CRNO-BELEA\
VE S T N I K S I N D I K A L N E P O D R U1 N I C E S T. 1 »U U D S K A P R A V l,C A « I
PRVI PLENUM NAŠE PODRUŽNICE PO OBČNEM ZBORU
Nujno je že bilo, da upravni odbor naše podružnice skliče prvi plenum. Pregledati je bilo treba delo sindikalnega aktiva v zadnjih mesecih, opozoriti na pomanjkljivosti, da jih čimprej odpravimo in da se zlasti poživi delo v komisijah in grupah. Napraviti bi bito treba tudi obračun, kako izpolnjujemo sklepe občnega zbora. Plenum je bil 15. maja.
Na žalost se nismo nanj dovolj pripravili. To se je zlasti izkazalo pri diskusiji. Nikakor tudi ne moremo biti zadovoljni, da na plenumu niso posebej poročali predsedniki vseh komisij in grupni poverjeniki vsaj nekaterih grup. Zato pa smo tem bolj pričakovali, da bodo posegli vsaj v diskusijo. Zaokroženo poročilo o celotnem delu podružnice je podal tajnik tov. Svetie. Razumljivo je, da se ni mogel dovolj poglobiti v delo posameznih komisij, ker bi to bila naloga predsednikov. Prav tako ni mogel bolje obdelati dela ali nedelavnosti grup. Plenum pa je bil vsekakor koristen že zato, ker je opozoril na nekatere slabosti, ki jih bo mogoče kmalu odpraviti. V ta namen so bili sprejeti nekateri sklepi. Prav zaradi tega pa moramo misliti že zdaj na drugi plenum, se s stalnim delom Pripravljati nanj ter zlasti izboljšati grupe. Ždi se, da so v grupah kar zadovoljni, da čim manj delajo in če jih 'im manj kdo opozarja na delo. Ple-mun ni mogel pokazati, da bi iz grup izšel vsaj en sam predlog za izboljšanje dela ali kakršen koli ukrep v komisijah ali upravnem odboru.
PROIZVODNI USPEIII
. Iz tajniškega poročila je razvidno, < !j je naš delovni kolektiv proizvodnih nddelkov dosegel lepe proizvodne uspe-f16 v prvem četrtletju. Delovna organizacija je očitno precej dobra, čeprav ^ndikaina zavest članstva ni na primerni višini. Če bi tudi sindikalna or-piuzacija dosegala podobne uspehe ?kor delavstvo posameznih proizvod-m oddelkov, bi mogli biti mnogo bolj žadovoljni, kakor smo.
__ Slabše smo izpolnili januarski plan le do 75.42%, kar pomeni 9.08% let-pilana. Zato pa smo februarski R Presegli za 20.21 % in izpolnili jv.' 1 '°' letnega plana. Mesečni plan smo presegli za 42.55% in do-bh 29.99 % letnega plana. Naš delov-],,, . Rktiv je najbolje izpolnil četrt-tiv' Po,n med vsemi grafičnimi kolek-1 v Sloveniji, in sicer za 55.2 %.
Tudi aprila smo dosegli lep proiz-„i.u uspeh; mesečni plan smo prese-3.46 %, letni plan pa dosegli do
li; 1 ajnik^ je posebej omenil tekmova-Je v počastitev tridesetletnice Komu-
nistične partije Jugoslavije. Delovni kolektiv je tekmoval 20. aprila in izpolnil dnevni plan za 122.75 %.
DELOVNE NORME - TEKMOVANJE
Delovne norme dosegajo v večini oddelkov. V prvem trimesečju so jih dosegali povprečno za 106 %■. V aprilu so jih posamezni oddelki izpolnjevali takole: knjigoveznica 103 %, strojnica 104, litografija 111, strojna stavnica 116, ročna stavnica 108 in klišarna 101.
Urejeno je plačevan je po storilnosti posameznikovi Delo vsakogar ocenjujejo im glede na kakovost izdelkov se odbi je do 20 % od mezde.
Sindikalna podružnica je prejela dopis s pojasnilom, zakaj je bil naš delovni kolektiv lani izločen iz tekmovanja in ocenjevanja kolektivov grafičnih podjetij. Znano je, da smo se pritožili proti ocenjevalni komisiji v Beogradu, ki je lani ocenjevala delo najboljših tiskarskih podjetij in grafičnih podružnic v državi. V dopisu je rečeno, da pritožba ni upravičena. Dokler ne bodo raziskali, kakšne so razmere v našem podjetju, kolektiv ne more biti ocenjen. Republiški odbor za ocenjevanje pa zaradi odločbe zvezne komisije ni mogel oceniti našega kolektiva.
PROIZVODNE KONFERENCE
V sporazumu z vodstvom podjetja so sklenili, da se bodo proizvodne konference delile po oddelkih, ki jih bodo združili v tri skupine. V vsaki skupini bodo združeni oddelki, ki so med seboj po delu tesneje povezani, in sicer takole: strojna in ročna stavnica, strojnica knjigoiiska in tehnična pisarna: vsi oddelki v zvezi s časopisom; vsi drugi oddelki.
Prva proizvodna konferenca je bila 26. aprila. Obravnavali so, kako so oddelki zaposleni, pregledali delo po normah in izpolnjevanje plana. Strojnica knjigoiiska je prezaposlena, medtem ko je bila ročna stavnica brez dela. Sprejeli so deset sklepov, da bi vse ‘ pomanjkljivosti odpravili vsa j postopno, če že ne vseli hkrati.
