........—" ...... t ^r^mf^ft^fU:! .. " A- Tj- - list slovenskih delavcev v Ameriki. TSXJEFQV: 4687 coetulhdt. ti, 190S, «l Um Port Offka aft Maw Tock, V. T, ttsifllflf S, 1811« vzletom: s878 ooktlandt, NO. 223. — ŠTEV. 223 new york, saturday, sep tember 22, 1917. — sobota, 22. septembra, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Bernstorffove intrige. BIVŠI NEMŠKI POSLANIK BERNSTORFF JE VPLI VAL NA AMERIŠKI KONGRES. — 50 TISOČ DOLAR JEV. — DRŽAVNI TAJNIK LANSING JE OBJAVIL BERNSTORFFOVO BRZOJAVKO. — NESRAMNE INTRIGE NEMŠKE DIPLOMACIJE. -ooo- Washington, D. C'., 21. septembra. —Državni department j<* pokazal z današnjim razkritjem, da je bil nemški }xmlanik i^rof Bemstorff, dokler je bival v Združenih državah, poglavitni zarotnik proti vladi Zdr. držav. Na zunanje pa je kazal ves eas, da deluje z vsemi moe-• tii na to, da ostaneta Nemčija in Amerika v dobrih prijateljskih odnošajih. Lausiug je danes razkril največje in najbolj nesrnmne intrige, katere je mogel sploh napraviti kak diplomat v prijateljski deželi. l^ansiiig je objavil brzojavko, katero je poslal liem-? .vi poslanik grof Bernstorff svoji vladi 22. januarja, tedaj prej, kot pa so bile pretrgane diplomatique zveze z Nemeijo. Brzojavka se glasi: — Prosim za dovoljenje, da plačam do 50 tisoč dolarjev, kakor ob prejšnjih prilikah, z namenom, da vplivam na kongres }>otom organizaeije, katera je Vam poznana in ki more odvrniti vojno. A" tem času pa bom deloval soglasno s tem. V gorenjih razmerah je javna uradna nemška izjava v prilog Irske zelo priporočljiva, da se more dobiti podporo tukajšnjega irskega vpliva. Ameriška armada. Pershing je pripravljen, da pošlje svoje čete v boj. — Vfcibanje je končano. — Pričakujejo tainovega povelja. i | Važna razkritja. Odgovor Avstrije. mLu-d. Vojni department, "iz vojaški i Državni uradniki niso hoteli o tej brzojavki povedati nieesar drugega, kot da so jo dobili v zunanjem ministrstvu v Berlinu. Državni department ni hotel izdati imen onih, ki so prejeli kako svoto od nemškega poslanika. Izjavilo pa so je, da m- bodo v bližnji bodočnosti izvršili veliki in zelo važni dogodki, kot posledica teh razkritij. Kaj vlada namerava, se ne more vedeti. Objavilo se je samo toliko, da lw> vlada izdala zelo stroge odredbe1 in ho zaprla mnogo «,>« b, ki so »»omagale sovražniku. Nadalje- j žejo v boj jne-hme tudi ameriške žetv ln>j. Generalu Pershinjra j*' prepuščeno. da odloči čas t»». Čaka samo še obvestila frau-eoskega poveljnika generala IV-taina. Avtoiatotivuo se ji? reklo v vojnem departmeiitu. da s-* bod't u-mcrrakt -tte prii?ele bojevati, kr-koi"}»it: i> ho »porovi! general l*e-taiu. da je tu potrebno. Mogoče iih n> p-j/val jutri, mosro'-e še-k čez en unsee: toda zadnje IVr-shingoto poročilo naznanja, da se bodo A.uu rikimei še pre.I zini o borili v najvišji meri. Prevzeli bodo del rente, katero diže v daj Franeozi. Perching v ovojem zadnjem po-rorilu tudi pravi, da je vežbanje končano. Ameriška armada j.? pripravljena vsak čas. da po s -že v boj, ka iarkoli so ji naziv.:ni. A* vojnem departmental ae govori, da se bodo Persliiugu poslale re- nemška spijonka pripoveduje, na kak način je u-pe iplivala na prejšnjega ruskega carja. da je ime-i no val stuermer -j A svojim ministrskim predsedni-ikom. — strašna korupcija v rusiji. — zakaj je mo sept. — kal razputin v prognan-sto? — človekoljubnost velikega kneza nikolaja. -ooo- — Ko nn* je liuš inteligenčni u-rad poslal, naj prevzamem .svojo prvo misijo v ruskem glavnem stanu. sem predlagala, naj odpotujem liajrvo v Švico, da si zagotovim tam 1-nomoč in neomejen kredit ter me poslal izvršiti dano nalogo. Ko sem se napotila v Bern. Švica. sem se spomnila neke Marije Vasilčkovi. v koje žilah se je pretakala carska ruska kri. V nekem gotovem času je bila velika prijateljica prejšnjega carja in po nje-irovi poroki s prejšno carino je postala dvorna dama slednje, dokler ni postala carina ljubosumna. Marija >toji sedaj pod obtožbo ve-leizdaje ter bo mogoče že ustreljena. ko bodo dospel** I«' vrs;e pred rit atelje. To pa zato, ker je dajala pomot- sovražniku tležele. Nem- zerve, kakorhitro bodo nove čete '-j zadostno iz vež bane. | ,*Ho je ve- vzrwkov. radi katc. Zadnje Persiiiagovo poiočilo je! rili sem obiskala to očarljivo in ovrglo ameriški na-it za armado|iepo dvorno damo. Pojasniti ho-miljon mož, ki bi se imeH poka j čem, zak^j sem si bila svesta, da rati na bojišču šele prihodnjo po-j si lahko zagotovim njeno službo na naši strani in zakaj sem mislila, da nam bo lahko dosti kori- v/. roko v" ne mara povedati, ko-: stila. liko vojakov ima Pershing naj Carina se je tudi kregalu z njo Francoskem. Cenzor ne pusti ob- radi oeite podpore, katero je da- javiti juti približnega števila. Vojni department p?, izjavlja, da bo Nemčija v trenutku, ko pose-niške č< kaj pomeni vstop vojno. Zelo značilno izjavo je podalo prijateljev. Delavnost grofa \Vit-te-ja v prid neposrednega miru je postala tako očita, da je že hote' naš urad osredotočiti wojo pozor- -OOO- AVSTRIJA IN NEMČIJA STA DELOMA ZADOVOLJ NI Z PAPEŽEVIMI PREDLOGI. — CESAR KAROL SE JE ZAVZEL ZA MEDNARODNO RAZSODIŠČE. — SPLOŠNA RAZOROŽENJE IN PROSTOST NA MORJU. — STARE FRAZE. — ODGOVOE NEMČIJE JE SILNO KRATEK. _ -ooo- I\> dolgem času sta Avstrija in Nemčija vseeno odgovorili na papeževo noto. Kot so bili že vsi prej prepričanost nanj. Tedaj pa je Witte umri j ni, se noti. če že ne popolnoma, že vsaj deloma striniatii v spričo zelo čmlnih okoliščin. • v njegovimi predlogi. tega je postal ^uermer, y{.vrdj dospela iz Amsterdama brzojavka, ki vse- tLašezadnje upanje, v on.h dneh i l^^edilo nemškega in avstrijskega odgovora, ui bil Protopoi>ov .^ploh se znan. ^ 4 . . , . i- ' i i • i - stutrnur je bil zelo dober prija | Avstrijski eessir Karol odgovarja direktno papežu vi pravi, da je globoko irinjen vsled njegovih predlogov, ka- 1. poveljuistvo neke inž* ilirske divizije. da bodo Amerikanci porabljali tekoči ogenj, plkie in druge iznajdbe, liadar bodo navalili naj. Neme«. Vsaka ameriška enim polko v ni m poročnikom, tremi stotniki in !J8. možmi v glav- Portvariti nevtralne države }K) vsem svetu, posebno pa se latinsko Ameriko, da ni vee mogoče imeti v svojih mejah zastopnikov nemške vlade, kajti ves nemški diplomat i eni zbor ne uživa vee zaupanja in ne more m* mu vee dovoljevati imuniteta, kot je to navada in obiraj pri zastopnikih prijateljskih držav. 2. — Vlada je že sklenila, da mora biti izdajstvo v deželi enkrat za vselej iztrebi jeno in sicer brez vsakega odlašanja. Predi to pa bo prieela vlada preganjati vse prijatelje Veineije, lioee o postopanju obvestiti narod, katerega j/O-nioe je jtotivbna. V bližnji bodočnosti bomo videli, da lx>do zvezne oblasti z vso strogostjo postopale z nemškimi agenti in špi-joni. l>o zdaj je zvezna tajna polieija dovoljevala nemškim intrigantoni, da so smeli delovati toliko easa, dokler niso povzroeili dejanske škode vladi. \aert vlade je bil ta, da se dovoli vsem agentom, da delujejo neovirano, da morejo misliti, da vlada zanje ne pričakuj« povelja, da udari na ve. Dejstvo pa je, da tajita polieija ve za vsakega posebej • -'i ima zapisana vsa imena v svojih knjigah. Kadar pride dan, ko bo treba j>oloviti vse nemške Hpijotie iu agente, tedaj ne l>o ušel niti eden. Brzojavka je bila znana državnemu departnientu i,:v0z v nevtralne evropske drza- innop. prej, predno je bil Bernstorff poslan domov. Rav-jve m skupno pwymfco zavezni no tnko m. bile državnemu departmental znane intrigeUko dedovanje pritiska t veLiki H»»v-Kdda in pl. Pa]HUiaf vendar je vlada zahtevala l.jun meri "rntralnc države- v ^t10- odpokln- >e dolgo potem, ko je izvedela za njuno delova-ri5 ^Tlžr^ha*"* 1 '' veznice v polni men čutile vso 4e- ! žo teh strnerih odredb. jala Marija Vasilčkov bratu carine, Velikemu vojvodu iz lless»ena. Y>slcd tet?a so ix»slali ]VIarijo z dvora, a ona se jc takoj zaljubila v nekejra avstrijskega princa, ki je bil istotako oženjen. Iz avstrijskega fflavne^a mesta pa jo je kma lu izjrnala polieija, ker je bila preveč živahna celo za iiajl»olj živahna mesto v Evropi. Kmalu nato je posvetila svoja j čustva enemu mojih rojakov, ba-'ronn Liehtensteinu. ki je zavzeniiil armaua na - * ...... < v „ , , ,, i važno mesto v nemški tajni sluz- rraneosktm bo imela en ;x>lk inženirjev t. enim polkovnikom. bi. S tem je postala eden naših najbolj odličnih zunanjih agentov v nemški tajni lužbi in ko se je ..... . .j mudila v Florenei. je ustanovila ntm »tanu divizije ter šest Motug j^^ ^ jc p^ai trla^ii možmi!sj_au I)a-e tajnc službe v tej deže- s šestJmi častniki in 450 za vsako drugo divizijo. Imeli bodo tudi oddelke za pre-skrbovanjt: vode in bataljon t<»po-grafičnili inženirjev; oddelek za oskrbovanje «-est. tri polke zy gncdnjo cest iu ra^iie dmge oddelke, ki so v zve/i z oskrbovanjem amade. Medtem ko ameriška armada li. Vse to pa se je vršilo še dol«?o pred vojno. Jaz sem se takoj napotila v Mon-treux, Švica, kjer sem jo zopet najela za našo službo. Iz Montreux sva odpotovali v Darmstadt, kjer se je vršilo važno zborovanje, in katerega se je v de leži 1 o šest načelnikov naš tajne službe, nadalje veliki vojvoda iz IJessena, brat ea- >ovražnika. se izdelujejo načrti, j rine, princ Henrik, iz Prusije, da se izolirajo centralne države-!brat kajzerja in jaz. Takoj po >kle- tere je poslal vsem bojnjoeim se. Cesar pri pozna papeževo prizadevanje in |>ristavlja. da je bil edini namen njegovo poslanice napraviti mir med vojskujočimi se. Med dni^ini pravi: — 8 hvaležnim sivem sprejemamo nov dar Vaše očetovske skrbnosti, kater«* so deležni brez razlike vsi narodi. Iz globine svojega siva |x>zdravljamo ginljiv opomin, katerega je \"aša Svet«»st naslovila vsem vladam bojuj-»-cih se narodov. Karel pravi, da je vedno smatral papeža kot uajugl«*tl nejšo os« d) nos t, ki je ustvarjena za p«»sivdovalea, za osebnost. ki ima zmožnost in prilike posredovati ter svetovati na tak naein. da se bn končno vseeno našla pot, ki b«» privedla narode k miru in lepši bodoen«»sti. Karel pravi, da je vse od one^a easa. ko j" zasede' avstrijski prest«»1. neprestano prizadeval doseči prejko mogoče mir, ki bi bil največji blagoslov za vse nar«>«le. Ko je ee; ar Karel sklical po treh letih avstrijski parlament. j«1 A" svojem prestolnem g«»v«»iii jasno pov«»dal. tl;r se zavzema za mir in , ustvariti narodom v dvojni monarhiji lepšo bodočnost. To je naglaševal avstrijski eesar v vsakem svojem tHj nemške domovine. Rojen je bii v Iiusiji. docim je bila njegova žena dobra Nemka. lojalna in resnična. Želela sem. da bo Stuermer imenovan ministrskim predsednikom. Da se izvrši ta načrt, smo morali uplivati na carja, a on je bil tako staluo obkoljen in zavarovan od svojih stricev in drugih soro lnikov, da je bilo sploh nemo-srm-e približati se mu. raz ven potom Kayjutinovepra upliva na čari no ler upliva carine na carja samega. rlaz se nisem hotela direktno pogajati z Razput-inom. temveč lo s posredovanjem Vasilčkove. Ona ga je vedno vabila v zavod, katerega je navidez vzdrževala, katerega pa je dejanski vzdrževal naš inteligenčni urad. potoni mene. Razven Razjnitina, njegovih prijateljev ter drugih visokih uradnikov smo imeli skoro pet tisoč Rusov na svoji plačilni listini. Ta j načrt .-.i je izmislil von HoUstein v j Berlinu. Ti Ru^i. katere smo realno J plačevali vsaki teden, so govorili | govoru, v tt-ui je izraženo vse njegov«« hrepenenje in te »a v vseh delih Petrograda glede ma- sr tičejo vs<* njegove Želje. iomarmh naporov Anglije. Tak« ! . .. . ' . . . ... ljudi smo imeli v sodiščih, hote Avstrijski «-esar se popolnoma strinja s papeževimi predlogi. On zahteva razoroženje m )»rostost na morju. —-On želi, da bi se začela pogajanja v najkrajšem času in pa JSuhomlinov. žena teda i sobnega zastopnika zvezne jjarobrodne komisije. ujezit vojnega ministra, nadalj. j Odvetiiikova naloga je. voditi posredovalna pogaja- trije araiadni in štirje mornariški nia v stavki delaveev v ladjedeblieah lia pacifiški obali, častniki. Manja in neka drugra o lih in glediščih. Naši ljudje so bili posebno delavni ob bregovih Neve. kjer je stal narod revnejših slojev ter čakal na vsakdanji kruh. Nato smo vprizorili več posku sov. da uplivamo na urednike 'No j Stavka v ladjedelnicah popolnoma od ostalega sveta. An-Lrle^ka. rVaneoska in italjaiiska blokada ter ameriški embarco aia pu te konference .... . . , ^l«*Xab jc bil imenoau za vladnega zastopnika, i>otem k« see a. sujc imena se ne spominjam. ... ... , , , •• ' • i - - ■ Po tej konferenci je postal Ja-|so Prisia poroeila. da p«»d sedanjim razmerami ne bo prišle nov Bulacel nominalni lastnik svo-1 do sporazuma med delavei in ptxljedniki. sva Marija in jega časopisa, ki smo sra že kupilit Predsednik parobrodiie komisije. K«lward N. Hur- jc. Zapadno bojišče. ' V.