/O ljubljanska banka SSR« XXV. — številka 33 le^0y,,elJl: ob?, konference SZDL laT?*' Kranj, Radovljica, Sk. Loka tt^T* — Izda]a CP Gorenjski tlsb ** Od GlaVnl uredn,k Anton MHrtavCMS *°v°ml urednik Albin Učakar O SOCIALISTIČNE ZVEZE DE LOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KRANJ, sobota, 22. 4. 1971 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednlh. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednlfe ln sicer ob sredah ln sobotah. zamudniki na cepljenje! za zdravstveno var-D„° Kranj Je sporočil, da Je lWV *orenJski regiji cep-S7?111 Proti črnim kozam p~ odstotka prebivalstva. h, *»nenju dr. Krakerjeve, rektorice Zavoda pa ta od-22* ni dovolj velik, da bi JJJko trdili, da je prebival-DfM ^ovoljlvo zaščiteno to* nevarno boleznijo. Za-Zavod poziva vse prebi- val Daj W se še niso cepili, T*j to store čim prej. K on J01« uspešnosti cepljenja je f? Podjetjih, za ostalo pre-»»vautvo pa v zdravstvenih bi bila kontrola o cep-JJ*aJu prebivalstva kar naj- J1**]« Izvedena, morajo po (Nadali, na 2. SIT. J •^ogu republiškega sekreta- riata za zdravstvo in socialno varstvo ln republiške sanitarne inšpekcije podjetja napraviti sezname vseh zaposlenih oseb, ki so bile ccplje ne proti črnim kozam oziroma zakaj niso bile. Izvod seznama podjetje pošlje pristojni občinski sanitarni inšpekciji, en izvod pa ostane v podjetju. Po 10. členu pravilnika o pogojih ln načinu obvezne imunizacije proti nalezljivim boleznim (Uradni list SFRJ, številka 2/65) In po 202. členu kazenskega zakonika so odgovorne osebe v delovnih organizacijah odgovorne, da so vsi zaposleni železniški most nad Pilarno v Tržiču bodo letos *^eJo čeprav stoji pred mostom znak, da preko mostu ne tedjd J^Jatl vozila, kl so težja od 3 ton, se tega opozorila le aržljo. - Foto: F. Perdan V Četrtek, 20. aprila, je v Slovenijo dopotoval zvezni sekretar za gospodarstvo Boško Dlmltri-jevič. On ln njegovi sodelavci so najprej obiskali tovarno Toko Domžale, nato pa še kranjsko Planiko. Namen pogovorov je bilo seznanjanje s problematiko ln težavami Usnjarske Industrije. Včeraj, v petek, si je potem ogledal tudi več tekstilnih tovarn. Na fotografiji ga vidimo skupaj s predsednikom skupščine občine Kranj Slavkom Zalokarjcm ln direktorico Planika Milico Ozbič. (Ig) — Foto: F. Perdan Nagrajenci 0F na Gorenjskem Izvršni odbori ln konference SZDL v vseh gorenjskih občinah so v preteklih dneh razpravljale o predlogih za letošnje nagrade OF, ki bodo podeljene ob praznovanju dneva OF 27. aprila. V Škof j i Loki bodo priznanja OF za leto 1972 prejeli: Zora Dolenc iz Škofje Loke, Jože Košir iz Žirov, Polde Plntar Iz Cerknice, France Stražar s Trate, Gabrijel Sti-belj iz Javorij in Anton Stu-rm iz Zalega Loga. V Kranju je žirija za podelitev letošnjih priznanj obravnavala 52 predlogov, kH jih je poslalo 16 organizacij. Izvršni odbor ln občinska konferenca SZDL sta sklenila podeliti nagrade OF naslednjim občanom in društvom v kranjski občini: Planinskemu društvu Kranj, občinskemu svetu Ljudske tehnike, Alojziji Hrast, Francu Istenlču, Julki Kokelj, Mariji Kukovlca, Pavletu Lužanu, Karlu Makucu, Marjanu Ro-basu in Ivanki Šorll. Na Jesenicah bodo podelili devet priznanj OF: Cvetu Delavcu lz Mojstrane, Ani Kavčič z Jesenic, Jožetu Kll-narju s Planine pod Golico, Stanetu Križnarju z Jesenic, Petru Sitarju lz Žirovnice, Alojzu Tišovu z Javornika, Antonu Židanu iz Kranjske gore, Otroškemu vrtcu Jul- Franc Žvan novi predsednik sveta gorenjskih občin ke Pibernlk na Jesenicah ln Jeseniški postaji gorske reševalne službe. V Tržiču so nagrajenci štirje: Anton Frelih, Brezje, Peter Gregorc, Senilno, Franc Talar, Jelendol in Peter Gregorc, Lom. Občinska konferenca SZDL v Radovljici je o priznanjih razpravljala včeraj. V tej občini bodo priznanja prejeli: Ivan Vldlc, Ribno, Marija Stare, Bled, Ludvik Rakovec, Zgornja Dobrava, Ivan Koro« šec. Mošnje, Alojz Iskra, Boh. Bistrica, Avgust Eberle, Podnart, Silvo Jurman, Bled, Katarina Bem, Radovljica in Janez Strgovšek, Lesce. škofja Loka, 21. aprila. Na 15. seji sveta gorenjskih občin, ki je bila danes dopoldne v Škofji Loki, so člani sveta najprej razpravljali o mreži srednjih šol na Gorenjskem ln o učnih uspehih v osnovnih in srednjih šolah. Nato pa Je komisija za družbenoekonomski in samoupravni razvoj Gorenjske podala poročilo o pripravah za organizacijo sim- pozija o sprejemu zaključnega dokumenta dolgoročnega razvoja Gorenjske, člani sveta so na seji izvolili tudi novega predsednika sveta gorenjskih občin. Za predsednika je bil izvoljen predsednik jeseniške občinske skupščine Franc Zvan, za podpredsednika pa dosedanji predsednik sveta ln predsednik skupščine občine Tržič Marjan Bizjak. — Jg Po sprejetju dogovora . vsebinskih pripravah n* ^. hodnje volitve so na sej\ ■ udarili, da jc treba o UP»£ čevanju posameznih P ^ čij volilnega progr3"1*^-pred treh let skrbno * niti občane. KRANJ f) Na torkovi seji občinske konference socialistične zveze to potrdili predlog žirije za podeljevanje priznanj OF in sklenili, da bodo letošnja priznanja OF dvema organizacijama in osmim posameznikom podeljena na svečani akademiji v počastitev 27. aprila in 1. maja, ki bo v torek, 25. aprila, ob 18. uri v dvorani kina Center v Kranju. Razen tega so sklenili, da bodo v prihodnje podeljevali vsako leto do 15 priznanj OF. 0 Kranj, 21. aprila — Opoldne se je sestalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta. Razpravljali so o plačilnih zmogljivostih delovnih organizacij v občini ln o posledicah večstranske poravnave ter o seminarju za predsednike in tajnike sindikalnih organizacij. A. Ž. f) Predsedstvo občinske konference zveze mladine je v četrtek popoldne sklicalo problemsko konferenco. Na konferenci so obravnavali položaj in vlogo mladih v občini, delo aktivov zveze mladine in možnosti za ustanovitev aktivov v krajih, kjer jih doslej še ni bilo. £ Radovljica, 21. aprila — Popoldne je bila v dvorani občinske skupščine seja občinske konference socialistične zveze. Razpravljali so o praksi in oblikah dela socialistične zveze v občini v okviru ustavnih sprememb. Na seji so potrdili tudi predlog žirije za podelitev letošnjih priznanj OF. Devet priznanj OF bodo podelili na slovesnosti, ki bo v torek, 25. aprila. A. 2. f) V ponedeljek, 24. aprila, ob 16. uri bo v Skofji Loki 9. seja občinske konference SZDL Skofja Loka. Na njej bodo razpravljali o delu kulturne skupnosti in njenem programu za letošnje leto ter podelili priznanja OF za leto 1972. -Jg Nezanimanje ali kaf drugega V Triiču bi moral biti v četrtek sestanek delavcev, zaposlenih pri zasebnikih, ki ga je sklical občinski sindikalni svet. Na sestanku, za katerega je pripravil sklicatelj obširno gradivo, naj bi se delavci pogovarjali o kolektivnih pogodbah med njimi in delodajalci, nato pa je bila planirana ustanovitev osnovne sindikalne organizacije za delavce, ki so zaposleni pri zasebnikih obrtnikih. Nova sindikalna organizacija naj bi št~la 83 članov. Vendar četrtkovega sestanka zaradi preskromne udelež- be ni bilo! Zakaj tako slaba udeležba, smo se spraševali? Ali delavce ne zanimajo pravice, ki jih imajo po kolektivni pogodbi, in pravice ki bi jih imeli kot člani sindikata? Njihove delodajalce to veliko bolj zanima, saj se jih je na zadnjem posvetovanju o kolektivnih pogodbah, ki je bilo v Kranju, zbralo preko 300. Opravičilo za slabo udeležbo bi torej težko našli. Upajmo, da bo udeležba na sestanku, ki bo 8. maja, boljša... •Jk Občinska konferenca socialistične zveze Kranj je v torek popoldne razpravljala o uresničevanju volilnega programa iz leta 1969 in sprejela dogovor o vsebinskih pripravah na volitve v prihodnjem letu. Slednje pomeni tudi uvod na prihodnje volitve. Ko so razpravljali o uresničevanju volilnega programa, sprejetega pred tremi leti, so monili, da je bilo doslej že precej narejenega. Tako bi lahko rekli, da je bdi program na področju industrije domala že uresničen; tako glede rasti proizvodnje in drugih rezultatov kot glede preusmeritve posameznih proizvodnih programov. Od programov Iskre, Save in nekaterih drugih si lahko v prihodnje obetajo lepe koristi tudi v občini. Tudi na področju trgovine je bilo precej narejenega, čeprav tu del prognana še ni uresničen predvsem zaradi stabilizacijske politike in zmanjšanja investicij. Prav tako doslej ni bilo moč uresničiti v celoti tisti del programa, ki govori o združitvah in skupnih vlaganjih. Precej truda in dela pa bo do konca mandatnega obdobja tudi še na področju turizma, gostinstva in kmetijstva. Najmanj je bilo po mnenju razpravljavcev storjenega na področju stanovanjske" gradnje. Le-ta namreč močno zaostaja za potrebami. Pa ne toliko zaradi denarja kot zaradi pomanjkanja gradbenih zmogljivosti. Kaže pa, da se bo tudi na tem področju v kratkem premaknilo, saj gradbena podjetja zaradi zmanjševanja drugih investicij spet kažejo večje zanimanje za stanovanjsko gradnjo. Na področju družbenih služb in razvoja samoupravljanja je bilo v zadnjem času narejenega precej na področju izobraževanja in vzgoje ter varstva otrok. Uresničitev sedanjega programa izgradnje objektov pa bo položaj na tem področju šc bolj izboljšala. Po drugi strani je še vedno nekako pozabljeno srednje šolstvo, v katerem so trenutno razmere zelo težke. Seveda pa za takšno stanje občina ni kriva, saj je znano, da je treba položaj srednjega šolstva najprej urediti v republiki. Po Titovih stopinjah Predsedstvo ZMS je le pred časom osvojilo predlog, da naj tradicionalna Štafeta mladosti v jubilejnem letu 1972 teče skozi kraje, v katerih je pred vojno živel in delal predsednik Tito. Tokratna manifestacija prijateljstva in vdanosti našemu voditelju mora izzveneti kar najbolj V Bistrici nov mladinski aktiv V potok sc je v Bistrici pri Tržiču sestala mladina na ustanovni konferenci novega mladinskega aktiva. Na ustanovni konferenci so izrazili želje udejstvovanja predvsem na področju glasbe in dramske dejavnosti ter športa. Navdušenje je bilo tudi za organizirane delovne akcije. Te bi bile šc kako potrebne spričo naglega razvoja stanovanjskega naselja v Bistrici. Seveda pa so se že pri prvih korakih dela srečali s težavo, kje dobiti prostor. To ni pereče vprašanje samo mladine, temveč vseh krajevnih organizacij v Bistrici. Edini prostor, ki ga uporabljajo vse družbenopolitične organizacije, je v tesnih prostorih gasilskega doma. Na ustanovni konferenci so izvolili 7-člansko predsedstvo, 3-članski nadzorni odbor in 5 članov za ObK ZMS. Na konferenci so bili prisotni tudi predstavniki krajevnih družbenopolitičnih organizacij, ki so pripravljeni nuditi vso potrebno pomoč. •Jp Zamudniki na cepljenje! (Na d al j. s 1. strani) cepljeni proti črnim kozam. Zato naj podjetja napote na cepljenje vse tiste zaposlene, ki se do sedaj še niso cepili Podjetje Kdor bi imel tehten zdrav-stveni razlog, da ne more biti cepljen, mora Imeti veljavno potrdilo o tem od svojega zdravnika. Zdravstveni domovi so po prvomajskih praznikih or» ganizlrali cepljenje za zamudnike takole. Zdravstvene enote na Bledu, v Bohinju, na Jesenicah, v Kranju, v Radovljici, škof jI Loki in v Tržiču cepijo in kontrolirajo cepljenje od 3. maja naprej vsako sredo od 9. do 11. ure dopoldne. Zavod za zdravstveno varstvo v Kranju cepi ln izdaja mednarodna potrdila o cepljenju vsak delovnik od 7. do 14. ure in od 15. do 18. ure. Po praznikih pa bo cepljenje vsak dan dopoldne od 7. do 13. ure, ob sredah in petkih pa tudi popoldne od 15. do 18. ure. Datum Kraj Zap. št. SEZNAM VSEGA OSEBJA IN EVIDENCA O CEPLJENJU PROTI ČRNIM KOZAM Priimek in ime Letnica rojstva CeDlien Zdravnik Ni se javil PUspešno Neuspešno odklonil na Opomba cepljenje cepljenje svečano, zato ZMS PoZjff a šole in druge organizac}le$j^ v priprave vključujejo ečje število občanov, ^ močje bo štafeta ptf&^Li. cev in dijakov. Na na**' spel* ponedeljek, 15. maja P°^j dan. Tekla bo prek V°^% -vila v W in Črnuč ter se zausta Ljubljani. Smer poti ^ . rek, 16. maja, pa je nas*^ nja: Ljubljana — Tacen ^ Coričane — Skofja Lok T gradil ln tudi zgradilI ratno ambulanto na ,l0 nicah. Bil je tudi <*°% let aktivno vkljuce" gasilsko zvezo. g Dr. MIlan Čeh je bil življenje preprost ln * $ men človek, ki je d°ki& leta živel v železa«"'^,, Jesenicah vedno v * ^0 z delavci-železarji, v* jjj pripravljen pomacan j(j zdraviti. Ni mu h"°Ae\d bleščečih priznanj. a,flo je tiho in požrtvovs^ in nenehno skrbel „ zdravje delavca-želc* U Edinole lani je prcJe*JJ0 znanje, ko so ga '*ji ki so namensko do-ločena za asfaltiranje ceste. ^anar so solidarnostno pri-•Pevali tudi občani, ki ne stanejo ob Cankarjevi cesti, J^več v naseljih dva kilo-?