Spedlzlon« hi •bVonammto postala
Poštoina plačana f gotovini
Naročnina mesečno 18 Lir, za inozem* stvo 31.50 Lir • nedeljska izdala ee* loletno 34 Lir, za Inozemstvo 65 Lir. Ček. rafi. Ljubljaoa 10.650 za naročnino la 10.349 za inserata. P o d r«fa 1c al Noto mesto«
Izključna pooblaSčenVa ra nglalevanje Italijanskega !b Iu]ega lavora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ln dneva po praznika.
g Uredniltvo tn uprava: Kopitarjeva 6, LJubljana, a I Redazione, Amministrazionet Kopitarjeva 6, Lubiana. 1 I	Telefon 4001—4005,
Abbonamenti! Meta 18 Lire. Estero, mesa 31 50 Lire. Edi-zione domenica, »lina 34 Lire. Estero 65 Lire. C C. P.l Lubiana 10650 per gli abbonamenti, 10349 per le tn-terzionL
FlUalal No»o mesto.
Conees^fonarla escln^lra per la pnbbncltil dl provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
Bollettino No 1035
Attacchi nemici respinti
Catturati: 294 prigionieri, 65 carri armati, 16 cannoni - 16 aerei nemici abbattuti
II Quarticre Generale delle Forze Armato coniunica:
ln Tunisia rinnovati attacchi nemiri sono stati respinti. Le perdite inflitte aU'avversario sono šalite u 21)4 prigiouicri, 05 carri armati e It> cannoni.
Poderose formazioni dell'aviazione dell'asse hanno ripetutainente bnmbardato animnssnnienti di autocarri n di meni corazzati: venti carri armati risultato distrutti.
ln cnmbattiuienti nove velivoli venivano abbattuti dai cacciatnri italiani e germaniri, altri tre apparecchi prccipitavann in mare, nelle acquo t u n i s i 11 e , colpiti dal tiro di nostro unita navali e dali,'i caccla diseorta ad un convoglio.
Due nostri aerei non sono ritornati alla base.
Aeroplani nvversari liano mitragliato treni c stazioni in Calabria e in S i r i 1 i a. Vengono scgnalati tre morti c tredici feriti.
Velivoli nemiri hnnno mitragliato .uesta not-te le stazioni lerroviarie di Cisterna, S o z z o, Ca m pol cone, V i 11 o r i n. Nessnna vittima. lTn aereosilurniite inglese, centralo dalle artiglie-ris della difesa di Trapani, cadeva presso Paceco: re<|uipnggio composto di sei persone e stato acatturato.
Vojno poročilo št. 1035
Sovražni napadi odhiti
Zajetih je: 294 ujetnikov, 65 tankov, 13 topov - 13 sovražnih letal sestreljenih
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
V	Tunisu so bili odbiti ponovni sovražni napadL Sovražniku zadane izgube so narasle na 294 ujetnikov, 65 tankov in 16 topov.
Mogočne skupine osnega letalstva so ponovno bombardirale zbirališča avtomobilov in oklepnih »rvdstev: 20 oklepnih sredMev je bilo uničerih.
V	bojih so italijanski in nemški lovci sestrelili 9 letal, nadaljnja tri pa so padla v morje v luni-Iki h vodah, zadeta od ognja naših pomorskih edinic ter od lovcev, ko so spremljali konvoj.
Dvoje naših letal se ni vrnilo v oporišče.
Sovražna letala so s strojnicami obstreljevala vlake in postaje v Kalabriji in Siciliji Poročajo o treh mrtvih in 13 ranjenih.
To noč so sovražna letala obstreljevala železniške postaje Cisterna, Sezze, C a m p o-leone, Vitoria. Žrtev ni. Eno angleško tor-pedno letalo, zadeto od obrambnega topništva v T/r a p a n i j u je treščilo na tla pri P a c e c u: posadka 6 oseb je bila zajeta.
Sovjetski napadi popuščalo
Včeraj na vzhodnem bojišču ni bilo posebnih dogodkov — živahno je bilo le letalsko delovanje
nitlerjcv glavni stan, 2G. marca. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na vsem vzhodnem hnjišču jo dan potekel brez posebnih dogodkov.
Sovražnikovi napadi južno nd Ladoškega jezera so vidno popustili na udarnosti.
Letalstvo je napadlo pristanišče Oelendllk ob kavkaški obali, dalje železniške cilje t sovražnem zaledju in železniške naprave v Leningradu. Srmnglavna in bojna letala so pri tem potopila trgovsko ladjo srednje velikosti, zažgala dve nadaljnji in uničila več vlakov streliva.
Na tuniškem bojišču so se izjalovili krajevni sunki scvcroameriSkih in angleških oddelkov.
Lasten protinapad je bil uspešen. Letalstvo je razkropilo zbirališča oklepnih voz in kolone motornih vozil sovražnika. Nemški lovci so sestrelili šest sovražnih letal.
V kratki nočni bitki med skupino sovražnih hitrih čolnov, ki so jih vodili nočni lovci, r nekaterimi nemškimi stražnimi oboroženimi silami r K o k n v s k e m prelivu, jc bil potopljen cu aglc-ški hitri čoln.
Značilno Stalinovo povelje
Berlin, 26. mnrca AS. Prejšnji teden je izdal Stalin zelo značilno dnevno povelje divizijam, delujočim na donjcškein odseku. »Sovražnik
Pregled štirimesežnih bojev na vzhodu
Sovjeti so imeli okoli 2 milijona mrtvih, ujetih in ranjenih
Berlin, 20. marca. Nemški vojaški krogi so podali pregled Stirimesečnih nad vse trddi bojev na vzhodnem bojišču, kjer zimska bitka polagoma ugaša. Osnovno dejstvo, ki je velike važnosti, je general Dietmar izrazil takole: »Mi smo to bitko plačali v glavnem s prostorom, boljševiki pa so jo plačali s krvjo.c Nemška armada je morala zapustiti prostor, ki ga je s težkimi žrtvami zavojevnla, Sovjeti pa 60 zavzeli skromen dol ozemlja, ki so ga nameravali zasesti, ter so imeli pri tem velikanske izgube. Nemške izgube j" navedel Hitler v svojem zadnjem govoru. Znašajo 200.000 mrtvih. V tom številu so vsebovano tudi divizije, ki so se junaško žrtvovale pri Stalingradu. Sovjetske izgube cenijo nemški krogi na okoli 2 milijona mrtvih, ujetih in ranjenih, tako da ne bodo več sposobni za boj. število nemškiii ujetnikov in ranjencev ni znano, vsekakor pa je skromno. Kapitan von Schramm, ki navaja te podatke v glasilu nemške vojske »Borsen Zeitung*, omenja, da se da iz tega izvajati važna posledica. V razmerju medsebojnih sil na vzhodnem bojišču je Nemčija na boljšem, in to tem bolj, ker je komaj šele izvedla s civilno mobilizacijo tisti totalitarni napor, ki ga je izvedel sovražnik že pred časom.
Bodočo pomlad bo torej nemško poveljstvo razpolagalo z velikimi rezervami, ki bodo nasprotniku manjkale, ker jih je že izčrpal. Nemc.i so dosegli maso operativnih rezerv tudi v načrtu skrajšanja bojišča. Prostovoljni umik na srednjem odseku je razbremenil nadaljnje 6ile, ki bodo razpoložljive za obrambo ali napad na tem ali na drugem odseku. Celoten položaj daje torej pogum. Ustaljeno bojišče ima ugodno postojanke ter potrebne sile za ofenzivo in obrambo. Bojna črla se je prostovoljno umaknila proti zahodu, je pa bolj trdna kot kdaj koli.
Kakšni bodo dogodki prihodnjih mesecev ali prihodnjih tednov? Izkušnja nas uči — nadaljuje kapitan Schramm — da ne smemo imeti nikakih utvar. Ne verjamemo, da bi se strahoten boljševi-ški vojni stroj v zimski ofenzivi polomil. Tudi ne
verjamemo, da bi sovjetsko poveljstvo dovolilo svojim Četam dolg počitek. Prepričani smo, da se bodo veliki sovražni napadi ponovili. Lahko se priča-kujo nova sovjetska generalna ofenziva na vzhodu in istočasna anglosaška ofenziva proti evropskim obalam. Pričakujemo pa dogodke mirno in odločno, zavedajoč sp naše moči. Nova vzhodna fronta je v strateškem in taktičnem pogledu izredno ugodna in nam omogoča nabiranje rezerv. Jo torej neodvisna od zahodne fronte, ki jo lahko drže lokalne rezerve.	., ,
Kje je končalo C000 letal in 5500 tankov, ki sta jih lansko leto do 31. decembra poslala London in NVashington v Sovjetsko liusijo? Doslej ni bilo uporabljenih v boju niti 50 nngleško-anieriških tankov. Isto je z letali. Torej jih boljševiki niso uporabljali. Toda zakaj Rusi še zahtevajo novo pomoč od zaveznikov? Nek nevtralen list jo mnenja, da zahtevnjo od Angležev iu Amerikaucev tanku iu letala ne lo-
im je iztrgal že cela ozemlja, katera smo fe-ruarju osvobodili. Sedaj ga je treba na vsak ob Doncu
treba držati
na
bruarj
način ustaviti. Črto ob Uoiicu je n\ vsako ceno, kajti ta črla Ih> postala izhodišče, odkoder boste naredili nov skok proti zahodu. Sovražnik je še močan. Ni si torej treba delati utvar o težavah in izkušnjah, ki nas še čakajo. Boriva Imj skrajno težka. Lahko vam zagotovim, da boste imeli na razpolago vsa sredstva zn na-.daljevanje zmagovite borbe. Va.še vrste se bodo večale in na dan. ko liot-te zopet začeli s pohodom se bodo začele premikati tudi nove čete, ki hrepeneče čakajo na ognjeni krst« Iz tega se vidi Stalinovo priznanje poraza ob Doncu in strah pred nndaljnitni dogodki. Stalin ne poziva zaman svojih zdesetkanih divizij, da jim bo dal zadostna sredstva, da bodo lahko ? večjim upali jem vztrajale v naskoku proti močnim nemškim silam. Strahotne vrzeli v svojih armadah namerava Sovjet izjioliiiti s fanioznimi novimi armadami, ki jih organizirata maršala Budjeni in Vorošilov zu bodočo pomladansko in poletno borl>o.
liko, da bi se jih sami posluževali, marveč, da bi oslabili svojega morebitnega jutrišnjega sovražnika, to je zaveznike sanie Verjetnejše pa je. da hranijo Sovjeti to orožje za bodoče boje. Kontre-admiral Gadovv piše v listu »Deutsche Allgenieine Zeitung«, da so Anglosasi povečali svojo pomoč Sovjetoni preko Murmanska in Arhangelska. To pot pa ogražajo nemške podmornice. Verjetno bodo skušali odpraviti to ovio z invazijo na severno krilo neniško-finske armade, ki naj Iii bila istočasna s sovjetskim napadom na finsko Tola ta invazija, I ki bi verjetno imela za izhodišče Islandijo, bi se i končala tako, kakor se je katastrofalno končal ' ungleško-francoiski nastop proti nemški armadi na i Norveškem aprila leta 1010. (»II Piccolo«.)
Junaška smrt avangiiardista Lucangelija
Junaški boji Italijanov in Nemcev v Tunisu
Lisbona, 26. sušca. Poročila iz Severne Afrike pravijo, da je bilka v južnem Tunisu zelo »konfuznat. Kot je včeraj izjavil Churchill, še bilka nikakor ni dosegla viška in je na angleško-ameriške čete pričakovati še hudih bojev. Po poročilu, ki ga je včeraj dobil angleški tisk, so si sovražniki skrajno prizadevali ovirati ©smo angleško armado, da bi razširila prvotni vdor v obrambi in so v valovih pošiljali v boje čete, podprte s tanki in z močno topovsko zaporo.