>led bojev po dnevu izmučeni. Ncmei ponoči niso vee >"prizarjali ____protinapadov m naše čtne so mo- London, Anjclija, JI. ^-ptembra.i *}* "oviran« utrditi novo pridob-Natančnejša poroeda o včrrajinih 1 ^jeno <>zerulj^ bojih potrjujejo iu« velike n>pcl ,>Hnt* aT110 vJeli lVOU Nemcer. lic. Pfvti večeru mbo s krajemmi ^ blle i« a pati i v bližini Tov»e, in I^npen Panz- Francija 21. septembra, mareka jankI'kr»™ Cern>' tcT ,ia VOrduWikl frOU-ki m b.b. v naiem natrtu. ri b,i/u l^thnicourt m Lamomlle. I>ojnialo m je, da je imel -iovra^-i v ^ « »>ose,mo vn ;nk pri pretki*paa*h, katerih je l>«*bovitih krajih vr».U vroči ar-bdu UHioj-o. kvanreduo velike i*; dlerijaki boji. S strojnimi puaka- mi mbo odbili »ovraini napad na Proti koneu dneva miio prejeli jMt-~- >akew slučaju mu o razbili nem-! Ne več žifriranih poročal, čete. ki «o pdtuaale iniblizati 4t tVankfnrter Zeitun«" piše. da vrstam. je ameriška vlada naročila šved- uiiaii l ju tirni protiua- j&keniu poslaniku v Carigradu, ki . —i ameriške interese v Turci-naj po.-Kuaali doi>eči z letali neinske. ^tojanke podmorskih čolnov. Va ta nae:?i nameravajo prisiliti Nemčijo, da se zaplete s svojo mornarico v boj. Namigljaj-i na ans»leike priprave ^e nahajajo v jxn-o6ilih. ki naznaiijajo. dat irleiki lovilei min delujejo v nean-ških poljih min. Pomorski v-eščaki zatrjujejo, da bi a«rop]ani z zraunimi torpedi lahko porabili Kielski kanal. Na ta naCrn bi bilo nemškemu vojnemu Krodovju iiemc/g'oee ube-ži. i i, četitdi ladje ne bi tile uničene. Zla to delo fbi uporabljali aeroplane največje obsežnosti, da bi mogli nositi voiiko množino ton jrwutretjiva. Zdrnieite dj-žave bodo - igrale izelo važno ulogo v prrhoKkijili morskih <»peracijah v Sovemem morju. Vendar p« vojni department ne dovoli, da bi se smelo pošiljanjem javrao em jo morala ime-J uspehom. Nenadna smrt srrofa novati, povabila v svojo hišo svoje prejšnje prijatelje. Mi smo bili povabljeni k različnim prireditvam, na katerih se je vedno pri- Witt-eja je imela eudovit uemek na nekatere ljudi. Vee članov Dume se je vedno pritoževalo nad navzočnostjo Marije v Petrogradu čelo s političnimi razpravami. Najin vsaki dan sc jwratajale naše tež-moj predlosr je bii tudi posrosto i koče številnejše. Konečno iu potem povabljen menih Razputin. a jaz i ko smo porabili skoro en mUjon sem vedno pazila, da mu nisem mark. se nam je posrečilo napotiti prišla v bližino. Stuermer, ki je j potom Razputina in carine, «la je postal pozneje ruski ministrski imenoval Stuermerja ruskim miiii- ipredsednik, ki pa v onem času še ni bil znan ruskemu narodu, je postal reden obiskovalec teh zborovanj in političnih razprav. Glavni predmet moje prve misije je bil. premotriti vse ruske državnike, ki so bili nemške krvi ter uporabiti vse sile. da se jih spravi na vLsoka mesta v civilni upravi in armadi. Za tako nlogo sem našemu uradu naj prvo predlagala imp grofa Witte-ja. vendar pa sa niso sma strskim predsednikom. To je bila velika zmaga za našo nemško domovino. Se pozneje se nam je posrečilo doseči menovanje Protopo-pova i. a mesto podtajnika v zunanjem ministrstvu. Po tem času je vedel naš berlinski urad že vnaprej za vse vojaške in politične načrte v Rusiji ter več kot katerikoli izmed zaveznikov Rusije. Vse ješ la sijajno, in jaz sem že resno mislila na to, da se osebno pred- Pošiljateljem denarja. ■ ■ ■ 0 r Kakor že znano, ne sprejemamo vee denarja za i£* plačila v Avstriji, Odrski in Nemčiji. trali zanesljivim. To i je bila popol- stavim našemu uradu, — ko se je noma napačna sodba s strani mo-!izvršilo eknaj strašnega jib predpostavljenih, kajti pozne j-i Nekejra dne sem se napotila iz T-^Mro pa vodno se »poslujemo izplačila vojnim ujel« nOcom in drugim ▼ Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tod| onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo ▼ krajik, ki m zasedeni po laiki armadi. . Kadar poSljete denar, priložite tudi dopisnice aH pi» smo vojnega ujetnika, ker nam a tem pomagate sestavili GLAS NARODA, 22. SEPT. 1917 ft! O LASNARODA 9f (Slovenian Daily.) Owned and published by the BLOVINIO PUBLISHING COMPANY (a oorpoonaD HANI 8 AX HER, PTfld—1 IXJUIS BENKDIK, Place of Btudueaa of the corporation end addresses of abore officers: 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. T. Ma celo leto velja list sa A"«^^ in Canado....................|SJSo Ea pol leta.............................2.00 Ee četrt leta .................. 1_00 Za celo leto m' mesto New York 95.00 Za pol leta ca mesto New York.. 3.00 Za četrt leta sa mesto New York 1.50 Za Inozemstvo ca celo leto...... 0.00 "GLAS NARODA" vsak dan lsrsemM nedelj In praznikov. "O L A S NARODA" Choice of the People**) every day except Snndays snd Holidays. _Subscription yearly <3.00._ Adteytisfsot so agreement. Dopisi brea podpisa In osebnosti se ne prlobčnjejo. Denar naj ee blagovoli pofilljati po — Money Order. Prt spremembi'kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejfinje blvalliče _ nsmsnl, da hitreje najdemo naslovnika-_ Dopisom in poSUjatram naredite ta naslov: "GLAS NARODA" 10 Oortlandt Sc. New York City Telefon: 2876 Oortlandt. Nemčija se mora odpovedati Belgiji. —ooo- A' Nemčiji m? 111 končan boj med V se lie me i in liberalci. < itali smo o kanclerju Michaelisu, ki je sprejel (lepu-taeijo Flameev, katere so napotili, naj zahtevajo neodvisnost onega dela Belgije. Rekel jim je. da bo vlada prav gotovo razmišljala in razpravljala o njili ambieijali. To pomeni, da so, ali zmagali Vsenemei v nemških vladnih krogih, ali pa, da se je priredilo belgijsko vprašanje tako. da bo služilo kot zastava v mirovnih pogajanjih. Na taki podlagi ne bo uikakih mirovnih pogajanj, razen ee se ]>orazi zaveznike in z njimi tudi Ameriko. Belgija ni kos osvojenega ozemlja, katero bi se lahko vrglo na tehtnieo mirovnih razpravljanj. Belgija je Nioba med narodi, posiljena in razposestve na žrtev eelega evropskega militarističnega sistema. Prvi, napripristejši dokaz, da je zavzel nemški narod nekoliko kontrole nad nemškimi zadevami, je smatrati <»-pustite v vsakega poskusa, da bi se nemški narod okoristil z napadom na belgijski narod. To pa ni nikaka zadeva diplomatičnih pogajanj. To je edinole stvar — moralnosti. Ni ga imperijalizma, ki bi se dal primerjati z imperija lizmom, kateri se hoče hraniti z izmozganim belgijskim narodom. Za nemško vlado je brezpomembno govoriti o teritorialnih ambicijah njenih sovražnikov, dokler se konečno in odločno ne odpove vsaki teritorijalni osvojitvi v Belgiji, najbolj nesrečni izmed evropskih dežela, zapletenih v vojno. -ooo- Italjanska ofenziva. ooo- Italijanska armada je dosegla tekom zadnjega meseca precejšnje uspehe tako glede dosege ciljev Italije kot glede pomoči, ki jo je nudila zaveznikom. V s led bojev v goratih pokrajinah, ki predstavljajo največje težkoee tako glede gibanja čet kot glede trans-portaeije, so italijanske armade pod poveljstvom generala i ndorne zavzele nezavzetno avstrijsko postojanko na gori Kabotinu. vsled česar se je premaknila njih črta preko »Soee. Padec gore sv. Gabrijela znači precejšen vojaški us-]m h, kajti s tem je bilo italijanskemu poveljniku mogoče postaviti svojo artilerijo v višini 2.100 čevljev, proti kateri artilerijski i>ozieiji so se izjalovili ponvni avstrijski ] »roti naskok i. Zavzetje gore sv. Gabrijela je tudi odprlo pot proti Ljubljani, ki leži le štirideset milj vstran po primeroma ravnem ozemlju. * A' avstrijskih rokah je ostala le še gora sv. Danijela in sicer kot zadnja iz eele serije močno utrjenih avstrijskih gorskih postojank, na katere se je avstrijski generalni štab zanašal kot na glavne obrambe one sekcije vojnega pozo- in Pariz jasen migljaj, da potrebuje dobav in sicer nujno, mo ca eaše, trčimo, da zazveni!" ee se hoče z zavezniške strani, da nadaljuje Italija s svojo ofeuzivo. Glavno svojo pozornost pa obrača Italija na Ameriko, od katere jjričakuje največ, kajti to je edina dežela med zavezniki, ki je še v neomejeni posesti vseh sil in virov, Id so potrebni za nadaljevanje vojne. (Iz članka pa je tudi na jasen način razvidno, da je vsak nadaljni uspeh Italijanov odvisen od pomoči, ki jo bo dala Amerika Italiji. Dosedaj so bili v Združenih državah precej skeptični glede italijanske vojne sile, a je mogoče, da so se nazori v zadnjem času izpremenili. Opom. ured.) -ooo-- Zottijevem listu, ki oblastno laže, da je največji slovenski list v Ameriki, uljudno naznanjamo, da ima Glas Naroda samo na St. Clair Ave. v Clevelandu več naročnikov, kot jih ima Zottijev žurnal v celi Ameriki. Oe se hoče izdajalec "Slovenskega Naroda" prepričati o tej naši trditvi, naj pride v naše upravništvo. Dopisi. ooo Kane, Pa. človeka škodljivo. Če pa katerega Iz angleškega lista smo posneli veseli, pa naj sam pride pogledat, sledečo novico o žalostsr usodi Danes* 19. sept., jih je odšlo-iz našega rojaka: ?j>e Puc preeej k vojakom; med Dne 10. septembra so nabiralci njimi so štirje slovenski fantje robid našli v -ozdu truplo «Tako- po lmenu Frank lie in Anton Jer-ba Zadnika. Razbita glava priča., lnau imena drugih dveh pa sem da ga je monlee zbil na tla z moč- pozabil. Voščim jim veselo svidc-nim udarcem s kako težko stvar- j,je Xa dan poslovitve je bila pri-jo. Nato mu je še pognal skozi Tejena parada, pri kateri se j« vi-trlavo kroglo, kar je moralo po- St.r kjer aias je ča- kala posebna poulična kara. jo prtljago, v soboto dne 1. sept. se t?e razlegalo po prostorih g. Grdine. .Slišali smo izvrstne govornike. kot je Ciril Kunstel, Janez Gabrošek in Frank Susmau iz Forest City. Tudi moja malenkost se je spravila :ia govorniško tribuno in po končanem govoru mi je rekel hudouuršnež, da 4*bi-tam'' Billy Sunday a, tako sem maiial z rokami. Mnogo nas je bilo ki pogrešali smo jih mnogo, spominjali smo se Važna razkritja. (Nadalje vain je s 1. strani). Bulaeeva, ko so naenkrat skočili name štirje možje, ki so me oropali vsega ter mi vzeli celo vrhnjo suknjo. V moji ročni torbici je bilo več spisov, katere sem nesla našemu uredniku. Imeli smo ne ki gotovo dokument, za katerega snjo izdali veliko svoto n kojega . . . .... namen je bil uničiti karijero Mi- ostalih prijatelje* po Ameriki m ljnkova y mski miki Ta doku. v tuziu stari domovini m v naj- . . - , . . . .. , . , veselejši urici kanila mi je grenka solza na lit-e ob pogledu na ment naj bi se objavilo drugri dan v listu. Razventcjra smo imeli štiri -. . .. . ...... , .