*etra od ceste. In tudi sta-"pvalci ob Cankarjevi cesti, že imajo asfaltirano cesto VPolovim ronVon;«.,« Kaj takšma solidarnost pomeni, pove podatek, da je poprečno vsaka družina ob tej cesti prispevala 1000 (100.000 S din) dinarjev. Ta solidarnost ima tem večji pomen, ker občani kamniške občine že osmo leto plačujejo samoprispevek in so se doslej že trikrat na referendumu izrekli za takšno sofinanciranje skupnih akcij. Obvezo za dodatne prispevke so dali tudi stanovalci Ulice Toma Brekca, Jurčičeve, Andreja Smolnikarja, del Trdinove in notranjih ulic na Trškem polju. Trenutno teče akcija zbiranja dodatnih sredstev za Kersnikovo, del Jenkove in ulico Vilka Rožiča. J. Vldlc Tržiška tovarna pil je bila 1. januarja 1971. leta priključena k ljubljanski Metalki in je tako danes njen uradni naziv Metalka, poslovna enota Triglav Tržič. Ima svoj žiro račun, zadnji ustavni amandmaji pa ji omogočajo, da lahko postane temeljna organizacija združenega dela. V Pilarni je trenutno zaposlenih 120 ljudi, vendar do popolne zasedenosti delovnih mest manjka še 6 ljudi. Delavci se precej hitro menjajo, kar ovira redno proizvodnjo. Sole za pilarski poklic trii, zato tržiška tovarna skrbi, da .bi se čim več delavcev priučilo. Lanski poslovni uspeh tovarne ni bil tak, kot je marsikdo pričakoval. Za to je več vzrokov. Predvideno je bilo, da bo modernizacija tovarne trajala 1 mesec, vendar so se dela zavlekla in so trajala še enkrat dlje. Prav tako je imela Pilarna pred priključitvijo k Metalki organizirano prodajno mrežo v okviru poslovnega združenja Fuži-nar v Ljubljani. S priključitvijo k Metalki pa tako organizirane prodaje ni bilo več. Za prodajo pilarskih proizvodov je začela skrbeti Metal-kina prodajna služba, ki pa na move proizvode ni bila navajena in tudi kupcev ni poznala. Zato je vložila Metalka velike napore, da je te začetne težave prebrodila. Omenjenim zaprekam se je pridružilo še pomanjkanje surovin. Okrog 60 odstotkov surovin za tovarno pil Triglav v Tržiču mora Metalka uvažati. Zato je popolnoma razumljivo, da lanski poslovni uspeh ni mogel biti takšen, kot bi bil lahko. Kljub temu pa se je celotni dohodek pilarne v primerjavi z letom 1970 povečal za 19 odstotkov. čeprav tudi letos ne bo šlo vse gladko, takih težav ne bo. Obnova tovarne je končana, novi stroji že delajo in so razvrščeni po tehnološkem redu, kar v preteklosti ni bilo. Izboljšanje se že kaže, saj bo proizvodnja v letošnjem prvem tromesečju taka kot lani pol leta. Največje težave pa predstavlja reprodukcijski in pomožni material, ki ga je treba uvažati, dobavitelji pa zahtevajo vplačilo naprej. Prav tako se je za 37 odstotkov podražilo jeklo, cena pilarskih proizvo- Oba zbora kranjske občinske skupščine sta na četrtkovi skupni seji razpravljala o značilnostih gospodarskih gibanj v prvih letošnjih mesecih. Ugotovili so, da so gospodarska gibanja v prvih treh mesecih letos ugodna. Hkrati pa so opozorili, da podjetja do konca leta pod sedanjimi pogoji ne bodo zmogla obdržati sedanje rasti. Precejšnje težave se že kažejo zaradi predolge zamrznitve cen doma in nenehnega porasta cen v tujini, nadalje zaradi povečanih stroškov za uvozni material, zaradi zmanjšanja devizne kvote za uvoz in zaradi le delnega uspeha večstranske poravnave. Odborniki so se obrnili na delovne organizacije s pozivom, naj le-tc skušajo obdržati sedanjo dinamiko gospodarskega razvoja in skušajo uresničiti njihove letošnje programe. Obvezali so se, da bo občinska skupščina zelo skrbno rabila proračunska sredstva in da bo izvajala le dov pa ostaja na lanski rav« ni. Sreča je, da gredo proi* vodi dobro v promet in da se je pilarna povezala s kranjskim Kmetijsko živuV skim kombinatom, za katero« ga izdeluje kultivatorska peresa. Proizvodnjo tega artikla bodo še razširili. Pilarna ima prav tako že izdelan razvojni program, ki temelji na velikih možnostih prodaje, voi> dar nikjer ne more najti kra-dita! J.KošnJek tiste Investicije, za katere bo na voljo denar. Zveznim ln republiškim organom pa so predlagali, da sprejmejo ustrezne ukrepa glede cen ln deviznega režima in tako preprečijo težave, ki bi nastale zaradi predolge zamrznitve cen. Lahko bi se namreč zgodilo, da bi ob koncu leta nekatera kranjska podjetja, ki so doslej poslovala uspešno, poslovno leto končala z Izgubo. A. Ž. POPRAVEK V sobotni številki Glasa se je v članek Prvi del rekonstrukcije Tekstllin-dusa vrinila neljuba napaka. Objavljeno je bilo, da »smo priča le 40-od-stotnim olajšavam ln znižanju uvoznih carin pri bombažu.« — Pravilno Je: »... smo priča le 4-odstot-nlm olajšavam ln ...« Za neljubo napako se opravičujemo. ljubljanska banka vam predstavlja zaščitni znak Tovarna pil Triglav iz Tržiča se je lani priključila k ljubljanski Metalki. Ker so bile lani opravljene v tovarni večje rekonstrukcije, proizvodnja ni normalno tekla in to je vplivalo na poslovni uspeh podjetja. Pričakujejo, da letos teh težav ne bo. — Foto: F. Perdan Letos bodo uspešnejši Dober začetek Če pa zvezni in republiški organi ne bodo sprejeli ustreznih ukrepov glede cen in devizne politike, lahko kranjska podjetja, ki so doslej uspešno poslovala, končajo poslovno leto z izgubo jBLAS * 4. STRAN ilni center Kranj razpisuje na Tehniški tekstilni šoli naslednja prosta delovna mesta: fizike in matematike (P. inž. fizike) za tehnologijo konfekcije (inž.) praktičnega pouka v tkalskem odseku obrambe in zaščite (PRU, P), angleškega jezika (P), za telesno vzgojo — ženska (P), za slovenski jezik (P). 1. učitelja 2. učitelja 3. učitelja (UPP), 4. učitelja praktičnega pouka v konfekcijskem odseku (UPP), 5. učitelja 6. učitelja 7. učitelja 8. učitelja Pogoji: pod št. 1., 2., 6., 7., 8.: dokončana II. stopnja fakultete z diplomo; pod št. 2^ še nekajletna praksa v konfekcijskih podjetjih; pod š*. 3j tkalski tehnik in 5 let prakse v industriji; pod št. 4.: konfekcijski tehrrik, likovni tehnik (modna smer) ali mojster z dokončano mojstrsko šolo (oblačilni oddelek) in 5 let prakse v industriji; pod št.5.: upokojeni ali rezervni oficir z višjo ali visoko izobrazbo. Za učitelja fizike in matematike je na voljo 2-sobno, novo, takoj vseljivo stanovanje. NA TEHNIČNI ČEVLJARSKI ŠOLI: učitelja za praktični pouk (UPP) Pogoj: čevljarski tehnik s 5-letno prakso v industriji. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom ter dokumente o strokovnosti naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: SVET ŠOL TEKSTILNEGA CENTRA, 64000 KRANJ, Cesta Staneta Žagarja 33. Podjetje MODNA KONFEKCIJA KRIM LJUBLJANA Masarvkova c. 4 razglaša prosto delovno mesto: 1. poslovodje za novo trgovsko poslovalnico v Škof jI Loki 2. prodajalke za isto poslovalnico 3. K V krojače v — krojačic in šivilj za obrat v Kranju 4. PK krojačev — krojačic in šivilj za obrat v Kranju. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati Se naslednje pogoje: pod L: dokončana poslovodska šola in 2-letna praksa kot poslovodja ali dokončana šola za prodajalce in 5 letna praksa na podobnih delovnih mestih; pod 2.: dokončana šola za prodajalce in najmanj leto dni prakse kot prodajalka; pod 3.: dokončana šola oblačilne stroke s prakso ali brez nje; pod 4.: praksa industrijskega krojača ali šivilje. Za prvi dve delovni mesti je osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Za zadnji dve delovni mesti je najnižji OD 1050 dinarjev. Za vsa štiri delovna mesta je tudi dodatek na leta zaposlitve. Podjetje ne razpolaga s stanovanji, pač pa povrne del prevoznih stroškov. Pismene ponudbe pošljite splošno-kadrovskemu sektorju našega podjetja v 15 dneh po objavi oglasa, Gostinsko in trgovsko podjetje Central Kranj objavlja prosta učna mesta 2:a poklice: natakar kuhar slaščičar in prodajalec Učna mesta so v naslednjih obratih: hotel Bor PredV dvor, hotel Evropo. Kranj, hotel Kazina Jezersko, restavracija Park Kranj, trgovina Delikatesa in trgovina Pri Klemenčku Duplje. Pogoj: uspešno končana osemletka in veselje do poklica. Prijave sprejema splošni sektor podjetja, Kranj, Maistrov trg 1 l/I. Konfekcija MLADI ROD Kranj Pot na kolodvor 2 sprejme 1. večje število delavk na priučevanje za šivilje Priučevanje bo v obratu Trstenik. 2. 5 vajenk • za šivilje POGOJI: 1. končana oz. nedokončana osnovna šola, možnost priučevanja je tudi pred 15 Letom; 2. uspešno končana osnovna šola. OD so določeni s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov na osnovi samoupravnih sporazumov. Prevoz" na delo v celoti povrnemo. Interesenti naj oddajo pismene prošnje oz. se zgla-sijo v tajništvu, kjer lahko dobijo ustne informacije. Odbor za kadrovske zadeve Gozdnega gospodarstva Kranj razpisuje prosto delovno mesto finančnega manipulanta v finančnem sektorju. Nastop službe je možen takoj. Pogoj: dokončana dvoletna administrativna šola. Vloge pošljite na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj, v roku 15 dni po objavi razpisa. MURKA vas vabi — MURKA vam svetuje POHIŠTVO ZA JUTRIŠNJI DAN Izkoristite prijeten spomladanski izlet na Bled za ogled bogate razstave pohištva v festivaslni dvorani, ki jo je pripravilo trgovsko podjetje MURKA Lesce 22- APRILA 1972 Ste se morda naveličali va-f^a starega pohištva? Priča-j^jcte morda stanovanje in ~£ ga radi čimbolj sodobno °Prcmiii? Gradite hišo in se Nameravate letos vseliti? Ste v zadregi, kako bi opremili dnevno sobo, spalnico, kuhinjo, otroško sobo in druge prostore? Bi radi kupili takšno pohištvo, da bi bilo sodobno in bi vam bilo všeč tudi jutri? Če ste pritrdilno odgovorili na eno od teh vprašanj, potem nikar ne oklevajte. Do 4. maja imate čas, da odidete na Bled in obiščete v festivalni dvorani razstavo najsodobnejšega pohištva, ki jo je pripravilo trgovsko podjetje m. m MURKA Lesce. Ne bo vam žal, kajti to, kar tokrat predstavlja MURKA na razstavi, je pohištvo za jutrišnji dan. Preden vam predstavimo najzanimivejše proizvodne programe posameznih izdelovalcev pohištva, povejmo še to, da je vrsto izdelkov tokrat prvič predstavljenih. In seveda tudi to, da so vsi razstavljeni izdelki naprodaj. Posebnost in predvsem prednost te razstave pa je, da so arhitekti posameznih podjetij oziroma izdelovalcev pohištva izdelke postavili tako, kot naj bi bili videti v vašem stanovanju. KAJ JE E PROGRAM MEBLO? To je velika novost in doslej največji korak v pohištveni industriji pri nas glede enostavnega, hitrega in modernega opremljanja. Iz osnovnih elementov kot so vrata, stranice, police, predali lahko sestavite poljubne pohištvene kombinacije. Višine in širine posameznih elementov so različne, kar omogoča neizčrpne možnosti pri kombinacijah. Povejmo še to, da jc Meblov E program dobil vrsto najvišjih 'pohval in priznanj na beograjskem in ljubljanskem sejmu. NEKATERIM BO VSEC BRESTOV PROGRAM BARBARA Strokovnjaki so prepričani, da bo program BARBARA tudi v prihodnje med najbolj zanimivimi pri nas. Zakaj? Iz elementov lahko sestavite dnevno sobo, spalnico, kabinet, knjižnico, jedilnico, samsko sobo in še vrsto drugih kombinacij. In še ena prednost: zaradi številnih kombinacij se tudi čez čas tega pohištva ne boste naveličali. MURKA tokrat predstavlja na Bledu elemente v teako-vem furnirju. In ko je že beseda o tovarni pohištva Brest omenimo še kuhinjo VEGA 60. To je ekonomična in moderna oprema, ki je danes znana po vsej Evropi. Elementi so namreč dopolnjeni z vsemi gospodinjskimi stroji. SLOVITA MARLESOVA VENERA želje in mnenja o današnjem stanovanju so različna. Tisti, ki imate radi večjo in moderno ter ekonomično opremljeno kuhinjo, nikar ne pozabite na nov Marlesov izdelek. To je kuhinja s skrbno razporejenimi delovnim! središči m jedilnim kotom. Višina sestavnih delov je normalna, lahko pa omarice oziroma oprema sežejo tudi do stropa. Posebnost te kuhinje je, da Ima vgrajene različne drobne in praktične pripomočke za gospodinjo. Ob dvignjeni električni pečici je kuhinjska budilka. Kuhinja ima vmesno omarico za shranjevanje mešalcev in drugih pripomočkov. Vgrajen je stroj za pomivanje posode GLAS * 5. STRAN itd. Posebna prednost pa J« tudi skrbna izraba prostora. £ Med razstavljenim pohištvom so to tri večje novosti, za katere smo prepričani, da vam bodo zbudile pozornost. Sevoda pa to ni vse. Omeniti velja še druge, ki se prav tako upravičeno kosajo z naslovom Pohištvo za jutrišnji dan. ... IN PROGRAM ARTUR ALPLES Prikazane so kombinacije elementov za dnevno sobo s sedežno garnituro. Presenečeni pa boste tudi nad pohištvom za opremo predsob. ...IN SPALNICE KRASOPREMA DUTOVLJE Ta specializirana tovarna spalnic je znana tudi po zelo ugodnih cenah. Na razstavi v festivalni dvorani je teh spalnic kar precej. ...IN STOL KAMNIK Na razstavi boste našli pri nas trenutno najkvalitetnejše stole in mize za opremo jedilnih kotov, kmečkih sob in podobnih prostorov. *) Preveč bi bilo, da bi podrobneje opisovali izdelke vseh proizvajalcev pohištva oziroma razstavljavcev v festivalni dvorani, ki jih jo zbralo trgovsko podjetje MURKA Lesce. Kar 17 najbolj znanih proizvajalcev iz vse Jugoslavije je tokrat na tej tradicionalni Murkini razstavi. To so Brest Cerknica, Marles Maribor, Krasoprc-ma Dutovlje, Iztok Miren, Stol Kamnik, Alples Železniki, Vrbas Banjaluka, 8. oktobar Bečej, Garant Polzela, Tisa Senta, Nova oprema Slovenj Gradec, Radnik Bosanska Gradiška, Standard Sarajevo, DIP Otočac in zimnica Ljubljana. Poleg pohištva pa MURKA na razstavi prodaja tudi najrazličnejše zavese VELANA Ljubljana, preproge ln posteljno konfekcijo. Nadalje je velika izbira svetilk, ki jih proizvaja Meblo. Preproge prodajajo z 10-odstotnim popustom. Kupljene zavese pa vam takoj brezplačno sešijejo. ® Razstavo pod imenom Pohištvo za jutrišnji dan so v festivalni dvorani na Bledu odprli 14. aprila in bo odprta vsak dan od 10. do 19. ure do 4. maja (tudi ob nedeljah in praznikih). Svetujemo vam, da si jo ogledale, kajti prepričani smo, da vam ne bo žal; tako kot števil iim drugim obiskovalcem, ki so jo doslej že obiskali. To, kar je po ogledu razstave p< >ve» dal Vinko Požar z Bleda so povedali še mnogi drugi: »Malo kje lahko dobi človek tako resnično predstavo o tem, kako bo videti pohištvo v njegovem stanovanju. In malo kje jc tolikšna izbira, kot na tej razstavi. Nad letošnjimi novostmi proizvajalcev pohištva sem zelo presenečen.« Koncert pianistke Marije Kocijančič in mezzosopra-nistke Sabire Hajdarevič V Kranju bo v ponedeljek, 24. aprila, ob 19. uri v renesančni dvorani Mestne hiše koncert pianistke MARIJE KOCIJANČIČ in mezzosopra-nistke SABIRE HAJDAREVIČ. Pianistka Marija Kocijan-fič je že z 19. leti starosti diplomirala z odličnim uspehom na Akademiji za glasbo t Ljubljani. 2e z 11. leti je imela v Ljubljani solistični koncert. Solistično in z orkestrom je nastopala v večjih kulturnih centrih doma in ▼ tujini. Po diplomi se je izpopolnjevala na Konservatoriju in akademiji Sv. Cecilije v Rimu. Na mednarodnih tekmovanjih je že s šestnajstimi leti dobila posebno diplomo na tekmovanju v Bolzanu, četrto nagrado na tekmovanju v Terniju L 1968, drugo nagrado pa na tekmovanju v Eainj 1. 1970. Na koncertu ▼ Kranju bo izvajala F. Chopina (1809—1849): Nocturno op. 27 št. 2 v des-duru; Fan-tasie — impremtu op. 66 v cis-molu in Scherzo op. 39 v cis-molu. Mezzosopranistka Sabira Hajdarevič je študirala klavir na Akademiji za glasbo v Zagrebu, kjer je tudi diplomirala. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani pa je magistrirala iz solopetja. Leta 1969 je prejela na Akademiji za glasbo v Ljubljani Prešernovo nagrado. Kot solistka in članica komornega zbora RTV Ljubljana, v katerem je sodelovala sedem let, je nastopala v večjih kulturnih centrih doma m t tujini. Kot solistka je snemala že večkrat za program RTV Ljubljana. Na koncertu v Kranju bo izvajala solospeve: G. F. Han-dla (1685—1759) G. Paisiela (1740—1816), B. Marcella (1686—1739), C. W. Glucka (1714—1787) in F. Duranteja (1684—1755). Pred začetkom koncerta bo ob 18. uri v galeriji v Prešernovi hiši otvoritev razstave del akademskega slikarja Ljuba Ravnikarja; ob 18.30 pa bo v galeriji v Mestni hiši otvoritev razstave akademskega slikarja Albina Polajnarja iz Bohinjske Bistrice. P. Lipar V kulturno dogajanje pritegniti tudi mladino Na zadnjem aktivu jeseniških komunistov, ki so se zbrali zato, da bi pretehtali In analizirali razmere, v katerih je že vrsto let jeseniška kultura, so sprejeli vrsto stališč in spodbudnih misli ln zamisli, ki naj bi bile osnova za reševanje stanja, v katerem je danes Jeseniška kultura. 