Komisija za tarifo in tekmovanje je bila skoraj popolnoma nedelavna.
KULTURA IN PROSVETA
Razen dela komisije za tarifo in tekmovanje ima najpomembnejše naloge kulturnoprosvetna komisija. Za dvig ideološke ravni članstva prireja komisija predvsem redna politična predavanja po oddelkih, da bi s predavanji zajeli čim več članstva.
Končal se je trimesečni tečaj za aktiviste. Uspehi niso bili dovolj zadovoljivi. Tečajniki niso redno obiskovali predavanj.
Tajnik je tudi omenil, da članstvo premalo sodeluje pri našem glasilu.
Titova štafeta
Ko k nam pomlad prihaja polnih rok, prinaša seme novega poleta: nastopa čcls mogočnega razcveta stvarjalnih sil, ki zlite v silen tok
življenja lepšega so kri in sok; pri nas za čas merilo niso .lielta: na poti zmag smo Titova štafeta! —
■za vsako nalogo najkrajši rok!
Vsak dan naš silen kolektiv poveže uspehov novih vedno lepšo kito, da plan povsod čim ib olj, čimprej preseže,
Na svetu več ne bo nikomur skrito, dla naše ljudstvo zmage vse doseže, da zmag je sito z imenom zlito — Trto.
List bi opravljal zelo koristno delo že s tem, če bi v njem obravnavali povsem konkretno vprašalnija posameznih oddelkov, skušali čim bolj vneto odpravljati vse pomanjkljivosti, izmenjavali izkušnje, ki si jih pridobijo posamezniki pri delu, predlagali izboljšave, se vzgajali itd. Prav bi bilo, da bi posamezne grupe ali oddelki pa tudi komisije tekmovali med seboj, kdo bi napisal čim več kar najboljših prispevkov ter več pripomogel, da bi bili skupni uspehi delovnega kolektiva in podjetja čim lepši.
Podružnica je dobila lepo sindikalno dvorano, ki pa jo mnogo premalo uporabljamo. Do plenuma je bilo v nji šest proslav. Lahko bi jih bilo mnogo več.
Mnogo premalo je tudi zanimanja za knjižnico, ki je precej bogata. Članstvo naše podružnice bi moralo vsekakor ztdo mnogo brati in se zlasti politično izobraževati. Čim bolj bi uporabljalo knjižnico, tem bolj bi jo tudi izpolnjevali. Ob večjem zanimanju bi bilo mogoče organizirati tudi bralne skupine in razprave o posameznih leposlovnih delih. To bi bilo velikega pomena zlasti za razvoj mladine.
PRESKRBA
Poročilo vsebuje podatke o blagu, ki ga je članstvo prejelo v prvih štirih mesecih letos. Ni pa kritično obdelano delo komisije za preskrbo. Iz prometa je razvidno, da je komisija precej delavna. V prvih treh mesecih je znašala skupna vrednost razdeljenega blaga 373.554 din. Med drugim je bilo razdeljeno 2527 litrov vina, 760 parov sandal, 50 likalnikov, 63 kg moke, 35 plaščev za kolesa, 38 zračnic in raznih živil za 94.657 din.
Tudi aprila je bil precej živahen promet. Komisija je razdelila 50 električnih kuhalnikov, za 41.652 din raznih živil, 822 litrov vina, 357 litrov kisa in raznega blaga za 14.898 din. Skupina vrednost aprila razdeljenega blaga znaša 189.915 din.
FIZKULTURA
Kljub vsem prizadevanjem predsednika komisije za fizkulturo komisija ni mogla doseči kakšnih pomembnejših uspehov. Delavnih je le nekaj članov. Z ustanovitvijo »Grafičarja« so bili. dani pogoji, da bi se fizkultura še bolj razživela tudi v našem podjetju. Fiz-kulturne prireditve, pri katerili sodelujejo naši fizkulturniki, kažejo, da bi mogli stalno dosegati zelo lepe uspehe. Tako smo na primer pri smučarskih tekmah dosegli prvo mesto. Prav taro so naši fizkulturniki dobro zastopali podružnico na krosu. Dvakrat na teden je za naše fizkulturnike odprto telovadišče, ki ga pa članstvo mnogo premalo obiskuje.
RACIONALIZACIJA IN IZUMI
Komisija za racionalizacijo in izume je v prvem četrtletju proučila predloge in proglasila tov. Ažnolia za racionalizatorja. Z Ažnobovo racionalizacijo bo podjetje prihranilo na leto okrog 26.000 din. Komisija je nadalje priznala za racionalizatorja tudi tov. E. Kolariča, ki je po dolgotrajnem študiju sestavil dobro lepilo in s tem omogočil neovirano delo klišahni. Poprej so dam za dnem vračali plošče iz kopirnice in jedkalnice, po uporabi novega lepila pa ni več pomanjkljivosti.
Predlog P. Jesiha za izdelavo naprave za umivanje valjev pa ni izvedljiv, ker strojnica ni dovolj prostorna.