članke, katere je pisal Stuermcr, moje prijatelje n» prijateljice. ker K je bU tedaj minij£treki pred! manjkalo je mojih petih bratov:L^ iu y katerih ^ je uapadalo Mihael m Franc sta padla kot zrt- • ^ An„lijc v vojui. Takozvani vi nesramnega impenjalizma. za roparji ^ mi vzeli vge te dak Antona pa ne vem, kje je, dva brata in sestra se pa nahajata v ZDAJ SE POČUTI ZE DOBRO. TAKO TRDI ON SAM. Waukeganu, IU. Teh mi je manjkalo in dopolnjeno bi bilo moje vesolje. Kes, ibiio je ta dan nekaj izvan rodne ga in čudil se nam je marsikdo, da smo rojaki iz enega kraja tako složni kot bi bili bratje. Zal, da je prehitro prišel čas in ločili smo se. Mogoče se ne bomo več vsi skupaj videli, ker nekaj jih je že poklkianih k vojakom. Krasni so bili dnevi in nikdar jih ne bom pozabil, posebno pa postružljivosti in bogato obložene mente. Ko sem se vrnila v zavod Ma- Eden naših rojakov piše, da ni nikdar vrjel, da za in ore imeti popolno zdravljenje REMO PROTI-PROTINSKO ZDRAVILO tak čudovit učinek: tori-j kaj piše: 4* Jaz sem skusil to iu od takrat, ko sem ja poskusil, sem najboljši oglašatelj tega čudovitega zlravi-la. ker odkar sem prepričan, da je edino uspešno zdravilo za protin. bolečine na straneh, v križu, ohromele kosti, bolečiue v bokih, itd., itd." Ena steklenica REMO je $1.00. tri steklenice šest steklenic popolno zdravljenje $">.00 s post- imze pri gdč. Marv Kunstel. Vr- je mladi člani Dume. Proti nam mli smo se vsak na svoje delo in so imeli dalekosežne dokaze. Poja-pripravljamo se Že za tretji kon-jvil se je seveda velik političen cert v New Yorku, kjer hočemo škandal in Duma je dvignila 1110-zorpet pokazati, kaj znamo. Vsa-1 ^očm hrup. Izvedelo se je, da ji kega Slovenca in Slovenke, kdor(Stutrrner urijatelj Nemčije* Marija je bila aretirana, a čez iri ibii izpuščena vsled uplivanja Razpu-tina in Stuermerja. Cela stvar pa rije sem našla, da je odšla za oui nino vred. Pošljite svoje naročilo dan. Kljub temu pa nisem smela J na sledeči naslov: izgubljati nobenega časa. Pustila sem sporočila pri enem izmed služabnikov tako, da je Marija lahko razumela ter mi sledila. Hitro seiu spravila svoje reči skupaj in še v isti oči sem bila na poti proti domovini, kajti zarota Marije Vasil-čkove, se je izjalovila, a seveda le za kratek čas. Kot smo pričakovali, je prihodnji dan urednik Bulacev vse iztio-, -- • j l ».. . i V ' i Diplomati so prepričani, da bo Ar-vedal. Nasi roparji pa so bih stir-i CROWN PHARMACY 2812 E. 79th St., E. CLEVELAND, OHIO. Seveda, sinete nam zaupati kakršnokoli težavo. PIŠITE. Argentina bo šla v boj. je zmožen za putje, pa naj bo geslo: '"Sem pevec in peti mi je vse na svetu:" iu doživeli bomo še mnogo veselih uric. Pavel Bartel. gnala, da je Zadnik prišel iz St. da Marv s, kjer je vložil na tamo^- aia* P°Pe]->e l,rvw v zgodovini v ijo banko m, prej pa je imel že ^'^J0 ^ovensko metropolo, v vloženo -svoto -t600. ljubljeni nam Cleveland. Tečno Ko je Zadnik z opoldanskim l>ol»clnc je bila ka-a napol-vlakom piTŠel v Dadiogo, je takoj s 1,1 di-ugnni Slovenci 4et vprašat za delo. ker-para bilo 111 innmt Pozneje smo odri- 'bo«sa*', je nameraval še enkr»t,luM Protl <^evelandn. V lepo o-vprašati jn-ihodnje juHro. zaljsani kari z napiscym, spredaj V Daliogi je ostal njegov kov- m '^nj, "Slovensko pevsko dru-'es. v katerem se nahaja več pi- stvo Ljubljanski Vrh", drdrali smo proti namenjenemu cilju. Vožnja je bila lepa, ker peljali Do petka se ne ve, kod je hodil'sm<> se skozi nekaj velikih mest, Zadnik. Tega dne pa ga je zjutraj j kot je Toledo, Sandusky in Lo-ddel Emory Allard, ko je z ne-M'ain. Prepevali smo razjie sloven-vim tovarišem šel proti gozdu v^ke petjmi. uganjali raznovrstne Cane Rocks, kjer je bilo v poi^tewe šale in naenkrat smo bili Premeščanja piramide. Eno najbolj čudnih in težkih | inženirskih nalog nalog, kar se jih je kdaj poskusilo, se namerava vprizoriti in izvršiti s preme-ščenjem granitne piramide, katero so postavili pred Štiridesetimi leti na vrhuncu Sherman prelaza v Rocky Mountains. Te piivuiido hočejo premestiti pet milj daleč gentina napovedala vojne. — Odločilen sklep odložen na jutri. — Armada bo šla v Evropo. sem njegove žene iz domovine, več izkiaznie za poslani denar itd. Sredi obilnega dela, ki ga je imel italijanski generalni ^ab vsprieo te ofenzive, je vendar našel T-asa in virov za manjše operaeije v Albaniji, s katerimi se je hotelo pospe > it i splošne operacije zaveznikov na Balkanu. Močna ofenziva Cadorae je proizvedla značilne resul-tate na vseh vojnih pozorišeili. Y času, ko se je kritiziralo angleškega generala Haiga radi njegovih malenkostnih uspehov na zapadni fronti, so bili Rusi izpostavljeni energični ofenzivi od strani Nemcev in angleška kampanja v Jeruzalemu je kazala vse znake omahovanja. Cadorna je dosegel, da se je odpokliealo avstrijske čete z rumun&ke in gališke meje, vsled česar so bili Avstrijci prisiljeni poklicati na pomoč Nemce in Turke, ki naj bi etopili na njih izpraznjene postojanke.* Razen moralnega učinka se je tudi olajšalo piuHsk na rumunako in rusko fronto, vsled česar se je ojačilo celo pozicijo zaveznikov na Balkanu. Nadaljevanje italijanske ofenzive je v nadaljnem od-y'mo od vatoega vprašanja dobav. *meri K a pondt-ljek najdeno njegovo truplo. Allard pravi, da ne ve, kdo bi bil Zadnikov spremljevalec na ;ijegovi zadnji poti. Nekateri tukajšnji ljudje pravijo, da je Zadnik delal v kampi Xovosela ob cesti pri North Kane. Kakor se je dognalo, je Zadnik, p redno je prišel v Kane, delad v -^t. M ar\ s. potem pa je v Kane iiotel delati pri nekem gozdarskem koutraktorju. Pravijo tudi, je Kaeetkom tedna delal pri American Window G-lass Co. ( lani koronerjeve komisije so tudi trije Slovenci, iz James City, ki so v umorjenem spoznali rojaka Z&dnika. James City, Pa. Pokojni Jakob Zadnik je bil doirna i/. Trnov e>ga na Kranjskem. Poročen bil dvakrat. Zadnja nj^jrova žena ie l>ila iz (rorenjega je-zera pn Cerknici. Če se ne motim, ima v starem kraju p^t otrok m zono. Pokojni je svoječasno delal tudi v .lames Citv, zato smo ^a šli pogledat. Težko ga je bilo mogoče bpoznati, ker je bil po obrazu niočmo rirf~nT naTjnn Moral je inteti z morilcem hud boj, predno je bil vatreljen. Ne vem, ako ima v Ameriki kaj sorodnikov. Josip JŠkerl Vestaburg, pa N;izn»nim rojakom, kako je tukaj. Z de'om gre bolj počasi, ker se ue deh vsak dan. Zato ne sve-tujciu sta hoditi, ker jih je že več prišlo, pa so šli zopot dmgam kmha iaki:t. Kadar se okreni na bolje, bom pravočasno naznanil. J. Mušič. De Pue, IU. Vsak dan prebiram Vai cenjeni list in kar me najbolj zanima, so dopisi. Kar se tiče tukajšnjih razmer, se dela s polno paro. Tudi delavcev primanjkuje, posebno še zdaj, ko jih stric Sam potretwije. A s t eni nikogar ne vabim, da bi sem-kaj prišel la v Berlin. Bila sem žalostna, da nisem rno-pla ostati tam kjer sem bila. Kljub temu pa sem se zopet vrnila v rusko glavno mesto. Ve« ta čas se je domnevalo, da sem žena Rusa. Potovala sem vedno v Kusijo skozi Švedsko, z Švedske do domovine sem bila Nemka, iz Šved»ke v Rusijo pa sem bila žena Rusa ter imela pri sebi vedno '"soproga", kij me jc spremljal. Tri tedne po tej aferi sem se vrnila v Petrograd ter se še enkrat ter jo postaviti zopet na svoje me-isesta,u 2 Marijo Vasilčkovo. Njej sto. Visoka je šestdeset čevljev in obsega šestdeset kvadratnih čevljev ob temelju. I)a jo postavijo na novo mesto, je treba piramide podreti kamen za kamenoin ter jo za]K?ft sestaviti. Piramida zavzema prav posebno Buenos Aires. Argentina, 21. septembra. — Poslanska zbornica je danes odložila razpravo o kri/.i z Nemčijo na jutri. Odgodenje >e je izvršilo potem, ko jc zunanji i i i , 'minister Pueyrredon izjavil, da je se je polesrla, se preJno sem dospe- . ,ail, - / • " . i . _ ' Mada prejela nove informacije. katere bo jutri mogel predložiti koneresu. Po popoldanski ministrski seji se je naznanilo, da namerava via-da strogo nastopiti proti Nemčiji vsled novih dogodkov. Nek višji državni uradnik se je izrazil, da 1»» Argentine najbrže takoj napovedala Nemčiji vojno, kar bo imelo za posledico, via bo-j do poslane v Evropo. V mirnem «'*asu ima Argentina 24 tisoč mož broječo armado m 171 tisoč rezerve. Ker je cesar Viljem odobraval postopanje poslanika grofa Lux-burga. sr je situacija mnogo poslabšala. ni bilo dosti mar, kaj so mislili o njej člani Dame, kajti sedaj je imela zagotovljeno podporo carja samega. Naše stalne zarote pa se že vzbudile sum in delavnost od strani par mladih članov carske družine. v Lorainu, kjer smo skozi slovensko naselbino peli "Slovan, na dan!" Z večen ob 7. uri smo srečno dospeli v Cleveland, navžiti krasne narave, katera se vidi med potjo. Na levi struni jezero, na desni pa Hfl ker ee hc€ei kaj v-rsto med spomeniki Stojidne smo Izvedeli, da so ime namreč na eni najbolj vzvišenih ^ sorodniki carja posvetovanje, na točk, kar jih je bilo kdaj izbranih ; katerem se je sklenilo zahtevati v tak namen, namreč nekako 8 ^ cai*jai ^aj se loči od svoje nem-tisoe čevljev nad morsko gladino, S0Pr»gc. To je bila za nas ze-ter ima namen proslavljati imena Io slal>» novica, iu treba je bilo Oliverja in Oakes Amers. to j<;!Uek.aj "kreniti. Morali smo vpri-mcž/ vsled kojih gradilnega ge- zVfili .akcijo ter se P« tem prav nija je bilo mogoče etpelj^i prvo ozirati n<* to, kako drzna je. železnico preko skalnatega ge-!^8*0 Smo da je imenovala krasne farme, vinogradi, pašniki'rovja. (Duma komitej, ki naj bi se sestal in gozdi, tako da je človek kuri Spomenik se nahaja na mestu, s c**rske rodbine v namenu, očaran! Kakor rečeno, ob sedmi kjer je prej ta črta križala hrbti- c*a Se ^ela osnovni načrt za u-smo se pripeljali na Public Sqare, »če kontinenta. VsJed iz51reme-m.be vlado v Rusiji. Duma pa ah kakor pravijo tamkajšnji .šlo-vcmci, na "zeleni trg". Od tam MUO vzeli St. Qtwr karo in naenkrat smo se zjiašli v d 111 g i Ljub ljani. Kamor si se obrnil, sam Slovenec, pozdravljanja, stiskanji rok, celo poljubavanja ni bilo konca ne kraja. Do dna srca stim bil gin je 11. ko sem se sešel s svojimi prijatelji sošolci, s katerimi se nismo a ideli že po deset do petnajst let. Pomislite si, kakih trideset sošolcev iias je bilo, vsi na vdnšeni z\ slovensko »pesem in našli smo so v slovenski pesmi, mo-misJite mojo radost! Kar se tiče koncerta in drugih prireditev, ne bom omenjal, ker to so srtorili di-ugi že preje, omenim le to, da ko sta gg. Primož Kogoj in Ivan Zoriuan pela, videl ■«em za odrcrm objokare oi-i pevcev, ki so čakali za nastop. Ta točka je bila nekaj krasnega, ^da lahko še enkrat s ponosom rečemo. Jaz sem Slovan z du^o in s telo m, ker imamo med seboj take pevce-umetnike! Sploh pa je bila cela prireditev veličastna iu vsemu temu so 1 krivi ' olewhutdski Slovene«, ker take postrežbe in gostoljubnosti nisem še videl v Avojem življenju. je prišla piramida nekako pei milj na desno stran od železniške proge. Vsled tega so zdaj sklenili, da se premesti spomenik 11 a bolj odlično mesto v bližini sedanje "'elezniške črte, da ga bodo laliko videli ljudje z železnice. Ko so položili prve železniške tračnice preko Sherman prelaza, so smatrali to delo kot za eno izmed čudežev sveta. V istem času, ko so pričenja s premestitvijo tega spomenika, kopljejo inženirji drug prekop poti gorami, na katerih leži Sherman prelaz; s tem prekopom ibo-■do zgradili prvo dvotirno železnico preko skalnega goroyja. Ta železnica bo predstavljala največji nepretrgani kes dvotirne železnice na svetu. jc poleg koncerta še nekaj dru ijega. seveda ne za vse pevee, pač pa le za nekatere. Zbralo se nas je 31 po številu samih znancev, sošolcev Vrhničanov, pri g. John Grdini. Sklenili smo. da se damo siikati, Her kaj takega se v Ameriki ne bo vec pripetilo. Slikali smo se in na sredi smo imeli staro mater gospo ViHteiičcvo. Po adi-fe vnpfli nazaj k g. J. v črti, potom katere so zmianjšali J® .tutli imenovala drug komitej. padec in tudi skra jšali črto samo, naloga je bila opazovati i zavotl Vasilčkove. Vsi naši načrti so bili že izgo-tovljcni. ko se je v neki noči vpri-zorilo od strani komiteja Dnme pogon na zavod Vasilčkove. Marija je bila zopet aretirana, a jaz sem ušla, ker sem igrala ulogo ene izmed njenih služkinj. I»0 tem dogodku je postal zame Petrograd prevroče mesto, da bi se še nada Ije mudila tam. iz listin, katere jc bil zajel komitej Dume. se je spoznalo, da je bilo veliko število visokih ruskih uradnikov na naši strani in posledica tega je je bila da je dal ruski veliki knez Nikolaj usmrtiti nič manj kot 80 Rusov. možkih in žensk, med katerimi jih je bilo par, ki so zavzemali visoka mesta v javnem življenju. Posledica teh razkritij je brla tudi ta, da je moral iti menih Raz-putin v prognanstvo. Veliki knez Nikolaj bi bil dati tudi njega u j smrtiti, če bi ne bilo carine, ki ga je poslala v nrognanstvo. da reši njegovo giavo. kajti carina je dobro vedela, kaka usoda čaka meniha iz rok razjarjenega velikega kneza. Razputin pa se je umaknil v o-zadje le za dva meseca, nakar se ga je zopet poklicalo v glavo me-s-to. dočim se je poslalo velikega kneza Nikolaja na kavkaško fronto. To se jc seveda zgodilo vsled neposrednega uplivanja carine na carja. Varstvo narave. Ro m* rode morski psi, so beli kot Mieg, vsled česar jih ni op» žiti na ledu. Šole v ča u. I*-) p; i-čnejo i>kati sami luaao, jo temni. IZGUBLJENA KRAVA. Pred petimi tedni se mi je izgubila krava rumone b-»rve. nizkih nog. na hrbtu bo!a bel rep, na glavi malo liso. nnjhne roge, za-brnjene liaprej in na koncu skupaj ter mora imeti telička. Najti bi se morala med Buhlom, ( liis-hoJmom Hi Uibbiug ;n. Mi tin. Kdor jo najde, dobi $10 nagrade, t Niek Dolinšek, Box 341, Cl.isholin, 31 iuu. (22-25_*J i Coeta Rica prelomi z Nemčijo. San Jose, Costa Riea. 21. sept. Vlada države Costa Rica v Srednji Ameriki je danes prekinila di- plomatične zveze z Nemčijo. Izročili .so potne listine diploinatič-nim in konzularnim zastopnikom Nemčije, poslanik in konzuli Co- . sta Rice v Nemčiji pa so bili odpo-Kako-r sem ze prej omenil, bilo J klicani. Narod in časopisi odobra vajo postopanje vlade. i-«*« boiišče. Sim, talija, 21. sejptembra. — V dolini Grove severno-z&padno od Trenta je včeraj zjutraj sovražnik naskočil eno naših prednjih postojank; pognali pa smo ga nazaj z velikimi izgubami. V dolini Cordevoie smo včeraj vdrli t oorraimi IŠČE SE 50 mož za zitnico. stalno delo; $18 na teden. Vprašajte v nedeljo ali pondeljek ob 6. uri Ginrovieh. 