2e nekaj let opozarjajo Jeseniške amaterske ln poklic- ne ustanove ' na boleče kulturne probleme, ki pa jih zaradi objektivnih težav ne morejo rešiti. Kulturno življenje zamira, obisk predstav je nezadovoljiv. Vsekakor razmere, ki so sicer značilne tudi za druge kulturne sredine pri nas, terjajo trezen premislek in hitre ter učinkovita ukrepe. V razpravi na nedavnem aktivu komunistov so kultur- V. medklubski festival amaterskega filma Včeraj se je s svečano otvoritvijo in podelitvijo nagrad za planinske filme začel v dvorani delavskega doma pri Jelenu na Jesenicah V. medklubski festival amaterskega filma, na katerem letos uradno sodelujejo tudi klnoklubi iz Italije in Avstrije. Danes popoldne ob 16. uri bodo predvajali izbrane fil- me v konkurenci, zvečer pa podelili nagrade in predvajali najboljše filme, v nedeljo zjutraj pa bodo prikazali izbrane filme v konkurenci. Organizatorji upajo, da se bo ob slovesni podelitvi nagrad zbralo precej jugoslovanskih ln drugih gostov, pričakujejo pa tudi znanega filmskega igralca po rodu Jeseničana, Miha Baloha. D. S. GORENJSKI MUZEJ V KRANJU - V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in umetnostnozgodovinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši je odprta razstava akad. slikarja Ljuba Ravnikarja. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je odprta stalna pokrajinska zbirka Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem in republiška zbirka Slovenska žena v revoluciji. V novem galerijskem prostoru v isti hiši je odprta razstava del slovenske slikarke Ivane Kobilce. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v galeriji v isti stavbi pa razstava del. akad. slikarja Albina Polajnarja. Galerijske zbirke so odprte vsak dan od 10.—12. in od 17.—19. ure Muzejske zbirke pa si lahko ogledate vsak dan od 10.—12. ure, v sobotah in nedeljah pa tudi od 17.—19. ure. Razstava del slikarke Ivane Kobilce je odprta vsak dan od 9.—12. in od 16.—19. ure. ni delavci, predstavniki raznih društev in ustanov, opozarjali na finančne stiske, pretesne prostore in druge težave, ki ovirajo delo amaterskih društev, gledališča, glasbene šole itd. Vendar pa pa je le nekaj razpravljavcev tudi nakazalo izhod iz takega stanja, izhod ki naj bi omogočil, da bi vse jeseniško kulturno dogajanje lahko resnično in povsem približali delovnemu človeku. Prav je, da so se menili o najvažnejših in najbolj perečih vprašanjih in težavah svojih društev, vendar bi se morali bolj odločno, bolj konkretno opredeljevati in nakazovati možne rešitve za bogatejše kulturno dogajanje v občini nasploh. Jasno je, da Je temeljna kulturna skupnost edina, ki bo kot usmerjevalec ln oblikovalec kulture v občini lahko nakazovala pravilno pot. Ko bo utrdila svojo vlogo z jasno začrtanim programom ln v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami za-začela uresničevati naloge, bo nedvomno kulturno življenje tudi na Jesenicah pestreje in bogatejše. In še nekaj. Kulturo je treba približati ljudem, širokim, delovnim množicam, vendar ne v starih, preživelih oblikah. Se posebno ne zaradi mladih, ki bi jih hitreje in lažje pritegnili v kulturno življenje in udejstvo-vanje tedaj, ko bi jim ponudili sodobne m moderne oblike kulturnega dela. In tedaj se bodo udeleževali tudi sestankov in bodo radi razpravljali. Na zadnjem aktivu pa Jih, žal, nI bilo. D.SedeJ Kulturno - estetska jeseniški univerzi vzgoja na ■ delavski Jeseniška delavska univerza ima v svojo dejavnost vključeno tudi kulturno-estet-sko vzgojo, vendar pa zanimanje za to dejavnost iz leta v leto upada. Kljub prizadevanju, da bi za razna predavanja navdušili čimveč poslušalcev po raznih krajih občine in kljub temu, da so ta predavanja v okviru možnosti pripravljali zelo prizadevno, so jih morali marsikje popolnoma ukiniti. V sezoni 1958/59 so priredili 198 predavanj, ki jih je obiskalo 21.000 obiskovalcev, v lanski sezoni pa 25 predavanj z 2900 poslušalci. V zadnjih dveh letih so prirejali predavanja redno le v domovih upokojencev na Javorniku in na Jesenicah, kjer se je vsakega predavanja udeležilo več kot 100 poslušalcev. V letošnji sezoni so jih organizirali še v Gozd-Martuljku in na Javorniku. V Ratečah, Podkorenu in na Breznici so nekdaj prirejali stalna potopisna in poučna predavanja, vendar je v zadnjih letih zanimanje Z3-nja popolnoma upadlo. Zaradi stalnega pomanjkanja kadrov, težav s prostori, skromnih finančnih sredstev, prirejajo predavanja zdaj le tam, kjer "jim zagotovijo o-bisk. Na delavski univerzi menijo, da bo potrebno izdelati program kulturno-estet-ske vzgoje po željah in potrebah občanov in po možnostih organizatorjev. Programsko lahko usmerja to dejavnost le skupna komisija, sestavljena iz predstavnikov ZKPO, kulturno-prosvetnih društev, glasbene šole, gledališča >° delavske univerze. Predvsem pa menijo, da programa ne bodo mogli uresničiti, če ne bodo tesno sodelovali tudi predstavniki krajevnih skupnosti in predstavniki kulturno prosvetnih društev. Le-ti bi morali pripraviti ustrezne prostore za predavanja in ljudi po posameznih krajevnih skupnosti temeljito in dosledno obveščati o programu, predavanjih itd. D. SedeJ Osebni listi učencev V tržiški občimi obiskuje malo šolo okoli 230 šolskih novincev. Pripravljalno delo z novinci je v centralnih, podružničnih šolah ter vzgojno-varstvenih ustanovah, število vpisanih je od lanskoletnega vpisa poraslo le za nekaj učencev. Vpis učencev je bil na vseh šolah zadovoljiv, le na podružnični šoli v Dolini sta bila vpisana dva učenca. S tem se odpira tudi vprašanje obstoja šole v Dolini. Načrtnemu pripravljalnemu delu z novinci, ki se bo končalo predvidoma ob koncu aprila, bodo sledila testiranja. Z začetkom novega šolskega leta bodo ma pobudo Pedagoškega inštituta v Ljubljani uvedli na vsem področju SRS osebne liste za učence prvih razredov. Osebne liste za prvošolec so uvedli v ljubljanski občini že v tem šolskem letu. Izkazalo se je, da so zelo koristni in znatno olajšajo delo razrednikov. Osebni listi novincev vsebujejo zdravstveno stanje učenca, dosežene rezultate na testiranju ob zaključku male šole in socialno stanje učencev. -JP SIS PREŠERNOVO GLEDALIŠČE PONEDELJEK, 24. april*' ob 19.30 — I. Cankar: ZA NARODOV BLAGOR; prestava v počastitev praznik** 27. aprila im 1. maja; vstop je prost INDEXI V KRANJU • INDEXI V KRANJ^ V soboto, 22. aprila, bo prvič igral za ples v Kranju v spodnji dvorani hotela na šmarjetni gori sarajevski ansambel INDEXI. Nastop INDEXOV je v okviru maturantskega plesa. Ansambel INDEXI je bil zmagovalec festivala Zagreb 71 v konkurenci pop ansamblov. Na plesu bo tudi light shovv. Poseben avtobus Kompasa bo vozil plesalce izpred hotela Creina od 18. ure dalje na šmarjetno in nazaj do 23. ure, ko bo s Smarjetne odpeljal zadnjič. Ob 23.45 pa bo odpeljal izpred hotela Creina v Skof-jo Loko, na Jeprco, v Medvode in Ljubljano. Prevoz je brezplačen. INDEXI V KRANJU • INDEXI V KRANJt1 SOBOTA — 22. APRILA 1972 GLAS * 7. STRAN Na kranjski železniški postaji je Glasov fotoreporter minuli č etrtek dopoldan posnel vlakovno pošiljko okrog 400 popularnih *hroščev«, ki so lz Nemčije romali v Sarajevo. Tovarna Volksvvagen namreč že dolgo sodeluje z bosanskim podjetjem Unls, *je na avtomobile montirajo nekatere dele karoserije in zunanje opreme ter jih nato prodajajo našim državljanom — za dinarje in za devize. Seveda kupec, ki je pripravljen plačati v kon verlibllni valuti, dobi vozilo prej kot »dinarski« občan. Pred UnUovimi obrati menda čaka bodoče lastnike že okrog 3 tisoč volksuagnov. In kaj čakajo? Najbrž odmrznitev (cen, kajpak), (-ig) Foto: F. Perdan Ugodna zimska sezona Zahteva radovljiških odbornikov: Transturist naj pove svoja stališča in načrte! Na sredini seji obeh zborov radovljiške občinske skupščine so ugotovili, da so po nepopolnih podatkih rezultati zadnje zimske sezone v občini ugodni. Hoteli so bili v poprečju dobro zasedeni, zaradi ureditve drsališča in smučišč na Zatrniku pa se je močno povečal tudi obisk na Bledu. Ko pa so razpravljali o izgledih za glavno sezono, so bili pomisleki, če ne bo morda obisk domačih gostov upadel. Prav tako ni gotovo, kako bodo na obisk vplivale olimpijske igre in ne nazadnje tudi črne koze. Med razpravo o sedanjih in bodočih zmogljivostih v radovljiški občini je bilo spet načeto vprašanje hotela na Pokljuki in položaja Transturistovih hotelov v Bohinju. Odborniki so izrazili veliko nezadovoljstvo, ker tako rekoč ne vedo ničesar, kaj namerava Transturist urediti glede zastarelih hotelov oziroma zmogljivosti v Bohinju. Še bolj nejasno pa je vprašanje hotela na Pokljuki. Zato so na seji sklenili, da bodo zahtevali od podjetja Transturist, naj na prihodnji seji skupščine, ko bodo razpravljali o projektu Gornji Jadran, predstavniki Transturista povedo svoja stališča in načrte do hotelov V Bohinju kakor tudi glede hotela na Pokljuki. A. Z. TRANSTURISTOV HOTEL NA POKLJUKI — 2e lep čas je zaprt. Odborniki radovljiške občinske skupščine pravijo, da tak način niti malo ni podoben dobremu gospodarjenju. Zato *° na zadnji seji skupščine sklenili, da bodo od odgovornih predstavnikov Transturista zahte-Vali, naj na prihodnji seji pojasnijo svoja stališča in načrte (Slika je letošnja). — Foto: A. U. ifuet faaz Uaieie Se vedno se ga dobro spominjam, čeprav je ie nekaj let, odkar ga ni več. Navadno je sedel na klopi ob svoji nizki, stari in ubogi bajti, nenehno mrmral Predse in si dal neznansko veliko opraviti s svojo pipo. »Stari Miha, kašo piha,« so *a dražili oiročaji in se norčevali iz njegovega klobuka s širokimi krajci. Miha pa se nikoli ni razburil, nejeverno je zmajeval z glavo in dalje predel svoje misli. Prve dni vsak mesec, ko je dobil skrom-no pokojnino, ga ni bilo nikoli na spregled. Vsi so vedeli, da leži v svoji bajti ln se do onemoglosti napija. Pijanega pa &a na cesti niso videli nikoli. Pred leti se je od bogvekod zatekla v "/t'govo bajto neka daljnja mlada sorod-niča s svojim nezakonskim otrokom. Prve je še sedela na klopi poleg Miha, Kasneje pa je skoraj ni bilo več videti. Zgodaj je odhajata in se pozno zvečer vra-Sosedje so vedeli povedati, da gostu- je v Mihovi bajti vsak večer drug moški, kar pa Miha očitno ni prav nič motilo. Prve dni v mesecu zdaj v trgovini ni več kupoval vina, ampak slaščice, torte in čokolado za otroka, s katerim je preživel sleherno uro dneva. Celo tedaj, ko so otroka zvabili njegovi vrstniki, je zahteval, da se ne oddaljuje predaleč in ga je imel najraje vedno le pred očmi. Otrok pa je rasel, se igral, jezil in razveseljeval starega Miho, ki še nikoli v življenju ni bil tako zelo zadovoljen in dobrovoljcu. Večer pred dnem, ko bi moral otrok v prvi razred, se je od nekod pojavila njegova mati in zavezala otrokovo culo. Ni se ji zdelo vredno, da pojasnjuje zakaj in kako. Drugi dan Miha ni bilo na spregled in sosedje so menili, da se spet vdaja pijači. A še istega dne, pozno zvečer, so ga mrtvega potegnili iz vode. Takšni časi noti: h dijo, da stari, dobri, preizkušeni možgani ne zadoščajo več, je izjavil, skrivljeni, kratkovidni računovodja in odšel v zasluženi po-koj. Zdaj nabira gobe, borovnice in kostanj ter kolne tehniko, ki izpodriva po. stene uradnike. Oni dan pa, ko sem ga srečal na bližnjem travniku, s polno malho regrata v rokah, je bit izjemoma zidane volje. A veš, se je hihital, a veš da ga tudi računalniki lahko polomijo? In ker nisem vede!, me jc vzel v naročje, položil Vtnes c-kar — da mu moje bodi ce ne bi ranile kože — in začet pripovedovati. Raz lagal je, kako so v škaf-ji Loki pred leti nabaviti velik kompjuter, ki od takrat naprej ohdrhije podatke in d.U.i Izročim* vsem domačim p 22., 23. in 24. uri ter rajnki dnevnik ob 19.30. Ob Jffeljah pa ob 6.05., 7. in 24. J?1 ter radijski dnevnik ob 9., fS 13., 15., 17., 22., 23. in 19.30. 22. APRILA 430 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 S pihalnim orkestrom RTV Ljubljana — 10.20 Pri vas doma F" 12.10 Emil Adamič — Kru-no Cipci: Otroška suita — 1230 Kmetijski nasveti — 12-40 Po domače z domačimi Vižami — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Sobotno popoldne za mladi svet — 15.40 f°Jo naši operni pevci — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Klavir v ritmu — 16.45 S knjižnega tr8a — 17.10 Gremo v kino 7" 17.50 Z ansamblom Silva štingla — 18.15 Iz operetnega Sveta — 18.50 Pogovor s poslušalci — 19.00 Lahko noč. Otroci — 19.15 Halo, javite se Podravki — 20.00 Večer s skladateljem Bojanom Adamičem, njegovimi gosti in Plesnim orkestrom RTV {-iubljana — 21.00 Za vesel *onec tedna — 22.20 Oddaja 25 naše izseljence — 23.05 S Pesmijo in plesom v novi teden ^'"Ugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Dobre volje v novi te-— 14.35 Glasbeni varietc ^ 15.40 Jazz na II. programu T 16.05 Iz filmov in glasbe-Pfcl revij — 16.40 Sobotni Mozaik — 17.35 Dobimo se ob lsti uri — 18.40 Popevke iz studia 14 — 19.05 Zabavni 2v°ki za vse Tretji program 20.05 Poljske renesančne Pesmi — 20.30 Okno v svet Izdaja ln tiska CP »Go-""*nj8ki tisk« Kranj, Ulica Moša Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: "^anj, Trg revolucije 1 •tavba občinske skupšči-ne- — Tek. račun pri SDK v Kranju 515 1-135 — Te-tefoni: redakcija 21-835, '1-860; uprava lista, ma-soglasna in naročniška »lužba 22-152. - Naročni-Ja: letna 32, polletna 16 cena za eno številko 50 Para. Mali oglasi: be 100 1 din, naročniki imajo °glas0 Popusta. Neplačanih 'V ne objavljamo. El 23. APRILA 6.00 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 Se pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 11.13 Naši poslušalci čestitajo iin pozdravljajo — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z velikimi zabavnimi orkestri — 14.30 Humoreska tega tedna: Vrtiljak življenja — 15.05 Iz opernega sveta — 16.00 Za prijetno razvedrilo — 16.30 Nedeljsko športno popoldne — 18.30 Lahka glasba slovenskih skladateljev — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Godala za lahko noč — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse DrugI program 9.35 Z orkestrom Hclmuth Zacharias — 10.00 Nedeljski sprehodi — 11.35 Svetovna reportaža — 11.55 Opoldanski cocktail —13.35 Glasbeni varietc — 14.35 S popevkami po svetu — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Majhen koncert za nedeljsko popoldne — 16.35 