SOCIALNO SKRBSTVO IN DOPUSTI
Komisija za socialno skrbstvo in dopuste je sporazumno z vodstvom podjetja uredila vprašanje rednih letnih dopustov. Višji forumi so poslali naši podružnici 10 nakaznic za bivanje v raznih počitniških domovih. Šest tovarišev je že bilo na dopustih v počitniških domovih.
Iz sklada za pomoč članstvu so izplačali 6000 din.
Komisija si je zastavila kot^ glavno nalogo, da čim prej odpre naš počitniški dom. V ta namen smo priredili devet delovnih izletov v I.ovran. Članstvo je urejevalo vrt in pomagalo pri popravilu poslopja ter ureditvi doma. Komisija je zadovoljivo opravila svojo nalogo in zdaj je dom odprt.
Izkazalo se je, da je v našem podjetju zelo visok odstotek bolezenskih izostankov. Povprečno v tiskarniških oddelkih znašajo bolezenski izostanki 8.5%, v upravi pa celo 9.47%.
DELOVNA ZAŠČITA
Komisija je delala v zvezi z odločbo delavske inšpekcije. Dela pa ne opravijo točno v roku, ker so težave z materialom. Garderobe še niso urejene. Prošnja za delovne obleke še ni bila ugodno rešena. V delu so toplovodne naprave, da bosta imeli strojnica in ročna stavnica tudi poleti toplo vodo.
DELO PO GRUPAH
Značilno je, da je grupa knjigo-tiska najboljša po sindikalnem delu in v proizvodnji. Na žalost mnoge grupe precej zaostajajo za njo.
Iz mesečnih grupnih poročil je razvidno, da so na sestankih po grupah razpravljali največ o proizvodnih vprašanjih, sindikalno delo pa so pustili skoraj popolnoma na strani. Napačen odnos do sindikalnega dela se kaže v tem, da ise referenti, ki so določeni za
posamezne komisije v grupah, pritožujejo, češ da ne prejemajo nobenih navodil od upravnega odbora^ Moralo bi pa iz grup samih izhajati mnogo več pobud. Grupe so prejele glavna navodila, ki bi jih bilo treba prilagoditi posebnim razmeram v posameznih grupah. Medtem pa so se grupe po večini omejile na to, da so imele po enkrat na mesec sestanek, ne pa navadno takrat, ko bi bilo to potrebno.
Pohvalno je treba omeniti grupo strojnice, ki je na svojo pobudo izdelala za oddelek grafikon, tako da ima pregled nad dnevno proizvodnjo in kako dosega plan. Stalno vodijo evidenco o vsem delu, na sestankih pa ugotavljajo, kakšne so bile pomanjkljivosti in kako bi jih naj odpravili. Delavnosti te grupe si ne moremo razlagati le s tem, da sta v strojnici dva člana upravnega odbora. V nekaterih grupah je po več članov upravnega in nadzornega odbora, vendar ne morejo pokazati kakšnih posebnih uspehov.
Vsaka grupa bo morala imeti svoj mesečni načrt, če bo hotela dosegati lepše uspehe. Delo po načrtu bo pa treba stalno kontrolirati.
DISKUSIJA
V	diskusiji se je tovariš Paradiž dotaknil predvsem dela komisije za tekmovanje. Ugotovil je, da je bilo poročilo o delu te komisije preveč suho. Razčleniti bi bilo treba zlasti tekmovanje 20. aprila, tako da bi bilo razvidno, ali ni bil dnevni uspeh samo slučajen. — Nadalje bi se bilo treba dotakniti tekmovanja v počastitev II. kongresa Zveza sindikatov Slovenije, zakaj tudi naša podružnica bi se naj tega tekmovanja častno udeležila. V iniašem podjetju ima sindikalna organizacija tudi pomembno nalogo, da bi kolektiv dosegel čim večje uspehe v boju za kakovost izdelkov. Na plenumu bi bilo treba nadalje razpravljati o vzgoji strokovnega kadra, zlasti še, ker se je izkazalo, da so bili naši vajenci precej slabi. Tudi v našem podjetju bi morali razmišljati o ustanavljanju delovnih brigad. V resnici smo tudi že pri nas začeli ustanavljati delovne brigade, o čemer pa poročilo referenta na plenumu ne govori. Vse sindikalno delo pa bi moralo sloneti tudi na politični osnovi in bi nikakor ne smjelo (biti prakticistično. 'Tovaijiš Paradiž je več ali manj upravičeno kritizirali, da predsedniki komisij in grupni poverjeniki niso sodelovali v diskusiji.
Izmed zastopnikov posameznih komisij je posegel najbolj živahno v diskusijo predsednik komisije za socialno skrbstvo in dopuste M. Skalar. Govoril je o pereči nalogi, da čim bolj znižamo odstotek bolezenskih dopustov. Komisija za socialno skrbstvo se mora mnoglo bolj zanimati za zdravstvene razmere članstva, vsi pa moramo nuditi tovariško pomoč zares bolnim in razkrinkavati simulante.