517 W. 42. St. N. Tj Kad bi izvedel za naslov moje sestre POLONE Tri:K. omožeue OORIZKIv. Pr.-I enim letom sva bila skupaj v iMevelandu, Ohio. Naj <»g)a.si bratu: Tony Turk. K. Mains Camp. Dun-more. W. Va. (20-22—9) Rad bi izvedel, kje se nahaja moj bratran<*c FRANK SEVER, do-aua iz vasi Zabukovje, fara Š:. Ii«j>ert. V Združeuih državni, s« nahaja že 12 let. Ker mi je njegovo bivališče neznano, prosim cenjene rojake, da mi naznanijo njegov naslov, cli naj se pa sriin oglasi, ker n»u imam p.>r»H-ati zelo važno aadevo. — Frank Logar, Iiot 272. Thomas, Va. 119.21,22—0 PRIPOROČILO. Rojakom v Chieagu iu sploh v državi Illinois naznanjamo, da jib bo obiskal naš rojak Mr. OTTO PEZDim, ki je pooblaščen pobirati naročnine za "Glas Naroda" in izda-vati pravomoČna potrdila. Cenjenim rejaam ga toplo priporočamo in upamo, da mo bode ali na reke. 8 apoštovanjem Upravništra "OU. Naroda". POZOR &TATKLJI! tilPNOTIZEM Cena knjigi je • poštnino 36*. Kako so nemški socijalisti izdali sorijalizem. -ooo- Dt. Jo*ip Gorič&r, bivši avstroogrski konzul ▼ Združenih državah. -ooo- Ob istem ea&u pa so pozabili, na kako bmtalen način postopala Nemčija sama s svojim ne-nemškim prebivalstvom. Rusija s svojim neizmernim ozemljem ter svojim prebivalstvom, ki se hitro približuje 200 milijonov, je kot Amerika svet zase. Ona ne more dovoliti, da bi se postopalo z njo kot odvisno od katerekoli evropske vlade ali kot z vazalom kakega tujega vladarja in naj bi bil to nemški kajzer sam. liusija vojuje boj na življenje in smrt — ne le, da o-hrani svojo politično individualnost, temveč zato, da ne postane brezmočna žrtev v rokah nasilnega soseda. ambicuja nemčije kot "weltreich" Napoleon je žrtvoval na milijone ljudi pri poskusi^ da vdejgtvi svoje ambicije. Bismarck ter sedaj Betlimami Hollweg iu kajzer sta na isti način žrtvovala na milijone ljudi ter sta pripravljena žrtvovati še več, da izstrebita cele narode in da uveljavita isti nemogoči načrt, potom katerega naj bi se zgradilo na mrtvili truplih cesarstev ter uničenih narodov veliko in nepremagljivo centralno Evropo, ki naj bi določevala usode celega sveta. To naj bi bilo cesarstvo 4 * sredine' \ na čelu mu — Ho-Jienzollernei. Pori nagibom te bedastoče potiskajo ti ljudje nemški narod v smeri proti istemu cilju: — Svet nam ne sme nasprotovati ali pa mora poginiti z nami! — Vlada ali pogin! — je bojni krik ter dozdevnih u-stanoviteljev "svetovnega cesarstva", v katerem tvorita imlustrijalna Nemčija in Avstrija jedro. Pri zasledovanju te kimericne ideje so Nemci brez usmiljenja iztrebili nedolžno prebivalstvo Belgije, Fran eije. Poljske, iiusije in Armenske. Razdejali so deloma trgovsko mornarico svojih sovražnikov ter tudi mornarico nevtralnih držav. Na drugem mestu se ho dokazalo, da so bili masakri i ivilnega prebivalstva izvršeni — namenoma, kajti slednji so tvorili del programa brezobzirnosti, radi katere so bila stara germanska plemena slavna v zgodovini. "v tem času hočemo napovedati vojno — slovanom". Nemci so smatrali svoj stoletni boj s Francijo kot - -končan. Vsled tega so tudi na bahat način objavili v svojih vojnih pi-oklamacijah, da je to vojna proti Slovanom. - Es gilt den Krieg gegen die Slaven! < 'udna se zdi danes celo onim. ki simpatizirajo z Nemčijo, izjava — da^se ne ve za vzroke sedanje vojne. Tem bolj čudno pa je slišati, da ponavljajo sedaj socijalni demokrat je zopet in zopet ono zgodovinsko laž kajzer ja: — Jaz in moja dežela sta bila napadena od sveta v orožju! To so le \>kliki dolžne vesti. Od strani nemških soci-jalistov pa kaže to le žalostno ]x>manjkanje previdnosti glede spoznanja o namenih kreditov, katere so soglasno dovolili leta 1914. S tem, da so glasovali za prvi bilijon leta 1913 in da so glasovali za postavo, s katero se jc določalo penzije za žene in otroke rezervistov v slučaju vojne, so se socijalisti nemškega cesarstva brezpogojno udali vojni stranki icr s tem odobrili vse načrte Nemčije glede osvojitve Ru sije. —- Socijalisti so napravili pri tem le eno napako in sicer glede — trajanja sedanje vojne. Vojna stranka je obljubila, da bo vojna trajala le malo časa. To naj bi bila vojna, ki naj bi prinesla največje dobičke vsem. Vsak Nemec pa je zaupno pričakoval izida te velike borbe: — Nemci so se naučili od časa Bis-inareka, da se vojna izplača. NEMŠKI socijalisti so pričakovali veli KIH vojnih odškodnin od francije in od rusije. ' - ' • - - •r C LAS NARODA, 22. SEPT. 1917 BE3E3&3E3EK1E3E3^ fi 8EVEKA1 WAFEKS FO« HEADACHE AND NEURALGIA SEVERA* WAFERS FOR HE 4DACHE AND NEURALGIA trel iz 14-inčnega topa. kajti taka granata stane $800.00 komad. Pomislimo za enkrat napore, ki so uotrebni, da se dobavi to smr-Povpreeni A-merikanee zasluži nekako $3.00 na dan. Ce obrnemo stroške za Nemški socijalisti morajo vzeti na svoje rame polni delež odgovornosti za nadaljevanje te vojne, kajti oni tvorijo največje skupine velikega nemškega stroja ter služijo v armadi, mornarici in tvorijo posadke podmorskih čolnov. Cela dva milijona nemških socijalistov — kot se je balial Kautskv, — se borita pod zastavami kajzerja in sorazmerno število njih izdeluje topove, munieijo, strupene pline, Zeppeline in podmorske čolne ter drugo vojno navlako. Kljub vsemu temu pa je izjavil Kautsky, da so biliitouo*no muuiciiJo; socijalisti Nemčije brez moči, da preprečijo izbruh vojne. Čudna logika, če vzamemo vpoštev, da so avstrijski linmicijo v izraze za delo. pml-felovam, ki so se vdali Rusiji m Srbiji, prekrižali načrte stavlja tisoe nabojev za puško, tevtonskih vojnih gospodov na bojnem polju. MILUON NEMŠKIM IN MADŽARSKIH SOCUALI STOV SE BOBI ZA HABSBUR2ANE. 8§ W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA 3E9f3Egffi3E3E^ vrednih $26.00 delo eneura rnoza skozi osem dni in dve tretini dneva. Na zapadni fronti znaša dnevna poraba nabojev za puške in strojne puške nekako* 5,000.000 nabojev. To pomeni, da je bilo treba "»000 mož skozi osem dni in dve in . tretini. ali 43.000 mož skozi en , j dan, da se dobavi teh 5,000,000 na- Kili- HHHraHHH vojno, je rekel Ldebknecht, da kajzer niti ni vprašal dovo-ljeuja nemškega državnega zbora, da napove vojno. Prosil je le za denar, da nadaljuje vojno. SOCIJALISTI SO DALI KAJZEBJU SVOJ DENAR ZA NADALJEVANJE VOJNE. Denar je vsemogočni faktor pri nadaljevanju vojne. Denar je obenem tudi najhujše orožje. Socijalisti Nemčije pa so voljno izročili to orožje v roke kajzerja. Bilijon mark se je nemški vladi soglasno dovolilo od strani nemških socijalistov v letu 1913 in pet bilijonov v avgustu leta 1914, razven glasu Liebknechta in par drugih. Žalostna resnica glede tega je, da se je celo teh malo nasprotujočih glasov proti tem kreditom oddalo le radite-ga, da se odvrne od nemške socijalne demokracije ogorčenje in srd socijalistov vojskujočih se narodov ter prepreči nenadni in popolni polom "internacijonale", katero *>o ustanovili nemški socijalisti in v kateri so igrali zelo važno ulogo. Oni niso hoteli požgati za seboj vseh mostov. Povsod v Nemčiji je narod vedel, da je bil pravi vzrok za oddajo toll nasprotujočih glasov želja od strani voditeljev ohraniti si izhod, s pomočjo katerega bi mogli pozneje, po vojni obnoviti odnošaje s socijalisti drugih dežel. Kajzer je vedel to vnaprej ter odobraval korak. Ta korak pa je bil tudi zelo moder. Socijalisti so se izkazali kot močni podpiratelji kajzerja, poslujoči kot njegovi emisarji, a ob istem času so si ohranili vsaj malo pretvezo, s pomočjo katere naj bi si ohranili zaupanje svojih slepih sledilcev po svetu. ROJAJO. NAROČAJTE SE NA "GLA8 NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DfiŽAVAH Skoro žalostno je misliti na to, da se je dva milijona • nemških in najmanj polovica tega števila nemških * j madžarskih socijalistov priklopilo armadam obeh bo-, | zerjev brez besedice protesta, da masakrirajo mrzle krvi j °£immnj 150 milj zapadae tw svoje tovariše v Belgiji. Franciji m Rusiji. Ite je dan vojnih Ai si mogoče misliti, da bi bili tako brez moči, da bi dogodkov. Izračunalo se je, tla je ne mogli ničesar storiti proti tej vojni. Oni, ki so na tako treba vsaki dan 5000 velikih iz-hrupen način proglašali svojo opozicijo proti vojni, pred- striIokov 7A vsako miljo ali 750 no je izbruhnila, so bili uneti zagovorniki miru ter imeli 7a cel° aktivil° fronto- stn>-jiešteto slepih sledUcev v drugih deželah. ske M ,0 ,zstrelke tis ceni ,ul 7 mi Zakaj niso kazali usmiljenja do svojih nedolžnih žrtev, ki štejejo danes milijone? Smrt ni slajša za belgijskega socijalista, ker se mu je smrtno rano zadalo od tovariša onstran Rena. Ali je bila nelojalnost nasproti strankinim obljubam ali pa je bila — straliopetnosf? Nemški socijalisti zahtevajo od vseh svojih tovarišev v sovražnih in nevtralnih deželah, naj se strogo drže principi je v stranke ter nasprotujejo vojni z vso silo. S tem pa naj bi pripomogli do zmage Nemčiji in nemškim socijali-stom. — Vse to pa se je izvršilo soglasno z recepti Marxa in Engelsa, katere se je dalo pristašem v času francosko-nemške vojne ter drugih vojn Bismarcka. Nemški soci jalisti žele vsaj v vojnih časih, da niso ničesar drugega ne kot — Nemci. Oni nočejo, da bi se jih nazivalo izdajale* jdcIajo domovine, a oni se niti malo ne brigajo za to, koliko izda jalcev proti njih odnosnim deželam je med njih pristaši teli odnosnih deželah. Oni hočejo tudi prispevati svoj delež sveta. v lijonov 500,000 dolarjev in število delavec v 2.500,000 mož. Če se doda k temu številu še munieijo za malo orožje, je potrebnih najmanj 3.500.000 delavcev, da imajo topovi dosti hrane celo na navaden dan. Veliko j»- število delavcev, ki je potrebno pri izdelovanju m uniči-je. a veliko majhno je pa v primeri s številom delaveev. ki je notrebno pri i/delanju eue«ra sa-liKtra topa. Da se izdela 6-iučni top s popolno opremo, ki stane $16.500. je treba neprestanega dele osemnajstih mož skazi eno leto. Da se izdela 14-ineni top, ki stane $140.000. je treba i00 mož. ki eno leto in pol. Kadar se vrši kaka velika ofen-Iziva, se te številke podvoje ali * potroje. pri osvojitvi Delo mož in grmenje topov Vojna je zelo drapra zabava. — Ravno sedaj se uporablja eneržijo več milijonov mož, da se proizvaja stvari, ki ipoanenijo le velikansko trošenje. Koncentrirani na-ix>r eelesa sveta pa se je posvetilo razdejanju. Večina nas je spoznala ta dejstva le na meglen in nedoločen način. Prihranjeno je bilo nekemu pisatelju v 1 I los t rated "World' v Chicagru, ki nam j<* pojasnil, kake stvari sredo ne prest no v izgubo. i Kadar je strojna puška v akei- Eksplozi ja v Kolinu ob Renu. London, Anglija, 20. septembra. Iz Amsterdama s»* poroča, da je bilo pri eksploziji v neki munieij-ski tovarni v Kolinu ob Renu u-bitih o4 oseb. 24 ]>a je bilo ranjenih. Neka brzojavka pravi, da sta se med JJniselom in Villarsom trčila dva nemška vlaka, ki sta vozila Prvi dežnik. Prvega nio/a. ki je nosil dežnik. bo obmetavali z jajci i'i z«*-lj«'m, a t i se je zgodilo pred J67 leti. Bil je .Jonas Hanvvay, neki Anglež, ki je bolj sovražil dež kot pi* njegovi tovariši VsUd tega .je izgotovil l«-ia 1750 velik dež nik ter odšel ž njiui na eesto v času. ko je močno lilo. Deževalo je sicer nanj jaj<-. zelja in kereoja. a on ni odnehal. Navada pa se je kmalu nato udomačile ludi pri drugHi. ji. da izstreli nekako 600 strelov i vojake. Ubitih je bilo 20 vojakov na minuto, ki stanejo skupno 18 do in še eirkrat toliko ranjenih. Socijalisti so smatrali to vojno kot dobro obrestilo. Nikdo izmed članov socijalno-demokratične stranke ni mislil, da bo trajala vojna dalj kot tri mesece, na podlagi katerih bi dobua Nemčija celili 25 bilijonov frankov v - — /Jatu. \'sled tega je lahko razumeti odgovor, ki ga je dal nemški socijalistični voditelj dr. Ldebknecht ameriškemu poročevalcu na vprašanje, če je postopala nemška socijal-i»a demokracija povsem neprimerno v sedanji vojni. Ke-kel je namreč: Zapomnite si, da imajo nemški socijalni demokrati rednosti, ki predstavljajo več kot 20 milijonov mark... Mogoče je, tla ue bodo hoteli nemški socijalisti tega sploh riskirati. » To je iiA^goceno priznanje, ki ga je treba vpoštevati od strani socijalistov }x> celem svetu, kajti vsi socijalisti dobivajo svoja navodila iz