Prišlo je do srditih in zmedenih bojev, v katerih so se premikale formacije iz kraja v
kraj in znova ponavljale svoje napade. Zavezniške letalske sile so nadaljevale s svojimi napadi. Angleške sile so izvedle obširne premike. Amerikanci, ki drže cestne višine vzhodno od E1 Guettarja, so odbili napade sovražnih oklepnih sil.
V Londonu poudarjajo, da se Italijani in Nemci na Marethovi črti bore z izrednim junaštvom v srditih bitkah. Italijanski pešci se bije-jo z enakim pogumom v Severnem Tunisu pri Gebel Abirdu.
Visoko posmrtno odlikovanje splitskemu fašističnemu muceniku Savu
Split, 26. marca. s. — Splitski mučenik Gio-vanni Savo, skvadrist, prostovoljec v sedanji vojni, afriški legionar, zvezni podtajnik in poveljnik prvega udarnega oddelka, je bil odlikovan s srebrno' kolajno za vojaškše zasluge na bojišču, in to z naslednjo utemeljitvijo:
»Bil je izpovedovalec italijanstva v Dalmaciji, stalni član prednje straže v protikomunističnem boju. Hudo ranjen iz partizanske zasede je s stoično mirnostjo prenašal bolečiue svojega muče-niškega telesa in pel himno domovini in fašizmu. Četudi so je zavedal, kako resno je njegovo stanje, je spodbujal z jasnimi besedami tovariše, naj no žalujejo za njim, pač pa do zmage nadaljujejo boj, v katerem je on obležal z najhujšimi ranami. Vzvišen zgled poguma, sile duha in trdne vere. — Dalmacija, 15. aprila 1941 —11. februarja 1943.<
Giovanni Savo se je rodil v Splitu 15. maja 1.1900 iz stare italijanske rodovine. Člani rodu Savo so bili veduo goreči narodnjaki ter so se borili za bodočnost in razvoj Splita ter za njegovo odrešenje. Giovanni Savo je rasel v tem vzdušju in jo kot mladenič odšel v Benetke, kjer je obiskoval srednjo šolo na akademiji »Foscari«. Po rojstvu fašizma je bil Giovanni Savo v Benetkah goreč skvadrist in veduo v oddelku »La Se-renissimac. Po Rapallu se jo vrnil v Split, kjer jo zavzel svoje mesto v boju za to, da bi živo plamtel ogenj splitskega italijanstva. Bil je pravičen in plemenit in vsi so ga ljubili. Še kot mladenič je imel razne naloge. Ko je izbruhnila abe-sinska vojna, ie kot prostovoljec-miličnik stopil v 321. Italijansko legijo v tujini. Udeleževal se je bojev v Somaliji. Aprila 194i je Savo z družino pribežal v Italijo. Po odrešenju Dalmacije se jo suet vrnil v Split, da bi se udeležil dobrega in
najtršega boja. Opravljal je gospodarske službe, bil je komisar Trgovinske in industrijske zbornice, potem pa predsednik pokrajinskega korporacijskega sveta. Svojega velikega domoljubnega in bojnega duha pa je najbolj goreče in zvesto kazal v fašistični stranki. Kot zvezni podtajnik — postal je 10. junija 1941, na dan, ko je bila ustanovljena Zveza bojevniških fašijev v Splitu — je bil poveljnik prvega udarnega oddelka fašizma v Splitu, poveljnik tistega udarnega oddelka, ki mu je bil prej poveljeval Antonio Iloflmann, prvi mučenik med splitskimi fašisti, poveljnik prvega udarnega oddelka, oddelka slave.
Giovanni Savo, vojni prostovoljec, je bil tudi
zaupnik splitskega odseka Narodne zveze vojnih prostovoljcev. V fašistično stranko se je vpisal 1. junija 1919.
11. februarja 1942 ob 11.45 je na Peristilskem trgu v Splitu neki komunist s samokresom stre-
Rim, 20. marca. AS: 17-letni avanguardist Oscar Lucangeli, prostovoljec skvadrističnega bataljona »Tevere«, je junaško padel za domovino med nastopi proti skupini upornikov v Albaniji. Bil je član številno delavske rodbine iz Acilijo pri Rimu, sin prostovoljca iz abesinske in sedanje vojne. Culil je gorečo ljubezen do domovine in svojo fašistovsko vero. Poveljnik GIL-a v Aciliji se ga spominja kot zglednega llalillca in avanguardista, ki je bil vedno prvi med V6emi. Kadar 6e je vrnil s svojega me-haniSkega posla, je zbral okoli sebe svojih sedem bratov in sester ter jih učil fašistovskih pesmi, vodil zbor ter tudi sam pel: »Smo Mussolinijevi vojakil< Biti Mussolinijev vojak, to je bila njegova velika težnja in njegov veliki ponos.
Ko je stopila Italija v voino, ni imel več pokoja. S tovariši je koval načrte 7.a beg, jih vzpodbujal. tesnobno pričakoval trenutka, ko bi lahko ušel budnemu 0ČP6U oblasti in se pridružil vojakom, ki se bore. Tako je sredi 1911 prvič pobegnil. Ko je rodbina bila pri večerji, je splezal 6kozi okno in čez polje prišel do postaje, od ondod pa v Rim. Bil je dan, ko 60 odhajali bersaljerji. Primešal se je mednje in prosil zdaj tega. zdaj onega, da bi mu pomagal pri njegovem naklepu in nazadnje 6e mu je posrečilo pregovoriti desetnika, ki mu je dal rdečo čepico ter ga ob odhodu skril po-d sedež v vlaku. Tako je potoval do Brindisija, a pri vkrcavanju so ga odkrili, izročili krajevnemu GIL-u in poslali domov.
Drugič je poskusil z bataljonom Črnih srajc. Ustavili so ga v Cerignoli in je moral spet domov. Potem si je mislil, da Iki cilj morda lažje dosegel, če bi potoval sam. Z največjo skrivaško prebrisanostjo se mu je posrečilo še enkrat priti v Brindisi, a mu je še enkrat spodletelo, četrtič je krenil v Gornjo Italijo v upanju, da bo prišel do ruske fronte- V Firenci so ga ustavili in poslali domov. Pa ni izgubil poguma. Za peti odhod si je izbral dan, ko je njegov oče odšel v Rim k bataljonu, v katerem se bori in s katerim nuj bi šel na Balkan. V Rimu se je vtihotapil v vojaški vlak in že spet potoval. Toda oče ga je nazadnje zasledil ter ga skušal pregovoriti. Omenjal mu je, da mora v njegovi odsotnosti voditi domačijo. Toda sin ca je rotil in jokal, in oče je ganjen odnehal. Po mnogih
ljal na Giovannija Savo in ga zadel. Savo je padel z vzklikom: »Živela Italija!«
Pri tej žrtvi Giovannija Sava je treba omeniti tudi junaško dejanje vojakov Rotondija Francesca in Chiottija Alessandra, ki sla se vrgla na tistega komunista ter bila pri tem tudi sama hudo ranjena. Vojak Rolondi Francesco je čez tri dni umrl.
Giovannija Sava so prepeljali v vojaško bolnišnico, kjer so vojaški zdravniki skrbeli zanj z bratskim tovarištvom. 35 dni jo trajalo njegovo niuče-ništvo, ki ga je prenašal z rimsko in najjasnejšo odločnostjo. 18. marca je mučenik izdihnil z imenom Duceja in Italije na ustnicah.

Junaška smrt alpinskega podporočnika
Trieste,
bojišča* ki
26. marca. s. Nn odseku ruskega ga je držala italijanska divizija
»Tridentina«, je junaško padel alpinski podporočnik Giuliano Slatapcr, sin polkovnika Guida Slatapera. iredentističnega prostoviljca, odlikovanega v vojni 1015—1918 z zlato kolajno. Giuliano Slataper se je rodil 10. oktobra 1922 in jo v skladu s slavnimi izročili rodbine leta 1939. pustil nauke ter se kot sedeninajstletnik priglasil k protiletalski milici. Novembra 1940 ie prostovoljno stopil v častniško šolo. Potem je kot alpin-spi podporočnik prišel na rusko bojišče, kjer je
ostal 2 leti. 26. januarja je ob priliki naslopa, ko je bilo treba zavreti zimsko rusko ofenzivo in so besneli najhujši boji, je Giuliano Slataper som zgrabil za strojnico in vodil obratnlio. Ko je bil prvič hudo ranjen, ni hotel zapustiti bojišča. Pozneje pa so se IItisi približali in je bila nevarnost še večja. Tedaj se je dvignil in vzpodbudil svoje alpince, naj se ne vdajo ter zapovedal napad z ročnimi bombami. Pri tem ga je zadelo več strelov ruske strojnice, da je padel. Ko se je zgrudii, jo vzkliknil: »Živeli alpinci, živela Italija!«
prigodah sta oba prišla v Fiume. Avanguardist si je bil medtem s črnilom poborval svoja znamenja ter dobil liojiio bodalo. Zdaj je korakal v vrstah bataljona. Z njim se je tudi vkrcal. V /ndru je bataljon pregledal Eksc. Bustianini, tedanji dalmatinski guverner. V vrstah je opazil p ga golobrudega mladeniča, se ustavil pred njim in ga vprašal, kako do jc v mobiliziranem oddelku, in Oscar se je zlagal: »Dobil sem dovoljenje od generala Gnlbiatija.« Bastianini se je nasmehnil, mu položil roko na ramo in vzkliknil: »Brnvol Proslavi sel«
In Oscar Lucangeli ni earao proslavil samega sebe, temveč je e svojo slavno smrtjo počastil tudi prapor 6voje hrabre legije. Iz prvega boja sn jo vrnil poln navdušenja. »Moja stotnija,« jc pisal materi, »se jo že udeležila boja. Jaz sem bil na čelu vseh z drugimi desetimi in poročnikom. Sovražnika smo pregnali, toda le malo nasprotnikov je moglo uiti, ker 6ino jih po večini pobili ali zajeli.«
Ker na predelu, kjer je bil, boji niso biti pogostni, je prosil, da bi ga poslali v Rusijo. Poveljnik mu je odsvetoval: »Prišel bo čas,« je dej.1l, »da boš tudi tukaj lahko pokazal vso svojo hrabrost.« In ta čas je prišel. Ko se jo vračal s patrulje po zelo nevarnem kraju, je tolpa upornikov izdajalsko napadla njega in nekaj njegovih tovarišev ter je streljala nanje, skrita med velikimi 6kalnmi. Prvi slrel ga je zadel v ramo, pa se nI zgrudil. Stal je med svojimi ter jih vzpodbujal. Toda drugi strel mu je prebil prsi in padel je v mlaki krvi.
Padel je junak, junak, čigar ime bo ostalo v zgodovini. Na bojišču 60 pobrali njegov okrvavljeni pas, črno srajco in svetinjico z gorizijsko Ma-donno, ki jo je nosil na prsih, njegovo bodalo in ti ostanki so za njegovo rodbino sveti. Njegovo truplo so njegovi tovariši pokopali blizu kraja, kjer je plemenito dal življenje. Oče se je vrnil na kratek dopust, ponosen nad žrtvijo svojega mladega sina, in pripovedoval nekaj dogodkov iz vojaškega življenja, ki sla ga prebila skupaj, ter končal z naslednjimi besedami: »Padel je kakor 6tar vojak. Ni bil blizu mene Bil sem trinajst kilometrov vstran. Moralo je tako biti.«
Načelnik glavnega stana milice, general Gal-biati, je šel v Acilijo, da bi rodb;ni hrabrega bojevnika nesel pozdrav Črnih srajc in Ducejevo darilo.