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Priljubljeni pevci zabavne glasbe — 19.40 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana Tretji program 20.05 Športni dogodki dneva— 20.15 Znana imena opernih odrov — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Glasbeni utrinki — 21.40 S pariških koncertnih odrov — 2355 Iz slovenske poezije" 24. APRILA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic Ln zgodb — 920 Cicibanov svet — 9.40 Z revijskim orkestrom Paul Mauriat — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Iz slovenske orkestralne glasbe — 12.30 K me tijski nasveti — 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Med zbori Stevana Mo-kranjca — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Melodije mojstrov lahke glasbe — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom radia Miinchen — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — IS.15 Godala v ritmu — 18.35 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s štiri mi kovači — 20.00 Predstav ljamo vam operi Diokleciirm Henrvja Purcella in Slavček Igorja Stravinskcga (sterco) — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zaplešite z nami Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Ponedeljkov križemkraž — 14.20 Vokalno instrumentalni ansambel Indexj — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Od včeraj do jutri — 16.05 Naš podlistek: Sestanek v Benetkah — 16.20 Kitara v ritmu — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Pota našega gospodarstva — 17.45 Za vsakogar nekaj — 18.40 Tipke in godala — 19.00 Naš intervju — 19.10 Glasbena skrinja Tretji program 20.05 Boutique lahke glasbe — 2030 Večer umetniške besede — Branko Miklavc — 21.10 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 21.40 Klavirska poezija Aleksandra Skrjabina — 22.40 Simfonične variacije — 23.55 Iz slovenske poezije 25. APRILA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stop njo — 9.35 Slovenske narodne1 v raznih izvedbah — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Chopi-novc mladostne skladbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli in godci — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena tribu-na mladih — 14.30 Z ansamblom Jožeta. Kampiča — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Majhen recital pianistke Tatjane Bučarjeve — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Boston Pops — 17 10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Družba in čas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Halo, javite se Podravki — 20.00 Prodajalna melodij (stereo) — 20.30 Od premiere do premiere — 21.30 Koncert lahne glasbe — 22.15 Dva češka glasbena mojstra: Janaček, Joscf Suk — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Melodije za lahko noč Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola /.a višjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Jazz na II. programu — 16.05 Glasbeni bing-bong — 16.40 Melodije z.a vsakogar — 17.35 Ljudje med seboj — 17.45 Torkov omni-bus — 18.40 Z orkestrom Raimondo Memorv Strings — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Srečanje ob lahki glasbi — 20.25 V korak s časom — 20.35 Glasbene konture — 21.40 Večeri pri sloven skih skladateljih — Blaž Arnič — 23.10 Ansambel ska glasba Leoša Janačka — 23.55 Iz slovenske poezije 26. APRILA 430 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.25 Z orkestrom Heinz Hotter — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Rugiero Leoncavallo: sklepni prizor opere Glumači — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi z domačimi vižami — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Zamejski zbori pojo — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Tek ob žici — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom VVillija Stccha — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.15 Slovenske popevke — 18.30 Naš razge>-vor — 19.00 Lahko noč. Otroci — 19.15 Glasbene razgled niče — 20.00 Komorni s t ud'o (stereo) — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — 1435 Glasbeni variete — 15.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Srečanje melodij — 16.40 Rezerviranu za mlade — 17.35 Na mednarodnih križpotjih — 17.45 Glasbeni vsakdan — 18.40 Zvoki iz Pari/a — 1<).00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam Tretji program 20.05 Slovenske ljudske pesmi — 20.30 Lahka glasba ob kaminu — 20.45 2ive misli — 21.05 Koneertantni jazz — 21.40 Iz manj znane operne literature — 22.10 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 lz slovenske poezije 27. APRILA 6.00 Dobro jutro — 8.05 Vesele pesmi za praznično jutro — 9.05 Matija Maležič: Tako se je formirala ljudska oblast (reportaža) — '9.35 Pesmi borbe in dela — 10.05 Se pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi o pomladi in veselju — 11.15 Iz slovenske orkestralne glasbe — 12.10 Opoldanski cocktail — 1330 Slovenski zbori pojo narodne in umetne pesmi — 14.05 Iz opernega sveta — 15.05 Potovanje po naši domovini — 17.05 Slovenska lahka orke stralna glasba — 17.25 Radijska igra: Stopinje v snegu — 1830 Iz kasetne produk cije RTV Ljubljana — 18.45 Ansambel Jožeta Privška — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Halo, javite se Podravki — 19.25 Glasbena medigra — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napetov — 21.00 Večer s slovenskim pesnikom Francetom Kosmačem — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Mojstrovine impresionizma — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Melodije za lahko noč Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Otroci med seboj in med nami — 14.10 Levo, desno, naokrog — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek: Partizanske anekdote — 16.20 Orgle v ritmu — 1635 Glasbena medigra — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 1735 Z ljubljanskim jazz ansamblom — 17.45 Iz naših javnih prireditev in radijskih oddaj — 18.35 Lahka glasba — 19.00 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Pet minut čez osmo 20.30 Glasbeni soirec — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Dva prizora iz Simonitijeve opere Partizanka Ana — 22.00 Dubrovniški festival 1971 —• 23.55 Iz Slovenske poezije 28. APRILA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 935 Oc! melodije do melodije — 10.20 Pri vas doma — 12.10 ftopek pestni iz Medjimmju — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli in godci — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Kaj vam pripoveduje glasba — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1530 Napotki za turiste — 15.40 Samuel Barber: At^cio za godala, op. 11 — 16 00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Franz Dcuber — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Opernu koncert — 18.15 Signali — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka — 20.00 Naj narodi pojo — 2030 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Vodomet melodij — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 17.35 Svet in mi -17.45 Rad imam glasbo — 18.15 Titova pot — 18.40 Priljubljene popevke — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Paleta zabavnih melodij Tretji program 20.05 Radijska igra: Ca» cando — 21.00 Vrtiljak lah kih not — 21.40 Z jugoslo vanskih koncertnih odrov — 22.40 Od Pahorja do Srebo* njaka — 23.55 Iz slovenska poezije 22. APRILA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 12.30 Polet vesoljske ladje Apollo 16 in drugi sprehod po Luni (EVR), 13.30 Evropsko prvenstvo v namiznem tenisu - prenos iz Rot-terdama, 14.55 Svetovno hokejsko prvenstvo » prenos srečanja SZ : Švedska, 17.00 Evropsko prvenstvo v namiznem tenisu - prenos iz Rotterdama (EVR-Ljubljana) 17.35 Po domače pod Ponca-mi, 18.05 Obzornik, 18.20 Štirje tankisti in pes - serijski film, 19.10 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.15 Humoristična oddaja (RTV Beograd), 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 T V križanka, 21.30 Tekmeca - serijski barvni film 22.20 TV kažipot, 22.40 Poročila, 22.45 Hokej CSSR : Finska - posnetek iz Prage (RTV Ljubljana) 23. APRILA 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.40 Pet minut po domače, 9.45 Kmetijski nasveti (RTV Ljubljana), 10.12 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja, 11.45 Mestece Peyton, 12.35 TV kažipot, 14.00 Večer z Bojanom Adamičem, 15.00 Obisk v nedeljo, 15.35 Nekaj veselih domačih - Štirje kovači, 16.05 Za konec tedna, 16.30 Košarkarsko prvenstvo Jugoslavije - prenos Partizan : Crvena zvezda, 18.00 Heidi - ameriški barvni film, 18.30 Kratek film, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 Vaščani Luga - humoristična oddaja (RTV Beograd), 21.20 Zabavno glasbena oddaja (RTV Zagreb), 21.35 športni pregled (JRT), 22.05 Poročila in novice o poletu vesoljske ladje Apollo 16 (RTV Ljubljana) 24. APRILA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli - ponovitev, 15.40 Nemščina - ponovitev, 15.55 Angleščina - ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 I. Rosic: Riki, 18.05 Ri- sanke, 18.15 Obzornik, 18.30 V avtobusu - serijski barvni film, 18.55 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Zagreb), 19.45 Kratek film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 20.35 V ogledalu časa - V. Kralj: Pred koncem - TV drama, 21.40 Diagonale, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) 25. APRILA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli -ponovitev, 15.35 Ruščina - ponovitev, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina 16.45 Madžarski T V pregled (RTV Beograd), 17.45 F. Bevk Pestema - 5. del, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Melodije za vse čase, 19.00 Mozaik, 19.05 Letalci in vse-ljudska obramba, 19.30 To je marketing - 4. del, 19.50 20.25 3-2-1, 20.35 Tat iz Pariza - francoski barvni film, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) 26. APRILA 8.20 TV v šoli (RTV Zagreb), 16.25 Podelitev priznanj OF - prenos, 17.50 Don Kihot - serijski film, 18.15 Obzornik, 18.30 Zdaj zaori pesem o svobodi, 19.00 Mozaik, 19.05 Od filma do filma, 19.20 S kamero po svetu: Avstralija, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.40 3-2-1, 20.50 Sedmina - slovenski barvni film, 22.10 Simfonični orkester RTV vam predstavlja — B. Arnič: Koncert za klarinet in orkester, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) 27. APRILA 15.50 F. Forstnerič: Kruh-otroška oddaja, 16.10 Zapojte z nami, 16.25 Jurček - slovenski lutkovni film v barvah, 16.35 Carni svet živali - film, 17.00 Obzornik, 17.15 Država v državi, 17.45 Mozaik 17.50 X25 javlja - slovenski film, 19.25 Slovenija v partizanski pesmi-oddaja v barvah, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Četrtkovi razgledi: Svetina in revolucija, 21.10 Bos skozi pekel - japonska nadaljevanka, 22.05 Poročila, 22.10 Vaterpolo Jugoslavija : SZ - posnetek (RTV Ljubljana) 28. APRILA 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.40 TV v šoli -ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.30 Obisk z Game Cameloparda-li (Trapollo HH 33), 18.10 Obzornik, 18.25 Zabavno glasbena oddaja v barvah, Obisk iz Italije, 18.40 Gospodinjski pripomočki: šivalni stroji, 18.50 Ekonomsko izrazoslovje: Samoupravni sporazum, 18.55 Mestece Peyton, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 Kviz 72 - prenos (RTV Zagreb), pribl. ob 21.40 Vaterpolo Italija : Jugoslavija - posnetek, 22.40 Poročila in novice o poletu vesoljske ladje Apollo 16 (RTV Ljubljana) Ta teden na TV Nedelja, 23. aprila, ob 18. uri: HEIDI . ameriški barvni film; režija: Delbert Mahu; v glavnih vlogah: Michael Redgrave, Maxi-mllian Schell, Jean Sim-mons; Film je bil posnet po znanem delu švicarske pisateljice Johanne Spyri. Zgodba pripoveduje o deklici Heidi, ki je po smrti staršev ostala sama. Vzel jo je ded, čeprav so se mu ljudje tako zamerili, da je živel sam visoko v planinah. Prikupna Heidi ga je osrečila in mu vrnila zaupanje v življenje. Videli bomo tudi nekaj odličnih posnetkov narave. Torek, 25. aprila, ob 20.35: TAT IZ PARIZA . francoski barvni film; režija: Louis Malle; v glavnih vlogah: Jean Paul Belmon-do, Genevieve Bujold, Marie Dubois, Julien Gu-iomar; Delo po svoji vsebini ni navadna kriminalka, pa tudi komedija ne, čeprav se dotika nekaterih prvin, ki so značilne za te vrste filmov. Predstavlja nam zanimivo zgodbo mladega upornika, ki se je iz maščevanja do družbe skoraj profesionalno posvetil vlomilstvu. Krade le bogatim, pravim »tatovom«, ki so živeli na račun drugih. Zgodba se dogaja v prelomu stoletja, v času največjih družbenih nasprotij in krivic. Sreda, 26. aprila, ob 20.35: SEDMINA . slovenski barvni film; režija: Matjaž Klopčlč; v glavnih vlogah: Snežana Nikšič, Rade Šerbedžija, Mirko Bogataj, Stane Sever, Tone Gogala, Relja Bašič; Zgodba filma je postavljena v prvo leto i tal, lanskega okupacije Ljubljane leta 1941. Opisuje vstop mladega človeka v svet odraslih, od katerih mnogi še niso spoznali, da je" vojna dosegla že tako široke dimenzije, da se je treba sovražniku upreti z orožjem. Kranj CENTER 22. aprila amer. barv. film MOST PRI REMAGENU ob 16., 18. in 20. uri, premiera italij.-amer. barv. CS filma BEŽI ČLOVEK, BEŽI ob 22. uri 23. aprila italij .-ameriški barvni CS film BEŽI ČLOVEK, BE2I ob 13. uri, amer. barvni film MOST PRI REMAGENU ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. filma FRA DIAVOLO ob 21. uri 24. aprila amer. film FRA DIAVOLO ob 16, 18. in 20. uri 25. aprila amer. film FRA DIAVOLO ob 16. in 20. uri Kranj STORŽIC 22. aprila amer. barv. film MESTO V MRAKU ob 16. in 20. uri, franc. barv. film POSODI 2ENO PRIJATELJU ob 18. uri 23. aprila franc. barv. film POSODI 2ENO PRIJATELJU ob 14. in 20. uri, amer. barv. film MESTO V MRAKU ob 16. uri, japon. barv. CS film Z LEPOTO IN OTOŽNOSTJO ob 18. uri 25. aprila premiera franc. barv. filma RAPHAEL ALI RAZVRATNIK ob 16, 18. in 20. uri Tržič 22. aprila amer. barv. film JUNAKI ZAHODA ob 16. uri, amer. barv. film DNEVNIK JEZNE GOSPODINJE ob 18. in 20. uri 23. aprila amer. barv. film PONY EXPRES ob 15. in 17. uri, amer. barv. film DNEVNIK JEZNE GOSPODINJE ob J9. uri 24. aprila amer. barv. film DNEVNIK JEZNE GOSPODINJE ob 20. uri 25. aprila amer. barvni film SKRIVNOST PLANETA OPIC ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 22. aprila amer. barv. CS film CATCH-22 ob 16, 18. in 20. uri 23. aprila amer. barv. CS film CATCH-22 ob 17. in 19. uri 25. aprila franc. barv. film DOVOLJENJE ZA UBIJANJE ob 20. uri Krvavec 22. aprila amer. barv. film M. A. S. H. ob 20. uri Radovljica 22. aprila franc. barv. film PLAČILO ZA STRAH ob 18. uri, amer. barv. film DVA BREZ 2ENE ob 20. uri 23. aprila amer. barv. film SUPER DIABOLIK ob 16. uri, jugoslov. barv. film NA GORI RASTE ZELEN BOR ob 14. in 18. uri, franc. barv. film PLAČILO ZA STRAH ob 20. uri 24. aprila amer. barv. film PEKLENSKI KOMANDOSI ob 20. uri Jesenice RADIO 22. aprila angl.