V	diskusiji je kritično ocenil delo podružnice zastopnik krajevnega odbora tov. Pelicon. Ugotovil je, da so pogoji za uspešnejše sindikalno' delo, kar kažejo zlasti proizvodni uspehi v prvem letošnjem četrtletju. Članstvo se nedvomno zaveda svojih osnovnih nalog ter prispeva delež v proizvodnji. Grajal je nedelavnost grup in naglasil, da jim mora upravni odbor nuditi več podpore. Podružnica bo morala voditi mnogo boljšo evidenco nad vsem svojim delovanjem in pošiljati popolnejša poročila višjim forumom, tako
da bo mogoče pravilno oceniti njeno delovanje, ko bo spet prišel čas ocenjevanja kolektivov. Če ne bomo temu posvetili večje pozornosti, se ne bomo smeli čuditi, ako bomo spet izpadli iz tekmovanja.
Podružnica bi morala mnogo bolj živo sodelovati pri ponovnem proučevanju uredbe o plačah za izdajo dopolnilnih predpisov. Pri nas tudi nismo posvetili primerne pozornosti znižanju polne lastne cene. Nujno potrebno je, da končno rešimo vprašanje kultumoprosvetnega sektorja, ki se vleče že nekaj let V nekaterih pogledih nam je lahko zgled kolektiv Triglavske tiskarne. Tam so dosegli mnogo večje uspehe z raznimi racionali-zatorskimi novostmi in ukrepi. Z novim načinom priprave klišejev je mogoče tiskati namesto 30.000 izvodov 300.000. Na plenumu bi bilo treba nadalje razpravljati o naši menzi, o ekonomiji in ljudski inšpekciji, ki bi morala opozarjati na pomanjkljivosti. Tov. Pelicon je naglasil, da bi upravni odbor moral imeti natančen mesečni delovni načrt, tako da bi bilo mogoče aktivizirati vse članstvo in stalno dosegati primerne uspehe, da bi »Ljudska pravica« končno prejela prehodno zastavo.
SKLEPI
Na podlagi poročila in diskusije so bili sprejeti naslednji sklepi:
Za predsednika kultu rnoprosvetne komisije se kooptira tovariš Jože Bradač; za predsednika komisije za tarifo in tekmovanje plenum kooptira tovariša Apfla; upravni odbor naj ima vsak mesec skupno sejo z grupnimi poverjeniki; grupe morajo imeti po potrebi sestanke, najmanj pa enkrat na mesec; na množičnih sestankih, na sejah in v našem listu je treba kritizirati poimensko vse tiste člane, ki ne izpolnjujejo konkretnih nalog; mesečna poročila podružnice za višje sindikalne forume morajo biti točna to treba jih je ob pravem času oddajati; uvesti je treba natančno evidenco o prostovoljnem delu članstva, za kar odgovarja Albina Mikol; nadzorni odbor naj stalno nadzira izpolnjevanje sklepov.
Naše sindikalne prireditve
Tudi sindikalne prireditve so V°' memben del nalog sindikalne organizacije. Vsekakor niso namenjene sam1’ prirediteljem, marveč v prid vsega članstva. Toda kako gledamo nanje-Ob začetku II. kongresa ZSS smo sklicali slavnostno konferenco, da dam0 poudarek pomembnemu kongresu. Predsednik J. Urbančič je govoril 0 vlogi in razvoju sindikatov pri nas-S konference smo poslali pozdravm pismo kongresu. Toda dvorana je bi1 na pol prazna.
V tednu boja proti jetiki je P°.^rUm niča priredila predavanje. Zdravnik, je predaval pred kakšnimi pet in dva.) setimi (!) poslušalci, bi zaradi lePejv’ zares poljudnega, vsakomur razumfL vega in koristnega predavanja zašla J da bi mu izkazali hvaležnost vsaj ._
ua m mu lzicazan nvaieznusi > -e srednje dobro udeležbo. Predavanje J bilo namenjeno vsemu članstvu, ‘g, morda le nekaterim tovarišicam in
varišem iz pisarn.
NAŠA PROSLAVA PRVEGA MAJA
Kronist bi poročal io kulturni prireditvi naše eindiikain© pio^dlruižnice takole:
»Zvečer pred praznikom prvega' maj.a je naša sindikalna poidlružnica priredila proslavo. Sodelovali so nelciitatorji, pevski zibor lin 'govorni zbor. Kulturni del proslave je bil skrbno pripravljen in prirejen.«
*
Z njegovim poročilom pa bi me bili zadovoljni, ker je presuho. Kronist pove komaj, kaj je podružnica priredila. Priprave na prireditev ga sploh ne zanimajo. Prav priprave pa najbolj vplivajo na kakovost prireditve.
*
Repoter bi pa prikazal prireditev takole:
»Prvi maj! Dan pregleda uspehov in sil 'delovnega ljudstva. Tudi naši prireditelji so se potrudili, dia smo častno proslavili velik praznik.
Naša prireditev je pokazala višino našega delovnega poleta in pričala o- uspiel-hih graditve. Prireditev ni dala le poudarka prazniku s svojim programom, temveč tudi množično' udeležbo' nastopajočih, Sodelovalo je mnogo več ljudi kakor navadno. Samonikla zamisel programa se je posrečila.