Nasprotnikove bedastoče
Rim, 20. marca. AS: Nasprotnikove bedastoče: Medlem ko jo sovražnikova propaganda prisiljena priznati »izredno hrabrost italijanskih vojakov na Maretski črti«, pa piše londonski dopisnik Švedskega dnevnika »Social Demokraten« takole: London. 24. marca. Obramba kraja Sebed jo bila zaupana italijanskim četam, ki so zbežalo že prej. preden so Amerikanci napadli. Zajetih je iiilo 1500 vojakov, od tega največ Italijanov. Ameriške izgube so bile zelo lahke.. Celotna italijanska divizija z vsem topništvom je bila zajeta, no da bi bila tudi 6amo jx>skusila odgovoriti ameri-kanskemu ognju. Ko so se Amerikanci približali, so Italijani dvignili roke. Nemški strmoglavci niso mogli dvigniti vojnega duha Italijanov.
Ženske v angleškem letalstvu
Lizbona, 26. marca. AS. Dokaz, dn v Angliji primanjkuje ljudi, je poročilo, objavljeno prod nedavnim v listu »News Croniclc«. Sir Stafford Crinps je kot minister za letalsko izdelavo obiskal štiri ženske, ki imajo pilotsko knjižico, ter prevažajo bombnike iz tovarn na vojaška vežbnlišča. Tri so nnd 38 let stare. Ministru jo bila nato predstavljena Se neka pilotinja, ki vodi neki štirimotorni bombnik ter ji je že nad 30 let in ie žc starn mati
Natečaj za sprejem častnikov v zbor specialne policije
mM|C1',1'1iMpiT natečaj za 50 kapitansldh i Cl. 5. Kandidati, spo'znani za sposobne, bodo mest, za 100 poročniških ter za 100 podporočni- j sprejeti na svoja mesta v okviru mest, ki so
škili v častniškem zboru agentov specialne policije.
Natečaja se morejo udeležiti:
a)	Funkcionarji P. S. odgovarjajočega čina. ki so pomožni oficirji v vojski, mornarici ali letalstvu.
b)	Častniki v S. P. E. v vojski, mornarici, letalstvu, finančni straži ter v zboru italijanske afriške policije, ki imajo odgovarjajoči čin.
Natečaja se morejo udeležiti tudi častniki na posebnih postojankah ter rezervisti, samo da so imeli v S. P, E. odgovarjajoči čin.
Natečajniki pod b) morajo dokazati, da so v zadnjih letih imeli oceno vsaj dobro (3) ali odlično. Morajo pa imeti od upravne oblasti, od katere zavise, nulla osta.
Tako funkcionarji kakor častniki morajo imeti vsaj tri leta službe v nižjem Činu, če se potegujejo za višji čin.
Za rezervne častnike in častnike na posebnih postojankah se štejejo tri leta, ki so jih preživeli v aktivni službi.
Cl. 2. Prošnje za pripustitev k natečaju je treba kolkovati s kolkom 8 lir, jih opremiti s potrebnimi dokumenti ter jih poslati na notranje ministrstvo, Direzione Generale della P. S. divi-sione F. A. P. v roku 90 dni od objave tega natečaja.
Prošnje bodo morale vsebovati natančno bivališče in naslov kandidata, izjavo, da je kandidat pripravljen oditi v kakršen koli nakazan mu kraj, ter spisek priloženih dokumentov.
Prošnjo je treba opremiti z naslednjimi listinami:
a)	kandidati za mesta pod čl. 1., črka a: 1. prepis podatkov o vojaški službi, iz česar se vidi lastnost častnikov za izpopolnitev. Prepis mora navajati morebitne podatke o vojnih zaslugah. Bivši bojevniki morajo dodati predpisano izjavo o dejanski službi v vojnih oddelkih;
2.	prepis o službeni zaposlitvi morebiti v drugih upravnih področjih in navedba o usposobljenosti za tisto službo;
3.	prepis drugih listin o dopolnjenih študijah, izobrazbi in službi, o službeni karieri in javnih zaslugah, fašističnih, demografskih itd., kar naj dodajo v svojem interesu;
b)	o kandidntih iz člena 1., črka h:
1.	izvleček iz rojstnega lista s predpisanim kolkom;
2.	potrdilo o vpisu v fašistično stranko, ki pa ne sme biti starejše od treh mesecev po izidu tega razpisa;
3.	pristanek pristojnega ministrstva za sodelovanje pri razpisu;
4.	prepis o vojaški službi in podatki o morebitnih vojnih zaslugah. Bivši bojevniki morajo podati pristojno izjavo o neoporečnosti in izjavo o dejansko opravljeni službi v bojevniških odd.;
5.	potrdilo pristojne vojaške oblasti, ki potrjuje njihove letne ocene;
0. prepis o službi, opravljeni morebiti na kakšnem drugem upravnem področju, z navedbo letnih ocen;
7.	fotografijo v obliki legitimacije, ki pa mora biti pravilno potrjena od župana ali notarja;
8.	prepis še drugih listin, ki potrjujejo opravljeno šolanje, stanje izobrazbe ali službe, kariero in javne zasluge, fašistične, demografske itd., kar bi moglo biti v njihovo korist.
Prosilci, ki so častniki s posebnimi položaji ali pa v rezervi, morajo predložiti izvleček iz kazenskega lista in potrdilo o italijanskem državljanstvu, ki morata biti veljavno legalizirani ia ne smeta biti starejši od treh mesecev, prav tako pa zdravniško izpričevalo s kolkom za 6 lir, izpričevalo pa mora izstaviti vojaški zdravnik in potrjeno od vojaške pristojne oblasti, ki naj navede velikost postave in potrdi, da je kandidat zdrav in močne postave, da lahko opravlja službo častnika zbora agentov javne varnosti.
Uprava si pridržuje pravico, da vse kandidate podvrže še enemu zdravniškemu pregledu in izključi iz razpisa tiste, ki fizično ne bi bili sposobni.
Cl. 4. Ocenjevalna komisija bo sestavljena tako, kakor to zahteva čl. 15. zakona z dne 26. januarja 1942-XX št. 39.
Omenjena komisija bo na podlagi listin ugotovila vrstni red vseh sposobnih kandidatov. P.o oddanih glasovih bo upoštevan vrstni red v zvezi z obstoječimi ukrepi.
Kaznovani prodajalci in kupci
Urad za nadzorstvo con pri Visokom komlsnrlatu sporoča, da je Kr. kvestura v prvi polovici meseca marca izrekla naslednje knznl: Za nedovoljeno povišanje cen: Ravtar Marchiore, trgovec. Stari trg 19, doba 1000 lir; Zunič Štefanija, prodajalka, Bleiwei-sova 52, 500 lir globe in 10 dni zaprtjo obrata; Kržo Ivanka, prodajalka, Križevniška 9, 500 lir globe in 10 dni zaprtje obrata; Fabjan Alojzij, gostilničar, Tavčarjeva 4, 100 lir globe; Tomcc Ivan, gostilniški poslovodja, Vodovodna 32, globa 1000 lir in 10 dni zaprtje obrata; Grum Ana, gostilničarka, Studenec 9, naznanjena okrožnemu civilnemu komlsarlatu; Kcm-perle Julija, prodajalka, Canknrjevo nabrežje ,7, globa 500 lir in zaprtje obrata za 10 dni; Drošnr Anton, posestnik, Čopova 21, 1000 lir globe; Grad Franc, trgovec, Zgornji Kašelj 10. naznanjen okrož. civilnemu komisariatu za Ljubljano; Rozman Ana, prodn-jnlkn, Pot nn Rakovo .Jelšo 4.1, 500 lir globe in 10 dni zaprtje obrata; Robida Antonija, gospodinja, Zg. Za-ilobrova 74, 500 lir globe in 10 dni zaprtje obrata; Lukež Marija, gostilničarka. Bleiweisova 99. 1000 lir globe ln 10 dni zaprtje obrata; Babnik Josip, gostilničar, Fužino 5, naznanjen okr. načelstvu. — Z a prodajo racioniranih živil brez odvzema odrezkov ln po nedovoljenih previsokih cenah: Mazi Ivan, trgovski zastopnik. Mestni trg 17, 1500 lir globe; Rebolj Ivan, mehanik, Vegova 5, 1500 lir globo. — Za nedovoljen nakup kruha In za zopetno prodajo po nedovoljenih cenah: Gorenc Ivan, gostilničar. Rožna ul. 29, 1000 lir globe in 10 dni zaprtje obrata. — Za odtegnitev enotno moke normalni potrošnji: Zupan Rozalija, gospodinja, Medvedova 8, 2000 lir knzni in 20 dni zaprtje obrata; Por Franc, pek, Bedeškova 14, 2000 lir globe ia 20 dni zaprtje obrata. — Za skrivni nakup mesa po previsoki ceni In prodajo na prepovedan ilan: (mčnik Ignacij, mesar, Kladezna 13, 2000 lir globe. Za prodajo stekleno vodo zn konzerviranje Jajo pi. nedovoljeni ceni: Medlč Franc, trgovec, Zrinj-skegn 6. 500 lir globo. — Za nedovoljono rabo živilske karte: Mihevc Marija, gospodinja, Kogojeva 6, 500 lir globo In 10 dni zapora; Kodelja Franc, trgovec, Rimska 11, 2000 lir globe in 15 dni zapora. — Za trgovino z vinom na debelo brez dovoljenja In po previsoki ceni: Majer Ilionizij, poslovodja tvrdke [ajer, Lepi pot 25, 2000 lir globe. — Za opustitev Izveska maksimalnega cenika In prodajo pomaranč po zvlšnnlh cenah: Milaim Mehmed, Parmova 22, 1000 lir globe in 10 dni zaprtjo obrata. — Za opuSčeno izvešanje cen za porrtnlno In po povISanl eenl: Mi-klavčič Terezija, prodajalka. Kožarje 130. 500 lir globe in 10 dni znprtje obrata; Terbežnik Alojzij, rte-Invee, Cesta dveh cesarjev 84, 100 lir globe, tn Ljubiš Frančiška, posestnim, Zagradišče 3, 500 lir globe in 10 dni zaprtjo ohratn.
Okrajno načelstvo v Logatcu je tzroklo meseca fobruarja lotos naslednjo kazni: za nelzvršeno prijavo goveje živino Poženel Alojzij, Rakek 176, 500 lir trlobe ln 10 lir takse; Frclih Leopold, posestnik, Rakek 191, 500 lir globe in IS lir takse; Nagode Agneza, posestnica, Goronjn vas 32, 500 lir globe tn 16 lir tnkse. — Zn nedovoljeno rabo živilskih kart, čeprav jo imela zaloge racionirnnih živil: Rupert Frančiška, posestnica, Potkovec 43, Rovto, 250 lir globo in 16 lir takse ter zaplenitev blaga.
Okrajno načelstvo v Kočevju je meseca februarja Izreklo naslednjo kazni: Za skrivno klanje: J. Kastelic, Kočevje 14. 3000 lir globe, 14 dni zapora in '■iplonitev blnga. — Zn skrivno prodajo kravo: Košir l,o|ze, Kočevje, 1500 lir globo. Zn neregularno nro-ilajo mesa: Pšenica Alojzij, Kočevje 54, 300 lir globe iu en dan zapora.