-italij. bar*. CS film REBUS 23. aprila angl.-italij. barv. CS film REBUS, amer. barv. film POGON IZ PEKLA 00 15- uri rvfl 24. aprila amer. film 3.10 za JUMO - 25. aprila amer. barv. Jf film VOHUN V ZELENEM KLOBUKU Jesenice PLAVŽ 22. aprila amer. barv. CS film VOHUN V ZELENEM KLOBUKU 23. aprila amer. barv. CS film VOHUN V ZELENEM KLOBUKU, amer. film OB 3.10 ZA JUMO 24. aprila angl.-italij. barv. CS film REBUS 25. aprila angl.-italij. barv. CS film REBUS " *\ Dovje Mojstrana 22. aprila franc. barv. film SANATORIJ ZA 2ENE 23. aprila italij. barv. CS film NOROST Kranjska gora - 22. aprila amer.-nem. barv. CS film SMRTNI STRELI NA BROADWAYU 23. aprila jugosl. film LOV NA JELENE 25. aprila amer. film OB 3.10 ZA JUMO Javornik DELAVSKI DOM 22. aprila italij. barv. CS film NOROST 23. aprila amer. film NA SVIDENJE, CHARLIE, ame-riško-nemški barvni CS film SMRTNI STRELI NA BROADWAYU Skofja Loka SORA 22. aprila amer. barv. film MESTO NASILJA ob 18. in 20. uri 23. aprila amer. barv. film MESTO NASILJA ob 18. uri, franc. barv. film OROŽNIK GRE V POKOJ ob 16. in 20. uri 24. aprila franc. barv. film OROŽNIK GRE V POKOJ ob 19. uri 25. aprila franc. barv. film VELIKI MANEVRI ob 20. Železniki OBZORJE 22. aprila franc. barv. film OROŽNIK GRE V POKOJ ob 20. uri 23. aprila amer.-italij. barv. film MAŠČEVALEC CAK-MUL ob 18 in 20. uri i . 1. v.., REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE M\^ XADA' 7 SKOKCI, 13. ALEMAN, 14. TAKRAT, 15. h L»N' i GESTAPO, 17. ANAT, 18. ARKA, 19. SAN, 20. IN-^•M't> IBM< 26- RADO, 27. ASIR, 31. GRIMASA, 33. OPE-" KOKAVI, 35. SKORAJ, 36. ANILIN, 37. MORENA IZŽREBANI REŠEVALCI Prejeli smo 99 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (30 din) prejme Mihael Dacar, Bled, Poljska pot 6; 2. nagrado (20 din) Robert Rozman, Medvode 109: 3. nagrado (10 din) pa dobi Neli Gogala, Kranj, GKB, Cesta JLA 1. Nagrade bomo poslali po pošti. V^^^AVNO: L spremljevalec viteza, 7. naprava, stroj, 12. Nta( 'M. sprimek snega ali zemlje, 15. skrajni konec pol-• 21 ij prevarant, 18. moški pevski glas, 19. čop, šop, obe-Dfj' ,0vlca, 22. navadno neprijetna zadeva, spor, pravda, iOda'aniš^e v Bolgariji, 26. mala Ema, 27. pločevinasta L AltiA0^8' smeti itd> 28, deI psevdonima prve jugoslovan-3i e bralke (... Rina), 29. Albanska telegrafska agen-%lvajVellka romunska reka, pritok Donave, 32. shramba za ^ku V konica, vozarna, 35. starodavni kraj ob Eufratu v hSo 1 koroški pisec povesti »Miklova Zala«, Jakob, 38. 1 )uin, tnarjenje, trpinčenje, nagajanje, 40. tedaj, tistikrat, 1 sadež. 5 k ' ki j Savin» 4. rimska boginja rodovitnosti «' izdela* spomenike v Kranju, Lojze, 6, L ličinka, 2. ženska, ki potuje, potovalna tor- , 5. slovenski tuje žensko le *ensi.sana PaPiga, tudi predujem, 8. Akademski klub, 9 ,m«, Rebeka, 10. ustroj, stroj z vsemi pripravami, vulkan na S J^HaParatov, 11. pladenj, podstavek, 13 *k, nT7anao v Filipinih, 17. muslimanski postni čas, 20. C 1ravShen fant' 23- Fran Ivaniševič, 25. Rato Tvrdič, AanCo'?v^e' 27- del skeleta, 28. naziv, 30. vrsta preproge, Ij^neb m mest" Arras, 33. Estonec, tudi tuja označba ^glej^' v*hod, 34. oče, 37. mednarodna oznaka za Turčijo, k a kratica za Združene narode. 0lase^ pošljite do srede, 26. aprila na naslov: ^'Žanu8 revoUiciJe !» Kranj, z oznako Nagradna nk{». Nagrade: 1.: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. 23 tetien, do vštete nedelje, . ,aPrila v*s vabi LUNA PARK vskem logu v Kranju J avtodrom J vrtiljak 1 Moderni igralni avtomati sportna strelišča *te — razveselili se boste! . ; ' -SJf ■■ . jj. ...... loterija 0 6 04050 506 16440 506 468350 10.006 680ZiO 10.006 21 10 13961 500 90331 1000 564981 10.000 02 20 72 10 3132 200 27382 500 168112 150.000 597402 10.020 3 6 51243 506 82633 1006 220603 10.006 94 10 5674 200 15794 510 072004 10.000 25 10 35 20 1075 300 91085 500 708285 10.000 76 30 8996 300 05976 2030 46876 1030 367 100 767 50 44457 500 63717 2000 113227 10.000 349017 10.000 08 10 13948 1000 90328 500 723758 10.000 9 6 01269 1006 71299 506 84909 2006 284030 20.006 TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 7 din, špinača 6,50 din, korenček 3 din, slive 7,50 din, jabolka 2,80 do 4,90 din, pomaranče 6 di.n, limone 7,40 din, česen 9,50 din, čebula 3 din, fižol 9,80 in 10,40 din, pesa 2,60 din, kaša 3,70 din čebulček 13,50 din, paradižnik 16,80 din, ajdova moka 6 do 6,30 din, koruzna moka 2,25 din, jajčka 0,60 in 0,65 din, surovo maslo 35 din, smetana 15,50 din, orehi 34 din, klobase 4,50 din, skuta 9,10 din, sladko zelje 4,20 din, kislo zelje 3,30 din, kisla repa 3 din, cvetača 4,20 din, krompir 1,10 din v KRANJU Solata 6 do 7 din, špinača 6 din, korenček 5 din, slive 6 dim, jabolka 5 din, pomaranče 6 din, limone 7 din, česen 10 do 12 din, čebula 4 din, fižol 8 do 10 din, pesa 4 din, kaša 5 din, čebulček 8 do 10 din, radič 6 din, banane 7 din, hruške 7 din, ajdova moka 6 do 7 din, koruzna moka 4 do 5 din, žganje 17 din, kokoši 30 din, jajčka 0,60 do 0,70 din. surovo maslo 28 din, smetana 13 din, orehi 30 do 32 din, klobase 6 do 7 din, skuta 7 din, sladko zelje 3 dn, kislo zelje 4 do 5 din, kisla repa 3 din, cvetača 6,50 din, krompir 1 din v TRŽIČU Solata 9 do 11 din, špinača 10 din, korenček 10 di,n, slive 5 din, jabolka 5 din, pomaranče 6 din, limone 7 din, česen 8 din. fižol 11 din, pesa 3 din, kaša 5 din, čebulček 12 din, banane 7 din, hruške 7 din, ajdova moka 5 din, jajčka 0,60 do 0,70 dim, sinovo maslo 22 din, smetana 12 din, orehi 33 din, skuta 8 din, kislo zelje 4 din, krompir 1,20 din M so se v KRANJU Mihelič Stanislav in Šem-rov Anica, Sire Jože in Pre-stor Ana, Osterman Janez in Kurnik Cirila, Polajnar Frančišek in Dolinšek Slavica, Goste Janez in Novinec Ana, Kuhar Mirko in štaut Nada v TRŽIČU Rant Nikolaj in Polajžer Štefanija v ŠKOFJI LOKI Potočnik Stanislav im Me-zek Matilda, Križaj Franc in Prevodnik Ana Umrli so V KRANJU šavs Ivana, roj. 1902, Cu-drman Anton, roj. 1883, Birk Frančiška, roj. 1896, Košnjek Frančiška, roj. 1884, Kern Marija, roj. 1895, Makovec Katarina, roj. 1922, Slavec Zora, roj. 1905, Jakšič Katarina, roj. 1896 V TRŽIČU Srečnik Jožefa, roj. 1936 in Jagodic Frančiška, roj. 1885 veletrgovina bled ZOPET VELIKO ZNIŽANJE CEN • ZOPET VELIKO ZNIŽANJE za prvomajske praznike od 24. aprila do l.maja 1972. na voljo cenjenim kupcem JAJCA SVEŽA S (platon 30 kom) MESNI DORUČAK 100 g Mitros MESNI DORUČAK 200 g Mitros SVINJSKI PAPRIKAŠ 900 g MIP GRAH Z GOVEDINO 250 g Sava PARADAJZ PAPRIKA VLOŽENA - kozarci 800 g DOMAČA SVINJSKA MAST 1 zaboj 25 kg VINJAK 1 LITER Tališ 18,00 din 2,00 din 3,50 din 10,00 din 3,00 din 4,20 din 150,00 din 19,00 din ZOPET VELIKO ZNIŽANJE CEN • ZOPET VELIKO ZNIŽANJE Obveščamo cenjene kupce, da bodo naše prodajalne in mesnice v času prvomajskih praznikov poslovale: 27. aprila (četrtek) 29. aprila (sobota) 30. aprila (nedelja) 1. maj (ponedeljek) 2. maj (torek) Delikatesa v Park hotelu zaprto običajni obratovalni čas zaprto zaprto odprto od 7. do 11. ure odprto neprekinjeno vse praznike IZKORISTITE UGODEN NAKUP od 8. do 18. ure IZKORISTITE lTr.onr\[ GLAS * 14. STRAN T„, stbVENIAN CLUB «^ A0EIAID| SLOVENSKI 00" Slovenski dom v Adelaidl Zelo prijazni in ustrežljivi znajo biti tile naši rojaki na peti celini. Vabili so nas na svoje domove, nas gostili, vodili ma izlete ... Nekateri so vzeli kar dopuste, da so bili lahko vse dni z nami. Veseli smo bili take pozornosti. Le nekaj nam je začelo po nekaj dneh primanjkovati. Spanja! Saj veste: kozarček, dva in klepet se je zavlekel pozno v noč, če že me do ranega jutra. Naša pot po avstralski celini se je začela ki končala v največjem mestu dežele kengurujev, trenutno šteje okrog dva in pol milijona prebivalcev, v Sydneyu. Starejše mesto, gosto pozidano, z ozkimi uličicami, se ponaša s celo vrsto zanimivosti. Ena izmed njih jc prav gotovo največji most v Avstraliji, ki je bil zgrajen malo pred drugo svetovno vojno, in je na njem še vedno treba plačevati mostnino; ta pripada angleški kraljici. Se bolj pa so Sydneyčani ponosni na svojo operno hišo, razkošno kot si jo lahko predstavljaš le v fantaziji. Njena oblika, pa čeprav je stavba Še nedograjena, je postala že kar nekak simbol Sydneya. Središče dvo- in pol milijonskega mesta zavzemajo v glavnem sami nebotičniki, okolica pa je namenjena gradnji zasebnih hiš. Starejše zgradbe se umikajo palačam in modernim visokim zgradbam. Pa spet nas med vsem tem betonom še vedno presenečajo parki, cvetje, zelenice in vodometi vseh mogočih oblik. Celo poseben rekreacijski park imajo Syd-neyčani na voljo. V njem se pogosto zbirajo govorniki, ki imajo vedno dovolj poslušalcev. Ti »jezični dohtarji« lahko govorijo karkoli hočejo, le izgredov ne sme biti. Treba je priznati, da so nekateri kar dovolj talentirani. Mesto se razprostira okrog šestdeset milj ob obali. Na velikem delu morskega obrežja so urejene čudovite plaže. Ampak tile Avstralci so se nam zdeli čudni. Ne kopajo in ne kopajo se več na jesen, čeprav Slaki v deželi kengurujev (3) Sydney, Wollongong, Adelaide, Mount Esa-'' je bila takrat voda za nas še pošteno topla. Očitno mora biti kar vroča, da si domačini upajo vanjo. Mi pa smo seveda toplo vodo še kako izkoristili. Če smo le imeli čas, smo se namakali. In kaj si lahko turist še ogleda v Sydneyu? Prav gotovo največji živalski .vrt na celini, ki je urejen v obliki safarija. Nekateri pa ne morejo niti mimo ulice, kjer se kot po vseh večjih pristaniščih prodaja ljubezen. No, in kot v vsakem mestu so nas tudi tu naši rojaki popeljali na izlet. Obiskali smo Modre gore — Ka-tumbo. Na žalost pa nam jo je spet zagodel dež. Vse vzpetine so bile pokrite z gosto meglo, vidljivost ni bila prav nič boljša kot v temačnih zimskih večerih v Ljubljani. Nič nismo videli. Sedcžnice, vlečnice, številne slapove, staro železnico, čudovit moder zrak in tri skale — po legendi okamenelc tri sestre so nam lahko pričarale le razglednice. TURISTIČNO MESTO Brisbane je tretje največje avstralsko mesto z okrog 700.000 prebivalci. To je turistični center zdel se nam je podoben našemu Portorožu. Stanovanjske hiše so zgrajene na poseban način. Vse stavbe, precej je lesenih, so postavljene na posebnih pilotih. Pritličja praktično ni ■— ta prostor se uporablja za sušenje perila ali pa za avto — stanovanjski prostori pa so v prvem nadstropju. Zakaj taka gradnja? V glavnem pomeni nekako zaščito pred odvečno vlago in obenem kli- matsko napravo. Brisbane je manjše mesto, manj je v njem tudi visokih zgradb. Spet so v mestu parki s palmami, zelenjem skozi vse leto, saj zime praktično mi. Od tu smo se z avtobusom odpeljali na izlet v Meriland: ogled akvarija in dresure delfinov. Tu dobiš prav vse vrste morskih živali: od ogromne ribe mante (plavut ima dolgo okrog en meter), prek morskega psa do navadnih rib. Se poseben vtis je na nas napravila dresura delfinov in krmljenje papig. O vrago-lijah delfinov je bilo že precej povedanega, zato bo bolje spregovoriti o posebnem podvigu nekega upokojenca. Ta je čisto slučajno začel krmiti papige ma določenem prostoru točno ob štirih popoldne. To se je dogajalo toliko časa, da so se živalce tega privadile in od takrat dalje vsako popoldne razveseljujejo številne turiste. Papige so zdaj že skoraj udomačene. Ne smem pozabiti tudi spomenika, ki so ga prebivalci Brisbane postavili angleškemu kapitanu Cooku, odkritelju avstralske celine. In še druga zanimivost. V bližini mesta je pravi afriški safari. V velikem zagrajenem prostoru se prosto sprehajajo levi, sloni in druge živali črnega kontinenta. Celo za selekcijo skrbijo živali same. Zanimivo je, da se v Avstraliji zaradi ugodne klime vsaka rastlinska ali živalska vrsta izredno hitro množi. Tako so Avstralci imeli velike težave z neko vrsto kaktusa — uničila ga je šele posebne vrste gosenica, ki bj ji potem domačini skoraj postavljali spomenike — in težave so tudi z dingoti in kunci. Nič drugače verjetno ne bi bilo z levi. Hrane je povsod dovolj. AGRARNO PODROČJE Adelaide jc manjše mesto na jugozahodnem sušnem delu Avstralije. Težnje po višjih zgradbah v mestnem središču so se začele pojavljati šele v zadnjem času. To področje je v veliki meri agrarno, z vinogradi, ki jih imajo nemški priseljenci. Treba je priznati, da pridelajo kar dobro kapljico — znana barosso vina. Prebivalci tega področja imajo velike težave z vodo. Dežuje le malokrat, vsa voda, ki priteče po pipah, pa je kalna. Pa kljub temu smo se zaradi prostega časa v tem mestu veliko kopali: v morju ali privatnih bazenih, žejo pa seveda gasili s pivom. Pravijo, da se bo stanje glede pitne vode izboljšalo, ko bodo namestili čistilne naprave. O Slovencih v tem mestu je vsekakor treba spregovoriti. V Adelaidi imajo naši rojaki lep, velik in moderen dom — drugi slovenski dom v Avstraliji. Velika dvorana za nastope je povsem v klasičnem stilu, v manjših prostorih pa se naši ljudje zbirajo na pogovore in sestanke. Da je kulturno življenje res razgibano, dokazujejo tudi glasbene skupi/ne, v katerih igrajo celo otroci naših rojakov. Gcelong jc še precej manjše mesto od Adelaide, saj šteje komaj sto tisoč prebivalcev. Industrijsko mesto ob morju nebotičnikov v pravem pomenu besede sploh nima. Vse ulice potekajo simetrično — v kvadrat, med njimi so zelenice, 3 fo, krasnim kopališčem ^ porasla s palmami. sprotju z ostalimi me p> Geelong botanični vrjzre^ naši rojaki so tu yt aktivni. Za dom, ki 8 Juj gradili, že imajo k jjfl obsežno zemljišče. postavljen izven jf. tem kompleksu P» rekreacijski center, ki Ji no že urejen. «j O Wollongongu, taf^ zu Sydneya, ne bi besed. Spet uspel navdušeni rojaki . • i Do Mount Ise vzhodnem delu smo se peljali z pet ur. Mesto lezi v. j# celini in sevemeje °^,0tflJ ga povratnika, ^ca^.Jlt H letalci da pride sonce dv.'e^ v zenit. Temu PrTsCt vročina okrog štirio^ ride$et pinj Celzija. Kljub t<< nas je tudi v Mount ,j senetil dež. Pa nc tak M nas. Zaradi izredno"p vlage v zraku so ^0$A mnogoČem podobni m ^% skemu deževju. To pauOT renjca precej čudno ^ je. Namesto prijetne^^ ^ po deževju, kot P*"1 ^fij nam je zdelo kot ^rfM razbeljenem brzoP?.