Pisec reportaže) »O borbi delavskega razreda, ki si je podi vodstvom svoje Partije iz voj e val zmagoi in zdaj gradi z vsem delovnim ljudstvom Jugoslavije socializem,« je spretno vpletel pesmi Mileta Klopčiča in Toneta Seliškarja, ki
sta v teh pesmih živo- izrazila, ikar sta sama 'doživela kot proletarca. Pesmi v reportaži so bile povezane z medgovori. Vmes pa so se vsebinsko; smiselno vrstile pesmi, ki jih je pel pevski zbor »Mošlkričia«. Tako se je pred našimi duhovnimi očmi razvila cela doba delavskega gibanja s številnimi hoji za delavske pravice, s stavkami, 'demonstracijami in s lupljenjem 'delavstva v kapitalizmu. Reportaža pa je prikazala tudi zmagovito narodno-osvobodiltao borbo pod vodstvom KPJ, osvoboditev domovine, polet delovnega ljudstva za obnovo; dežele in zgraditev socializma. Tako je prireditev dosegla svoj namen...«
*
iSestavljalec programa pa je dodal še tole:
»Čel bi sodelovalo še več tovarišev in tovarišic iz podjetja, bi bil program lahko precej boljši. Spočetka se je prijavilo za govorni zbor 'dva in dvajset ljudi. Na prireditvi jih je nastopilo le dvanajst. Kaj se je zgodilo' z desetimi? Prav zaradi njih je bliilloi treba izpustiti 'dve 'dobri recitaciji. Tudi 'druge recitacije bi bile precej boljše, če bi bil zbor številnejši.
Velja za tiste, ki so nastopali, in zai one, ki niso: Mnogo premalo discipline je bilo! Tisti, iki so vztrajali, pa so prihajali na vaje neredno.
Sklenili smo, da nas bo prihodnjič sodelovalo mnogo več. Končno hočemo dokazati, 'da je tudi pri nas mogoče živahno (kulturno delo.«
NAŠ POČITNIŠKI DOM V LOVRANU — ODPRT
Dobili smo počitniški dom. Marsikdo pa ne ve, koliko truda, skrbi in stroškov je bilo treba, da smo dom končno odprli.
Na skromni slovesnosti v Lavrami, ko je sindikalna podružnica izročila dom svojemu namenu, je predsednik tov. Jože Urbančič povedal, kako smo si dolgo prizadevali, da bi tudi naše članstvo imelo primeren večji počitniški dom. Upravni odbor je že zdavnaj sklenil, da mora naša podružnica dobiti počitniški dom. Lani je tovariš Gašperlin prejel pooblastilo, da najde ob morju primerno poslopje, ki bi ga podružnica najela. Tov. Gašperlin je dobro opravil svojo nalogo. V Lovrann je odkril poslopje, ki ustreza našemu namenu. Sklenili smo ugodno pogodbo, tako da je podružnica zavarovana Pred neprijetnimi presenečenji. Lastnik ji pogodbe ne more odpovedati. Najemnina ni previsoka. Dom ima zelo lepo lego blizu morja. Ločen je od Prometnega hrupa in prahu, prometne zveze pa so vendar zelo ugodne: pet rninut od avtobusne postaje in dobra Indijska zveza za izlete po morju. Ob 'lomu je dovolj prostora za bivanje na prostem; gostje se lahko sončijo ab pa tudi stopijo v prijetno senco v gozdiček nad domom. Hkrati more , °® vzeti pod streho do 35 dopustnikov. Sob je osem. V njih so po štiri =* tri postelje.
Naše požrtvovalno članstvo je sto-ruo zelo mnogo za ureditev okolice do-?ja> pa tudi za notranjo ureditev, “nogo je pripomogla uprava podjetja, on smo premagali začetne težave. Član-vo je lepo obdelalo ekonomijo.
. Dlet v Lovran 22. maja, ko smo °tti odprli, je bil za podružnico lep Praznik, ki ga je treba vpisati v kro-
niko uspehov našega sindikata. Tovariš predsednik je v svojem govoru pravilno prikazal veliko razlikd med nekdanjimi in sedanjimi razmerami. Tedaj delovni ljudje niso odpirali svojih počitniških domov. V letoviščih ob morju so lenarili izkoriščevalci delovnega ljudstva ter uživali sadove trpečega delavstva. Zdaj pa, ko ima delovno ljudstvo samo v rokah svojo usodo, je mogoče, da vsakdo, ki več prispeva skupnosti, od nje tudi več prejme. Naši najboljši delavci si bodo nabirali nove sile ob morju, da bodo mogli še nadalje izpolnjevati svoje delovne naloge z enako vnemo. To je zdaj tem laže, ker člani sindikatov in njihovi svojci uživajo tudi posebne vozne olajšave. V domu pa imajo popust. Celotna dnevna oskrba znaša 120 din za Slane naše podružnice.
Naš sindikat pa pošilja na počitnice posamezne člane, ki- jim sam plača oskr.bo v domu. Prvih deset dni je šlo v Lovran na brezplačne počitnice šest ljudi: dve delavki iz knjigoveznice in po en stereotiper, strojnik, vratar in ročni stavec. Zanimanje za letovanje v Lovrann je veliko. Za julij in avgust ne bo več mogoče sprejemati prijav (sprejema jih komisija za socialno skrbstvo in dopuste). Najbolje je, da se prijavite čim prej tudi za jesenske mesece, ko bo v Lovrann še vedno prijetno toplo. — Vsem pa, ki preživljate počitnice v Lovrann, polagamo na srce: Varujte našo skupno imetje! Ne delajte škode v nasadih in v domu! Ne pozabite, koliko truda je vloženega v vsem tem. Počitnice boste preživeli še v tem lepši zavesti, če se boste zavedati, da nam dandanes skupno delo rodi skupne sadove, ki jih moremo uživati tudi v letoviščih, o katerih včasih nismo smeti niti sanjati.