. .	.	. ------- mest, ...__
stavljena na razpolago. Vključeni bodo v služben razpored po določbah zakona z dne 26. januarja 1942-XX št. 39. Tekmovalci, ki bi presegli število razpoložljivih mest, ne bodo prejeli nobene pravice za mesta, ki bi pozneje postala prosta, ce bi pa sprejeti kandidati odstopili, tedaj lahko ministrstvo imenuje sposobne kandidati, ki slede takoj nato v zaporedni vrsti ocenitvene liste.
| Cl. 6. Častniki, ki bodo Imenovani na podlagi
j lega razpisa bodo prejemali dohodke po stopnji, enaki položaju pri CC. RR. Zanje bodo veljali tudi drugi redni in prednostni predpisi, ki velja- _ jo za častnike Kraljevih karabinjerjev. Lahko bo- S do dosegli stopnje do majorja generalnega nad- £ zornika, in sicer po določbah čl. 5. in 6. omenje- ■ nega^ zakona z dne 26. jan. 1942-XX št. 39. ■ Zanj bodo veljale za namestitev in za upo- ■ kojitev iste omejitve, ki so določene za razne ~ stopnje po čl. 4. istega zakona.
Cl. 7. Notranjo ministrstvo si pridržuje pravico odreči sodelovanje pri razpisu z ukrepom, ki ni utemeljen.
DALE CARNEGIE
20
(Uradni razglasa
Izmena strokovnjaka pri Združenju šolnikov
Namesto fašista prof. Salvatorja Spndar« 6e imenuje za strokovnjaka pri Združenju šolnikov Ljubljanske pokrajine fašist prof. Ev gen D u p r e - Tlieseider.
Ob odsotnosti se lahko da nadomestovuti po fašistu prof. Deciju Giaconu.
Razpust občinskih uprav na Blokah in v Begunjah
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je razpustil občinski upravi na Blokah in v Begunjah. Za izrednega komisarja v občini Bloke je imenovan Josip Rudolf, sin pok. Ivana in pok. Tereze Marinšek, za občinskega komisarja v Begunjah pa Kranjc Jakob, sin pok. Antona in pok. Ane Lovko. Pristojna okrujnn komisarja sta pooblaščena izvesti ta ukaz.
Opozorilo Prehranjevalnega zavoda
Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za ljubljansko pokrajino:
Ugotovilo se je, da je zmanjkalo lz paketa, poslanega občini Ježica (Ljubljana) 5 celih živilskih nakaznic za mesec april, in sicer s številkami 114109, 114110, 114111, 114112, 114113, ki niso izpi-sane in so brez pečata.
Te živilske nakaznice so neveljavne, na kar posebno opozarjamo vse trgovce in gostinske obrate, ki so dolžni prijaviti pristojni oblasti vsakogar, ki bi predložil katero izmed teh nakaznic.
Ponovno opozarjamo trgovce in gostinske obrate, da ne smejo sprejemati samih odrezkov, ki so od nakaznice že odrezani.
Razdeljevanje racioniranih živil v aprilu
Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino sporoča:
Meseca aprila 1943-XX1 bodo dobili potrošniki sledeča racionirana živila:
1.	Na navadno živilsko nakaznico (za vse potrošnike); dnevno 150 gr kruha ali 124 gr krušne moke ali 225 gr koruzne moke; na odrezkih za kruh s rčno barvo tiskana poličina »130 gr« ne velja.
Mesečno: 800 gr testenin 1200 gr riža 500 gr sladkorja 100 gr masti 200 gr masla 1 del olja 100 gr mila 600 gr soli
200 gr fižola na odrezek »A« (samo na ljubljanske živilske nakaznice).
Glede delitve sira bodo potrošniki pravočasno obveščeni.
2.	Na dodatno živilsko nakaznico »SD I« (za
ročne delavce): 150 gr kruha .ali 124 gr, krušne moke ali 225 gr koruzne moke dnevno.
3.	Na dodatno živilsko nakaznico »SD I +11« (za delavce pri težkih delih): dnevno 250 gr kruha al! 206.6 gr krušne moke ali 375 gr koruzne moke ter mesečno: 400 gr riža in 200 gr testenin.
4.	Na dodatno živilsko nakaznico »SD I + II + ID (za delavce pri najtežjih delih): dnevno 350 gramov kruha ali 289.3 krušne moke ali 525 gr koruzne moke ter mesečno 400 gr riža in 200 gr testenin.
5.	Na dodatno živilsko nakaznico za krnh za bolnike in »SDL« (za lažja opravila): dnevno 100 gr kruha ali 82.6 gr krušne moke ali 150 gr koruzne moke.
6.	Na dodatno živilsko nakaznico »GMa« (za otroke od 0—3 let):
900 gr riža mesečno, 100 gr testenin mesečno,
500 gr sladkorja mesečno (odrezek velja za
mesec april!) 750 gr marmelade mesečno, in sicer 500 gr na že določeni odrezek in 250 gr na odrezek št. »6« (samo na ljubljanske živilske nakaznice).
7 Na dodatno živilsko nakaznico »GMb« (za otroke od 3—9 let): 500 gr marmelade mesečno (samo na ljubljanske živilske nakaznice).
8.	Na dodatno živilsko nakaznico »GMc« (za mladino od 9—18 let) 50 gr. kruha ali 41.3 gr krušne moke ali 75 gr koruzne moke dnevno, 500 gr marmelade mesečno (samo na ljubljanske živilske nakaznice).
9.	Meso. Začenši z mesecem aprilom se bp razdeljevalo meso na sledeči način: vsak potrošnik se mora vknjižiti pri svojem mesarju, ki bo pritisnil svoj žig na zato določenem mestu na zadnji strani navadne živilske nakaznice: tedenska dobava mesa se bo vršila potom odrezkov C, D, E in G iste nakaznice.
Razdeljevanje mesa
Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča, da dne 27. t. m. bodo stranke lahko kupile pri svojih običajnih meserjih 100 gr svežega govejega mesa in 100 gramov krvavic.
Razdeljevanje krompirja
Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino sporoča, da bodo od sobote 27. t. m. dalje potrošniki v Ljubljani dobili na februarske odrezke krompirjevih nakaznic po pol kilograma krompirja po ceni 2.10 za beli in 2 liri za rdeč krompir. — Krompir pa bodo razdeljevale naslednje tvrdke: Kmetijska družba, Novi trg 3; Šarabon A., Zaloška cesta, Gregorc & Co„ Bleivvei-sova 15.
Bolniški dodatki za april
Bolnikom, ki so po predluženih zdrav titškdi • pričevalih upravičeni dobivati posebne dodatki racioniranih živil, bo bolniški odsek mestnegu Lireskrbovalneeo urada meseca aprilu delil bol niška nakHzila vsako dopoldne od S. do ll,*i ure samo v pritličju I ur jaške palače v Križan jah, Gosposka ul. 15., po naslednjem razporedu Dne 1. do 8. aprila samo bolnikom, ki imajo pravico tudi do mesa, tako da pridejo na vrsto
v četrtek 1. aprila bolniki z začetnicami priimka A do C, v petek 2. aprila z začetnicami L) do J, v soboto 3. aprila z začetnico K., v ponedeljek 5. aprila z začetnicami L do O, v torek b. aprila z začetnico P, v sredo 7. aprila z začetnicami B do S in v četrtek 8. aprila bolniki z začetnicami T do 2.
Dne 9. do 16. aprila drugim bolnikom, tako da pridejo na vrsto v petek 9. aprila bolniki i začetnicami priimka A do C, v soboto 10. aprila JSj z začetnicami D do J, v ponedeljek 12. aprila z B začetnico K, v torek 13. aprila z začetnicami L g do O, v sredo 14. aprila samo z začetnico P. v 5 četrtek 15. aprila z začetnicami K do S in v pe- P tek 16. aprila za začetnicami I do Z.	B
Dne 17. do 24. aprila bo bolniški odsek mest nega preskrbovalnega urada delil nakazila samo za sladkor zo dojenčke in bolnike, seveda tudi samo na podlagi predloženih zdravniških spričeval, tako da pridejo na vrsto v soboto 17. aprila upravičenci z začetnicami priimka A do C, v ponedeljek 19. aprila z začetnicami D do J, v torek 20. aprila samo t začetnico K, v sredo
21.	aprila z začetnicami L do O, v četrtek
22.	aprila samo z začetnico P, v petek 23. aprila z začetnicami R do S in v soboto 24. aprila upravičenici z začetnicami I do 2.
Zdravstveni zavodi, ki so upravičeni dobivati posebne bolniške dodatke, naj pošljejo po nakazila že v četrtek 1. in v petek 2. aprila po-poldne.
Bolniki, ki dobivajo dodatek mesa z različnim terminom v mesecu, naj pridejo po nakazilo za živila in dodatek mesa po tem razporedu od 1. do 8. aprila. S seboj naj prineso mesarske knjižice. Kdor nima mesarske knjižice, (če je na hrani v gostinskih obratih) mora predložiti potrdilo obrata, kjer je na hrani, z navedbo mesarja, pri katerem dobiva meso.
Opozarjamo vse, ki pridejo po bolniška nakazila, da morajo 8 seboj prinesti izpolnjeno glavo naakznice upravičenca za mesec april in nakazilo prejšnjega meseca, potrjeno od trgovca
Pripominjamo, da bodri tisti, ki bodo mestnemu fizikntu predložili zdravniška spričevala po 5. aprilu, dobila nakazila šele 2?. in 28. aprila, a zamudniki šele 29. in 30. aprila.
Bolniški odsek zaradi velikesra navala nikakor ne bo mogel upoštevati reklamacij zamudnikov in tistih, ki ne bi upoštevali tega razporeda, zato pa vsem priporočamo, naj si ta razpored izrežejo in shranijo, da ne bo zmot in pritožb.
Spremenjeno nakazovanje mesa bolnikom
Po okrožnici Prehranjevalnega zavoda Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino št. 31-111-44 z dne 8. III. 1943 tedenski obrok mesa določen za vse prebivalstvo, ne pripada bolnikom, ki jim je dovoljen vsakdanji obrok mesa. Zato preskrbovalni urad vabi bolnike, _ naj do 31. marca t. 1. bolniškemu odseku mest- S nega preskrbovalnega urada v Turjaški palači, J Gosposka ulica (5, predlože mesarske knjižice a zaradi vpisa, da bolniku ne pripada splošni te- ■ densk? obrok mesa.	Jjj
Oni, ki se hranijo v gostinskih obratih, pa ^ morajo predložiti potrdilo obrata, kjer se hranijo, z navedbo mesarja, kjer obrat dobiva meso.
Kdor v tem roku ne bi predložil mesarske knjižice ali potrdila gostinskega obrata, kjer je na hrani, ne bo več dobil bolniškega dodatka za meso.
Mestni preskrbovalni urad opozarja v»e mesarje, dn po prej navedeni okrožnici morajo natanko paziti, da ne prodajajo mesa onim, ki bodo v mesarskih knjižicah imeli zabeleženo, da dobivajo za meso bolniška nakazila.