Berlina. Nemški socijalisti pa so rajše žrtvovali svoje bilijone le zato, da so smeli nemškemu cesarju stisniti roke in to istemu človeku, ki jih je tiazv&l 44izdaja1 ~em domovine". Kautskv in Bernstein, oba velika voditelja soeijali-! tov. se m sta prav nič razlikovala od naziranja Liebkneeh-Ui. Ko m *lednjeuiu rekli, zakaj ni vprizorila socijahio- ■iit^mfihi, stranka nobenega poekuaa, da uatavi to ,..... Kai izvedela za naslov mojega biata iK ANKA PKCAIJ, tlouia iz vasi Sclo. poita Moravče, lvranjsko. Nal rija se lu-skent ujetništvu. Prosim cenjene rojake v Rusiji, ako kdo ve njegov naslov, da mi ga javi. za kar 'bom zelo hvaležna. Moj naslov ie: Mrs. Marv Pe rieh, 110 Norman Ave., Kve-letli. Minn., 1". S. Ameriea. (22-25—9; KOLEDAR za leta 1918. Rojakom naznanjamo, da bo v najkrajšem č^bu izšel naš Slo vensko-Amerikanski Koledar za prihodnje leto 1918. Glede poučnega in zanimivega čtiva in krasnih slik bo letošnja izdaja presegala vse dosedanje. Cena je samo 35 centov. Da ga boste pravočasno dobili, ga naročite že sedaj. Najboljši dokaz, kako veliko je povpraaanje po našem Koeldarju, je to, da smo morali že dve leti izdati po dve izdaji. Ker bomo leto« izdali le o-mejeno število . Koledarja, se na poznejše naročbe ne bomo mogli veliko ozirati. Naročajte ga ori: Važno za vsakega. KADAB želite izvediti za naslov svojih sorodnikov, KADAR želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinj-prijateljev ali znancev, «tvu itd. KADAB želite prodati posestvo, farmo, lote, hišo, po- KADAR želite dobiti delo za sebe ali svojega prija-hižtvo, trgovino itd. telja ali m^nca, KADAR želite objaviti krst, ženitve, žalostinko itd. KADAR želite objaviti društvena Tiamanii^ rabite VSELEJ "GLASI NARODA" tu 'GLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd. "GLAS NARODA" je najprOjubljenejši in najbolj razširjeni slovenski list na svetu. "GLAS NARODA" je razposlan na leto ▼ štirih in pol miljona (4,500.000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje. CENE SO SLEDEČE: Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd. stane................. « ,.. $1.00 Enkratno iskanje delavcev stane............$1.00 Enkratno iskanje dela stane...............$0^0 Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke ali kaj enakega stane................... $1.00 Enkratno društveno naznanilo stane .......... $QJ5Q Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Naročilom je poslati vselej tudi denar. NASLOVITE NA: "GLAS NARODA" 82 CORTLANDT STREET, i » * Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tam varujemo naše naročnike pred rasnimi sleparji, katerih Je vsepovaod dovolj. NEW YORK, N. Y: Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa laročajo, da se prepričajo če je oglas v nntom listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj ga nL Posebno velike važnosti je a vsakega pri na* ročflih po pošfet t Slovenska-HrvatskaZveza ▼ Združenih Državah Ameriških in Canadi. Ustanovljen« 1. januar -ča 1913 v Calumet, Michigan. Inkorporirana 11. junija 1916 v državi Mich. GLAVNI ODBOK: Predalnik: FltAXK GUEQOUCB. Box 2», Dodgeville, Mich. Podpn-dm-riulk: G1X18UE KOTZE, 113 Uraut Avenue, Eveleth, Minn. Prvi tajnik : ANTON GE.SUKL, Korjru Block, Calumet, Mich. £ai*anlkar: MATH IAS OZAXICH, Seventh Street, Calumet, Mich. Blagajnik; VIXCJL.VT AltBANAS. First National Bank, Calumet, Mich. NADZORNI ODBOR: I. Mdsurftlk: ANTON GESZIN, Oilsbohn, Minn. If. nadaorolk: JOHN B. MALNAii, Calumi-t, Mich. 111. nadzornik: I'AI L SHALTZ, 30U Seventh St., Calumet, Mich. I. (Ml II. IMJ III. I*> POROTNI ODBOR: MATH. Z<;o\C. Bos 4Si Ely, Minn. VIIJ EM If! H EMC. Calumet, Mich. FRAN* LEVSTIK, Box 10J, Aurora, Mln*L POMOŽNI ODBOR: JOHN KAMniCII. 417 t>*eeola St., Uiurium Mich. LI KAM JprrAXCC, Calumet Mich. MARKO jonca. Calumet. Mich. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. JOHN S HTEFANEZ, SJ*^ First Avcuue, Milwaukee, Wis. THO.V WW ODVETNIK: Ca i umet, Mick ij m MJ Vsa dopisovanja. kukor tudi spremembe članov »u članic l^njajo na JTlaynctta tajnika: Ai.tou Gesbel. SJovenic Crouiian »i«, Borgo BU«k, 5tb St., Calumet. Micb. I N^iarne Jat ve naj pošiljajo na blagajnika : Vincent Ari,anas >«i»<«JH) Hank, Calumet, Micb. „ "TI in r,anL,° «• lilija jo na vrhov- \ " SrefflM" ^rst A v »v, Milwaukee. Wis b 'S, K^til!^ i a P"*«« odbora: Uradno planilo: GLAS NABOJ JA. Mladost. POVEST. Gabrijela Preiasova. -»tarsi - OLA3 XARODA.-22. SEPT. 19r Za jedan časak radosti. • •• pravi pesem, iu resnica je. Za one noči. ki si jih prebil in grešil zoper zakone narave, moraš zdaj plačati, zdaj so to tisoč dni žalosti. Oči so ti motne, lica bleda, slab si, izrabljen, nezmožen za delo in nesposoben zu vživati življenje. Ne gubi nado. JUVITO ZDRAVILO ZA SLABOTNE ti povrne bistrost oči. rdečico lie, mlad.eni-ško krepost, krepko hojo in stalno zdravje. Pošlji še danes 1 dolar za ene škatljo ali pa 5 dolarjev za 6 ška-telj tega blaženega zdravila. Naslov : JUVITO LABORATORY, South Hill Branch 5, PITTSBURGH, PA. "T" Slovensko Republikansko Združenje. Sedež v Chicagi, iti IZVRŠEVALNI ODBOB. Frank Bostie, Filip Godina, Martin V. Konda, Etbin Kristan Frank Krže, Anton J. Terbcvec, Jože Zavertnik. NADZORNI ODBOB: Matt Petro vieh, Ludvik Benedik, Frank Veranič. CENTRALNI ODBOB: Anton Zlogar, Matt Pogorele. Anton Motz, Frank Mravlja. Ivan Ifušar, Frank Šavs, Frank Udovich. Joseph Steblaj. (Opomba. — Zastopnik! organizacij in listov, ki se dozdaj še niso priglasili, postanejo člani ecntralnega odbora kakor hitro se pravilno priglasijo in izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načel S. R. Z. — Naslov za pisma in denarne pošiljatve je sledeči: Anton r Terbovee, P. O. Bor No. 1, Cicero, 111.). r r izined nas, da niso prvoboritelji te misli bogataši, ki bi lahko žrtvovali toliko in toliko v ta namen, je lahko vsakemu !ia prvi pogled umevno, da potrebuje naše gibanje tudi"denarne podpore. • * t Vemo, da bo ta članek čitalo najmanj petdeset tisoč Slovenk in Slovencev v Združenih državah. Vemo nadalje, da jih bo najmajn štiridesettisoč sogla šalo 2 našimi nazori ter odobrovalo naše misli. Kdor pa odobrava naše misli in soglaša z nami glede vsega, za kar se navdušujemo, naj pošlje svoj mali prispevek blagajniku Slovenskega Republikanskega Združenja. >yt~ [ kat • fjje oj v po-este. Bodisi, da so se peljali k stari gospiei baronesi v Zadravski g rati f»li k erosopilu župniku v Predklo-.šter; časih so se napravili i k nekemu slepemu gospodu, ki je bil nekdaj minister, pa je oslepel in si kupil v našem kraju gradič, ča->ih pa tudi il gospe j oskrbnici na Heleni k. G os pica je po v sodi malo zaigrala na klavir in vsak se je le čudil, kako sta jo lepo vzgojila nje redika. Slepi gospod jima je le še prijx>roeil. naj jo pošljeta še kam daleč na potovanje, da si ogleda svet. da ga ne bo poznala le iz ■injig. ker se takim gospieam ta*o izfMilnjuje izobrazba. Go-spod iu gospa sta .se dolgo razgovarjala. a največ jc silila na sohiea za malo. kateri je bilo ime letovanje guvernanta, ker bi bila .Mari ja, gospod in gospa sta ju kli- SH1UU rada prišla kam med fali Mimi; dali so ji tja posteljieo sVetka,!ar jc gospod hi gospa ni-/■ modrim nebe*oai. klavir in mizi-j \tl1 je pravila, da je pri na-s vo » pletenimi količki. | i'»lgm"asno kakor v zakletem kotu. 7a in U t KO t sem v«H!ih «pala pri nji spominjam - i eat ■ m I je tri 1 gla» — "kako \ k o sva ž< 1 v^asuili luč, še a M pel a j.. "Vika — Vika!" U N •m ti k nji in jo drža- rok C a-ih je prišla go- u i »r ^tih k n lima pogledat, go pa je ku ku 1 za njo pri du- •-■»a ia is v a jaz t orili dar vj> p tea m • incut akor utc ima Miiui niogii dokaj i*>govoriti. isem znala laški, da bi s»e i ni«», kakor polkovuik. j od koder še lisice beže. Koifcčuo j >'a s težkim sreem sklenila, da se |b«"ita za liekjij časa od .svoje Iju- I bi«-e. imj gre ž njo v/.gojfteljica ki naj Mhnici vse pokaže na svetu. kar bi jo poučilo in rado s til o. Go- ^i»ica j« bila stara že kakih šest- njast let, tako da je imela o vsem Že svoje pojme, da bi si lahko za- poiuuila, kar bo videla. Spomladi tako-rc po svetem Jo-j i; la iu iB »mela videti wfu — «1« žalasti! je tiuli o po-i 'etinikov si tne morete pred oči t i; naiH im nič'prav bi bili hčerko-rejeuko zelo oeklo.|deva,i v Potovali sta po sve la mi za v i- ttu devet tedmnr. Izpna so se bili rada. m da r luwliIi Za tri mesece; toj^ 0lK>ma gosiKHln in ne j. se je tako tožilo po gospk-i. da je polkovnik kar nenagloma pisal in brzojavil za niima. naj se vrneta domov, ee ne. da ? bol Ft a on in gospa od hrei>en^ nja. Ko se je eospiea %-rnila. je bila prva nje beseda: 4'Zlati moj papa, draga mja mamica! — Kako sem vesela, da sem zopet doma!'* va se razuui^li. Nauei-slovoLski tla gos pica M i na i ca ie dokaj visoko hi se zre-dila. Njen« ilea «o bilao krogla m »veža kakofr jaboteka. Tu r s<» dogovorili milostiva gtfspa iu vzgojiteljica, da se Muni j J uc saic več uko rediti, ker bi lo lepa. PmSa^ kake'je le ne bilo l<«rK/. Zato jcuaroftf"" * O . . po wmM odra., la m vefttftio jyn V konj Pufi Iu gospr»di in gi>spa s#* nista m o ločiti od nje: i>f>daiala sta si jo iz naročja v narečje; polkovnik je pristavil solznih očij, da Mimiee ne pusti niikdar več od sebe. "kaj bi nama posušilo sree v telesu zavoljo tebe!" je plakala gospa. Gospiea Mimic a se je zopet jela Kukati po hii — vsa je bila videti izpremenjeua. Vzrastla je ta čaa, kar je nismo bili videli; i obraz Kolikokrat je v rokavicah odkopavala zolenjad in plela gredice, da sta jo gospod in gospa mo-j rala karati, češ, vsa se pivpoti. Na jesen guvernanti pri nas kar nič več ni ugajalo. Imela je v velikovški hranilnici že lep denar, in tukajšnja dobra služba ji je nekako presedala. Bila bi baje neumna. če bi se pri nas v takem zapuščenem kotu posušila, je dejala kuharici v kuhinji in si poiskala nekakega vzroka, tki more oditi. Gospo.! in gospa je koiiečno lii sta zadrževala, ko se je pokazala tako nehvaležno, — in dejala sta. da pustita ves denar, kar bi ga sicer mesečno potegnila guvernanta. gos piči jVlimiei, lia.i si kupi zanj. karkoli jo veseli. (Jospiea si je torej naročila mnogo časnikov iu knjig in brala, — to je bilo njeno veselje. Kakorhitro je odšla guvernanta, se je začela gos-pica napram meni in ostalim poslom prijaznejše obnašati. Kolikokrat jc pritekla v hlev, p<»gladile vse tri kravice splezala na lestvico in jela pripovedovati meni in staremu hišniku Pravila je o Italijanski, ki je bila nje rodna zemlja, sladka domovina, in kaj vse je videla lepega v svetem mestu Rimu, da sta bili tn-di v Parizu in na Dunaju. O Dunaju mi jc zašepetala na uho, da se jc tam dvakrat nepozabljivo krasno naplcsala — samo naj ne povem tega nikomur. Tudi Češko sta videli. In na nekem otoku ob bregu njorja, kamor so se ljudje vozili samo za zabavo. — tam je tudi plesala. Zvečer sta se vozili po morju v ladjiei, pa ju je zašle dovala druga ladjica, ki je bilf ovenčana z raznobojnimi lamlpijo-ni in na ko ji so se pele ljubke pesmice. Ah, kje se naj spomnim jaz vsega tega, kar je pripovedovala; — v glavi mi je ostalo le to. o čemer je pozneje govorila najče-ščc. »Sledeče leto pa se je gospici videlo, da jo v našem kraju vendarle malo veseli. Ni se shajala z nikomer nego s staro gospodične baron eso iz Za dravskega gradu. y župnikom in doktorjem, s tistim j-lepim gospodom iz gradiča in 7 drobceno gospo oskrbnico, katera je govorila le o svojih dveh sinčkih. Doli v mestu sta bila dva ne-< žen jena učitelja, trgovčeva hč: in mladi sin gostilničarja; česte sem si mislila, da bi bilo za mlado kri bolje, ra/-go vaj-jat i se z vrstniki in vrstnicami, — ali jKilkovnik iu zlasti gospa se nista maraia se-Iznanjati niti z vsakim dobrim človekom. Mislila sta, da za zadovoljno življenje zadošča njih vrt t. vodometom in s tremi altani. v katerih vsakem je bila ptičnica f kakim ptičem; -ti izleti v kočiji, klavir, knjige — to naj bo djo--ti? Njima — starima rušama je seveda zadoščalo to. njima je u-gajalo i pokopališče tam nasproti; vedno sta si pravila, da bodeta im-la za večno spanje postlano prav kakor doma. Gospa je dala *ešiti dve beli svileni blaziniei iz piaščka. ki ga je nosila baje teiaj. ko se je njen mož zaljubii vanjo. V blazinici je uamašila ostanke vsakovrstnih zveneiih shranenih šopkov, svoje v mladosti ustrižene la^ t«-r nekaj slik in pisem. To je kazala vsak liip. čei, ta-le blazinica je zanjo. — drugo pa bo imel njen mož v rakvi pod glavo. Časih sta govorila tem, da sta se potešila. časiii »opet jima je postalo otožno, gospa je plakala.