia«. Poslopje se jc vnelo v petem nadstropju. Po preteku 20 sekund jc bilo šolsko poslopje prazno. Seveda je bila šola drugače zidana kot v Colliinvoodu. Iz »dobrih« starih časov. Leta 1792. sc jc dobilo na Dunaju štiri jajca za 3 kr., pitanega purana za 1 gld. 12 kr., nepita-nega za 33 kr., pitano gos za 51 kr., navadno za 33 kr„ pitanega kapuna za 45 kr., navadnega za 24 kr., pitano pišče za 21 kr., navadno za 9 kr., pitanega ptilar-da za 30 kr., navadnega za 18 kr., staro pitano kokoš za 18 kr., pitanega goloba za 8 kr., nepitanega za 7 kr., funt surovega masla za 18 kr., 1000 rakov za ;8 K. Srečne takratne gospodinje! Zakon proti gostilnam na Angleškem. Pod predsedstvom nadškofa iz Canter-burga so zborovali škofje anglikanske cerkve ter izrazili svoje zadovoljstvo z no- vim zakonom, ki namerava omejitev in odkup gostilničarskih koncesij. Izjavili so, da hočejo vlado v tem oziru podpirati. Tatvine v vlaku s pomočjo narkoze. V ponočnem vlaku Vratislava-Berolin je delil elegantno oblečen mladenič sopotnikom čokoladne slaščice, v katerih je bilo narkotično sredstvo. Potniki so zaspali, in lopov jih je oropal. Dragocenost vijolične dišave. Na Francoskem pridobivajo iz naravnih vijolic dišavo, takozvano »absolutno vijolično esenco-.-., katero prodajajo za neverjetno ceno 25.000 frankov za eden kilogram, dasi istočasno izdelujejo tudi umetno vijolično dišavo, katera je seveda neprimerno ceneja. Nečloveška mati. Dunajski porotniki so obsodili v sedemletno ječo Rozo Boha-ček, ki je pretepala svojo štiriletno hčerko tako, da je ista vsled poškodeb umrla. darovi. Mohorjani trnovske župnije v Ljubljani za narodno šolo v Št. Jakobu 12 K. Za fotografa Kotarja: Neimenovan 10 kron, neimenovan 60 vin. Telefonska ln brzojavna porodili, glavarju šukljetu! Stari trg, (Kočevje), 27. marca. Zaradi navdušenega Zivio-klica pri izvolitvi Šukljeja za deželnega poslanca preganjana predgrajska dekleta kličejo sedaj še bolj navdušeno in brez strahu: Zivio gospod Suklje, vrli naš poslanec in deželni glavar! Predgrajska dekleta (Črnomelj). Stari trg (Kočevje), 27. marca. Nenadna vest, da je presvitli cesar imenoval našega dičnega poslanca za deželnega glavarja, nas je navdala s srčno radostjo in pridružujoč se njegovim častilcem zakli-čemo navdušeno: »Zivio gospod deželni glavar Šuklje!« Predgrajci. Stari trg (Kočevje), 27. marca. Volivci občin Radence, Podgora in Dol najiskrenejše častitamo svojemu poslancu, gospodu deželnemu glavarju Šukljetu! ravnateljstvo južne železnice se premesti v ljubljano? Dunaj, 27. marca. »Deutsches Tag-blatt« poroča, da se bo ravnateljstvo Južne železnice premestilo iz Trsta v Ljubljano ter da v Trstu ostane samo obratno nadzorstvo. obštrukcija v moravskem deželnem zboru. Brno, 27. marca. Danes je v novo-otvorjenem moravskem deželnem zboru prišlo do silno burnih prizorov. Novi cesarski namestnik Heinold se je predstavil, nakar je Stransky zahteval, da sc mu podeli beseda. Deželni glavar Szterenyi mu je ni hotel dati. Nato so mladočehi, na-prednjaki in socialni demokrati uprizorili velike škandale in bili po klopeh. Stransky je zahteval, da se došle vloge dobesedno prečitajo in se otvori o izjavi namestniko-vi debata. Deželni glavar to ni dopustil, češ, da je proti poslovniku, kar je zopet povzročilo velikansk ropot in protestiranje. Ko je odbornik Koudela stavil nujni predlog glede na podaljšanje proračunskega provizorija, ga mladočehi sploh niso pustili govoriti, se zagnali proti predsedniški tribuni in strgali stenografu zapisnik iz rok. Predsednik je moral sejo prekiniti. cehi proti vladi. Praga, 