Izpred vojaškega sodišča
Vojaško vojno sodišče pri Vrhovnem poveljstvu Oboroženih Sil za Slovenijo-Dalmacijo, odsek Ljubljana, je izreklo naslednjo sodbo v razpravi proti Marinšku Janezu, sinu Franca in Zaje Frančiške. rojenemu v Grosupljem dne 5. I. 1919, tam bivajočemu, delavcu, sedaj v zaporu. Obtožen je bil: a) članstva v podtalni združbi, ker je v Grosupljem in v okolici Žužemberka v nedoločepem času pred oktobrom 1942 sodeloval pri družbi, naperjeni za nasilni prevrat političnih, gospodarskih in socialnih temeljev državne ureditve; b) sodeloval je pri oboroženi tolpi, ker je v okolici Žužemberka in Kočevja od 15. julija do 1. oktobra 1942 sodeloval pri oboroženi tolpi, ki je^ bila sestavljena zato, da izvaja napade na državne osebnosti; c) brez dovoljenja je nosil orožje in strelivo, ker je v že omenjenih okoliščinah brez oblastvenega dovoljenja nosil orožje in strelivo; d) napadel je življenje pripadnikov Oboroženih Sil, ker je v Ravnah dne 1. oktobra 1942-XX napadel življenje nekaterih pripadnikov Oboroženih Sil, ko je prišel do spora z njimi. Zato je sodišče priznalo Marinška Janeza za krivega pripisanih mu zločinov n ga obsodilo nn smrtno kazen z vsemi zakonitimi posledicami. Odreja objavo sodbe v izvlečku in enkrat v dnevniku »Slovenec« v Ljubljani. — Ljubljana, dne 22. marca 1943.
Vojaško sodišče Višjega poveljstva Oboroženih sil Slovenia-Dalmnztja, odsek Ljubljana, je izreklo naslednje sodbe:
Klemene Zora por. Peršič, hči Franca in Ivanke Fatur, roj. 9. 9. 1914 v Primiano di S. Pietro del Carso, stanujoča v Moravski vasi, je bila obtožena udeležbe pri prevratni združbi (čl. 4. Ducejevega razglasa 3. 10. 1941), ker je na področju Ljubljanske pokrajine bila udeležena pri družbi, ki je imela namen nasilno spremeniti politično, gospodarsko in socialno ureditev države, da je sodelovala v oboroženi tolpi (čl. 16. Ducejevega razglasa 3. 10. 1941), ker je v istih okoliščinah kot zgoraj bila udeležena v oboroženi tolpi, ki je bila ustanovljena, da počenja zločine proti državi, nadalje prevratne propagande, ker je v islili okoliščinah kot zgoraj delala propagando za nasilno spremembo državne ureditve in končno zaradi nedovoljene posesti orožja in mttnicije. Sodišče je izreklo, da je. obtoženka kriva in jo je obsodilo na dosmrtno robijo z vsemi zakonitimi
Kairo si pridobiš prijateljev
»Končno sem ga povabil na kosilo; sprejel je, čeprav se je malo protivil, a naročil je neprimerno več blaga, preden se je poslovil. Nekoč pozneje sem sam doma pregledoval račune in ugotovil v bolj mirnem in brezskrbnem razpoloženju našo zmoto in mu poslal takoj pismo s celo vrsto opravičil. Ostal je prijatelj in naž odjemalec vse do svoje smrti.«
Edvard Bok je bil eden najvažnejših izdajateljev ilustriranih listov cele Amerike in je svojo pot navzgor začel kot čistilec oken pri nekem peku za borih nekaj soldov na teden. Kateri je torej vzrok njegovega uspeha?
Pri trinajstih letih je kot skromen nastavljen-ček sklenil, da bo podvzel vse, kar je v njegovi moči, da si razširi svoje duševno obzorje; pritr-gujoč si pri jedi je prihranil nekaj denarja, e katerim je kupil enciklopedijo, ki je obravnavala življenja slavnih mož. Tedaj pa mu je padlo v glavo, da bi pisal najbolj znanim osebnostim, proseč jih za nasvete vsake vrste o njih delu in mladosti. Kmalu si je dopisoval z Emersonom, Alcottom, generalom Shermanom in drugimi. Pa ni ostal le pri tem, pač pa jih je šel obiskat in bil povsod prisrčno sprejet. Prav ti slavni možje in žene so vzbudili v njem hotenje, ki je temeljito preokrenilo njegovo življenje. Vse to je dosegel uporabljajoč načela, ki smo jih doslej obravnavali.
A ni tako lahko najti zvestega poslušalca.
Nekoč med državljansko vojno je Lincoln pisal staremu prijatelju, naj ga pride obiskat, ker mora z njim obravnavati več stvari. Ure in ure mu je Lincoln govoril o nujnosti ali vsaj o proglasu za osvoboditev sužnjev, naštel vse za in proti, prebral lepo številce pisem in člankov iz časopisov, deloma takih, ki eo ga zaradi nameravane osvoboditve sužnjev napadali, deloma tistih, ki so to odobravali. Ko je končal, mu je krepko stisnil roko. mu želel srečno pot in ga odposlal domov, ne da bi ga povprašal za njegovo mnenje. »Po tem dolgem govoru sem imei vtis. da je mnogo izpopolnil svoje ideje,« jo dejal prijatelj. Lincoln prav za prav ni potreboval kakega nasveta. temveč zgolj osebo, ki bi ga bila voljna poslušati in mu dovolila, da se sprosti. Prav to nam je potrebno, kadar smo zaskrbljeni ali v zadregi!
Ce hočete, da se ljudstvo dela norca iz vas in da vas zaničuje, govorite nepretrgoma samo o vas; ne čakajte, da vaš sogovornik konča, temveč ga prekinite in trdite, da je vaše mnenje brez dvoma boljše ko njegovo neumno gobezdanje. Koliko je na nesrečo takih neznosnežev, zaljubljenih samih vase in njihovo važnosti
Človek, ki govori le o sebi. misli o sebi, človek. ki dela vse zase, je robavs, čeprav je prebavil veliko učenosti.
Ce torej hočete obdržati vaše mesto v družbi, naučite se biti pozorni poslušalci. Stavljajte vprašanja, ki godijo sogovorniku in silite ga, da govori o sebi in o svojem delu. Zavedajte ee, da se posameznik, do katerega se obračate, mnogo bolj posveča 6vojim poslom ko vašim. Njegov zo-bobol mu povzroča več skrbi kot pa lakota na Kitajskem, kjer je na milijone žrtev.
Naslednje pravilo, da vas imajo ljudje radi, je torej:
Biti pozoren poslušavec, vzpodbujati bližnjega, da govori o sebi.
Kako vzbuditi zanimanje pri bližnjikn.
Vsi, ki so bili sprejeti pri Teodorju Roose-veltu, so bili presenečeni zaradi brezkončnih in duhovitih domislic prezidentovih. On je znal obdržali slehernega obiskovalca v čudoviti pozornosti, pa naj je bil to kmet. umetnik ali diplomat. In kako je to delal? Vsakokrat, kadar je pričakoval obiskovalca, se je Roosevelt sprehajal razmišljajoč, kako bi dobil informacije, ki bi utegnile zanimati gosta.
Obvestilo Pokrajinske zveze delodajalcem
Ugotovilo se je. da se razne tvrdke in posamezni delodajalci — zlasti pripadniki trgovskega stnnu — obračajo • naravnost s prošnjami, spomenicami, predlogi, pritožbami in slič-no na urade Visokega komisariata in na druge ustanove ter voiaška in civilna oblastva glede gospodarskih in sindikalnih vprašani, namesto da bi to delali v smislu določil in pravil tako zveze, kot pripadajočih združeni potom svojih organizacij.
V	nekaj primerih ie bilo ugotovljeno, da so sindikati imeli direktne stike z uradi in vlad nimi organi ne poslužujoč se združenja, kateremu sindikat pripada in mora pripadati, ker ie sindikat na osnovi pravil organ svoiega strokovnega združenja in kot pisarna tvori sestavni dei urada združenja in. čeprav ima_ sedež izven uradov združenja, more dopisovati samo potom svoiega združen ia.
V	izogib izgubi časa in dosego točnega izpolnjevanja dolžnosti v okviru sindikalne discipline ie treba, da se vsi delodajalci točno držijo zgornjih navodil, kaiti proti onim. ki tega ne bi izpolnjevali, se bo postopalo v smislu veliavnih določil.
posledicami. (20. marca.)
Bukovec Rudol, sin Alojzija in Kočevar Marte, roj. v Kotu 21. 3. 1921, stanujoč istotam št. 13, samski, kmet, na begu, je bil obtožen: zločina po čl. 1. Ducejevega razglasa (3. 5. 1942), ker je sodeloval ali bil udeležen od maja 1942 pri združbi, ki je imela namen prevratno spremeniti ureditev države, nadalje zločina po čl. 16. Ducejevega razglasa (3. 10. 1941), da je sodeloval v oboroženi tolpi, ki naj bi počenjala zločine proti državi, zločina po čl. 2. Ducejevega razglasa (24. 10. 1941), da ie brez dovoljenja imel orožje in municijo. Sodišče je proglasilo obtoženca krivega in ga je obsodilo na dosmrtno robijo z vsemi zakonitimi posledicami, na plačilo procesnih stroškov. (Ljubljana 20. 3.)
Rogelj Rudolf, sin Josipa in Beršči Marije, roj. v Bušinji vasi 9. 12. 1922, s-tanujoč v Zorenji vasi 12, na begu, je bil obtožen: zločina po čl. Ducejevega razglasa (3. 5. 1942), da ie sodeloval od julija 1942 pri prevratni združbi z namenom spremeniti nasilno red v državi, zločina po čl. 16. Ducejevega razglasa (3. 10. 1941), ker je sodeloval v oboroženi tolpi od istega dne kot zgoraj, da bi nasilno spremenil red v državi, in zločina po čl. 2. Ducejevega razglasa (24. 10. 1941), ker je imel orožje in municijo brez oblastvenega dovoljenja. Sodišče ga je spoznalo krivega in ga obsodilo na dosmrtno robijo z vsemi zakonitimi posledicami in na plačilo procesnih stroškov. (20. marca.)
Končno je sodišče v vseh treh primerih odredilo objavo sodbe v izvlečku v listu »Slovenec«.
Velike množice na pogrebu komunističnih žrtev'
Na Bizoviku in v Dobrunjah so tisoči udeležencev pospremili na zadnji poti podžupana Pogačnika, člana Katoliške akcije Jakoša in Pavčiča ter še
dve žrtvi komunistične krutosti
Ljubljana, 26. marca.
V torek so ob veliki udeležbi ljudstva iz Device Marije v Polju in iz Ljubljane pokopali na pokopališču v Devici Mariji v Polju podžupana Pogačnika Srečka. Ob grobu 6ta se od pokojnega poslovila njegov rojak Kraner Martin in Kovač Ciril v imenu tovarišev Zavoda za socialno zavarovanje. Pogrebnim slovesnostim so prisostvovali tudi ravnatelj Kulielj, podravnatelj Likar z načelniki, častniki vaških straž in pevski zbor.
Na praznik Marijinega oznanjenja pa je bil najprej pogreb dobrunjskih žrtev Jakoša st., Jakoša ml. in Cankarja Milka, ki so do dneva pogreba ležali v mrtvašnici pri cerkvi sv. Urha. Pogrebne slovesnosti je vodil ob številni asistenci sostrski župnik g. Vrče. Pri odprtem grobu 6ta govorila Vlado Pirih in dr. Blatnik iz Ljubljane.
Bizoviški žrtvi Jakoša Franca in Pavčiča je že v cerkvi, kjer sta ležala zadnji dan, prišlo kropit več tisoč ljudi. Pogrebni sprevod se je razvil ob pol 4. Na čelu je šla šolska mladina, dekleta in učiteljiščnice, za njimi pa člani dijaške in delavske Katoliške akcije, tovariši obeh pokojnikov, člani akademskega društva Straža, katoliško akademsko starešinstvo, vojaško zastopstvo, vaške straže, za krsto pa številna duhovščina in za svojci mnogo ljudstva, Nad 2000 ljudi se je zbralo, da se poslove od obeh žrtev.