* češ, ko mu naj uročita Mimico! fDaU« prikodgjif). Otroaka parahaa. t Chaoafi Zdravstveni urad naznanja, da je povečale. Sploh je bila lepia — te- za - • , ■ -1 t % _ --------- —— —v* I »J^ \4«» J V- se jije bd malo podaljial m oft v mestu 139 slučajev otročke pa- ralize, ki ae vidno iiri. Od sedaj V Kako naj uspeva Slov. Rep. Zdr? Ko se je pričela sedanja svetovna vojna, smo bili skoraj vsi prepričani, tla je izročen jugoslovanski rod poginu. Preveč je bilo sovražnikov, ki so navalili nanj od zu-uaj in od znotraj. V prvi vrsti je avstrijska vlada i>oslala cvet slovenskega in hrvaškega naroda na ^ališka in franeoka bojna polja. Tudi ofieielna srbska vlada je potegnila meč proti premočni Avstriji in njenim zaveznikom. Bolgarska je napovedala vojno bratskemu narodu. Končno je stopila v vojno Italija, katere edini cilj v tej vojni je zavzetje in trajna posest velikega dela jugoslovanske zemlje. Vsled tega je laliko umevno, da smo bili pričetkom sedanje svetovne vojne malodušni in da smo se bali najhujšega za nadaljni obstanek in narodno življenje jugoslovanskih rodov. Dogodki so se razvijali in nam potrjevali resničnost naših domnevanj in našega strahu. Srbijo so pregazili Nemci in Avstrijci. Bolgarska je stala škodoželjno in zmagoslavno ob strani, dočim so se hrvaški in slovenski vojaki borili ter prelivali svojo srčno kri za avstrijske hi nemške avtokrate. Stvar je bila na videz brez vsakega upa in edini svetli žarek na temnem obzorju je bilo par mož. ki so šli no svetu ter kot preroki oznanali, da živi na jugu Avstrije troedini narod, ki govori skoraj isti jezik in ki je od usode poklican, da se združi v enoto ter predstavlja branik miru na Balkanu, kjer je bil vedno izvor vseh evropskih zapletljajev. Zadnji čas pa si* je stvar izpremenila. ^ Z vstopom Združenih držav v vojno, so se dvignila naša upanja in prejšnja nezaupnost je izginila. To. kar so nam obetali malouplivni in jjrivatni ljudje, je v veliko večji meri zagotovil našemu narodu predsednik Wilson sam, ki je rekel, da se bo zgodila vsakemu, tudi naj manjšemu narodu pravica in da mu bo dana pravica živeti pod vlado, kakoršno bo sam želel. Narnali se je razpršil naš prejšnji pesimizem, iu obenem smo tudi spoznali, da imamo pričakovati resnično in pravično ureditev svojih zadev edinole od te strani. Obenem pa smo se prepričali, da je edino pravilno in mogoče za bodočnost to, kar smo že dolgo nosili v srcih ter tudi javno oznanjali: da je namreč edina mogoča vladna oblika v bodoči jugoslovanski državi, oblika federativne republike, v kateri bodo imeli vsi jugoslovanski rodovi enake pravice ter enake predpogoje za nadaljni umstveni in narodno gospodarski razvoj. Edinole federativna republikanska državna oblika more jamčiti tem rodovom in plemenom popolni uspeh gle de bodočnosti, kajti že v prejšnjih člankih smo omenili, da obstajajo glede kulture in glede nazorov sedaj velika nas-protstva, katera pa je treba tekom časa izenačiti. Da je to mogoče edinole na ]>odlagi federativne republikanske oblike, je razvidno na prvi pogled, kajti drza-ra, v kateri bi vladal kralj, bi se vedno nagibala v svojih stremljenjih in ciljih na stran onega rodu, iz kojega bi izviral kralj. Iz vsega, kar smo že prej navedli iu navajamo sedaj, je jasno, da je veliko pametnejše za vsak narod, da vlada sam samemu sebi, mesto da bi mu vladal kralj ali cesar. Najboljši vzgled za to so nam Združene države ali pa švicarska republika, ki živi že preko sedemsto let v miru ii zadovoljstvu brez vseh notranjih sporov. Mi apeliramo le na pametne ljudi, kajti bedakom ie sploh nemogoče kaj dopovedati. Z norei in kratkovidne/i sploh nočemo imeti opravka. Med kratkovidneže in norce pa prištevamo take ljudi, ki so za sedanjo Avstrijo, to je za Habsburžane ter nemške generale in take, ki hočejo, da bi trojnemu narodu, ki se šele hoče združiti vladal kralj po božji milosti in prisiljeni volji naroda. Kdor je torej za nas in med te ne štejemo zgoraj omenjenih bedakov, naj na tihem in sam zase razmišlja o celi stvari ter naj stori za tem svoj lasten sklep, ne da bi se pri tem oziral na mnenje in besede drugih. Kakorhitro pa pride kdo do tega, da spadajo kralji in ^ssrji med staro šaro in da je bodočnost jugoslovan rtrih narodov zagotovljena edinole brez kraljev in cesar in v državi, kjer bo imel odločilno besedo narod ^am, mora asm poaefci priti do konfoaga sklepa, ter se itračl za našo stvar. Iz zgodovine Pskova, NAŠI ZASTOPNIKI, Mesto Pskov leži na sredi pota med Peirogradom iu Rigo ter predstavlja strat *gično največje važnosti. Pskov je glavno mesto guber- ko™ priporočamo, nije istega imena ter eno najstarejših mest ruske države. Prebivalcev šteje Ji6,000 ter leži narav- katerl bo pooblaščeni pobirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Naročnina za "Glas Naroda" Je: za celo leto $3.50, za pol leta $2.00 in za Četrt leti. te<"ke|Pa $1.00. Vsak zastopnik Izda potrdilo za sroto. katero je prejel ln jih roja- nost na poti. po katjri skušajo se- Germ, Flank Janesh in A Kocberar daj Nemci prodirati proti Petr'»-srradu. po zavzetju Rige. Pskov leži na obe»h bregovih rek Velik a j a in Pskova. pri njih stoku. Mesto je razdeijcaio v "štiri dele. kojili najstarejši in najvažnejši jc Kremlin, obdan /. zidovi iz l*elega apnenca, kateri zidovi so še precej dobro ohranjeni, da-siravjio stoje že več kot o.scm stoletij. Petrograd leži lil milj severo-Iztočno od Pskova po železnici, dočiiii le»i Riga v -skoro isti razdalji v ju/nozapadni smeri. Me->to k-ži devet milj južno od jezera Pskov, v katero se izliva reka Velik a ja. Skozi več kot tisoč let je bil Pskov tržišče za trgovce i z južne Rvrope, ki so skušali priti v Baltik po Velika j i. Leta 992 sc je mesto združilo s svojim posestrim-ikiiu trgovskim središčem Nov-gorodoni (ali .po naše Novim mestom), ki leži 125 milj soveroiz-točno, v ono škofijo in od onega časa napiej ista oba prostora hitro natpredovala glede važnosti in bogastva. Tekom mongolske invazije v Rusijo je postal Pskov popolnoma neodvisen od Xovgoroda in ustanovilo se je lastno republiko ter vlado, ki se je precej razlikovala oil one v Novgorodu. ki se je .laliajala v rokah plutokratičnih trgovcev. V Pskova pa se je ponavadi vzdržal na povešju revnejši del prebivalstva. Princi iz Moskve so v IG. stoletju oropali laskov uj^-ga neod-vsaiosti. Od tega časa naprej se je nahajal Pskov v itazrnerju odvisnosti od Moskve. Pskov se je imel zahvaliti svojo rešitev leta 1570 domoljubnemu menihu Nikolaju Salos, ki je si muliral blaznost, ter na ta način pregovoril Ivajia Groznega, da n: dal raczdcjati mesta, katero se jo sumilo izdaje. Enajst let pozneje so se meščani skozi scdeai mesecev ustavljali obiegalni armadi poljskega kralja Štefana liatho-ryja. ^lesto je nekoč oblegal tudi švedski kralj Gustav Adolf. V notranjosti zidov Kremlina se nahaja slavna katedrala svete Trojice, k? je bila ustanovljena 1. 11-iS. Sedanja zgradba datira iz let 1C91—99. Tukaj so izkopavati prince iz Pskova, med katerim: sc je nahajal tudi junaški princ I »ovaiont, pod kojega votlstvom so bili poraženi nemški Kitžarj San Franeiseo, CaL: Jakob tovSln. Denver. Colo.: Louis AndolSek ln Frank Skrabee. Pneblo, Colo.: Peter Culig, Joha S ali da, Colo, ia okolica: Itl£, Joa. Bllah In Frank Jurjovec. Joliet, I1L: Frank Bamblcb, Frank Laurich in Jolm Zaletel. La Salle, 111.: Matija Komp. Livingston. UL: Mih. Clrar. Mascoutah, I1L: Fr. Augnsthi. Nokomis, DL in okolica: Math. Galahek. North Chicago, DL in okolica: Anton Kobal ln Math. Ogrln. So. Ohicago, 111.: Frank Černo. Springfield, III.: Matija Barborifl. Wankegan, DL in okolica: Math. Ogrln ln Frank PetkovSek. Cherokee, Kans.: Frank Bežlsilk. Columbus, Kans.: Joe Knafelc. FVanklin, Kans.: Frana Leskoroe. Frontenac, Kaos. in okolica: Bok Finn In Frank Kerne. Kansas City, Kans.: Goo. Bajnk In Peter Schneller. Mineral, Kans.: Frank Augottls. Bingo, Kans.: Mike PenciL Kitzmiiier, Md. in okoUca: Frank Vodoplvec. Ba*.ic, Mich.: M. D. Likovlch. Calumet, Mich, in okolica: M. w. Kobe, Martin Bade in Pavel Shalta Chisholm, Minn.: Frank Govio, Jak. Petricli in K. Zgon'c. Ely, Mian, in okolica: Ivan GonSe, Jos. j. Peshel, Anton Poljanec in jlaau* M. PernSek. Eveleth, Minn.: Louts Gov?« in Jurtj Kotze. Gilbert. Minn, in okoUca: L. Vaacl. Hibbing, Minn.: Iran Pouse. Virginia, Minn.: Frank Hroratlcb Kansas City, Kans.: Peter Schneller. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Klein, Moat.: Gregor Zobec. Great Fails, Mont.: Math. Urich. Roundup, Mont.: TomaS Paulln. Go wand a, N. ¥.: Karl SterniSa. Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka ®«rt>erton, O. u okoUca: Math, Kramar. Bridgeport, 0.: Frank Hočevar. Collin wood, O.: Math. Slapnik 'a John Malovrh. Cleveland, O.: Frank Saksar. Jakob Debevc. Chan Karlinger, Frank Meh in Jakob itesnik. Lorain, O. in okolica: Louis Balant in .T. Kuiniše. Mies, O.: Frank Kogovgek. Youngs town, O.: Anton KlkelJ. Oregon City.Oreg.: M. Justin la 1 Misley. Allegneny, Pa.: M. Klarlch. Ambridge, Pa.: Frank J&kfte. Besemer, Pa.: Louis Hribar. Broughton, Pa la okolica: Antoa Ipavec. Burdinc, Pa. 3m afcotlea; John DemSar. Canonsbnrg, Pa.: John Kokllch. Conemaogh, Pa.: Ivah Pajk, VU1 BovanSek in Joa. Turk. Claridge, Pa.: Anton Jerina ln i Kozoglov .FW J.V. UX.VU1 Iti.iu.7ni inuaijl lUMUg IUV« v 13. stoletju in tekom i-ežima ko-T Export. Pa.: Loula SnjjanCie 1a Kf. jega so zgradili prvo obzidje me p1!?^ „ sta. S tem je bilo Pskovu ^^ ^ progliLsiti svojo neodvisnost ou Xovgoroda. Skozi dolge vrsto let v srednjem veku je bil Pskov tudi va žen član trgovske zveze llansa iu na levem bregu reke Velika je so zgradili veliko nemško tvornie Nemci pa niso bili prav posehno priljubljeni v Pskovu niti v onem času, kajti ni jim bilo dovoljeuo prekoi^ačiti iiK»st, napravljen čolnov, ki je vodil iz tvor^iee v glavni del mesta. Na višku svoje slave je štel Pskov 60,000 prebivalcev. Pskov je važna trgovinska postojanka med Rigo in Petrogra-dom. Iz m*>sta se izvaža platno, sladkor, kože, smolo iu les. dočim ostaja uvoz predvsem iz volnenega ia drugega blaga. Mesto ima redno paiobrodno zvezo z Jurje-vom nsa stanu v letu 191J v Cannon Oity. Colo., in ko sem se presolil, sem mu še park rat pi-i sal. Zdaj senu pa njegov naslov i jo^^Tratnik, izgubil. Jas sem pri vojakih h ' fTliifco|i»ii, Wis.: Anton lic, Joha Vi rad tuj slikal o njem. Prosim Stampcet in Berinin Bvetlin. ' da ne mi oghw — John Ma-| —-Co. M, 3rd Minn. FarcU, Pa.: Anton ValendnOe. Greotsburg, Pa. In okolica: Fra*i Novak. BoteOer, Pa. la okolica 2 Frani Jordan. Johnstown, Pa.: Trank Gabrenja ta John Polanc. Lazcrae, Pa. la Oaolnfk. Pa. la okolica: Fr. >■. Pa.: Ftaak MaB* la ir. Podmilfiek. Pittsburgh, Pa. tm okoBca: U. B Jakobich, Z. Jakahe, Klarich I Magister. KoprlvSck. Steeltoo, Pa,: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. la akalica: Frana Schifrer. Tyre, Pa. In ofcoBca: Alois Vola* Weal Nnrtaa, Pa.: Josip Jovaa. WUlock. Pa.: J. PeterneL Murray, Utah hi okolica: J Kadilo Tooele, Utah: Anten Palčič. Black Dimmmi, Wash.: «. 3* Porenta. Davis, W. Ta la Broelch ln John TavfelJ. Tti—■. W. Va. la okaHaas A. Korenchan. m QTiAS XAftOPA. a ggPT. 191T EC Jugoslovanska ia — - a Katol. dednota E3 Inkorporiraiu* dn- 24. janmurju 19(»1 v državi Minn sedež v ELY. MINN. GLAVNI (JKADNIKI: dnik: MIHAEL ROVANŠEK, Bx 251, Concmaufrh, Pa. intxinik: LOLTlS BAL ANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Prt Podpret Okie. . JOSEPH PI Sil LE R, Ely, Mink jn.k GEO. L. BKOZICH, Ely, Minn i iji BU| Blai Di Mi:u Colo. Neizplačanih smrtaiu: LOUIS COSTELLO, Salida, VRHOVNI ZDRAVNIK: I>r. .IOS. V. GRAHEK. 843 E. Ohio St.. N. E. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN' GOUŽE, Ely, Minn. ANTHOVV MOTZ. Ave. "M" So. Chicago. 111. IVAN VAROOA. 512t> Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: (J REG OR J. POR EXT A, Box 176 Black Diamond. Wash. LEONARD SLABODXIK. Ely, Minn., Box 480. JOHN KUPNIH", S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNIODBOli: JOSEPH P LAI TZ Jr., 432 — 7th St., Calumet. Mich. JOHN MOVERX.624 — 2nd Ave., W. Duluth. Minn. MATT. POGORELO, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, 111. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RI IIOLF PERDAX, 6024 St. Clair Ave., X. E. Cleveland, Ohio. e'KA N K SURAHEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, FRANK KOCHEVAR, Box 3H6, Gilbert, Miun. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih »der, kakor tudi denaroa *>iiljafr»e, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vae pri-•olb« p* na predhodnika porotnega odbora. Na oaeboa ali neuradna pisma od strani članov ae n« hoda mM. Društ*eno glasilo: ' GLAS NARODA". vpraša Stefan zlo odgo- Zlatarjevo ziato. Historična povest is 16. stoletja; Kr»**tu. Spisal Avgust ftenoa. (Nadaljevanja). ^ti* Kristtw!" v/klikne ak in poveni elavo; kmalu /j »pet ojun&'i. :ue, ne- Cbil (tudi / drugimi hrvatskimi stjiio-j vi, iiko bi ne bili pokorni njemu I a.h — bolje ivčt-mi — nadvojvodi Gregorijanca jc zabelo vs.- zaničevati, ker je po svojem \ iojiuičem prepii-u celo zdivjal ter ni s -»vojo razbojniško roko delal i k vara samo meščanom, ampak tu-j«li dmgiiii plemičem. Sramotil je | hrvatsko gospodo. Kadi tega ("•o se jeli pojavljati med hrvat-jskimi veli kaši in plemiči glasovi W,a,jai ' ' * ' "! ^..'"»/ ^ Ipr.ti banu i.t .posebno ;,roti podli rojx I sji.a m zarpaU h«o. In ko bauu. mcJ njiiui je m sem utul HkH lijiim je bil najsiioejbi pole* svoj' mrtve Mare, nekdanji podbaii G.ipar A!r.pič • — pri 1 »*»gu t.iko: Za- roda v urtvi svoji žen j, it: poiiuigaj in moja in vsa *v»«ta pi dokler ne I k nitju m m- pri kakor tai IJ«| ^era luvaihk Ixfsa, da noče je nanjeii »Mjmiiu t »-lesu maš«. ujem ženo. d« klet mu ubijalcu glava ziv.* Take sem se zaklel, hudobne?.! Od tfga ifrip sem t»*>d;l i*o svetu in pirzat na \ raga, dokler nisctb osivel Xiaem imei boljše Jiim. svoj«'|/u »odarja, m ta gospodar je iuul nevesto, katero si mi' ubil tudi ti. In zopet seta se bil z:*klel. da maščevati svo- jega sosjiMatju, Imel sem sni-o! Našel «ent tebe, t.fee. kst^Rfj sein pričakoval. na Iva-tere^n sem prvi al. /daj -Hov no trti začetku je lnl odpor nekoliko slab. li^Ui 1580 je zborovala zbor- l » L I u" a v ^ i*raždiuu in ne več v Za- •r',. n J ' Vn> l; IZ P«1«*. kraljevsko svetlost i gi-u p» g' uu lu kar.. , •, T, , pnji —i u v poslaua cazman- Zdaj mi je dobre, dobri k na d revežu se Urne m1-je kakt-r i»osuto s ■ptiom. modri ustni odpirala •/aparatu. Obupno prijema ve-, priliakti gUvo ob k«« in *e gr-Ulri k.ikur divji uaeek. "— tdaj " K*kli<*e Miloš. ie pri»la ui*a ; i .i tka poči, veja za>kmie. člo-hrastu za kriči, vnpue se ju« veji t» r pade kakor kaiaeti v siu-g. Kis/gl« mu jv prebila g'avo. Pojdivu *.*' r«",. Miloš pol trlasuo m brivcu Cokoiinu glavo. "Zdaj t proti ZsgltHlU. Bil jc Božv. Po nočni ti-itni je zvonil zvon in vabi! vernike k pol noč niči. Iu gruivle S4» orgije in zap«lo je ljudstvo; "XtwJil se jc nebeški kralj!" 1 valj«r v gori i>a — v gerski globeli je t>.!ilr. jata Iseaih volko\ okoli trvida mrtve«r:i brivca. XXIV Čeprav lirvatsaa gospoda bila i-itjtkač^na na zagrebška mesca-aie iu lia nji}:(wega i>ogumti*nga vodjo Jokopovi-a vsied očitnega upe ta. vendar je začela .razmišljal), da banova sila in podbano-iwsili.osL daleč prekašajo za- ski stolni prošt 3likač in gosi>od uj« ne- i vi« i ,i • isccnje n, Matu' ZaUk' v t«Kakfino„. Kralju jezo proti ZagrtU*anom m ojieretaa hrvatskega podbana Gre-gorijant a. je bitega k4a nad-t i vojvoda Enicst s silo razgual po-/unski zl>or, ker ni hotel Ogrski vrniti popolne predpi*a\-iee iu je posebno tujcem dajal visoka do-st tjaUktvena iiK^sla, ko se jo spun-talc. \>a dežela iu ue moral nad-\ o j vd(-»ee Lii eče svojo irs^odbo med podbanoiu in med Zagrebčani '"Kdo jc voljuo. Njegova mllosL ban! vori sluga. *'Bati!" začudi se Štefan. Že stopi v sobo baron Krištof ' Jigitad. Xa iflayi je nosil sivo oolhovo kj.po. a kožuh in hlače je imel iz debele jelenove kože. "Dober dan, brat Stefan!" pozdravi ban podbana nekako jezen. 'iog daj. bral in gosj>od; l»aii' "Ali vt-s. Stefan, iu je sramota, kar aodi?"' začne bon srdito iu vi že kapo na urizo. "Sramota jc, pra\ iiii!" "Kaj pa je?*' * * Nič ne izprašuj. Poc-il bi Človek same jeze. Tako se mi zdi, kakur mi vrag inHal kamenje jkkI noge. Ne vem. kaj je z mojo Kla ro. t HI zadnjega Božiča, se je popoluotua spreuieuila. Nekaj jI j«* prišlo \ glavo. Ponoči skoči nnkirit iz postelje >n kliče: "4Vidiš tc solzne oči.' Te so ledeni nož. To l^oii, vedno boli." Komaj jo l*omii*iitu Cez dan sedi poveeeue glave in moli na glas brez kraja in konca. Znorel bi človek pri takšni zabavi Kaj ncT Pa še ne-kuj!" "Kaj pa."* ".Stetail, daj mi roko! Saj si na prij&Aelj "Mislim, da veš obro. I>rideiu v kraijeveiu imenu." t-\" kraljevem!" d>obleili pod-ban. "I>a. Slabo si zadel, brat! Tudi m en i hoče skoraj odzvouiti. Kralj je zapovedaL da se mora izpra ;ati ljudstvo radi zagrclwkih pisem." "Zi.a^io mi je." "Ali kakšen bi uaj bil odgo-voi Komisija pravi, da imajo Zagrebčani prav ter da spadajo samo pred kraljevo in ne pr*xl ba-novo sodi šče. To neki st oj i črno n<« belem v zakoniku. Tega ue razumem. Na to mi je pif*al kralj." ' Kaj je pisal!" "Da si spravil ti mene in zbor-ni<*o na slaba pota, da si proti Za-grt4>č«nata ueinjal nasilstva, celo kraljestvo spuoxttal, da nUi prišel pred krajjevxt sodišče in da teptaš pravice, katere bi moral ravno ti kot podban čuvali."' "I>a»je, dalje!" "Da sc mora da.ti mestu zado iti svojega usmili. eala sta. Nato je bil za jMuloana avdljeri »;;*5i>ar DruškoeL 01>eucm jc z!>ornica preklicala sklep, vsled katerega je b=l Zagreb izob«-en in jc sklenila, da bo od/.da j naprej zborovala zopi t - v ZasT'ebu in da -se bo v Zagrebu tudi sklicevalo ba:i-»vo so J išče. "Dobi o jc". rekel je sodu:k Jak<_4H>vič. "ali ni še mera poLua. Sedaj moru>mo >!išati Še la-aIjv.'V-skv> sodišče, kitko bo razsodilo!" XX\r. Samotno je živel Stefan G regain zbornica dobro vedela, a ltiol-rrjauec ua svojem gradu; J^«1 stVpraviTlovck! izve. kaj je ban nčinil Z;igrebča-ln-nt; kmalu je bil ji'«van na Du-n: j a U ta 15S4. jn\i kraljevo nis mo zagrel>ški zbornici, da je go-Sj.odu Kr.štofu 1'ngnadu "vsled Totla Zagrobcani bvkzm odvila b.iuska čast. moram! T?aje bi pil Ji nič Oh strup:" A'sede se za ni./.u in napiše Za-'_n' l čaiuiin ponudbo /a premirje. odbijejo ponud-ix*ktK\ da iim pogoji ni^o po-^ istii zbornici je bi! proglase u t vol; ni ga 4 Zivio. Jakopovi*-! *" reče prav m srca. "Vi ste pobili tega Ncn:- Kitajska armada za zavera&e. Peking, Kitajsko. 20. s«*>t. — V vladnih krosih se je danes objavilo. »la je kitajski kabinet, ako privolijo v to zavezniki, voljan poslati 300 tisoč vojakov na Franco--.ko. Kitajska vlada jc naprosila Zdr. |države, tla ji financiclno pomaga-1,1 jo, kakor pcmagajo zavt zniSke države. da oboroži svojo armado. Neke sta p»-kie v Medved- cy. vi m nihče drugi! Bil sem na y.?s jezen, ali zdaj vidim, da st^' 1 inieli prav. Dajte mi desiJeo! Vi! igiad sva* M ha Konjski. (Konec prihodnjič^ na ljudi ter na ves savet je živel kiikor medved v svojem brlogu Staiuni so mu bili izdali pismeno svedočbo, da jc revno izvrševal vjjo »podbaiLsko oblast, pa veu- Tn živo stisne da kop o vie Abipi-eu i*oko. Na stare dni je dobival Štefan dar so mu dali naslov kapitana;' Gieyorijanec črne novice — da Stciaai se je jil aio nasanejal, ker 1,0 {»hsojcn radi motenja javnega je vedel, da se je to zgodilo 1" j a ditega. ker je bil velikaš. • I^eto za letom je niiuile !a»j- ^toliii prošt. edini človek, ki sc ni se mu zač>di siviti poiiosiui • bil ločil t-d Gregorijanca mu jo glava se začela upogibati. a. -ice ]>isal; "Ne tratite časa! Gre za mu je izjedal neozdrsivljiv črv.-glavo' Zagre4>čani bodo zmagali. V svojih sanjah je vlile! Pa via j Najbolje je. ako se vaša velemož-kot lepega junaka, katcaega je nost pogodi z Zagrel>čani: kajti, začel uprav ljubiti, ko jo po- j kakor sem rekel, sicer vam bo sLa-gjna! od s'4>e. Maaogokra-t mu je.ba pela. uatihouu: stopila solza v oko i»i jej V silni jezi raztrga Štefan pLs-vzdihoval: "Pavel, kje -i. kje ino. "Jaz Štefan Grego«ijanee sc si1" Ali Pavla ni bilo. Po vojni- naj pogodim s temi kramarji! Turki proti Bagdadu. London, Anglija, 20. septembra. Poglavitni sunek pričakujejo v Mezopotamiji, kjer poveljuje turškim četam nemški general Fal-kenhavn. Ker so izginili Rusi. iina- n-.irn. Ta sramota! Obso:en biti! jo Turki iu Nemei ,!llprti dTf ^ , - r, , ... - " , . proti Bagdadu: ob Evfratu in Ti-Nikolaj /elniciit. zagrebški Ju _ Turki tud{ zbirajo ve]ike si. k za obrambo Jeruzalema. Prej naj sne strela — oh. moj prehudo me kaznuješ!" •og. Vojaški strokovnajki prerokujejo novo turško ofenzivo proti Bagtla-grisu. Tokio, -ia>ousko. 20. sept. — Kitajska vlada j»' obvestila Japonsko o kitajski nameri, poslati svoje čete v Evropo. Japonska v tem ne bo stavila nikakih ovir. Ker Nemčija ni naravnost nevarna Japonski, zato nima povoda. la bi poslala v Evropo svoje vojaštvo. Japonska pravi, da naj bodo zavezniki zadovoljni, da jim daje mornariško in diugo pomoč. Stavka v steklarni. Milville, N. J.. 20. septembra. — Ena največjih steklarn Whiteall Tat um Co. je danes morala vsled stavke vstaviti delo. Delavci zahtevajo na teden. i A •:• t J sfyO^- ,,». ■ * * v ,t -t * . se crnejse noviee prilia- Tih an /aai^ljen je S'vlel Štefan i Jregorijanec tia -vojem Medvedi tja i*1« kompnnija ki isdelujtr »lavni "Fain Ex-peller". staro * redno sredstvo za »diynrnje. Pameten človek ima vedno eno steklenico pri rokah. 35c. in 65c. v vseh k-karnah ali pa pri: F. AO. BICTER A CO, 744« Waahingtsa St. NEW IOBK. kili je starček mnogokrat izvedel, da se bije kakor lev ob tuvški :i!cji ter da stavi svojo glavo v:xi-{ ^ no v luijhujšo nevarnost. Ali v|j{>le. Zatrreb, ua Jil^ilvedgiad ni bilo! ...-1 . ., J ,, « - v'-i i ■ 1 oau moram: zaškripali Pavla, jliajsega sina Nikolaja mL- , , . 41 1 .. ... . , - - 1 1 -1JGicgO! ijance z zobmi. *4Ak«j! ljubil: zdel se mu je preveč babji „ ____. ... 1 . . . i- ,, r ne -ponciviin. zaplenijo uu vse 211 111 imel v sebi prave Oiogon- - -- , . . . . , . c mie-tie n. »noji otroci ne b.ulo lmc-jam-evc* krvi. I_;____ Leta so poLekala in potekala in J Štefan jc odložil tudi kapitiansko čast. Po gostih šuma h se je klatil in lovil jelene, medvede in volkove. Na lovu se mu je se včasih ponavljala stara div.iost, tukaj mu j- še vzplamtelo oko, kakor blisk na ziiurski ui nebu. Toda ne samo raJvrat, vzplamtelo mu je tudi, kadar je pogledal na Zagreb — na ffrob svoje sreče. Zagrei>čani zdaj niso mirovali in še vedno so ga dregaH s pravdo. Pa kjer .je Grcgorijanti- lo mogel, pri vsaki 'priložnosti je r-čipal mt^tc. Sani kralj Rudolf ga je pokaral s pismom z Dunaja dne l>. velikega travna 15S'!, naj opusti svoje protizakonito postopanje, toda zastonj — Gregorijamec je ost a i ur prani Zagrebčanom nasilen kakor je bil prej. Na njegovo nesrečo umrje nadškof Jutrij Draškovič, ki je znal kraljeve sodnike držati na uzdi ie J?avlačeval pravdo. Hrvatska gospoda se je vedno jačje postavljala 11a no"ge in odbijala vse omamijive ponudbe nadvojvode Krnesta; -hstefana Gregorijanca je prezirala popolnoma; ni ga štela za svojca, ker se je bil celo po ?