27. marca. »Narodna Politika« in Kramarev »Den« poživljata češke poslance, da naj zapustijo vladno majoriteto. poslabšan politični položaj. Dunaj, 27. marca. V notranjepolitičnem položaju je nastopila zopet kriza. Češka ministra Fiedler in Prašek ter voditelji čeških strank so baronu Becku izjavili, da zahtevajo odločitev v jezikovnem vprašanju, če nc bodo demisionirali. Stališče Praškovo je sicer tudi zaradi nasprotstev v čeških strankah zelo omajano. bulovv obišče aehrenthala in bo sprejet od cesarja. Dunaj, 27. marca. V nedeljo zjutraj se pripelje na Dunaj nemški državni kan-celar Biilow kot gost avstrijskega ministra za zunanje zadeve Aehrenthala. Biiiow bo v ponedeljek sprejet od cesarja v avdi- jenci. Obisku je pripisovati velik politični pomen. PRESTOLONASLEDNIK OBISKAL LUEGERJA. Lovrana, 27. marca. Prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova soproga sta obiskala župana Luegerja. SAMOUMOR ARISTOKRATA. Lvov, 27. marca. Tu se je vrgel iz nekega hotela na cesto baron Ehrenburg. Bil je na licu mesta mrtev. Vzrok: slabe denarne razmere. NOVA VLADA NA HRVAŠKEM? Zagreb, 27. marca. Zagrebške »Novosti« registrirajo vest, ki se širi po Zagrebu, da se namreč bliža izprememba vlade. Novi ban bi bil grof dr. Teodor Pejačevič, predstojniki oddelkov pa dr. Vrbanič, dr. Aleksander Badaj in dr. Gavro Manoj-lovič. ODGOVORNI UREDNIK »GERMINALA« OPROŠČEN. Trst, 27. marca. Odgovorni urednik anarhističnega lista »Germinal«, Marcel Andriani, je bil pri porotni obravnavi oproščen zločina motenja javnega miru s članki, priobčenirni v imenovanem listu. BELGIJSKI KRALJ NEVARNO BOLAN. Bruselj, 27. marca. Stanje belgijskega kralja se je znatno poslabšalo. Zabavne vožnje avstrijskega LIoyda vide oglas. Odtok liodepospejujofo, kisline raz- redčulote. kes lithion vrelec proti vodni kislini, trganju, diatutes, želod nemu In črevesnemu k> taru, bolezn m v mehurju in ledvicth itd. Dobiva se povsod, v Ljubljani 180 12—10 pri Mih. Kattnerju. Potrtega srca naznanjam žalostno II vest, da je Vsemogočni danes k Sebi poklical velečastitega gospoda Antona Kukelj-na knšk. duhovnega svetnika in župnika v Šenčurju pri Kranju. Dragi pokojnik je nagle smrti umrl v Ljubljani, 63 let star, in bode prepeljan v Šenčur, kjer bode pogreb v nedeljo 29 marca ob štirih popoldne. Mrtvaško opravilo bode v Šenčurju v pondeljek 30. marca ob 9. uri. Priporočam gospoda svetnika v molitev. V Šenčurju, 26 marca 190P. Mihael Kmet kapelan. Zahvala. Za mnogoštevilne dokaze srčnega sočutja povodom smrti naše iskreno ljubljene soproge, ozir. matere, gospe Marije Majdič izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najtoplejšo zahvalo. Iskreno se zahvaljujemo čast. duhovščini, čast. oo. frančiškanom, sl pevskemu društvu „Lira" za ginljivo petje, sl. gasilnemu društvu in vsem darovalcem krasnih vencev. Posebej še iskrena zahvala vsem onim, ki so nepozabno pokojnico v tako obilem številu spremili od hiše žalosti na Viru na kamniško pokopališče. Na Viru, dne 27. marca 1908. Žalujoči ostali. VITA Mesto vsaoega posebnega naznanila ŽITNE CENE Budimpešta 27. marca. Pšenica za april.......11 49 Pšenica za oktober......9 70 Rž za april.........10 35 Koruza za maj........6 60 Oves za april........7'60 Efekti v: 20 nižje. Meteorologično poročilo, j J™' Višina n. morjem -t06'2m, srednji tračni tlak 736-0 mm Globoko potrtega srca naznanjamo v svojem lastnem in v imenu svojih sorodnikov vsem prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti naše iskreno ljubljene nepozabne matere, oziroma stare matere, tašče, sestre, svakinje ln tete, gospe Marjete Jamšek roj. Kušar hišne posestnice in trg. soproge, ki je v četrtek 26 sušca ob 6'/j uri popoldne po kratki mučili bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 67. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage rajnice se vrši v soboto 28. sušca ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Križevniške ul. št. 3, na pokopališče k sv. Križu, kjer se polože zemeljski ostanki v lastno rakev k zadnjemu počitku. 757 Sv. maše zadušnice se bodo brale v četrtek 2. aprila ob '/410. uro v stolnici. Ljubljana, dne 26. sušca 1908. Cm ep. lOTH.j* Suote barometri. . ram 26 9. »več. 740-7 27 '7. zjutr* J 42 8 i. pop | 4 i 6 I DUl^t- riturn P» Celiijn 3 5 sr. svzh. - - 5 | sl.jug 8 9 j sr jvzb. Neb. jasno ob!. lig I 31 ► Vilibald Zupančič šolski svetnik Jean Tauzher nadtogar Herman Scaria knjigovodja Ivan Kovač iel. uradnik Dr. Janko Jamšek odvetnik sin. Marjeta Zupančič Marijana Thauzher Antonija Scaria Serafina Kovač Erna Jamšek Iva Jamšek hčere. Uršula Sovan roj. Kušar Jeanete Kušar sestri. Klotilda Jamšek sinaha. Vsi vnuki irt vnukinje. 0-0 Srodnja včerajšnja tsmp. 31«, norm t 6» Krojaškega pomočnika sprejme takoj v trajno delo FRANC VIDMAR, krojač, Zelecniki, Gorenjsko. 753 3-1 Razpisuje se služba 758 3-1 občinskega sluge občine Stari trg pri Ložu s prostim stanovanjem in letno plačo po dogovoru. Oglasi naj se pošiljajo do 20. aprila na županstvo Stari trg pri Ložu. Stara, še dobro ohranjena 760 3—1 hišna oprava se kup«. Poizve se v prodajalni, Stritarjeve ulice štev. 3. ZAHVALA. Ob nepričakovani težki izgubi nepozabne, iskreno ljubljene soproge, oziroma mamice, hčere, sestre, nečakinje in svakinje, gospe Marije Rovšck roj. Mastek in njenega novorojenega sinčka trgovke z obleko došlo mi je toliko ljubeznivih dokazov srčnega sožalja, da mi je bilo to v težkih urah v posebno tolažilo. Dolžnost mi je, da se tem potom zahvalim vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili v tako mnogobrojnem številu drago rajnico k večnemu počitku, slavnemu pevskemu društvu ,.Slavec" za ganljivo petje, kakor tudi darovateljem prekrasnih vencev. Vsem skupaj najprisrčnejša zahvala. Davorin Rovšek 754 1—1 fotograf in hišni posestnik. 9 * t 0*iv««ft%Toda jaz ne morem nikdar prednjega stavka z naslednjim tako spojiti, da ne bi bilo prostora še za kako drugo misel razen moje« — »Če sem vam kupil nagelj, ste tisti dan rože bolj ljubili« — »Ljubezen in petrolej« — »Sedaj sva kvit« in — sedaj smo tudi mi »kvit« z gospodom pisateljem. O tem, kako se neposredno pred nami na odru odigrava v besedah in dejanjih, kar žali čut najprimitivnejše de-centnosti, ne izgubljamo nobene besedfc več. »Demon Venus« je podrl vse nade na pisateljev globlji talent v najgorečnejših optimistih, med katere pa nismo nikoli spadali. Morda pa prihodnjost drugače pokaže — mi bomo vspehov le veseli. # * * Občinstvo se je dolgočasilo in zabavalo ob enem. Nekatere igralce in igravke je zapeljala banalnost enodejank tako daleč, da so improvizirali različne dodatne duhovitosti, ki so občinstvo ohranile do konca pri dobri volji. F. T. * Najhujši sovražniki. To je vabljiv naslov knjižici, ki jo je spisal g. Rado Mur-nik in jo je založila »Narodna založba«. Lahko umevna razlaga o roditeljih nalezljivih bolezni, naj bi bila ta brošurica, pravi pisatelj. Knjižica ie namenjena pripro-stemu ljudstvu, kar spričuje nje oprema in nizka cena. Kot taka bi morala biti pisana poljudno, vsakomur umljivo, brez nepotrebnega balasta raznih podmen, ter jasna v definicijah patoloških in bakterijoloi ških pojmov. Čim več nakopičiš teorij in