Ob odprtem grobu je spregovoril župnik gospod Košmerlj:
Mučencem v slovo
Mnogo svežih grobov ie bilo v preteklem letu izkopanih na bizoviškeni pokopališču. Mnogo krepkih življenje je padlo vanje, žrtve komunistične zmote in prevare. Strašno pesem pojo ti grobovi, pesem razočaranja in bolečine nad ljudmi, ki so bolj ljubili temo kot luč, niso hoteli spoznati, kje je njih mesto v teh silnih borbah za vero in poštenje, za dom in rod. Bog jim bodi milostljiv sodniki
Danes stojimo tu ob velikem, svežem grobu, da položimo vani izmučene telesne ostanke dveh mladih fantov te vasi. fantov, ki sta bila polna veselja do živlienia. do dela, pa sta padla v cvetu svoiih let kot žrtvi komunističnega sovraštva v cvetočem maiu lanskega leta.
Žalost zagrinia naše duše ob tem grobu: žalost nad mladim življenjem, ki bi ca tako radi videli še cveteti nad nami in dočakati, zreli sad njunih idealnih naporov in stremljenj. Žalost obiema naša srca ob pogledu na svojce, iu iim ie v mladih fantih ugasnilo svetlo son-cc njih domov, veliko upanie niihovih duš.
Tako stojimo danes ob tem grobu prevzeti globokega spoštovanja pred Bogom. Vladarjem sveta; pred mladima mučenikoma. ki sta padla kot žrtvi vere v Boga, v resnico in pravico božjo.
Ivan Pavčičev in France Jakošev — kai sta storila v svojem življenju, da so Vaju odpeljali in zverinsko mučili tet zaklali kakor ingnie na žrtveniku? Sta bila zločinca, ki zaslužita smrt?
Mi vsi. ki smo vaiu poznali, vemo dobro, da ni bilo madeža na Vajinem čistem značaiu. Obdarjena z lepimi darovi duhi in srci sta bila vsa požrtvovalno vdana Bogu, Cerkvi in svojemu narodu. V mladostnem navdušenju sta želela z vsemi svojimi zmožnostmi pomagati pri gradnji novega, lepšega, srečnejšega reda na slovenski zemlji.
Ivan Pavčičev. dobri in zvesti Kristusov ndadec, pripravljal si se za učitelja in vzgojitelja slovenski mladini. O. mi vemo. Ti bi bil res učitelj resnice, ti bi bil našo mladino vzgajal v krščanskem duhu. Ti bi bil svetel lik v učiteljskem stanu, ki so ca v teh strašnih dneh premnogi njegovi zastopniki s svojim nenarod-nim, brezbožnim ravnanjem tako zelo omadeževali.
France Jakošev, skromni obrlnik. zvesti fant krščanske slovenske zemlje, apostol delavske Katoliške akcije, hotel si biti med svoiimi tovariši kakor luč. ki sveti v temi. sredi umazanega sveta čisti Kristusov vitez.
Ni bilo sovraštva v Vajinem srcu, razen sovraštva do zmote, razen sovraštva do greha in hudobije —: to sovraštvo pa ie tudi v božjem Srcu in bi moralo biti v vsakem krščanskem srcu.
Zmoto sta sovražila in preganjala, preganjala zato brezbožni komunizem, naistraišnejšo zmoto in zablodo naših dni.
Ivan Pavčičev, kako navdušeno si govoril tovarišem dijakom v Kat. akciii: »Vemo, da ie naša naloga boriti se proti največji nevarnosti našega časa. proti največji laži 20. stoletja, proti brezboštvu. Odločno in pogumno sprejmimo to borbo... Srca nam eore v ognju, roke se dvigajo k prisegi, iz prsi se nam trga odločna izpoved: Nočemo, da bi nam volkovi govorili o ljubezni; nočemo, da bi nas lažnivci učili resnice; nočemo, da bi nam sužnji pri-
našali svobodo. Hočemo, da bi moderni svet spoznal, da ie skrajni čas povrniti se k studencu prave kulture, h Kristusu, k Cerkvi...«
Tako sta mislila in delala, kakor so mislili in delali tisoči, kakor misli in dela večina našega ubocega. poštenega naroda.
Zato sta morala pasti, zato sta morala prestati s tovariši pravo mučeniško smrt.
Ob Vaiinem grobu, naša mlada fanta, naše veselje in naš ponos, stavim bridko vprašanje: kdo so Vaiini morilci? Vem. da so pri Vajini niučeniški smrti — kakor povsod — sodelovali Vaiini rojaki, fantie. nekdanji tovariši iz Vaiine vasi — pa ne bom jih sodil in obsodil. Nočem, da bi ob Vajinem častitljivem erobu vzbuial nemir v srcih navzočih, ko vidva v njem počivata vsa v miru in v slavi. Obsodil pa bom tu tisti strašni komunizem, ki trga Boga iz slovenskih src. ki iih polni s sovraštvom, ki iz poštenih liudi dela zločince, požicalce. morilce svoiih bratov in sestra. Brezbožni komunizem bom obsodil in vse, ki ca širiio. obsodil one, ki so to tujo strašno zmoto zanesli k nam in pri nas zažgali ta strašni rdeči požar, ki uničuje naše domove in naš rod. O. volkovi v ovčjih oblačilih, ki oznanjate mir. pa seiete vihar, ki Govorite o svobodi, pa nas oklepate v sužnost ki ie strašnejše še ni poznal slovenski rod. Strašni apostoli brezboštva. znanilci sovraštva našega naroda — vas danes tu obsojam, vi ste krivi vseh umorov in požigov in vseca coria. nad vas kličem božio Pravico, ki povrača vsakemu po nieeovih delih, pred katero nič ni tako skrito, da bi ne bilo enkrat očilo. Onim pa, ki ste jih zavedli in zapeljali.
Izkaznica »osebnega maščevanja« v sovjetski vojski
Sovjetska zveza živi od najrazličnejših tekmovanj. Tako imenovana »socialistična tekmovanja« spadajo k metodi, ki naj iz prebivalstva iztisne zadnjo moči in jih vpreže v 6lužbo režima. »Socialistična tekmovanja« imajo torej isti namen kot Stahanovov sistem, udarne brigade in podobno. Razlika je le v tem, da državljan poslano staha-novec ali udarnik na lastno željo, »socialističnih tekmovanj« pa eo mora udeležiti pripadnik kakega kolektiva, če hoče ali noče. Tu na primer tekmujeta dve tovarni ali dve delavnici, katera od obeh bo pokazala večjo zmogljivost. Nihče ne jemlje v postov volje posameznega delavca, ker je le kolektiv tisti, od katerega se nekaj zahteva. Sovjetska vojna in oboroževalna industrija je med to vojno že zelo zvišala delovno metode. Nič nenavadnega ni danes, če se od delavstva zahteva, naj dnevno dola 15 do 20 ur. V premogovniku Kunecku, kjer je zaposlenih mnogo žensk, veljajo isti predpisi kot drugje. Vsako podjetje skuša nadkriliti drugo, da bi doseglo določeno mu normo.
Tudi v sovjetski armadi je tekmovanje zelo znan pojav, ki so ga že davno uvedli. Bataljoni, regimenti in še večji deli armade se medsebojno izzivajo na dvoboj, 6e je treba pokazati znanje v streljanju, smučanju ali v taktičnih vajah. Kakor ni gospodarstvo v vojnem času sistema tekmovanj samo obdržalo, ampak ga je celo stopnjevalo, da bi zvišalo svojo zmogljivost, tako tudi vodstvo rdeče armade ni hotelo opustiti uporabe te metode. Sedaj ne potrebujejo več tekmovanj v športne namene, ampak jih hočejo izkoristiti tako, da bo moglo vodstvo nadzorovati in stopnjevati vojne zmožnosti po-edincev in 6kupin. Politična uprava rdeče vojske smatra, da bo sistem tekmovanja dal mnogo vzpodbude vojaku, ki za vojno ne kaže pravega veselja.
»Stopnjujte sovraštvo do nemških fašistovl« Vsak posamezni sovjetski državljan se mora osebno maščevati nad njim.il S takšno metodo se v človeku vzbujajo najnižji instinkti; rdeče poveljstvo vtepa vsem državljanom v glavo, da je osebno maščevanje nad sovražnikom dolžnost in da je zato prav vsak dolžan, osebno se udeležiti vojne. V ta namen je rdeče vodstvo pripovedovalo priprostim ljudem o izmišljeni krvoločnosti in neusmiljenosti nemških vojakov in o suženjskem življenju prebivalcev v krajih, ki jih imajo Nemci v oblasti. To je motiv, ki naj stopnjuje vojno navdušenje v vojakih. Rdečemu vojaku 6e dopoveduje, da njegovi družinski člani gotovo niso več živi in da se mora zaradi tega osebno maščevati nad sovražnikom.
Da bi v vojakih, ki za vojno niso navdušeni, vžgali čim več vojnega ognja. 60 se voditelji rdeče armade sedaj po6lužili takšnega sredfetva, ki ga vojna zgodovina doslej še ni poznala. Sovjetskim vojakom razlagajo, da pred seboj nimajo poštenih nasprotnikov, ampak divje zverine, ki jih kot take treba pobiti. To, kar ee je vsakemu človeku v Evropi zdelo nemogoče, je sedaj pri sovjetih postalo rodoljubno dejanje. Boljševiik ne pozna poštenega sovražnika; on vidi v sovražniku samo divjo žival, ki jo je treba pobiti.
V zadnjih tednih je nemška vojska dobila do-
Socialni modernizem
Pij XI. je v svoji veliki okrožnici o obnovi socialnega reda spregovoril tudi o »moralnem, pravnem in socialnem« moderniimu, ki mu nekateri podlegajo na polju moralnega, pralnega in socialnega nauka. Navajeni »mu slišati le o dogniatičuem moderniimu. Je pa poleg tega Se nek drug modernizem, zlasti na socialnem področju. Kakor je namreč doginatični modernizem mrtil katoliške dogme, češ da jih je treba na uov nučin umeti, nc »tradicionalno«. »racionalno« in »statično«, temveč »moderno«. »čustveno« in »dinamično« ter je zato učil tak razvoj ali takSuo evolucijo dogem, da se smisel dogme spremeni iz afirmacije v negacijo in narobe in postane tako neresnično, kar je bilo resnično, in resnično, kar je bilo neresnično, — tako nekateri sovražijo tudi rame druge nauke Cerkve ter jih skušajo prav v modernističnem duhu umeti.
Tak modernizem sirer ne zanikiije iirečuo kakih katoliških resnic, a na modernistični način pretvarja ali pa ignorira kak moralen, praven ali socialen nauk Cerkve. Brei dvoma je zalo n. pr. no-rialni modernizem t naših razmerah nevarnejši oil dngmatičnega niodemiima, kor se zna bolj skrivati, se pretvarjali iu se izgovarjati, češ, saj nismo proti dogmam.