Otonu Župančiču
Opojnost čiste pesmi se prelije, Tolkove misli pozlati vse nove — Gdjptrta pot postaj je na vrhove, Nesmrtnost narod maš iz »Čaše« pije.
UpolrtnSk - zimzelen pod Sinefgolm klije: Življenju kazali pot edi čez grobove, Upoir odprl je ljudskih sil cvetove — Poznaš, poet, svoj: dolg, 'ko boj se bije!
Atomske dobe mrak nas ne zagrne, Nikoli ne zastrupi ljubezni — Človeštvu vero naša zmaga vrne:
Izbruhne iz srca največja sila,
Čilst ogenj vse izžge laži bolezni; — Ubrana pesem svet bo še vodila.
štirideset let je delal v naši tiskarni
Dne 22. maija letos je minilo 40 let, odkar je stopil v naše podjetje tov. Jakob Štefančič. Leta 1909, je prišel med tiskarsko delavstvo' in se; s svojo; pridnostjo; vestnostjo in natančnostjo povzpel od pomožnega delavca leta 1917. do kvalificiranega) stereotiperja. Tov. Štefančič je primer, kako si 'človek z marljivim 'delom lahko izboljša svoj življenjski položaj, saj so bili v prejšnjih 'časih po< tiskarnah preddelavci ali oddelkovodje po1 večini 'Nemci in so naši ljudje le s težavo lahko prepričali naše podjetnike, da so lahko prav tako zmožni, če ne še bolj
kakor tujci. Naš jubilant pa je bil stro-kovnj>ak v svoji stroki in ni štedil s svojim znanjem, saj je v tej dolgi dobi vzgojil vrsito res 'dobrih stereotip erj ev, kateri danes z uspehom uporabljajo njegovo znanje. Tudi v narodno-osvobodiilni borbi je tov. Štefančič sodeloval kot aktivist in imel med okupacijo nešteto neprilik, saj so živeli ilegalno pri njem tovariši, ki so -danes na visokih položajih ljudske oblasti.
Dne 1. junija je tov. Štefančič po delu v zdravju žeto škodljivem oddelku stopil v zasluženi pokoj. Ves delovni kolektiv tiskarne Ljudske pravice mu k jubileju iskreno čestita in mu želi uživati mnogo srečnih in zadovoljnih let. Goslar
SŠD GRAFIČAR, SINDIKALNI MOŠTVENI PRVAK LJUBLJANE LETA 1949
Kioit nekak slovesen zaključek sindikalnega šahovskega tekmovanja v sezoni 1948/49 je GO Zveze sindikatov Slovenije zbrali 28. aprila še enkrat vse ljubljanske šahovske sekcije v veliki dvorani Litostroja. Ko je tov. Makše v svojem, govora naštel vse uspehe sindikalnega šaha v tej sezoni in je predsednik ljubljanskega šahovskega! okrožja idr. Bajec navdušil za šah vse navzoče sindikaliste', jie tovariš SitanejiSič razdelil .lepe demonstracijske deske vsem petim ljubljanskim skupinskim zmagovalcem. Moštvo FD Poištalr pa je prejelo poleg tega še lep pokal' kot zmagovalec in sindikalni prvak Slovenije za leto 1948/49,
Takoj nato' pa Se je pričel velik moštveni brzotumir. Vsako moštvo, je nastopilo s šestimi igralci. Prijavilo se je 56 ljubljanskih sindikalnih .šahovskih sekcij s 336 igralci, kair je doslej rekordno število in viden .dokaz množičnosti šaha. Nastopil je tudi SŠD Grafičar, kli Se je ob tej priliki prvič predstavil pod tem imenom -v šahovski javnosti. Igrali so. po cup-sistemu, to je: moštvo, ki borbo izgubi, izpade iz nadaljnjega tekmovanja. To je edino mogoč način, da se tako ogromen brzotumir zaključi v enem večeru.
V prvem kolu smo imeli za nasprotnike ljubljanske ir.amivajerje, ki so nam pa »povozili« samo toiv. Jerana, vsi drugi smo zmagali in postavili rezultat 5:1. Tramvaj je izpadel in -Grafičar je v drugem kolu zopet zmagal s 5:1 v borbi, s Prehrano, katere žrtev je bil sedaj tov, Hlavaty. Tako. srno se znašli v IH. kolu z močnim. Institutom za elektro-zv.eze, ki srno. ga tudi premagali s 4 ’,n pol: 1 in pol. Zataimivo- je, da je imel naš «.ais» Franjo Rupnik na četrti deski za nasprotnika mojega brata Karla. Hrena, medtem ko. sem imel jaz nal prvi .deski opravka z njihovim igralcem ing. Rupnikom, Torej, st,a siei v tem matchu odigravati dve partiji Hren - Rupnik hkrati in .obe je »basiral« SŠD Grafičar v svoje dobro! S to zmago smo se plasirali v četrtfinale. Nasproti se nam je postavila .odlična ekipa DOiZ-a, ki smo j o- s 4:2 izločili po- trdi borbi. Napetost med tekmujočimi igralci je naraščala, kajti samo štiri moštva so še tekmovala, vise drugo je že izpadlo. Žreb nam ni bil naklonjen, ker nas je v polfinalu čakal letošnji sindikalni prvak Slovenije FD Poštar, ki je bil vsekakor favorit. Toda naše borbeno moštvo ni popustilo, trud je bil poplačan v obliki častnih 3 :3! Po pravilih je zmagovalec moštvo, ki imiai boljši rezultat na višjih deskah. To pa -je bila ekipa Grafičarja, ki je zmagala na. prvi in peti, medtem ko so Poštarji dobili drugo in šesto, tretja! in četrta deska -pa se .je končala remiš. Tako se je zgodilo, česar ni nihče pričakoval, Grafičarji so izlo.čili Poštarje! Finale. Pre-cej napetih živcev, zaradi krasnega! uspeha v polfinalu smo se v zadnjiem kolu zagrizeno vrgli v -borbo z odlično Prosveto, ki smo jo po hudi in .dolgotrajni igri lepo- premagali s 4 in pol : 1 in pol!