podmen, tem nižje pade vrednost sličnih kniig. Ljudstvo zanimajo praktični rezultati; te ume, ti so mu koristni. Murnik so ni znal izogniti tem napakam. Sicer priznamo, da je mestoma pisana knjižica lahko umljivo, ponekod v prekrasni slovenščini. Ali mnogi, in to važni odstavki so nejasni, megleni. Pozna sc preveč, da avtor cele tvarine ne obvlada do cela. Nepotreben balast so teorije, ki nimajo za občinstvo prav nobenega praktičnega pomena, pa so težko ali sploh neumljivi. Aglutinizacija. Deyck-jeva podmena itd. imajo klinično veljavo, na deželi jih ne rabi celo zdravnik ne. Čemu pisati o njih v poljudni knjižici? Kljub hibam imajo »Najhujši sovražniki« svoje vrline. Pisani so slovenski, so brez tovaršije ter nudijo ljudstvu nekaj dobrih naukov. Zato jih pri. poročamo. Cena 60 vin., po pošti 70 vin. Dobi se tudi v »Katol. Bukvami« v Ljub« Ijani. od katerih jih je dež. odbor kupil 25.000. — 2. Obdelovanje drevesnice. Pridelalo se je 827 dreves. Članom se je brezplačno razdelilo 408 in prodalo po znižani ceni 419 dreves. Divjakov se je pridelalo 10.450, pikiralo se jih ie 7226, v drevesnice nazaj vložilo 2500 in odprodalo 724. — 3. Pospeševanje vinske trgovine. V Novem mestu se je priredil 3. vinski semej na dan 26. oktobra p. 1., ki je dobro uspel. — 4. Po toči poškodovanim vinogradnikom se je razdelilo 900 kg modre galice, ki jo jc daroval deželni odbor. — 5. Pospeševala se je prodaja modre galice in žvepla, in se je v ta namen oddalo po znižani ceni 10 tisoč 600 kg modre galice v vrednosti 8500 K in 1100 kg žvepla v vrednosti 198 kron. — 6. Pospeševala se je živinoreja in mlekarstvo na ta način, da je imel gosp. načelnik tri predavan a in sicer v Št. Jo-štu, na Potavrhu in v Stopičah. — 7. Pospeševalo se je travništvo in pridelovanje krme in sicer s tem, da se je vršil v dneh 27. in 28. maja pret. leta poseben tečaj za pridelovanje krme na Grmu, ki je bil prav dobro obiskovan ter sta bili dve predavanji v Brusnicah in Št. Jerneju. Najin-tenzivnejše je bilo pa delovanje pri prodaji umetnih gnojil po znižanih cenah, kjer se je oddalo 17 vagonov (1692 q) umetnih gnojil v vrednosti 21.807 K 60 vin. — 8. Zasnovala se je ustanovitev čebelarske podružnice v Bršlinu v mesecu avg. 1. I 9. Podružnica je sestavila statistiko po-Ijed. rastlin. Podružnica ima v najemu v bližini mesta potreben svet za drevesnico in trtnico; v službi ima jako marljivega in veščega opravnika g. Fr. Banič-a, ki deloma sam izvršuje vsa dela, deloma pa nadzoruje delavce. Dasi podružnica ne uživa več nikakiti subvencij in more kakor je iz povedanega razvidno, tako potreben svet, delavce, uslužbenca in vse drugo plačati in dasi oddaja svoje pridelke po znižani ceni, vendar z dohodki, ki jih prejema iz pridelkov, vse te stroške krije in ima še majhen rezervni fond prihranjen za bodoča leta. Ti podatki naj služijo v merilo, kaj zamore strokovno izobražen in marljiv načelnik podružnice koristnega v povzdigo kmetijstva storiti; kako hvaležno polje se tu odpira našim kmetijskim organizacijam! Novomeški kmetijski podružnici pa želimo i nadalje enako lepih vspehov v korist našemu kmetijskemu stanu! Hiša 695 4 na Bledu se proda iz proste roke na zelo ugodnem mestu, pripravna za kako obrt, v bližini farne cerkve, četrt ure od novega kolodvora. Hiša obstoji iz 8 sob, 2 kuhinj, 2 kletij, 1 orala vrta. Da se tudi v najem. Več se izve pri Antonu Slivniku na Rečici &t. 54. m 3 VINO je na prodaj v kmečkih kleteh. Posreduje in za pristnost jamči »Posojilnica" v Kaštelu, pošta Buje v Istri. — Po-| šilja tudi manjše sode od 56 litrov naprej. Vino belo