Na tiorialncm področju je ta modernizem prišel tudi v naših razmerah te pred leti do svojega izraza. Osrednja točka vseh težav je vedno bilo razmerje do komunizma in do njegovega nauka. Tu se je modernizem zlasti razbohotil. Čeprav jo imela katoliška Cerkev do podrobnosti zgrajen socialni nauk, ki so si ga nekateri narodi že privzeli, je pa hodil sorialni modernizem h komunizmu po t« ali ono točko njegovega programa in ga postavljal proti katoliškemu socialnemu nauku. Drugje je sorialni modernizem kar v celoti prezrl katoliški socialni nauk ter učil. da je Irelia privzeti Marxovo socialno doktrino, ki da jc edina sposobna, da obnovi družbo na zdravih temeljih. Posledično temu so pripadniki tega socialnega modernizma zagovarjali zvezo, sodelovanje s komunizmom, ker su le v njeni t' videli poroštvo socialne obnove. (• Ce govorimo o sorialneni modernizmu, ne nii-slimo, da je tn osamljen pojav. Socialni modernizem jo le najvidnejši izraz bolj temeljne, splošne, modernistične miselnosti, ki pride do izraza enkrat na tem, enkrat na onem področju, kakor časovne kaz o vrhuncu boljševiške nečlovečnosti. Vojaki { krajevne okoliščine pač zahtevajo. Zato je danes,
.....	..il I	... 1.2 S.	M.. *. .. I ... .. . A ■ n . tkt»< llft Ail |. 11 ti 111 _
naj velia po Kristusovem zeledu beseda: Oče, odpusti iim. sai ne vedo. kai delaiol
O. bratie in sestre. Slovenci katoliški, nai ne bo nikogar med nnmi. ki bi ne spoznal ob tem erobu. kie ie niegovo mesto v teh usodnih dneh. Samo pri Kristusu, ki ca oznanja Cerkev. On ie pot. resnica in živlienie; izven nieca ie zmota laž in smrt.
S Kristusom bomo zcrndili nov red. z njegovim blagoslovom bomo to našo zemljo prenovili in osrečili. Po niem ho zavladala nad nami nova liubezen. nova bratska vzajemnost, nov medsebojni mir. Brez Kristusa pa bomo s samoto bedno propadli.
In vi. ki ste v zmoti, ki hodite zapeliani po krivih potih nasilia in krvi. o. če bi vam od teea groba mocel zaklicati ven: Spremenite svo-ie mišlienie. vrnite se h Kristusu — pridite iz teme v luč. iz laži v resnico, iz sovraštva k ljubezni. Poslušajte klic pokoineca Ivana: Skruini čas ie. povrniti se h Kristusu in Cerkvi...
Ivan in France, naša mučenika: nai v miru počivajo Vaiini izmučeni telesni ostanki v blagoslovi jeni domači zemlji, sredi rodneea polia, v senci Kristusovega križa: Vaiini duši pa nai uživata Boca. Častitljiv nam bo vedno — iz roda v rod — Vajin crob.
Ivan in Francel Prosita za nas pri Bocu. da dočakamo lepših dni. zn katere sta Vidva s tisoči drugih izkrvavela. Prosita za našo mladino. du ne bo šla za zvodniki v pogubo, marveč za Kristusom v živlienie. Prosite za naš narod, da najde po Kristusu svoj mir in svoie duhovno vstajenje. — Večna slava Vajinemu spominul
Izklesanemu In r srce segajočemu govoru župnika g. Košmerlja so sledile še poslovilne besede zastopnika delavske KA, pokojnikovih prijateljev in sošolca učitljiščnika. Moški zbor je zapel še »Vi-
Igred se povrne«, nakar j« bil pogreb obeh žrtev končan.
sovjetske armade na fronti so prejeli izkaznice iz belega papirja, kamor morajo zapisati vsakega pobitega sovražnika. V dokaz, da je število »lovskega
Ljubljanska Drama: R. Bracco »Prava ljubezen«
(Premiera 24. marca 1943.)
cijske položaje — sam imenuje to delo »dialog v treh dejanjih«. In to tudi je. Dober dialog, dialog, ki nas zanima in se mu tu pa tam tudi nasmejemo.
Seveda leži ves uspeh in neuspeh tega dialo-loga na dveh glavnih igralcih, na Hugonu in Heleni. Naša dva igralca, g. Jan in ga. V. Juvanova, sta to težko nalogo odlično rešila. Ilugo, ki bi bil lahko marsikje dolgočasen, je bil v Janovi interpretaciji vseskozi zanimiv in izviren. Izvirna jo pustolovščina tega mladega snubca, ki v 6vojem dvorjenju najde zmerom nove načine, ki ee proti konc.u umiri v zakonskega druga, pa naenkrat 6pet vzplamti v njem ljubosumje, a 6e spet približa svoji sreči. V6e te preobrate je g. Jan naravno in prepričljivo podal. Prav tako se je ga. Juvanova povsod v svoji igri ujemala s svojim možem in je bila posebno v drugem dejanju njena igra zelo prepričevalna. Tako sta oba igralca izrabila vse možnosti, ki so jima bile dane, in sta v igri, ki ee je dopolnjevala in izpopolnjevala druga z drugo, težko in naporno nalogo popolnoma rešila.
Tej dvojici se za trenutek približa natakar g. Verdonika, šofer g. Kosiča in krčmarica ge. Kraljeve. Tudi ti igralci so svoje vloge zolo posrečeno rešili in so k uspehu predstave prinesli svoj delež. Posebno je izvirna krčmarica. Čeprav je to majhna vloga, je vendar ga Kraljeva s svojim velikim igralskim darom ustvarila podobo, ki ne samo da popolnoma prepriča, ampak tudi dalj časa v spominu igralca živi.
Delo je režiral g. J. Kovič, okusno sceno pa je oskrbel g, .Valo Bratina,	P.
Bracco je eden iamed mnogih dramatikov, ki se je lotil med drugim tudi problema ljubezni. Prav za prav to zanj niti problem ni. Opazuje in opisuje vsakdanjega človeka Htiga, ki ga 6reča sredi njegovih avantur, a mu nenadoma zagori srce, ko vidi lepo, mlado vdovo Heleno. Na najrazličnejše načine, izvirne in vsakdanje, duhovite v toliko, kolikor more biti duhovit čiovek, ki ni prebral niti enega Dantejevega verza, pa se izdaja za profesorja italijanske literature itd., skuša osvojili vdovino 6rce. Dejanje teče kolikor toliko zabavno. Gospo Heleno le spravi iz prvotnega, zelo samozavestnega ravnotežja. Sedeta v avtomobil, ko pa se jima motor »po naročilu« pokvari, prebijeta noč v hotelu, daleč na deželi.
Zdaj 6pravi pisatelj žensko v napad: pripravljena je še dalje potovati s kavalirjem, če obljubi, lia se bo poročil z njo. In res imamo v tretjem dejanju pred 6eboj že zakonsko dvojico. Zgodba postane še enkrat zanimiva. Helena se zmisli povest o ljubimcih, ki naj bi jih imela. Mladi mož postane ljubosumen in se že hoče ločiti. Toda žena ga spet prepriča, da je njena preteklost lepa in da je celo s 6vojim prvim možem, ki se je v bolezni žo po nekaj mesecih skupnega življenja ustrelil, živela kot sestra, ilugo je spet potolažon in 6rečen; zdaj šele zaživi »prava ljubezen« med njima.
Taka je za Bracoa prava ljubezen. Ne prepriča sicer, vendar je izboren igralec z besedami, z dov-t.ipi in tudi z aforizmi. Marsikaj je z romantiko odeto, dejanje je skromno in osebe ne povsem dosledno zgrajene. A dramatik gre mimo teh 6tvari. Ne gre mu za napeto dramo, ne za izbrane eitua-
med svoje vojne metode. Sprva so je zdelo never jetno, da bi se mogla vojni odvzeti zadnja človečnost, toda lo je moskovski radio dne 10. decembra 1942 javno priznal. V svojih oddajah je povedal, da sovjetski vojaki vodijo natančno knjigovodstvo o pobitih sovražnikih.
Nemški vojaki so pri ujetnikih že našli takšne »izkaznice osebnega maščevanja« z vpisi in podpisi. Ta dokaz, kako globoko je padla rdeča vojska, popolnoma zadošča. V bistvu vzeto, je to zadnji poskus političnega vodstva rdeče armade vliti poguma in navdušenja utrujeni in krvaveči muozici rdečih vojakov.
»Izkaznica osebnega maščevanja« je iz prepognjenega lista belega papirja.
Na str. 1. piše: Smrt nemškim okupatorjem!
—	Izkaznica osebnega maščevanja N. N. — 1. 1942.
Str. 2. in S. imata štiri kolone: datum — število uničenih sovražnikov — e kakšnim orožiem
—	komisarjev podpis.
ko se hije borba na življenje in smrt med komunističnim socialnim sistemom ter njegovim pojmovanjem človeka ir med krščansko zamislijo ilruž-
>MU ^u dv Muuinnu, i uvnuii) uu jv gii/iuv mwiuh>^u .	-
plena« resnično, se podpiše vojakov poveljnik. Se- < be, najbolj v ospredju prav te vrste modernizem, daj torej ni več vojno, ampak lo lov na ljudi in J Knk"r drugod, velja pa tudi tu. da je modernizem, pobijanje iz maščevanja. Tako je rdeča armada J b°d'*i <e ali one vrste, zmota vseh zmot. sankcionirala najgršo nečlovečnost in jo uvrstila J Tfil<n i" zanikati, da so >e tii.ii nekateri malo-ine.t svoie voino metod«. Snrva se ie zdelo never- številni slovenski katoličani predali tej zmoti, kar
jn prišlo in fie prihaja dn izraza v razmerju do komunizma in niegovo »Osvobodilne fronte«. Zmota je sicer stara, le okoliščine so nove Novo je tudi In, da se ti socialni modernisti podobno kakor pristaši komunizma t OF skušajo odeli v plašč narodnosti in tako z novo taktiko dospeti tja, kamor se jim ni posrečilo priti i odkritim dogmatičniiii modernizmom.
Na str. 4. piše:
Tovariši rdeče armade in politdelavci!
V vojni z nemškimi okupatorji se odloča usoda naše domovine. Brez usmiljenja' uničite slra.šno fašistično zver! Z vami je ves sovjetski narod, njegova pomoč in podpora!
Pod zastavo Lenina in Stalina — naprej na zapad, sovjetski vojaki I
Tako krvoločno »izkaznice« vojna zgodovina doslej še ni poznala.
Znamenit partizanski terenski komisar prijet
Dev. M. v Polju, 27. marca.
Rdeči funkcionarji OF kaj radi prihajajo po svojem trudapolnem dolu za »osvoboditev« slovenskega naroda domov na kratek oddih. V prvih, zlatih časih partizanstva so brez dvoma te ugodnosti uživali v polni meri. Ko pa je raznim partizanskim republikam na Slovenskem odklenkalo, so se tudi ti gospodje znašli v zelo neljubem položaju. Na taka počitniška potovanja si upajo samo še ponoči in še to vedno v velikem strahu, kdaj jih bo opazilo budno oko legionarja.
In ravno na takem kratkem oddihu doma se je terenskemu komisarju za Dobrunje in okolico Rudolfu Muzgi zgodila velika nesreča. V ponedeljek, 22. t. m., si je patrulja dobrunjskih fantov malo natančneje ogledala neki kozolec v Sadinji vasi. V svoje veliko začudenje so našli na njem skrbno prikrilo ležišče, kjer je sladko spal že dobro znani terenski komisar. Komandantu je bilo sicer sila nerodno motiti gospoda pri počitku, ali dolžnost je dolžnost in krepek »V imenu zakona sto aretirani!« je visoko osebnost tako nenadno zadel, da je kar poskočila iz spanja. Muzga je preplašeno buljil v okrog stoječe fante, ki niso bili prav nič podobni njegovim »tovarišem«. Spoznal je, da ga je usoda vrgla v naročje legionarjev. Ker ni imel pri sebi nobenega orožja, mu ni preostalo drugega, kot da se je pokorno predal.