SŠD Grafičar si je tako priboril prvi lep uspeh v šahu in pokazal zadovoljivo igro. Prav s svojo borbenostjo in zagrizenostjo za naše novo poklicno dlruštvo ije uspelo" nalši- šahovski ekipi doseči take rezultate1 proti celi vrsti renomiranih nasprotnikov, Glavni odbor .Zveze sindikatov Slovenije je poklonil krasno plaketo zmagovalcu tega moštvenega brzo-tumirja SšD Grafičarju,
Fina izmed obeh zmagovitih iger proti FD Poštarju na tem sindikalnem moštve-
nem brzoiturnirju se je razvijala! takole (tempo te partije je bil deset' sekund za ieto.0 potezo):
Polfinale I. deska 28. IV. 1949
Beli: Hren Lado (Grafičar)
Črni: Germek Milan (Poštar)
1. d4, Sf6, 2. Sf3, e6, 3. c4, d,5, 4. Sc3, c6, 5. e3, Sbd7, 6. Dc2, Le7, 7. Ld3, 0—0, 8. 0—0, a6, 9. Tdl, dic, 10. Lc4:, b5, 11. Ld3, Lb7, 12. a3, Tc8, 13. De2, c5, 14. Sg5, Db6, 15. de, Lc5:, 16. b4, Le7, 17. Lb.2, Tc3:, 18, Lc3: D:c6, 19. Se4, Se4, 20. Le4:, De4, 21. f3, Dc6, 22, Taci, TdS, 23. Lg7:, Dib6, 24. Le3, Dd6, 25. Lc5, Sc6:, 26. -Td6:, Ld6:, 27. bc, Lc7, 28. c6, Lc8, 29. Dc,2, e5, 30. Dc5, Td2, 31. D,e7, Ld8, 32. De8+, Kg7, 33. De5: + , Lf6, 34. Db8, Le6, 35. c7, Lb2, 36. c8D, Lc8, 37. Tc8:, LaB:, 38. Dig3+, Kf6, 39. Tc6+, Ke7, 40. ,Dih4+, Kd7, 41. Ta6:, Lc5, 42, Dg4+, Kc7, 43. Df4+, Kb7, 44. Df6, Le3: + , 45. Kfl, Tc2, 46. Tal, fo4, 47. De7+, Kc6, 48, De4+ in črni odneha.
Državni prvak Vasja Pirc je na matchu Jugoslavija - Švica s precizno pozicijsko igro iepo zmagal. -Oigle.jmo si partijo!
Jugoslavija - Švica
Beli: Christoffel (Švica)
Črni: Pirc (Jugoslavija)
1. e4, d6, 2. d;4, ,Sf6, 3. Ld3?, e5, 4. Se2, Le7, 5. c4, 0—0, 6. Sc3, Sbd7, 7. f3?, c6!, 8. Le3, ed!, 9. Sd4:, ,d5!, 10. cd, cg, 11.0—0, Se5, 12. Taci, Sd3, 13. Dd3:, de, 14. Se4:, Se4, 15, fel, Lf6, 16. Tc5, Le6, 17. Th5?, g6, 18. Tf6:!?, Df6:, 19. e5, Dd8, 20. Lg5, Da5!, 21. Dg3, Tfd8!, 22. Th4, Da2:, 23. h3, Db-2, 24. Le3, Ld5, 25. Sf5?, Dbil +, Beli se vda.
V medmestnem dvoboju je bila odigrana' zanimiva in teoretsko važna partija med
Moskva - Budimpešta.