^ ? Nič živahni nismo D w<£ nam je pot kar M \-r. fJ kot če bi poleti suSe48 uprizorilo v sezoni &l0g0* Ta^rat je režisersko j|ratkov>revzel inžemr France V* če? , komedija pa je W* °dfer petkrat. (Ljubki- Drama je deset let s KoV» ~~" 12- decembra 1958 ^Cor?Vala v PG s SV°J° kveCa iVlJ° taistega Cankar-08a dela.) Skar-atkovičevi Postavitvi reaCii-a na deskah PG in o Unijah nosilcev posamez-, .vlog sem tedaj pisal z »vljai Dero misel in poezijo žlaht-slovenske govorice. ffi ~~ Pri tej premieri, v 3 18. t> m _ žai Can-n,sem doživel... Hudo araV ker moram to tako <š°8- ^'viiai^6!0' ka-iti znova sem "stro Va.nkarJa- njegovo slove'"" il3 Jtii i-nisem doživel. WJve' ke- -JUn^Stx Povedati. Ob Can-»JJrUitj par ne smemo slepo-*J * °b Cankarju, pobor- a »i« niku za pravico, resnico in poštenost, moramo biti odkritosrčni. Nikakor ne bi rad užalil prijateljev iz uprave PG, ki so se s tako skrbjo zavzeli za čim dostojnejšo uprizoritev; še manj pa mi je do tega, da bi ranil kogarkoli od članov dramske družine pri PG — — vse imam tovariško rad, to sami dobro vedo. Upiram pa se z vso odločnostjo režiserskemu konceptu Janeza Povšeta! Zakaj? Zato, ker je z ropotom, »marširanji« igralcev po odru, z oglušujočo zascensko reproducirano muziko in celo s tuljenjem siren ob koncu, skoro docela preglasil rahlo poetično lepoto Cankarjeve besede. Navajeni (in upam, da bo tako tudi z bodočimi rodovi) smo hoditi k predstavam Cankarjevih odrskih del zato s tako pobož-nostjo, da bi znova in znova poslušali muziko njegove čudovite slovenščine in kot miselni sladokusci doživljali duhovite situacije ter slišali mojstrske dialoge. In pa, razstava pohištva La jutrišnji dan 7. majski PRIJETEN IZLET NA BLED manj skrbi pri opremljanju stanovanja V FESTIVALNI DVORANI NA BLEDU 0p14.APRILAD0 4.MAJA "OPRTO VSAK DAN OD 10 -19 URE iP OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ! Igralci Prešernovega gledališča med vajo Cankarjevega dela Za narodov blagor. — Foto: J. Zaplotnik seve, da bi se spet ogledali v onem slovitem zrcalu: »Namen umetnikov je bil od nekdaj, je ter ostane, da naturi takorekoč ogledalo drži, kaže sramoti nje pravo obličje, čednosti nje prave črte, stoletju in telesu časa odtis njega prave podobe.« (Te besede Shakespearovega Hamleta je postavil Cankar za moto svoji drami Hlapci. Te misli pa so hkrati tudi Cankarjevo estetsko načelo.) 2e igralski entrče (vstop, uvod, prvi pojav na pozornici) je bil hrupen, ropotajoč — nakazujoč divje sovraštvo med političnima prvakoma, kar nikakor ni bila Cankarjeva misel. V komediji dominira hinavščina, zahrbtnost, zvijačnost in podobne nečednosti — odkrite borbe, ki bi izvirala iz resničnega sovraštva ni. To je le rivaliteta v istem gosposkem taboru, kar ob koncu komedije tudi očitno zvemo: da politična nasprotnika, svetovno nazorsko pa pod isto streho, oba liberalna gospodarska veljaka, se stisneta pod skupno plašno perut, ko zaslišita ulične demonstracije naroda — pro-letariala, za katerega blagor jima v resnici ni bilo dosti. Bile so le velike besede . .. Ta entree je bil resda nehote kar strahotno analogen onemu, ki smo ga gledali dan prej v televiziji (RTV Ljubljana, 17. 4. 1972, ob 20.35), kjer so prikazovali dokumentarno dramo P. Adlerja Hevdrich v Pragi (produkcija Bavarva, Munchen, režiser Rolf Hadrich). Ko se je prišel nemški protektor Hevdrich predstaviti predsedniku okupirane Češko-Moravske Ha-chi, je bobneče prikorakala predenj velika skupina sovražnih uniformirancev. Bilo je srce trgajoče: glasen, drzen vojaški korak, z ledom na obrazih ... Ne zamerite, prijatelji iz PG, da sem se spomnil tega prizora iz televizijske drame. Vem, seveda, da je bila pri vas to le nema pantomima, nekaka na-značitev poznejših spornih situacij, torej simbolika — saj je bil prizor res brez slehernih besed. Toda, ali je bilo za ceno »posodobljenja« Cankarjeve drame ta šok potreben. Ko je vendar vsem poznavalcem Cankarja znano, kako je bil umetnik občutljiv za razne dostavke, popravke, spremembe, korekture in krajšanja svojih del. Kot Prešerna, tako tudi Cankarja ni potrebno »prirejati«! To sicer že vem, kako sodobni režiserji stvari zasu-čejo — tako zelo, da jih imamo celo za soavtorje. Ne rečem, da je to narobe; dostikrat namreč režiser s svojimi posegi in črtami reši slabo pisano delo. Sam sem delal tako in tudi z mojimi deli so ravnali tako (Peter Malec, Marjan Belina). In prav in dobro je bilo. Toda Cankarja pa se nismo upali, niti hoteli dotakniti. Vedeli smo, da je pisatelj, med drugim, prijatelju Josipu Maziju (pismo pisano v avgustu 1901) naročal: ». . zavzemi se z vso močjo za to, da se ne črta ali ne popravi niti besede! Niti vejice! (podčrtal Cankar sam) — zakaj na dialogu je v tej komediji vse ležeče. Škandala in rumla ni, — ali dolgočasna stvar kljub temu ni. Posrečila se mi je bolj, nego sem mislil. — Torej zapomni si: niti vejice!« Torej je Cankar sam odklanjal rumel (t. j. ropot, zmeda, zmešnjava ali — kra-val). V tej uprizoritvi pa ga jc bilo toliko! Mnogo, mnogo preveč. Bučna korakanja, ploskanje (na odru!) in na koncu še strašno zavijanje siren . .. Tuljenje siren v Cankarjevem delu je pravcati anahro-nizem. Pač pa ulične demonstracije, delavcev in dijakov, razbijanje okenskih stekel na domovih nepriljubljenih politikov — to da! Ne pa sirene, te simbolizirajo pač vse drugačen preplah, ki nikakor nd narekovan od političnih situacij, niti niso bile sirene orožje upornih prole- tarcev — pač pa instrument gospodarjev! Potem mi ni bilo prav nič všeč ko Ščuka nenadno spregovori z balkona, torej »iz naroda«. To je star trik, ki učinkuje le '"še na gledališke naivneže. Stvar je namreč; zelo stara in že obrabljena. To reč sem doživljal že leta 1927 v Pragi v Burianovem divadlu in pozneje v Ljubljani, ko je te »šoke« prakti* ciral mladi Bojan Stupica-Buča. še pred njim pa Ferdo Delak. Poleg vsega je bila vsa stvar še neprepričljiva: Ščuka naj bi bil v tem trenutku med demonstranti na ulici —• torej za odrom. A ne na nasprotni strani! Tako sem se res kar preveč razvnel, kot da bi se vsiljeval za Cankarjevega besednika. A sem stvari obgo-drnjal le kot gledalec, kot en sam gledalec. Svojih gledanj seveda ne vsiljujem. Morda sem edini tak, recimo »kon-zervativec«, ki Povšetovega režiserskega koncepta ne razume. Tako sem se bržčas lepo zameril prijateljem v PG. Hotel sem pa le — po Cankarjevem zgledu — spregovoriti odkrito. Ne le solzno-meškobno hvaliti vse vprek in se laskati. Sicer pa si mislite, da je to le moje subjektivno mnenje in da so vsi drugi gledalci nad predstavo navdušeni. Zamahnite z roko in pozabite ... Sicer pa, le kaj sem hotel povedati med vsemi temi vrsticami? Da je ropot (korakanje, ploskanje, sirene idr.) zadušil dramatikovo besedo. Da jo je prevpil. Pričakoval sem Cankarja, dočakal sem »rumel«. Od tod ves ta moj revolt, tak sem in ne znam biti drugačen. Raje tvegana priljubljenost, kot da bi po-niglavil. Kaj pa o igralskih kreacijah, o sceni, o kostimih? Ne, nisem pozabil. Zaradi tesno be s prostorom bom pisal o tem še prihodnjič. Črtomir Zoreč MNUALES LJUBLJANA Razstava in prodaja v Savskem logu se nadaljuje vsak dan od 9.—12. ure in od 14.—18. ure; sobota od 9.—13. ure 3 X komponibilni program marie e - program - barbara Stanovanjsko pohištvo Stavbeno pohištvo Keramične obioge Gradbeni material Dostava na dom Za stanovanjsko pohištvo Kredit do 10.000 din Pomenki o Mengšu in njegovih ljudeh Lepotica med graščinami k-OJnl Naši pomenki gredo h kraju — v prihodnjem mesecu bo venec teh zapisov zaključen. Saj smo s pripovedmi segli že čez mengeške meje — pogovarjali smo se že o Su-hadolah, zdaj pa pišemo o lepi graščini, ki so ji tuji gospodarji rekli Habach, domačini pa kar Jablje. Seveda ne hitim s piko k tem zapisom zato, ker bi mi gradiva primanjkovalo — nasprotno, o Mengšu imam izjemno dosti literature in drugih virov; pa tudi ustnih informatorjev, prijateljev — Mcngšanov mi ne manjka. Edini vzrok vsej tej naglici je misel, da morajo tudi drugi gorenjski kraji priti na vr-stvo — da ne bo zamere ... In še to moram povedati — prav zdajle je za to priložnost — da pravzaprav o nekem kraju pišem zato, da bi ga bralci Glasa iz drugih gorenjskih krajev vsaj malo pobliže spoznali. Torej o Mengšu nisem pisal zato, da bi Mengšanc učil zgodovine njihovega kraja — to vse sami vedo in še dosti bolje, kot neki krajepisee, ki je vrh vsega še od drugod doma. Trudil pa sem se, da bi Gorenjcem predstavil zgodovinsko in tudi drugače pomemben kraj ter velikih ljudi, ki jam je bil Mengeš rodni kraj ali pa le važna življenjska postaja. Kolikor mi jc ta trud uspel, seveda sam ne morem presojati. A pustimo te misli in raje vzemimo spet »popotni les« (po Levstiku!) v roke in se obrnimo na južno plat. Pot po cvetnih livadah in med svežimi ozarami na ravnici bo prav zložna. JABLJE, NEKDANJA ZAKLADNICA UMETNIN •ti brž se bo komu ia naslov zazdel pre-imeniten za veliko poslopje v senoi gozdov med Mengšem in Trzinom. Le kaka dva kilometra od Mengša stoji nekoč tako lep grad. Danes, seve o vsej tej lepoti ni dosti sledov. Zidovje sicer Še stoji, a notranjost je žal nepopravljivo poškodovana. Kar se ni posrečilo Turkom in zobu časa mnogih stoletij, to se jc posrečilo raznim zavodom in zadrugam z neodgovornimi upravitelji. Naselili so v grajske sobane ljudi, ki ne poznajo stanovanjske discipline, kaj šele da bi cenili lepoto starih slikarij in rezbarij. Tako je bil v povojnih letih — to poudarjam, ker ne mislim na rušenja in požige med vojno, ko je bilo to z vojaških stališč nujno — povsem opustošen Prežek pod Gorjanci (nekdanja posest Prešernovega pobratima Andreja Smoleta), Srajbarski turn nad Krškim (nekdanja last Prešernovega častilca Anastazija Zelenca — Aniona Auersperga), grad Draškovec ob Krki pa je bil od stanovalcev tako demoliran, da ga je bilo treba pred tremi leti — porušiti (ta grad jc bil last Prešernovega prijatelja Tren-za). Hote sem imenoval le tri graščine, v katerih so nekoč gostili našega pesnika ... »Po drugi svetovni bogati g raj s sli; nekaj tapet .|iki na Bledu. Freske v w ^ ročni obednici, kje' i rjU laboratorij biotehnu." ^ tete, bi še bilo mogov-• ^ riniti; v drugih ^'Cd^ štorih, kjer stanujejo ^ kmetijskega Pos}uf£i p1 tra, pa jc polovica -p beljena, druge so od saj.« POGLED V ZGODOV^0 ezidali so jabeljsk«' ščino Lambcrg^oznCj! to leta 1530. lastniki so bili RasP '. stoletja pa vse do druge svetovne vojne lu I Ljudski glas 1 od* izb so gospodarji gradu t^fpp ad" gl. .MS gradu pravi, da so D1'ij,itl«' jabeljski graščaki Pr ^ jansko usmerjeni in z fl< na svoj način sodelovj1 „ «v» šim osvobodilnim r j*« To povem, seveda z«jeg' zervo, ker je stvar pa u(C^ vorica, ki je nisem preverjati. Zazidalni osnutek Ja^ev že mnogo gotskih Prv[%li(l{M ctr»l,>tiii t-.^ tn tra pr£U. _ rtd I*.. FRESKE IN TAPETE K aj vse je bilo nekoč v tej odmaknjeni graščini! Knjižnica je bila okrašena z Jelovškovimi posvetnimi slikarijami - freskami; prav tako je s freskami billJ poslikana še druga večja soba. Posebna zanimivost jc bila poslikava velike dvorane z motivi iz kitajskega življenja — imenovana kar »kitajska soba«. Grajska jedilnica je bila okrašena z imitacijami gobelinov. V vseh stavkih sem moral napisati, da je vse to — bilo... Kajti današnje stanje je zares žalostno. Profesor Grafenauer in Urankar sta o tej reči takole zapisala: stoletju pa so ga Prt^0 P^t baročnem slogu. ^raJ slopje ima štiri tra* ' sredi pa tako imenova * kadno dvorišče. Na vs rih grajskih vogalih J ^ rašcio1 ■ piči, ki dajejo graS kokel značaj. Jclovškovc slikanje & $ delane leta 1745. O s^ fc. samem, mengeškem ^ c$tfh. smo se ze pogov orili od prvih zapisov tega k. Se o vasici, ki ji padajo, nekaj besed: to v ka pri Mengšu; leži ob ) ju Rašice in ima nega naselja. Podru ^ cerkev sv. Primoža m JBllO 3TCU1 ~— _ -' omenja že leta 1526. N» Graščina Jablje pri Mengšu (po Valvasorjevem bakroi* »Srečni dnevi« v Podna^ Po dveletnem odmoru je dramska družina DPD Svoboda Podnart ponovno začela delati. Pripravili so igro A. G. Pugeta »Srečni dnevi«, katere premiera bo v nedeljo, 23. aprila, ob 16. uri v kulturnem do ".u v Podnartu. To delo je bilo že v jesen- skem programu, P* ^ di pomanjkanja rez1^ | bilo mogoče izvesti ■preobremenjen, Je. prevzel Bojan CebulJ T. nic. Za vse priprave *j f ( bijo igralci sami P stvom Staneta BeŠtr*;^ GIAS * 17. STRAN Knjiga _ Kaj naj rečem o tebi, draga prijateljica, moja ' '"a i ni^eva^a' Ali naj povem, da si ob meni, ko sem 5' ^Ostn Vesela' da deliš z menoj žalosti, tegobe ter veselje \okr' Vem, draga, da to nI dovolj, vem, da je to še »bfjj.8* Premalo zate, ki si tako popolna, ki me znaš k, razveseliti. iva li |J 1 se mi na tako lep način prikažeš vedno »Ha J*f .Tl 81 ,ePa' najlepša do konc Ust tako Kako naj opišem tebe, ki si tako v dru- Tvojo pripoved požiram od a. In na koncu kratek vzdih. O, kako si lepa! Preprosta si, pa me znaš tako razvneti. Snopič «1SIqv i "------> M------------------------------'--- kat / ln "a njih čudni znaki, ki nam toliko povedo. Ne Knji poce,a v dolgih zimskih večerih, ko ne bi poznala *»re|l8a' U vse veš, nI stvari, ki je ti ne bi znala razlo-^^»H n,,Hiie P°znamt> in premalo se ti oddolžimo za vse, *)*««diU,dlS' Hvala tl za vse, kar si mi v preprosti sloven 1 Povedala. Hvala ... ;fheroiaai,Va,Javec' 8-b r. osn. Šele » " Bračičs Hni Sa, Tržič liga, moja prijateljica aNa£ res nekaJ lePe8a-n let. 0 me *e iz predšol- 5° Se ^ majhna' mi Je ?v'jico S 0 P°vedala kako l ' sem Sem bila stara i tU 1° nekoc vpraša- *^I?