/odu dvora iaprcinenil v dvornega slugo, a proti banu sc j« na vsii usta klicalo, kar sc je prej govorilo le natihoma. •'Ne, nečemo štajorskega Nom-ea za 'baina!" jc klical 11a plemiških sestankih G; špar Alapič; "mi nohiemo človeka, ki se šc celo prekiižati no zna hrvatski, ki ne pride v zbornico, ki nima vojske in ki stori vse po zapovedi nadvojvode Ernerita * Kako i«- mogel on 11a požunskem zboru glasovati za 15. točko, ki nas meče pod noge neuiški komandi . Kako je le mo?rel privoliti, da se je hrvatsko I Vrni or jo odcepilo izpod banske oblasti? IVmu «e ne zove tudi Iki na Dalmacije 1 Ali ni ta dežela tudi hrvatska ; (.'emu pripušča nemškšm generalom v naše .krajine ! Ta ban ue čuva naših svoboščin, ampak inis hoče zveza ti s Štajersko. Tega mi nočemo 1:1 no-čt.mo!" I'll re-* ni 1'iiguad dolgo b:'Jio-val. Na; d do se razjezi kralj, ko f _. .. ; SjT vJ t - , -i' v\ ■ • \ ■ i.; ■ > C •• •• •-^O- ^ i • , *pc yr j C • r ^ v® Kadar je kako druStro namenjeno kupiti bandoro, ia stavo, regal)^ god bene Instrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete ure, verižice, prlveafc* prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vpraSate. Upraianja "». stane le 2c. pa si bOdete prihranili dolarje. Cenike reC vrst poSilJamo brezplačna Pišite ponj. IVAN PA JK & CO., 466 Chestnut St. CONEMAUGH, PA Za časa neznosne draginje TRINE RS "bjlixii^*^ PITTER-WIME ntlNKMV« horke VINO Ib^^OlICACO.ll-L se mora vsakdo čuvati nevarnih bolezni, ki pomenijo propast družinskih prihrankov. Tukaj je vresničen pregovor "Takojšnja pomoč, je najboljša pomoč". — Za-Prtje* glavobol, izguba teka, splošna slabost, vsi taki znaki so opomini, da si poiščete uspešno zdravilo, pravočasno negovanje črev odstrani vse nadloge, ki bi lahko nastale v bodočnosti. TRI IN ER-J EVO antriikt Eliiir grenko fino je pravo zdravilo, ki ga rabite v takih slučajih. Ono izči-sti čreva, odstrani vse nabirajoče se odpadke, v katerih se plode in go je bakterije, pomaga prebavi, povrne tek, krepi kri in želodec, ki se potem lahko obrani množici bakterijskih napadalcev. V gori omenjenih slučajih nastane nervoznost, nered v želodcu, pri ženskih premembah življenja ali pri premolar jih v premogarskih okrajih itd. to zdravilo je priznano neprimerljivo najbolje med vsemi enakimi priredbami. Pripravljeno je le iz grenkih rastlin, bilk in skorij neprecenljive zdravniške vrednosti in čistega naravnega, močnega rdečega vina. Celo najbolj občutljiv želodec ga sprejme z lahkoto. — Cena $1.00, v lekarnah. TRINERJEV OBLIŽ prinese v vaš dom pravo družinsko zdravilo. To je nepre-kosljivo za revmatizem ali nevralgijo. je izvrstno za poškodbe, razpokljine, otekel in ohromel vrat, itd. zelo krei>-čilno za utrujene mišice po trudapolncm delu ali za utrujene noge po dolgi hoji. Cena 25 in 50c. v lekarnah, pošti 35 in 60c. 5TRINERJEV P v Z " ' OLASATELJ KASLJA. je najbolj uspešno zdravilo za prehlade in kašelj, hripa-vost, bronehiti s naduho ,itd. Cena ista kot za obliž. Trinerjeva zdravila so dobila največje mogoče nagrade pri več mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zlata kolajna — San Francisco 1915. Grand Prix — Par nama 1916. JOSEPH TRINER, Manufacturing Chemist, m»m n. ASHLAND A¥E.r „ GHJCaCO, HI SLOVENSKO i— .......— ■■ ■ podp. društvo L®J svate Barton i n h i ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERTEE Sedež: FOREST CITY, PA. ne 21. Januarja 1**: v državi Pennsjli GLAVNI URADNIKI: Predsednik: F. S- TAFCHAR, 674 Ahsay Ave., Rock Sprto««, Wjfc Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, B rough ton. Pa. Tajnik: FRANK PAVLOVČIČ, box 047 Forest City, Pa. PocnoCnl tajnik: AVGUST GOSTI S A, box 310, Forest City, Pa, Blagajnik: JOKIP MABINČIČ*. St. Clair Arc., Cleveland, Ohio. Pomolu 1 blagajnik la saupolk: ANT. HOCHEVAU, lUD. No. 2, box lift, Bridgeport, Ohio. NADZORNI ODBOR: Predsednik taadz. odbora: JOSIP PETERNKL. box 95. WUlock, Fa. L aadaoraik: JERNEJ HAFNER, box 65, Burdlne, Pa. 2. aadauraik: IVAN UKOSiXJ, 885 E. 137th St., Cleveland, Ohio, POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBBKŽAN, box 72, E. Mineral, Kana 1. porotnik: FRANC TEROPClč', B. F. D. No. 3, box 14«. Fort Smith, Ark. 2. porotnik: JOSIP GOLOB. 1916 Ko. 14th St., Springfield, ILL VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa, Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New Tork, N. T. Cenjena društva, odroma njih uradniki so naproSeni poftiljatl vse dopise direktno na glavnega tajnika ln nikogar drugega. Denar naj se pa po-ftilja edino potom postnih, ekspresuih aH bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov, na naBlov: Frank Pavlovčič, Farmery * Miners National Bank. Forest City, Pa. V slučaja, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenadoma naznanijo uradu glav. tajnika, da napako popraviti GKAS NARODA. 32. SEPT. 1917 UMETNI JAHAČ ROMAN:- (Nadaljevanje). Okorno j»- priklonil in za eel govoriti: — Vest«* »fOHpet! baron ali kaj Me že. kar jaz sap L jem, sam plavam in ni>em še nikdar ii'koi>a prosil. — In povem vam tudi, da ni-e-ni (»riešl /a^tranP-za >*em. — Kavno nasprotno. — Povedati sem >am b hotel nekaj . . . Veliko uslugo sem vam hotel napraviti --- in vam i*>vedati tla mi prav dobro vemo. kako je z, vašim baron-Jtvoiu.... , CSei-r^e i« za i. len po.slušaI pijanca, — V svojo na j vee jo grozo i«* /aislutil. da mu je morda .»krivttiMct deloma znana. V sled leira pa je vprašal s čisto mirnim glasom: — Kaj govori i/, teb« ? — Povej, kaj hoeeŠ o»i' mene? — Aha. — se je zakrohotul staerc — glejte, glejte, kako smo m- pomriM. Kaj se mi je takoj zdelo, moj gololn^ek. — Toda stari Tubi je ni pad'1 na glavo, čeravno pravijo ljudje, da je. — Kaj h<«;e» oein se žnjim dobro raz- «;iaH upam, iia se bom tudi s teboj. — Dragi brat--to se pra- »i — oni v va »t uiee*>ar ne vedo — — jaz sem pa vseeno izve-*»* 1 - kdo »i pravzaprav.... IVi t«'m se je postavil iui eno nogo, nagnil nekoliko glavo na ^1ran in poskušal napraviti poklon kot jih delajo komedijanti. Oeorra so za>rb«le loke iu najrajše bi bil vrgel stare a po stop ttieah, pa v„» je vvcun pravočasno premislil. • Uaj. iiaj! — Kaj j« pa to? — je rekel Tobija, ki se je bil nekoliko *»pot»>kH — Kmalo bi bil padel. — Presneto imate valovila (bi v tem grad:i - 1>« kaj sem že hotel revi—. Poglejte, gospod Bert old, ali kako m- vam že pravi.... No. to sem vam hotel povedati. da mi je zginlba eisto natančno znaua.... Jaz sem prišel za /aveso, /n katero niktki ni mogel.... Seveda, jaz znam molčati. — Vsi ljudje \edo. «ia znaut. — Ali razumeš, moje dobro, bratsko »ree* * Itafgv je vede' vse Vedel je, da j • |>«jae /aupal pTpaneu veliko skrivnost. — Vedel je, da hoee Tobija iz te Kkri\«o*ti kovati denar. Itrez vsakega ua dalj nega pomisleka je odprt okno iu zaklieal na dvorišče; — Ilej! Anton! — Peter! — Takoj gori! Anton t -- Peter? — je vprašal Tobija zategnjeuo. — Zakaj b rabila A »it ona ;n Petra ko s«1 vendar sama lahko o vsem poj^ovo- tiva?.....laz znam molčati, jaz znam.___ ISeveda, pri tem t*o še gotovi pogoji...- 1'para, da .>e bova sporazumela. V sobo sta stopila hlaj»ea. — Vr/ita tega pijanea iz gradu in glejta, da se nikdar več ne priklati v bližino. — Zateui poklieita oskrbnika. — No, Tobija je rekel edeu hlapcev. — Zdaj pa le lepo z nama, % — Kam pa? - - Kaj pa mislita? — O, nič posebnega. — Poslali te bomo tja, odkoder si prišel. — Mene? — Mene? -- Ko sva vendar z gospodom?.... — Nika rue nori. Tob'ja! — Nobe nodgovor ti nič ne pomaga. — V'osttod baron je zapoved al m njegovo zapoved morava izpolniti — Tako? — in- zakričal Tobija. — Da, tako, dragi prijatelj- m nič drugače. — Tako, gospod baron.... ali ste že pozabili? Baron je molčal in gledal skozi okno. In ko sta vlefcla hlapea vsiljivca »po stopnicah, je kričal kot greje na duša. Govoril je o umetnih jahačih, sleparskih baronih, ciganski ban-•ii o tastu, o osveti. nepoštenosti in o drugih 'takih stvareh. Illapea ga nista poslušala in bi ga najbrže tudi ne razumela, čeprav bi ga potth&ala. I Kispevši na dvorišče sta ga vrgla skozi Trata preko ceste in zaklenila vrata za seboj. Tobija se j«e pobral in začel tolči po vratih. Peter jih je odpri, priaolil pijancu par klofut in jih zopet zaprl. Tobija >e je zaeel opotekati preko travnikov iu poplja proti vasi. V tistem čas«, ko m- je pogajal Tobija z gospodarjem o plači, sta »obiti mala Jožefina in njena vzgojiteljica. »e je tiila skoraj Se čisto vživela r novo žirija Učenka je brala, naenkrat se je pa naslonila na mizo in začela premiiljeva!tL — Kaj ti je? — je vprašala Adela. * — O nič. — Ali morda česa ne razumeš? — Jaz ti lahko pomagam. — Morda si naletela na kako besedo, katere pomen ti ni prav jasen? — Ne, ne, — je odvrnila mala, osemletna Jožef ina — jaz raz umeui vse besede, ki so v tej kimjigi. toda tukaj je neka pripovedka ____ — Kakšna pripoveda, draga moja ? — O nekem otroku, katerega so slabi -ljudje ukradli starišem. — In po dolgih, dolgili letih so stariši zopet našli tega otroka ter so ga bili neskončno veseli. — To je vendar vesela stvar, če so dobili stariši svojega otroka nazaj. — Seveda____seveda.... je____toda.... — Kakšni ljudje so pa ukradli otroku / — Kako mislite gospodična? — No, kaj so bili oni slabi ljudje, ki so otroka ukradli? — Umetni jahači. — Umetni jal.ači? — Torej komedijanti? — Da. — Toda umetni jahači niso >-;ld.bi ljudje. — Seveda ue — je odvrnila gospodična Adela, — Preveč jih ne .-»memo obsojati. — V vaškem stanu so dobri in slabi ljudje. — Nobenega stanu se ne sme enostransko presojati. — Saj ga menda tudi knjiga ne obsoja? — Ne, seveda ne. — Gotovo je bila velika sreča, (la so dobili stariši svojega otroka uazaj. — Toda____ — Kaj ti je vendar, moj ljubi otrok? - — Očeta sem hotela vprašati o tem.... — Ali bi ti jaz ne mogla povedati? — Seveda, že. — Potem pa vprašaj, kajti name se laltko zaueseš. — Saj sva menda prijateljici, kaj ne? — Na vsak način. — Toda z Ji se mi. da ve oče boljše. — Veš kaj? — Kaj, gospodična? — Najprej ti bom jaz razložila, potem pa še vedno lahko vprašaš očeta. — Da, saj bo res najbolje tako — se je razveselilo dekle. — Potem mi pa preberi še enkrat naglas ono mesto, ki ti je dalo toliko misliti. — Al ijiaj preberem vso povest od začetka? — Ne, ni treba. — Preberi samo oni del. katerega ne razumeš. — Tukaj je: — Kako srečni so bili stariši, ki so dobili nazaj svojega ljubega otroka, svojo malo Marijo, 'katero so že toliko časa oplakovali. Pa ne si'iuo stariši, tudi Marija je bila srečna, ker je začela živeti pri dobrih poštenih ljudeh. — Prej je poslušala samo psovke in sama zmerjanja, zdaj jc pa naenkrat dobila eeli krog prijateljev, hodila je v sole, izobrazovala se je hi postala dobra iu lepa deklica. — Ko je prebralo dekletce te vrstiee je umolkilHo. — No? — je vprašala Adela, — zakaj so te te vrstice tako razburile? — Saj me niso razburile, samo radovedna sem. — Katere besede? — Zadnje besede, gospodična. — Zakaj pa rax no zadnje? — Zato, ker je rečeno v njih, da je postala Marija dobra in lepa deklica. — To ni vendar ničesar čudnega? — Seveda je. — Ali bi ne mogla »postati leipa in dobra deklica tudi med umetnimi jahači' (Dalje prihodnjič). Heem svojega strniča JOŽEFA STEMBERGF.R, doma iz vasi Krtečeva št. 27 pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Nahaja se nekje v iialjauskem ujetništvu. Prosim one, ki kaj vedo o a jem. da mi javijo ali naj se! pa sum oglasi. — Valentine Stemberger. Box 414, Smith Pori, Pa.. U. S. -America. (21-24—D) Rad bi Uvedel za naslov svojega brata JACKA MULETZ, doma iz Cerknice na Notranjskem Slišal srm. da se nahaja nekje v Cleveland u, O. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njegovo bivališče. naj mi ga naznani. zdi naj se pa sam javi na naslov: Frank Mulelz, Bor 108 Davis, W. Va. (21-24—9) Rad bi i/vedel /a naslov svoiega brata JOŽEFA POŽAR. Slišal senu, du se nahaja nekje v Nor-vvieliu, Pa. Don>a j«; iz Male Loče na Primorskem. Prosim cenjene rojake, ako kdo w za njegov naslov, naj mi ga javi, ako pa bi slučajno sam čital, naj mi piše mi sledeči naslov: Toaiv Požar, Box 308. Davis, AV. Va. (21-24—9; Veliki vojni atlas ■ ▼ojsknjoah se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesiL Obsega 11 raznih zemlj e vido v. CENA SAMO 25 CENTOV. STENSKO MAPO CELE EVROPE $3.00. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STKANI ZE» DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $3.00. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTSO OOBSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV. Naročila in denar pošljite na: Slovenk Publishing Company 82 Cortlandt Street, New York, N. T. HARMONIKE popxavIJaK po najnižjih cenah, a lo teiMfeo ia fcBMlJlTa V poprav-■a—IJIvo vsakdo poOJe, kar hm Bi ar* IS lat tukaj r tem poata la aada ▼ ivoJm lastnem dona. V popravi kranjske kakor tm drop tar rafinnaa po dela ks kdo aahtev\ brea aadalja1> vpraiaaj. _ JOHN WKNZIL tS17 East S2nd St, Cleveland. OU* POZOR ROJAKI Kje sta inoju ti v a bratranca JOE in TONY KORD1S. podomače U carjeva, ter prijatelj JOE 1JARTOL ? Vsi trije so doma iz vasi Re*je pri Loškem potoku. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njih naslov, da trni javijo, ali naj sc pa sami ogiasijo. Moj naslov je: John JJaanbič, Java Center, X. Y. (22-25—9) Kje sta TOMAŽ iu FRANK BASA? Doma sta. iz Podgraj pri Ilirski Bistrici. Pred enim letom sta -brila v £>t. Mary's, Pa., iu kje se zdaj aiahajata, mi ni znano. Prosim cenjene roja.ke, če k dp ve, Haroflka sjipoital M? Je peOfCU* mmivniij Avstro-I talijanska vojna mape <=->-11 Avstro-ogrski velik vezau —.50 Celi svet mali —10 Celi svet veliki —. ij Evrope, vesan —JBQ Vojna stenska mapa $34» Vojni atlas t-.2| Zemljevidi: New York, Colorado, Illincis, Zsnssa Ohio, Pennsylvania, Minnesota. Wisconsin, Wyoming ln West Virginia la vseh drugih drflav po Združenih držav mall —.10 Združenih držav veliki —.25 Združenih držav stenski na drugi strani pa celi svet $3.00 nuno vrednost, bodlM v gotovini, Itaina Je pri vseh MA "GLAS NA&ODA". ▼ SSNtBXn 0B2AVAH. ......-