Beli: Bronštejn (Moskva) Črni: dr. Szily (Budimpešta)
1. d4, d5, 2. c4, e6, 3. Sc3, c6, 4. e4!?, de, 5, Se4:, Lb4+, 6. Ld2!?, Did4:, 7. Lb4:, De4: + , 8. Le2, Sa.6, 9. Lc3, f6, 10. Ld6!,
Ld7?, 11. 0—0-4), 0—0—0, 12. Dg3!, Dg6?, 13. De3, b6, 14. Sh3, Dh6, 15. f4, Se7, .16. g4!, e5, |17. L,d2!, Sc5, 18. Da3, e4, 19. Sf2, Kb7, 20. f5, Dh4, 21. Le3 Sd3 + , 22. Sd:3: ed, 23. Td3:, Sf5:!?, 24. Thdl! — črni se vda.	Hren Lado
NAŠA TELEFONISTKA IN TEŽAVE S TELEFONOM
Človek bi mislil, ko ,1’epo prosi našo telefonistko, naj ga zveže s ito in s to zaželeno telefonsko številko, da bo v nekaj sekundah že izpolnjena njegova želja in da bo lahko nadaljeval s svojim delom, ko se .je pogovoril' z naročnikom, ki je naročil to in to tiskovino. In naša telefonistka upravi to naročilo, po svoji vestnosti in dolžnosti takoj — toda .,. naš splošni telefonski promet je preobremenjen in zveze ni mogoče dobiti. Pri najboljši volji ni mogoče ustreči tovarišu ali tovarišici, ki čaka nestrpno na zvezo in v -duhu godrnja na vse mogoče viže — toda tega ne ve in zgodi se tudi zelo pogosto, da noče vedeti, da nastajajo vse mogoče, zapreke pri telefonskih -aparatih in tudi na pošti. Sedaj pa joj ... živci začenjajo popuščati iin — zopet št. 50... »Kaj je z moj-o. številko? Že pol ure čakam, pa še nisem dobil zveze! Kaj pa vendar delate? Ali spite? Kličite toliko časa, da se zaželeni naročnik oglasi!« se vsu-je toča neprijiaznih besed n,a telefonistko.
Temu p.ai ni tako! Tovariš ali tovarišica.^ ali se zavedaš, da je med tem časom, ko si ti naročil neko- določeno, telefonsko številko, zahtevaloi številke že pet ali še več .drugih uslužbencev in -vsem se tako. zelo mudi, d.a jih kar vzdiguje s stolov, ko- tudi oni, niso takoj uslišani,
In šei nekaj je itrebo upoštevati — in to posebno tisti., ki zahtevaj-o medkrajevni razgovor. Takole se po navadi zgodi: »Tovarišica, kličite, prosim, Kranj, to in to- tovarno, številko pa sami poiščite1 v imeniku, saj imate čas!« Samo tisti, ki nima vpogleda v delo telefonistke, lahko, kaj takega reče. Kajti zelo pogosto se zgodi, da naenkrat kliče po več številk in je treba vse takoj vezati po želji tistih, ki kličejo, in mnogokrat še sprejemati odnosno čakati na medkrajevno zvezo — telefonistka pa naj vzame v roko telefonski imenik in naj išče, kakšno, številko- ima dotična tovarna! Zato naj vsakdo upošteva: vse navedene težave iin zapreke in naj točno pove zaželeno- številko in -čaka, da bo zveza prosta iin njegov pogovor mogoč.
Zgodijo se tudi primeri, ko nekdo naroči medkrajevni pogovor in na dolgo in široko razlaga, kako je stvar važna
in nujna in da bo počakal pri aparatu toliko časa, da. bo dobil zvezo-. Telefonistka naredi svojo- dolžnost, srečo je imel naročnik, kajti iz Maribora je dobil zvezo že čez pet minut. Ali pa mislite, da je naročnik, ki je tako neusmiljeno mrcvaril našo telefonistko z nujnostjo in važnostjo, pri telefonu v svoji sobi? Ne — ni ga. Šel je v menzo na. kosilo in tam pojedel poleg kosila, tudi važnost in nujnost telefonskega razgovora. Ne samo to, da je sam sebe postavil na laž, ker je zahteval razgovor takoj zaradi važnosti, tudi nepotrebni stroški nastajajo zaradi njegove malomarnosti in nepravilnega odnosa do dela.
Poleg vseh teh naštetih neprilik je pa treba upoštevati tudi to, da naši dve telefonistki opravljata poleg redne službe tudi delo v obratni ambulanti in da se neštetokrat zgodi, da prav takrat, ko je telefon najbolj .obremenjen, ito se pravi kadar kličejo naročniki drug za drugim, tako 'da bi človek obupal — pa pride ta ali oni ponesrečenec in prosi za prvo pomoč, ali pa kdorsibodi—eden po kapljice, .drugi po tablete, enega boli želodec, drugega glava (posebno ob ponedeljkih) ■— in v teh primerih bi m-oral imeti človek deset rok in glav, da bi lahko vsem ustregel.
To naj upoštevajo tudi tisti, ki so pri naročilu telefonskih pogovorov najbolj neugnani, in morda so prav pri njih tisti telefonski razgovori najbolj »važni«, katerim pravimo tudi privatni in ki vsebujejo. približno takele stavke: »Zdravo, Marjanca, ali greš zvečer iv kin;o? če .pa ne greš, kje sei -potem dobiva?« itd.
-Zato naj vsakdo, ki uporablja zvezo po naši' telefonski centrali, upošteva tole:
Ko želiš telefonično govoriti s komer koli, poskušaj najprej priklicati številko sam in če ti to ne uspe, išči zvezo po .centrali.
Čei naročiš medkrajevni pogovor, se ne oddaljuj od svojega mesta, kajti s 'tem povzročaš večkrat velike nepotrebne stroške.
Če boš vse to upošteval, bodo tebi in telefonistki' prihranjeni mnogi nepb' trebni razgovori in tudi razburjati se ne bo /treba tebi in telefonistki.
Sušnikova