-VC t0,ik° praV" osi,a Pobrala v f%o Skenm. Jo, da mi kupi knjigah, mi Ustregla mi > C?11? knji8°z na- i! bi'a zelna kapica- Knjige t? Jo Pre • Vesela- Večkrat 1 »en, J Istala- S sedmimi hPrvOrla.,v šolo. Dobila Ućila?l °'Iz beri,a scm tr*e in branja. Ko sem že dobro brala, mi je mamica večkrat kupila knjigo, vpisala pa sem se tudi v pionirsko knjižnico. Nekaj časa sem prebirala pravljice, sedaj najraje berem partizanske zgodbe. Letos sem tudi naročena na pionirski list, v katerem preberem stvari, ki se gode tudi drugod po svetu. Doma imam knjižno omaro, v kateri imam mnogo knjig, največ je zdaj še pravljic, ko bom starejša, bodo spomin na moje prve ure ob tebi — knjiga. Blanka Kavčič, 4. a r. osn. šole France Prešeren, Kranj Doživela sem čudovito jutro Vse je tiho in nemo. Zaspano gledam skozi okno. V daljavi vidim temne obrise gozda. Vse svetleje postaja. Moreča megla se kot strašna golazen počasi umika. Sliši se šumenje studenčka, ki se nežno in tiho pretaka po skalah in se veseli novega dne. Scmce počasi prihaja iz svojega kraljestva z vso lepoto, ki jo premore. Nebo postaja čudovito modro in na njem ni oblačka. Vse je čisto in neomadeževano kot bi bila vsa narava pravkar oprana vse umazanije, ki se nabira na njej. Na travnih bilkah še počiva rosa in mavrično odbija sončne žarke. Vse to je moja domovina V njenem območju se počutim varno in srečno. Spet se zagledam v nebo, ki jc kot rdeče popackano blago. Vsa narava gori in se blešči v jutranjem soncu kot v sanjah. Vse to je moje. Stekla bi ven in objela ves svet. Stene me dušijo in tesnijo. Želim si ven, v prirodo, želim vdihavati svež jutranji zrak. Tečem. Rahel veterc pozibava visoko travo, v katero sem zabredla. Svileni žarki mi ovijajo telo in noge se mi premikajo lahno kot da se ne smejo dotakniti tal. Zdi se mi, da postajam čudežna vila iz sanj. Na visokem drevesu je ptiček zapel pesem v pozdrav prihajajočemu jutru. Čudovito petje mi jc odprlo skriti kotiček srca, v katerem hranim veselje. Za menoj pa je stopalo novo jutro. ' Zdenka Valjavcc, 8. r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič j Konec pouka Ko zvonec oznani . konec pouka, se povsod na šoli odprejo vrata učilnic in kot nori zdrvimo po stopnicah, da ječijo pod našimi nogami. Pri omarah, kjer imamo čevlje, se prerivamo kolikor moremo. Bilo bi še huje, če ne bi imeli stroge čistilke, katere se vsi bojimo. Ko vsak le dobi čevlje in plašč, ga pri izhodu čaka dan, poln novih doživetij. Erika Božičevič, 4. a razred osn. šole Simon Jenko, Kranj Miličnik - naš prijatelj Vedno slišimo po radiu in televiziji, koliko nesreč »e zgodi vsak dan. Samomori, zločini, napadi in prometne nesreče. Te zadeve raziskujejo in urejajo miličniki. Kakšna zmeda bi nastala v prometu, če ne bi bilo ureje- Nepozabni dnevi Pred nami so veliki prazniki. Spet sta oživeli črki OF. Mineva 31 let, odkar sta se rodili sredi vojne vihre. Otroci so ju skrivaj pisali na listke, ograje, zidove, hiše ... Nemci so se tresli pred njima, ker so zrli v njih svojo pogubo. OF je združila vse poštene Slovence in jih pozvala v boj za svobodo. Po štirih letih krvavih borb je zmagala pravica. Na svoji zemlji smo postali svobodni. 27. aprila, dan ustanovitve OF, je slovenski praznik. V šoli se spet vrstijo proslave, da bi čim lepše proslavili ta dan in hkrati tudi 1. maj — praznik cvetja, veselja in delovnih zmag. Sonja Hafner, 4. a r. osn. šole France Prešeren, Kranj Narod si bo pisal sodbo sam Trudne roke drsijo po slami, izmaličeno telo se skuša dvigniti . .. da bi zadnjič človek videl luč — sonca. Ko gledaš oči, ki so strahotno rdeče, v njih ni ničesar. Niti sovraštva. Le pomilovanje človeka človeku, Obisk pri klekljarici Poljanski dolini "so Raa2V!to čipkarstvo. e.,e _ zanesle Idrijčan-,:anjega ]C nauc"a žena ShrudnikaraSnatelJa idrij-: jj'nia lka- Po rodu je bi- fece°,janah §e • * Hi- 'a i Sedaj žene, J^jo* ^katera dekleta K£ io Pon"1 Koba'ovo ma->ri,a^ProsSla če bi mi K k*aj dcraj VPraŠanj-;,Ske Jdelate čipke?« ;< ska 29 tež^M Prodam 200 kg jrfP PRAŠIČA. Britof » Prodam prvovrst^ borove PLOHE. LoKa - 11, Kranj rX> jnj^. Prodam SPIROVCE V, * GE za komplet streti^ v nedeljo dopoldne- I 8, Brezje T.rn Prodam KOSIL** dobrem stanju. r°u Železniki ( Ugodno prodam J ohranjeno mrežasto t OTROŠKO STAJIC Šorlijeva 21, Kranj nji Prodam nova BAL. VRATA z roleto. CcU Preddvor 37 . Prodam 4-stezni jM TOFON philips nik Jože, RadovljK*' va 3 valn Prodam 2200-litr**"' 0f\ no CISTERNO *3 \ - Prodam i tali ja«* M VLEKE za Rat 1*7 j va i, Kranj (Ci^Vs Ueodno prodaj , , NOPROJEKTOR »J^! garancijo ter ,suffi> > prodam kasetni *fyri FON. Cater Mila*-krškega odreda 1 ' GLAS * 21. STRAN *Mxn ct • ° z železobcton-^Plje m- PodbrezJc 81, J ^gOdn 2235 !ie»U> rto°t^rodam malo rab- j ^O^^^EMi) za DNEVNO ;0'dne • d vsak dari P°" *fc>di»;- Pn Ziherlu Janezu, trg 27, Skofja Loka *4e*W PRASICKE. S6 E- Zg. Brnik ~15 2238 Hj}?? KRAVO s teletom. t>^r.ska gora 3. Cerklje 2237 ^ABLpi ^eine VILE in J*°hinjsk0 OMA50 fTEDr^IVALNO MIZO V ty^lK na drva. c \Yj~"'Ar>- na drva. Šen-Pro. engerlova 16 2251 Ml VrJz1 i5-CG,lski lahek GU-c> ^trahinj 69, Naklo kocino 2252 B° Pfodam TELEVI-?TROj80rrcnJe 900, PRALNI ?' >eta ,ffenJ« 663 BIO in ;ARKo staro nemško OV- la-Straj!di1ČCn čuvaJ)- Je" ft^oda ka 10' KranJ 2253 V"1 Vn?rko,mbiniran OTRO-^Uice^CEK. Bukovica 53, P^., 2254 h ^odam , 2254 k ftU«^"1 tednov sta, Hj^-^KE. Rupa 15, K^ii^VO bohinjko, p^hin teIeLila- Nomeaj: *lje E. Lahovče 13, Ce 2256 hrastove r- *"rodam v 2257 ^^Aj|Jv° ^ličino le. Sl^meraCy,2a metle (pari^ ^ iula 23 mm, dolžine Goren jska 2258 VOLA. a nad šjtofjo Loko ■S*mS 20^~ voono' d c Pran ? „hlšni vodovod. V ' Gora 2< Kome* ki^enW kega K0NJA V ' Krani 2261' C? KKAVnSC»' mesecev & V()- »Peg Pred- a toka CE- Suha 2? ško-2263 Prodam belo obhajilno OBLEKO.. Naslov v oglasnem oddelku 2264 Prodam TAM 2000 in STROJ za izdelavo cementne strešne OPEKE fote. Kranj, Jezerska cesta 2 2265 Ugodno prodam malo rabljeno DNEVNO SOBO. Sre-botnjak Alojz, Radovljica, Gregorčičeva 6 2266 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZTČEK, OTROŠKI SEDE2 za v avto, OTROŠKO POSTELJICO in KOŠEK. DVaršlev, St. Žagarja 52, Kranj 2267 Prodam KRAVO po telettu alf zamenjam za brejo; Luže 6 2268 Prodam vprežne VILE iin vile SONCE za seno ter 158-litrskL litožekzen KOTEL. Tupaliče 3, Preddvor 2269 Prodam traktorsko SNQ> PO VEZALKO in ELEKTROMOTOR 3£ kW. Progačar, Klanec 2, Komenda 2270 Ugodno prodam STREŠNO SALONTTKO 92 x 120 itn OKNO 60 x 140. Gregorčičeva 14, Kranj Ptarfam KONJA. Jezerska 92, Kranj Prodam večjo količino STRESNE OPEKE ,>bobro-vec«. Knez, Podreča 25, Kranj ■ RUPJM" Kupim mrežno STAJICO. Ponudbe poslati z navedbo cene. Trojan, Partizanska 7, Skofja Loka (od 10. do 12. ure) 2178 Kupim dobro ohranjen PT-ANINO. Sulcer, Stirnova 19, Kranj 2199 Kupim rabljeno KOLO po-ny. Prebačevo 70, Kranj 2200 Kupim trofazni ŠTEVEC Cešnjevek 33, Cerklje 2271 Kupim rabljene PUNIE LEGE in PLOHE. Baskosč, Radovljica 2272 Kupim SUHE HRASTOVE PLOHE. Podgoršek, 61217 Vodice 13 a. onom Prodam zelo dobro ohranjen FIAT 1100 R, letnik 1967 za 25.000 din. Šimenc, Kranj, Valjavčsva 4/1, od 10. ure dalje 2139 Prodam novo JAWO 175 cem šport za 3500 din. Kožuh Božo, Naklo 31, telefon 72-584 Ugodno prodam dobro ohranjen avto FORD TAU-NUS 12 M, letnik 1967 in KOMBI TURIST, letnik 1963. Preddvor 62 2202 Prodam FIAT 850 special, letnik 1969. Britof 152, Kranj Prodam registriran MOPED tomos colibri ali zamenjam za bukova drva. Straži š!ca 39'a, Kranj 2204 Poceni prodam- AVTO che-ppel 420 ti vsemi rezervnimi deli. Registriran za leto 1972. Smlednik 58> 2205 Prodam FTAT 1100, letnik 1961. Tonr/e Andrej, Trata 6, Skofja Loka 2206 Prodam AMI 8, letnik E970. Frakelj, Biukelj 10,. Škafja Loka 2207 Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1967. Kranj, Ulica 31. divizije 14 2208 Kupim FIAT 750, letnik 1969 do 1971. Peric Janko, Mlakarjeva 40, Kranj 2209 V najem vzamem GARAŽO v Kranju po možnosti v bližini avtobusne postaje. Kla-sinc, Stošičeva 6, Kranj 2210 Prodam FIAT 750, Letnik 1970. Zalog 78, Cerklje 2273 Prodam odlično, ohranjen. FIAT 750, letnik 1964. Ore-hovlje 13„ Kranj 2274' Poceni prodam avto B.MV 700. Rozman Franci, Drago-čajna 22, Smlednik 2275 Oddam GARAŽO v Kranju. Naslov v oglasnem, oddelku 2276 Prodam FTČKA, dobro ohranjenega. Rekar, Srraži-ška 45 c, Kranj, Nuj;no potrebujem 4000 din, vrnem v treh mesecih 60W drrr. Pbnndfee poslati pod »parane! fa« STANOV&KM ' Zamenjam dvosobno STANOVANJE za ENOSOBNO novejše na Zlatem polju ali Planini. Naslov v oglasnem oddelku 2211 Fantu nudim STANOVANJE in hrano za pomoč na kmetiji po službi. Naslov v oglasnem oddelku 2212 Zakonski par brez otrok išče opremljeno SOBO ali GARSONJERO. Ponudbe poslati pod »predplačilo« 2213- Zamcnjam komfortno trisobno STANOVANJE za eno« sobno- s centralno kurjavo. Groznik, Kidričeva 12, Kranj 2214 Zakonca z enim otrokom iščeta enosobno STANOVANJE ali večjo SOBO v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 2215 Starejša ženska samska išče SOBO ali manjše STANOVANJE v Škof ji Loki. Ponudbe poslati na podružnico Glasa v Sk. Loko pod »samska« 22r6 Iščem SOBO ali dve za šest fantov. Ručica jeva 13, Kranj 2217 Starejša ženska išče neo>-prcmljeno SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Enkrat na teden lahke* pomaga v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 2277 Zakonca iščeta SOBO v Kranju ali okolici, Feratovič, Cankarjeva 14, Kranj. 2278 Na Javorniku na Gorenjski-m je naprodaj: LOKAL (dva prostora') s pritiklurami ter d vos« a nova n jska HL SA s P0001 kvadratnih metrov vrta>. Ponudbe pasllaiti pod: »Izredno prometna točka« Visoko pritlično HESO v lepem krajin ZgL Sorv i nejake-doline prodam. Dobro ohranjena, takoj vsefjiva, primerna- tudi' za obrtnika. Informacije: ' Lihiteneger, Celje„ M al ga jeva 2 a/ILI 22FJ Takoj, prodam vrstno> Hišo v Klanju (vrt, garaža, telefon). Ponudbe puslati pod »komfortno — devize« 2220 Prodam vsdj.ivo Il!s(> z lokalom v centru Škofje Loke. Valič, Novi svet 6, skofja Loka 2221 Ugodno prodam F11SO' z vrtom v Vogljah 26. Poizve se v Voidjah 95 2222 Kletni prostor oddam v najem, za mirno obrt. Čebul j, Kuicatiovai 28\ Kokrica 2280 Prevzamem vsa ZIDARSKA DELA. Ručigajeva 13, Kranj (Primskovo) 2223 NARODNOZABAVNI ANSAMBEL šc prost za praznike in letno sezono. Naslov v oglasnemi oddelku 2279 OSVESTILA ROLETE- lesene, plastične in žaluzijtf naročite zastopniku Špilarju, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 064-75-6101 Pišite, pridem na dom 2227 KOTLE za ŽGANJE KUHO' v vseh izvedbah in velikostih-izdeluje in popravlja že preko 40 let najkvalitetneje KAPELJ Viljem, bakrokotlar-stvo, Mjaževa cesta 4 - Šiška 2064 POZOR! Strojno NABRUSIM in IZRAVNAVAM VE- RIŽICE za MOTORNI. ZA. GE. Po pošti poslane verižice z vašim naslovom in opisom lesa, ki ga nameravate žagati, vrnem v dveh dneh. Jože Zemlja, Vrba 24, p. Žirovnica 2228 ZADNJI PLESNI TECMI V sezoni v DELAVSKEM DOMU KRANJ: Nedeljski začet-ni.ški in nadaljevalni tečaj se začneta 30. aprila ob &30 in 10.30. Zaeelniški tečaj v sredah in petkih, 12. maja ob 18.30. Nadaljevalni v sobotah — 13. maja 18.30 2229 HlMaMiaMPi «ttl Rt« vriHtO Našel sem PRSTANI / rdečim kamnom. Vratar, Vino Kranj- 2224 Našla se je moška ROČNA URA- Dobite- jo; v prodajalni TEKSTDL, Prešernova 5, Kranj 2225 Opozarjam vsakogar pred nakupom raznih stvari od Kušarja Andreja, Vešter 10, Skofja Loka, ker niso njjfcgo-va last. Žena Kušar Tončka Izjavljam, da nisem plačnica dolgov, ki bi jih napravil inoj; mož Janko Jagodic st., kakor j,uu tudi mož ne bo plačeval za menoj. Jagodic Francka, Mlekarska 16, Kranj- 2231 MLADINSKI AKTIV MAVČIČE, priredi v nedeljo ob L8. uri MLADINSKI PLES* Igra ansambel' TURISTI. Vafcfjen«; 2232 KUD Lom nad Tržičem priredi v nedeljo, 23. aprila ob I6i uri v dornu družbenih' organizacij igro »SLABA VEST«. Po igri bo PLES. Igral bo tržiški instrumentalni kvintet 2233 S-D VOKLO prireja v soboto, ob 20. uui MLADINSKI PLES, Igraj© TEKTITI. Vabljeni! 2234 Cenjene goste obveščamo, da bomo 24v aprila pričeli s PLESOM na vrtu. Igra« bo kvintet TRIGLAV. GOSTILNA pri KURALTU, Sp. Gorje pri Bledu 2070 Zahvala Ob boleči in mnogo prerani izgubi naše ljubi jene žene in mamice Verice Kern se iskreno zahvaljujemo vsem soroduikom, prijateljem, znancem in sosedom ki so jo v tako velikem, številu spremiJi na njeni zadnji pori, ji darovali cvetje in nam na kakršenkoli način pomagali v najitežjih dneh. Enaka zaftvala č. g. župniku, to\arišici Petiačevi za poslovilne besede, VVZ Golnik, Servisnemu oodjetju Kranj, razredniku 7. č. razreda. Brigitinim in Jbžkovim sošolcem, pevcem ter vsem, ki ste ji pomagali v njeni bolezni. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju za lajšanje v njeni te/ki bole/ni. Vsem še enkrat najlepša bvala. Žalujoči: mož Jože, sin Jožko, hčerka Brigita in drugo sorodstvo Teneti3e, 22 aprHa J972 Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi naše drage, dobre in ljubljene žene, mame, stare mame Ivane Zaplotnik roj. Justin Klemenčeve mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih urah kakorkoli pomagali. Vse njeno življenje je bilo ena sama tiha in skrita dobrota, velika in nesebična ljubezen in tako ponižno in vdano je bilo tudi njeno žalostno slovo od nas, ko je mirno in spokojno zatisnila svoje blage, trudne oči. Spremstvo na njeni zadnji zemeljski poti pa je pokazalo, da je bila pokojnica po svoji plemenitosti mnogim dobro poznana in da so jo z bolečino v duši spremili in izročili domači zemlji k večnemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni častiti duhovščini za pogrebne obrede, osebju internega oddelka Inštituta na Golniku in dr. Ivanu Hriberniku za njeno zdravljenje, vsem dobrim sosedom za vsestransko pomoč, vsem darovalcem vencev in cvetja, pevskemu zboru Društva upokojencev iz Kranja za odpete žalostinke, vsem, ki ste nam ustmeno ali pismeno sporočili izraze sožalja in končno vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Se enkrat vsem in vsakomur za vse prisrčna hvala. Dobro in ljubljeno mamo pa ohranimo v lepem in častnem spominu. Žalujoči mož Karel z otroki Letence pri Golniku, 21. aprila 1972 Zahvala Ob nenadni in mnogo prerani smrti naše drage, skrbne žene in matere Marije Jankovec Mežnarjeve mame se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani in nam nudili moralno in socialno pomoč. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom in osebju internega oddelka Golnik, družini Demšar, Bcrnik Tončki, č. g. Hribšku Stanku za pomoč in tolažilne besede patru Avguštinu. Lepa hvala sosedom, pevcem, ki so peli ob odprtem grobu, vsem kolektivom in vsem ostalim darovalcem vencev in cvetja. Iskrena hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Jakob, hčerke Francka z možem, Marija in Antonija, sinovi Anton, Jakob in Marjan ter ostalo sorodstvo Stara Loka, Selo, Crni vrh, 12. aprila 1972 Zahvala Ob smrti našega dragega Francka Poklukarja se s spoštovanjem zahvaljujemo sosedom na Rečici za njihovo požrtvovalnost in darovanje namesto cvetja, prav tako sosedom v Boh. Bistrici in vsem, ki ste izkazali pozornost do njega in ga spremili na njegovo zadnjo pot. Zahvalo smo dolžni g. dr. Hribarju v Boh. Bistrici, častitemu g. blejskemu župniku in Barončevemu atu za lepe besede izrečene Francku ob odprtem grobu. Podjetju LIP Bled in odboru ZB Bled, ter kolektivu Sportmetala Jesenice hvala za poklonjene vence v njegov spomin. Prav vsem za vse lepa hvala. Žalujoči: mama Ivana Poklukar, žena Francka z družino, brat ter sestre z družinami Bled, 18. aprila 1972 Zahvala Ob prerani izgubi naše drage mame in stare mame Marije Kern Hribarjeve mame iz Velesovega se zahvaljujemo vsem sosedom za pomoč in cvetje, sorodnikom, prijateljem in znancem, kolektivoma poslovalnic Slovenija avto iz Kranja in upravi Slovenija avto iz Ljubljane, Pavelnovim sodelavcem iz tovarne Planika v Kranju za darovane vence in cvetje ter sočustvovanje v naši globoki žalosti. Zahvaljujemo se obema pevskima zboroma za zapete pesmi. Posebna hvala dr. Zgajnarju iz Preddvora za zdravljenje, operacijski sestri Minki Maček iz bolnice na Golniku za njeno požrtvovalnost. Gospodu duhovniku iz Velesovega za spremstvo in poslovilni govor hvala. Vsem, ki ste pospremili našo drago mamo v tako velikem številu na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči: sinova Ivan in Pavel, hčerke Rozka, Ani, Marjeta, Mici, Milka in Angela z družinami Velesovo, 22. aprila 1972 Podjetje za PTT PROMET KRANJ razglaša prosti delovni mesti: 1. TEHNIČNEGA RISARJA 2. STROJEPISKE Interesenti dobe vse potrebne informacije v skupnih službah podjetja. Prav tam vlože tudi pismene p-ijave. Planinsko društvo KRANJSKA GORA razpisuje prosto mesto OSKRBNIKA v planinski postojanki v koči v Krnici. Postojanka je sezonskega značaja. Za vse informacije se je treba obrniti na TD Kranjska gora, ponudbe pa na naslov PD Kranjska gora. Nenadoma stopila pred moped Na Kranjski cestii v čurju Je v četrtek, 2»- ^ popoldne nenadoma ^ pred moped, ki ga J« S Pavel Korenčan iz NaK' Jjuf letna Jana Rupnik lz s $ Ja. Nesreča se Je P«4Pct ^ srečanju s traktorjem ^ kolico, Izza katerega Je "J ca nenadoma stopU*pi< moped. Huje ranjeno »Jj peljali v ljubljansko nlco. Popravek V dopolnilu, k« 4 objavili prejšnjo tem mestu, nam Je .4 ponagajal tiskarski je zamenjal imena. f Blaž Sitar z Visoke«*^ pravilno Jože Sitar ti nja. J Razpisna komisija pri upravnem organu Skupščine občine Radovljica razpisuje na podlagi 34. člena pravilnika Fartek, Dežman, Cadež — in z mlajšimi »ostar, Gostiša, Košir, Leber ln Gantar.« pri* Znano nam je, da ste se za letošnjo sezono dobro °serriaV'-'ali in da ste v tcJ mrtvi sezoni odigrali kar Prin a'St P|"'iatelJskih trening tekem. Kako je moštvo Pravljeno za letošnji obračun pod koši? *Res je! Vseh šestnajst igralcev je vseskozi in ton Ijl .° treniraIo, pa tudi disciplina je bila na zadovo-cial V^n1, Zaradi cepljenja smo v zaostanku le s spe-doh00 kondicijo, drugače pa smo po mojem mnenju 8nior° Pripravljeni. Od osemnajstih prijateljskih tekem Vrh i, l*4 izgubili, ln to z drugoligašem Slovanom, r™»ko ln Domžalami.« nasjo^d° so po vašem mnenju favoriti za republiški dru^Si?kakor se bodo za najboljšega potegovali bivši da g Vrhnika, Ilirija ln Celje. Mi pa pričakujemo, Ojesta b°mo z d001"0 l&ro lahko uvrstili do petega k » repuPj,arkarJem Triglava želimo torej srečen start v saj • D,lški ligi in upamo, da nas ne bodo razočarali, liŠki nil^ov cilJ' da v prihodnji sezoni osvojijo repub-v j- naslov in s tem pravico na kvalifikacije za vstop igral" .2vczno ligo. Do takrat pa bodo že tudi mlajši Prip^1 Prekaljeni borci za vstop v družbo drugoligašev. Plinov^. pa Je trcDa- da imajo v klubu izredno disci-Vodi Vl "Pravni odbor po letošnjem občnem zboru rcPubliški poslanec Martin Košir. D. Humer Gorenjska košarkarska liga Triglav prvak £jb°Ušo -~C TriSIav W z ir^i igro Pi mladim moštvom, je prikazal letošnji zimski gorenjski košarkarski ligi. luženo drugi, tretje mesto pa i si v letošnji znnsK ipadKS! ligaš Kr°J Je zas iz,,i l°.ck,Pi Kranja. W?2tati 0tlk 'Tijfll *adnjega kola: Gorenja vas ^2:60, Kroj Kranj 52:64, Triglav ICA: Kropa 110:58. 12 11 1 917:636 22 12 9 3 847:702 17 12 12 7 5 770:770 543:678 14 5 7 10 12 4 8 715:816 12 4 8 753:732 7 12 2 10 628:826 4 kroj £r°Pa Votik Junice h iTiaior /« J-ugonuei" uj, ^* (Gotik) 171, Kalan (Triglav) 168, Lašič (Kranj) 155 J. Ažman Kr. gora ostane med ligaši Poročali smo že, da so keg-Ijači kranjskega Triglava letos že osemnajstič osvojili ekipni republiški naslov. Zapisali smo, da so bili najboljši na sedmih kegljiščih in le na kegljišču Ingrada v Celju so dobili štiii kazenske točke. Da bi našim bralcem pojasnili, zakaj so Tri-glavani dobili te štiri kazenske točke, nam je tehnični sekretar Stane Rebolj st. pojasnil, da so bili na avtomatskem štiristeznem kegljišču slabi pogoji za tekmov. ije. Več kot dve uri so morali čakati na električni tok; da pa je bila mera polna, je bilo kljub centralni kurjavi nezakuTJeno in za nastop premrzlo. Kako velika je bila premoč Triglavanov, ki so letos nastopili z naslednjo postavo: Turk, Prion, Jereb, Jenkole, Ambrožič, Bregar, Vehovec, Stare (vsi po osem nastopov) ter Martelanc in Česen (po en nastop), kaže že podatek, da so drugoplasirano ekipo Gradiš premagali kar za 19SI kegljev. Med posamezniki je bil najboljši Branikovec Miro Steržaj, saj je v osmih nastopih podrl poprečno 992 kegljev, sledi pa mu Turk z 964,5. Kegljačem Kranjske gore smo dol/ni opravičilo, saj smo v zadnji številki na strani 23 zapisali, da je škoda, da sta med izpadlimi ekipami tudi Kranjska gora in kranjski Elektro. Tu nam je zagodel tiskarski škrat, saj je Kranjska gora osvojila 11. mesto, iz lige pa se poslovijo le zadnje štiri ekipe. D. Humer Torkar pri K K Kranj Danes bodo zaživela vsa košarkarska igrišča v Sloveniji. V drugi SKL — zahod bosta sodelovala z Gorenjske Kranj in Kladivar. Ekipa Kranjčanov bo letos okrepljena s Torkarjem in Hlebcem (prej Triglav). V prvem kolu se bo Kranj pomeril doma s TIK-om Kobarid. J. A. Gorenjska nogometna liga Podbrezje : Šenčur 2:16 V minulem tednu sta bili v gorenjski nogometni ligi odigrani dve koli. Jesenski prvak Šenčur jc izgubil že drugo tekmo. Prav zato se obetajo ogorčene borbe za prvo mesto, saj je zdaj kar pet kandidatov. Rezultati — člani: Sava : Alplcs 3:0, Ranch boys : Lesce 1:1, Podbrezje : Šenčur 2:16, Preddvor : Bohinj 4:2, Ti boje : Naklo 0:8, Tržič : Predoslje 5:0, Kropa : Alplcs 54, Sava : Bohinj 6:1, Ranch boys : Šenčur 3:1, Preddvor : Predoslje 0:4, Podbrezje : Naklo 2:5, Trboje : Tržič 0:3 w. o. Mladinci: Triglav : Jesenice 3:0, Trboje : Šenčur 0:4, Triglav : Trboje 7:0, Sava : Šenčur 2.2. Pionirji — A liga: LTH B : Triglav 0:7, LTH A : Sencu. 2:0, Freddvor : Predoslje 2:5, Sava B : Triglav 4:1, LTH B : Predoslje 3:0 w. o., LTH A : Preddvor 3:0, Alplcs : Šenčur 2:2; B skupina: Bohinj : Jesenice 0:1, Naklo : Lesce 0:0, Sava A : žič 6:5, Bohinj : Lesce 0:4, Naklo : Sava A 3:0 w. o. LESTVICA — ČLANI: Sava 13 11 3 1 48: 10 25 Šenčur 15 10 2 3 62: 21 22 Ranch boys 15 9 4 2 45: 17 22 Tržič 14 9 3 2 60: 17 21 Naklo 15 10 0 5 53: 19 20 Kropa 14 7 2 ■ 34: 42 16 Lesce 14 6 3 5 40: 34 15 Alplcs 15 6 1 7 33: 33 13 Predoslje 15 6 1 8 35: 42 13 Preddvor 15 4 2 9 21: 38 10 Trboje 15 3 3 9 23: 37 9 Bohinj 15 2 0 13 20: 69 4 Podbrezje 15 1 0 14 14:114 2 MLADINCI: Triglav 12 8 3 1 35: 7 19 Sencu i* 13 6 5 2 36:15 17 Sava 12 5 6 1 33:10 16 Jesenice 12 7 2 3 27:14 16 Tržič 10 1 0 9 3:31 2 Trboje 13 1 0 12 6:63 2 PIONIRJI - A SKUPINA: LTH-A 8 6 0 2 19:11 12 Šenčur 7 4 2 1 22: 6 10 Predoslje 7 4 1 2 24:14 9 Triglav 6 3 1 2 10: 7 7 Alples 7 0 2 5 5:15 2 Preddvor 7 1 0 6 4:31 2 izven konkurence Sava B 10 2 1 7 14:38 5 LTH-B 10 1 1 8 5:45 3 B SKUPINA: Lesce 8 5 2 1 21: 5 12 Sava A 8 4 2 2 21:17 10 Jesenice 7 3 1 3 14:12 7 Naklo 8 3 1 4 13:21 7 Tržič 7 3 1 3 18:28 7 Bohinj 8 2 1 5 11:15 P. 2 Novak Gorenjska rokometna liga Brez presenečenj V drugem kolu prve gorenjske lige so bili doseženi pričakovani rezultati, le Žabnica je v Stražišču »odščipnila« točko Savi B Rezultati: Križe B : Kranj 5:11, Radovljica : Šešir 11:22, Sava B : Žabnica 13:13, Tržič B : Kranjska gora 7:21, Preddvor : Jesenice 22:12. LESTVICA: Šešir Kranj Radovljica Križe B Tržič B Preddvor Jesenice Kr. gora (—1) Sava B Žabnica V drugi gorenjski zmagali favoriti. Rezultati: Triglav : Šešir B 17:14, Žabnica B : Alples B 10:26, Besnica : Sava C 13:9. V vodstvu je še vedno Alples B 14 pred Triglavom 12 in Besnico 10 točk. V severni skupini pa so presenetili igralci Storžiča, ki so v Dupljah premagali drugo ekipo. Rezultati: Preddvor B : Krvavec 12:19, Duplje B : Storžič 11:16. 11 11 0 0 267:119 22 10 8 0 2 171:114 16 10 7 0 3 164:137 14 11 5 0 6 144:148 10 11 5 0 6 149:164 10 11 4 1 6 166:174 9 11 4 0 7 174:215 8 11 4 0 7 148:169 7 11 3 1 7 157:218 7 11 1 2 8 147:229 4 metni ligi — jug SO v vseh srečanjih Ekipa Krvavca je še ve pa Duplje B in StOržiČ o to< v vodstvu z 12 točkami, sledita -dh O JU A S Glavnu turistična sezona ja pred vrati. Veliko od nje pričakujemo, hkrati pa se sprašujemo, kaj nam bo v resnici prinesla. Podobno kot drugje je tudi na Gorenjskem. Bled Je že nekako nestrpen. Upajo in želijo si, da bi dosegli takšne rezultate kot prejšnje leto. čeprav so ugibanja in napovedi največkrat nehvaležen posel, smo vseeno tri prebivalce Bleda poprašali kaj menijo o pripravah in kakšna bo po njihovem mnenju letošnja turistična sezona? VLADO JANE2IC, rojen 1922, zaposlen na zavodu za turizem na Bledu: »Mislim, da se na Bledu ni treba ne vem kako pripravljati na turistično sezono. Turizem je namreč tukaj že kar doma. Vendar pa bo prav gotovo precejšnja pridobitev na novo odprti hotel Krim, pa tudi Lovec, ki lani ni bil, bo letos celo leto odprt. Kako bo z restavracijo, ki jo gradijo ob Toplicah, pa ne vem. Težko, da bo odprta do začetka julija. Po moje bi bila letošnja sezona, če bo vreme ugodno in če se bodo »pomirile« črne kože, lahko približno enaka lanski.« DOLFI PETRETIČ, rojen 1920, poslovodja Milno na Bledu: »Če bo tako kot je trenutno, bo bolj slabo. Nekaj smo namreč med zad- njimi prazniki že zamudili. Tele črne koze so doslej kar precej vplivale ma obisk. Sicer pa je Bled pripravljen. Cene, predvsem za tuje goste, so ugodne. Tudi nekaj novih objektov bo letos odprtih. Vendar pa je po moje na Bledu še vedno premalo restavracij, podobnih takšnim kot je Mlino. Manjka pa seveda tudi hotelskih zmogljivosti. Na Mlinem je na primer po urbanističnem načrtu predviden večji hotel, vendar je vprašanje, kdaj bo prišlo do uresničitve.« POLDE KAJDIŽ, rojen 1923, čolnar z Bleda: »Trenutino za letošnjo sezono nič kaj dobro ne kaže. Prejšnja leta smo ta čas imeli že precej obiska, letos pa je Bled skoraj prazen. Če poslušam druge, bi rekel, da bo letošnja sezona bolj slaba. Sicer pa se bo najkasneje čez on mesec že pokazalo, če so nam jo Črne koze zagodle samo na začetku ali za dlje časa. Drugače pa je Bled pripravljen na sezono.« A. /alar SOBOTA - 22. APRILA 1972 Kaj je vzrok za zastrupitev V četrtek, 20. aprila, ob pol enih popoldne je gospodar ribiške družine Kranj Božo šimunac sporočil tajniku gorenjske ribiške zveze Francu Carlu, da je v Savi pri tovarni Iskra našel več poginjenih rib. Ribiča Carl in Strajnar sta nato na kraju samem ugotovila, da so ribe poginile v četrtek zjutraj ali zgodaj dopoldne. Našla sta 25 poginulih starejših podusti in 6 mlajših. Podust je riba, ki jo ljudje izredno radi lovijo in se ne da umetno vzgajati. Ker je Sava zaradi dežja narasla, ribiča nista mogla ugotoviti, kako obsežna je zastrupitev. Ugotovila pa sta, da je pritekla odpadna voda, ki je povzročila zastrupitev, najverjetneje iz prvega Iskri-nega odtočnega kanala južneje od savskega mostu. Poginulih rib severneje od tega kanala namreč nista našla. To še bolj potrjuje domnevo, da je pritekla strupena odplaka iz enega od odtočnih kanalov tovarne Iskra, ki ima sicer čistilne naprave za nev-tralizacijo strupenih snovi. Podpisan dogovor v V četrtek popoldne Je bil na žbontu v Davči pri kmetu Francu Demšarju podpisan družbeni dogovor o namenskem izločanju sredstev za razvoj zasebnega kmetijstva v občini Skofja Loka. Sporazum, za pripravo katerega imata največ zaslug občinski komite ZK ln občin- Na istem mestu je primer zastrupitve aprila leta 1970. J bil zadnji rib 21 Košnje* družbeni Škof ji Lok1 glcofl'! ska konferenca SZDL ista*1 Loka, so podpisali Pr?Lfj» nikl skupščme občine » X Loka, Ljubljanske ban*,s|i« enota Skofja Loka, zadruge Skofja Loka, ^ sko gozdarske za^rU5!f^stv» Žiri in Gozdnega gosp«*1*^ Kranj. " Peterica na Kilfmandžai^ računajo, potrebovali 7' ^ ^ dni. Namen odprave J« tt Pet gorenjskih planincev in alpinistov bo prihodnji teden skušalo zavzeti najvišji vrh Afrike Kilimandžaro. Z avionom DC-8 nameravajo prihodnjo sredo, 26. aprila, odpotovati proti Keniji in Tanzaniji. Za pot bodo, kot sneti na filmski* trak cel^ pohod. V ekipi sta zat?ubija« dva snemalca RTV LJ ^ na: Rado Ridl in Ksavo^ rov. Vodja je znani kra alpinist Roman Herlec. SOBOTA NAMIZNI TENIS — KRANJ v osnovni šoli Simon Jenko tretji republiški na-miznoteniški turnir za mladince in mladinke (ob 10. uri), nadaljevanje v nedeljo ob 8. uri ATLETIKA — KRANJ — Stadion Stanka Mlakarja prvo kolo atletskega pokala Slovenije za člane in starejše mladince (ob 15. uri) KOŠARKA — KRANJ stadion Stanka Mlakarja SKL Triglav : Maribor 66 (ob 16.30), STRA2ISČE SKL B Kranj : TIK Kobarid (ob 17. uri) ROKOMET — KRANJ igrišče v Stražišču, SRL Sava : Brežice (ob 19. uri), LRCL-ženske Kranj : Alples (ob 18. uri), GRL Kranj : Preddvor (ob 17. uri). Jesenice : Tržič (ob 16.30), Alples B : Dijaški dom (ob 16.30) NOGOMET — KRANJ igrišče v Stražišču GNL Sava A : Jesenice—pionirji (ob 16.30), Podbrezje : Ranch boys -člani (ob 16.30), Preddvor : LTH B - pionirji (ob 15.30), Preddvor : Kropa - č!?ni (ob 16.45), Trboje : Lesce ■ ^ ni (ob 16.20), Predoslje ■ ^ čur - člani (ob 16.45),J^U), : Triglav - pionirji (°°'nirji LTH A : Sava B - P1 (ob 16.30) NEDELJA cg ODBOJKA — JESEN^j, ZOL II Jesenice : Spačv* 10. uri), SOL - m nik : Izola, Kovinar ■ mesto (obe ob 10. uri) k!" NOGOMET — GNj-^ri) * (io,* : Bohinj - pionirji (oo ?■ ^ Naklo : Bohinj - člani 9, Tržič : Lesce - pionirji ^y uri), Tržič : Alples - cJan»«, 10.15), Trboje : Jesenice^ dinci (ob 10. uri), Sava • j glav - mladinci (ob Ju- m lip bled KUDIMO VAM vrata vseh vrst obloge iz masivnega lesa opazne plošče za gradbeništvo iso-span lesobetonski zidaki TRGOVINA JE ODPRTA: OB TORKIH DO 18. URE,. 03 SOBOTAH DO 12 OSTALE DNEVE PA DO 14. URE. UR* Naš naslov: TRGOVINA lip blec! REČIGA. teL 77 328. int