in črno od gld. 13 50 do 18—. <>91 19 V Angleškem skladišču oblek se radi pomanjkanja prostora in vsakdanjega dohoda svežega blaga pio-daja a j modernejša in najfinejfta konfekcija za dame, gospode, dekl ■ ce, dečke in otroke že sedaj za lastno oeno. O. BERNATOWIČ, Ljubljana, Mestni trg n. Veletrgovina dalmatinskega vina Br. Novakovič Ljubljana. — Telefon št. 244 Lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskem primorju v Dalmaciji. Priporočajo sl. občinstvu svoja pristna rde&a, črna, bela in da> sertna vina, kakor tudi domaJI tropinovec, konjak, alivovko itd. po primernih cenah. 645 80-5 1 = Ceniki in vzorci pofttnine prosti. = Novomeška kmetijska podružnica« O delovanju novomeške kmetijske po. družnice v letu 1907, je poročal njen načelnik, g. vodja kmetijske šole V. Rohr-man na občnem zboru dne 13. svečana t. 1. Iz tega poročila posnamemo: Števila članov je imela 160. Odborovih sej je bilo štiri. Njeno delovanje se je raztezalo: 1. Na obdelovanje trtnice in sicer se je pridelalo 27.000 bilf in 131.000 ključev. Od tega sc je prodalo 24.300 bilf in 67.050 ključev; v trtnico se je vložilo 60.000 ključev. Kon-sorcij za stratificiranje cepljenk je pridelal 28.026 cepljenk; od tega se je prodalo 10.426 cepljenk in nazaj vložilo 17.600 cepljenk. Na novo se je cepilo 65.050 ključev in od teh se je vložilo 55.850. Letošnji pridelek se ceni na 38.000 cepljenk. Zahavne vožnle flustr. Lloycfg Trst s prvovrstnim parnikom „THALIA". Potovanje IX. od 5. septembra do I. oktobra 1 Iz Bremerhavna v znamenita morska kopališča atlantskega oceana, preko Alžira v Trst. Cena za vožnjo in oskrbo od 250 kron višje. Potovanje IV. od 26. aprila d« 26. majai Španija, Kanarski otoki in Severna Afrika preko Malte, Aliira, Malage, Gibraltarja Kadlksa, Madeire (Funchal) (Tenerife) (Sta. Cruz) Las Palmšs, Tangerja, Tunlsa in Korfu. Cena za vožnjo po morju s hrano od 700 K viSje. Zabavna vožnja Trst-Bremerhaven (V. in VI. potovanje) se vrši kot razvedrilna vožnja. Pozneje sledi: I. potovanje na sever od Bremerhavna od 4. do 30. julija 541 6—6 na Škotsko, severni rt, Spicberge in Norvefiko. Cene za vožnjo po morju s hrano od 700 K višje. II. potovanje na sever od Kiela od 3. do 31. avgusta na Norveško, Spicberge ln večni led. — Cena za vožnjo po morju od 700 K višje. NB Potovanje na sever izvede v tem letu samostojno Avstrijski Lloyd. Vožnje po suhem aranžira potovalna pisarna Thos. Cook & Son pod pogoji, ki so označeni v posebnih programih. Načrte, pojasnila in prijave pri glavnem zastopstvu Avstr. Lloyda na Dunaju, l.t KSrntner-ring 6. pri Edvardu Kristanu, R. Ranzingerju in vseh potovalnih pisarnah. ? * Delniška družba „ZDRUZEIIItfl PIVOVAREN Žalec in Laško priporoča svoje izborno pivo« — Specialiteta; 9Salvatorc (črno pivo a ia monakovsko). Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). ___ ...i_____A___________i____a___« _ u »i postim nm dom $r>r«}«ma r«$tflurat«r »Jtarodnog« Demo" g. KriilniK (T«*«fo« Št. 82.) i t Potfrušate*: ta« • aiajil.laaal: Or.bt. II, Mil. .ln., Mail. alli. IT, lUdos, Brao, (Mu M»», Ostta Fua.lM, nora n ki lulMit, VM1I*«, Bori JIM«. Plut, flrtt»w» I. Ubntaa. • Menjalnic;« ■» Dnnaja: I. Vvlliilll II, D. Tlbar.lri.il 4, ID. Uaiirfim '7 (»ogni R.aa««(i), tU. Lt-v.BfiH. H, IV. Vlitf.tr ftaapl.Iri.M IS, V Scbtnbrun.r.tri.i. U ., n. Bt—»TrltrfT—*r H, VII. Muliblltritrin. T« VIII L.rckintil««i'.ri.i» ~ Al.miri... II, S. PiTarltia.Irt.i. S? OTIJL VI»rUj»nt»mei «1, lil, IX. XIX. Ml bltofir ftaaptitr. U, XIX. HiaptrtriM. ti 4?i*«ijalnlfiti» čelnim tfružbs « i?3 M E R CIJ R" EtastaJ. l: Wo»sel!