Rudolf Muzga se je rodil leta 1919. v Sadinji vasi in je že dobro znana oseba. Mnogokrat so ga že iskali, nekajkrat ga je celo že zagrabila roka pravice, kateri pa se je znal prebrisani Rudolf spretno izmuzniti. Sedaj ga je doletela U6oda in njegovi grehi prihajajo na dan. Kot terenski komisar za Dobrunje, Podlipoglav, Sadinjo vas in druge okoliške vasi je dajal partizanski centrali podatke oseb, ki jih je treba likvidirati. Odgovoren je torej za vse žrtve, ki so jih partizani poklali iz tistih krajev. Tudi umor Jožeta Cankarja gre na njegov račun. On je zbiral vse potrebno informacije in jih oddajal naprej, pri njem ee je zbirala in razdeljevala pošta iz hribov in v hribe. Sam je priznal, da je spravil nad 200 partizanskih novincev
12 letni otrok umorjen od partizanov
Partizani še niso imeli dovolj krvi, ki so jo prelili nad nesrečno Mavsarjevo družino; dne 23. t. m. so izrabili odsotnost vaške straže, ki je iz Št. Ruperta odšla v Mirno; Prav teda j je šel iz vasi tudi dobrih 11 let stari sin pokojnega župana Mavsarja Vilko. Sam je ostal na zapuščenem domu, ki ga opravljajo sorodniki. Kolikor je poč mogel, je pomagal pri delih.
Prišedši iz vasi je pri kapelici zagledal partizansko stražo. Hotel je takoj zaviti nazaj v vas, a partizan Tominec ga je dohitel in zgrabil. Kmalu nato je bilo siišati strel, ki je padel za kapelico: partizan je ustrelil nedolžnega otroka v glavo.
Nič niso pomagale milosti proseče oči otrokove, nič solze in prošnje, partizan, zvest svojemu geslu: pobijaj in kolji, jc svoje »osvobodilno« poslanstvo z železno doslednostjo izpolnil. Taka dejanja pač ne peljejo naroda v svobodo, ki jo njeni glasniki tako oznanjajo.
v »šolski logor«. To je bilo partizansko taborišče v hribovju med Pancami in .Javorom, kjer so so vežbali na novo došli partizani v vseh krutostih. Z drugo besedo bi lahko imenovali to taborišče »kraj groze in smrti«, kajti tu je pokopališče nesrečnih partizanskih žrtev.
Muzga je izdajal tudi polna dovoljenja za svobodno gibanje po partizanskem teritoriju.
Istega dne 60 legionarji v Dobrunjah prijeli tudi terenskega odbornika Franca Tabornika, ki ima baje na vesti tudi nekaj likvidacij. Še letos januarja je pobiral za OF. Res navdušen partizan! V ponedeljek se je Dohrunjčanom javil sam še neki drugi partizan, ki 6e je žo naveličal OF-ar-skega raja.
Prav posebno srečo pa je imela vaška straža pri Sv. Urhu. Fantje so našli na Pugledu partizanski bunkar, napolnjen z živežem in obleko. Zelo smo radovedni, kaj si mislijo »tovariši«, kadar pridejo vsi lačni in zbiti v — prazno skladišče...
Razlastitev v Borovnici
Vsi razlaščenci v Borovnici se tem potom obveste, da je okrajno sodišče na Vrhniki preložilo narok za cenitev zemljišč, ki je bi določen za 29. t. m., na nedoločen čas.
Nedeljski nogomet v Ljubljani
»Ljubljana« gostuje v Šiški — »Tobakarji«
v Mostah
V	nedeljo ob 15 gostuje odlična enajstorica Ljubljane v šiški na igrišču Hermesa v prijateljski tekmi. V predigri nastopita prvi moštvi Viča in Zabjeka, s pričetkom ob 14. Pred bližajočo se prvenstveno sezono se bos-ta spogledali ti dve moštvi v ostrem treningu ter bomo videli, katero stopa z večjimi nadurni v prvenstveno tekmovanje.
Hermes bo nastopil z onimi močmi, ki smo jih videli na delu proti Marsu. So to sumi preizkušeni igralci, ki imajo dolgoletno tehnično izkustvo in bodo tudi tokrat skušali pikiizari, kaj znajo. Ljubljana nastopi z vsemi svojimi razpoložljivimi silami, tako z Lahom, Hasslom, Šercerjem, Kroupo, Bertoncljem in novimi pridobitvami iz Maribora — z Varlom in Vodebom, ki sta precej okrepila njene vrste. Tekma bo nudila tudi razvajenim gledalcem dober šport.
SK Mars : Tobakarji
V	nedeljo, 28. marca ob 15.30 se bo vršila prijateljska tekma med omenjenima kluboma na igrišču Marsa za Kolinsko tovarno. Tobakarji bodo pri tej priliki nastopili s svojimi najboljšimi močmi, dn še zodnjič preizkusijo svoje moštvo pred vstopom v kvalifikacijsko tekmovanje z.a I. razrea, kjer jih čaka trda preizkušnja. Tobakarji igrajo zelo poleten nogomet, ki je enostaven, toda natančen, za dosego končnega uspeha. — Mars bo skušal nuditi temu žilavemu nasprotniku neuklonljivo enajstorico, ki se bo uveljavila s solidnim tehničnim znanjem-
V	predigri, ki bo ob 14, se bosta pomerila SK Vič .: Tobakarji rez.
f&hJoJ&*tc acHoce
Koledar
Sobota, 27. sušca: Janez Damaščan, spoznava-Ipc in cerkveni učenik; Rupert, škof; Lidija, mu-eenlca.
Nedelja, 28. sušca: brezimna; Janez Kapistran. spoznaval«; Sikst III., papež.
Zgodovinski paberkl
26.	sušca:
1. 1827. je umrl na Dunaju Ludwig von
Beethoven, velikan moderne zahodne glasbe.
Vse njegovo ustvarjanje je borba za izraz najvišjega občutja in čustvovanja, dokaz subjek-tivno-religioznega, po nobenem trpljenju in nesreči uklonljivega, človeštvo ljubečega duha. V Beethovnu je dosegla višek v sredi 18. stoletja nastala glasbena smer in tako dospela od ljubezenskega in čustvenega stila do pravih klasičnih višin. Predhodniki so Haydn, Glttck. Mozart, Bach in zastopniki pariške Opčra comique. Svetovnonazorsko se je razvijal pod vplivom Herderja, Sehillerja. Kanta, prav posebno pa Rousseauja, v verskem pogledu je rastel v krogu prosvetljene-ga kolnskega katolicizma. Svojo katoliško miselnost kaže posebno v »Missi snlemnisc —
1. 1838. se je rodil na Brodu pri Bohinjski Bistrici slovenski pisatelj Janez Mencinger. Maturiral je v Ljubljani, diplomiral in promovi-ral na Dunaju, bil koncipient v Brežicah, nato advokat v Kranju, od leta 1832. pa do svoje smrti lela 1012. v Krškem, Mencinger je eden začetnikov slovenske novelistike, prvi naš pripovednik, ki slika življenje meščanskih krogov (Vetrogon-čič. Skušnjava in okušnja). Že v prvih delili se kažejo glavne smeri njegove individualnosti; ljubi Salo in satiro. Ko je prenehal Slovenski Glasnik (1. 1868), je nastopil v Mencingerjevem literarnem delovanju dolg premor, dokler se ni znova oglasil v Ljubljanskem Zvonu. Lela 1893. je izšlo njegovo največje delo filozofski roman »Abadon, bajka za 6larce«, kjer se bori proti pesimizmu in proli komunistični družabni ureditvi. Zadnje in morda tudi njegovo najbolj zrelo delo je »Moja hoja za Triclav«, umetniško delo posebne vrste, pripovedka, potopis in kulturnozgodovinski esej.
27.	sušca:
f. 1713. je izbruhnil veliki tolminski upor. Okoli 500 s koli in kosami oboroženih Tolmincev se je podalo ta dan v Gorlzijo, da osvo-bode svoje tovariše, ki jih je dal glavni davkar Bandcl s tovorom in živino vred zapreti na mestnem gradu, ko so prišli na sejem. Davkar je bil namreč s 1'olminci v dolgotrajnem hudem sporu; kmetje so trdili, da zahteva davkar previsoke in protizakonito davke, zato jih seveda niso mogli plačevati. Kako je upal Bandel doseči svoje zahteve smo videli. Goriški grof Jakob Coronini je pregovarjal razljufene Tolmince pri Solkanu, naj se vrnejo domov, seveda brez uspeha, zato jih je pa deželni glavar s silo razgnal. Toda drugi dan so se zbrali še v večjem številu in pridrli v samo Gorizijo, kjer so prisilili glavarja, da je pustil njihove tovariše, oplenili Bandlovo hioO in se vrnili domov. Vendar je tlelo dalje, zato je vlada |>oslala na pomoč hrvatske granifarje, ki so naglo zadušili upor. Sledila .ie kazen, več kmetov je izgubilo glavo. Oinenieni tolminski punfr je zadnji večji upor slovenskih kmetov proli zemljiški gosposki. Za vlade Marije Terezije, ki je začela uvajati v trhli državni zgradbi Habsburžanov razne reforme, se je položaj kmeta znatno zboljšal, Jožef II. mu je dal nato v smislu fiziokratskih načel osebno svobodo, leto 1848. pa ga je odvezalo tudi crospodarskih služnosti —
1. 1796. je prevzel Napoleon Bonaparte poveljstvo nad razcapano, lačno in malodušno francosko južno armado. V kratki dobi se je genialnemu vojskovodji, čigar načrte je glavni stan smatral za norost, posrečilo čete organizirati. S tako armado je ponovno porazil avstrijske čete, prisilil najprej sardinskega kralja, da je sklenil separatni mir, nato pa cesarske čete odločilno premagal ter diktiral mir v Campo Formio —
I. 1845. se je rodil v Lennepu v Porenju veliki fizik, eden izmed najpomembnejših raziskovalcev narave 19. stoletja Viljem Konrad R o n t g e n. Njegova nesmrtna zasluga je odkritje po njem imenovanih žarkov, ki niso izredno pomembni samo za fiziko, ampak morda še bolj za medicino.
aigiigiHiiMBiHiiiBiBiiiiiiiiii
Najboljša bolgarska zgodovinska povest
Ljtzbezen kraljicEie Sofije
spisal Zagorčinov
je izšla v »Slovenčevi knjižnici«
Dobite jo po vseh knjigarnah in trafikah. V kratkem bo izšel »P1LATUS«, roman iz švicarskih
Hovl grobovi
+ Ludvik Filipič. V Ljubljani je umrl uradnik Prevoda gospod Ludvik Filipič. Rajnega bodo pokopali v nedeljo. 28. sušca ob pol treh popol-due iz kapele sv. Jožefa na Žalah.
+ Karel Gorili. Po kratki bolezni je umrl v Ljubljani bivši čevljarski mojster 70 letni gospod Karel Goršič. Rajnika bodo pokopali v soboto, 27. sušca ob pol 4 popoldne iz kapele sv. Janeza na Žalah,
"t" Marija Likovič. V Ljubljani je za vedno zatisnila oči mati in gospa Marija Likovič. Blago rajnico hodo pospremili na zadnji poti v soboto, 27, sušca ob pol treh popoldne iz kapele sv. Andreja na Žalah.
+ Vilko Mavsar. V torek, 23. marca je padel kot osma žrtev komunizma v hudo preizkušeni družini Mausarlevi iz Praprač pri St. Rupertu 12 letni Vilko Mavsar. Najmlajšo žrtev Mavsarjevo družine so pokopali na praznik Marijinega Oznanjenja.
■J- Jože Juri nič. Na Dvoru pri Žužemberku ]e umrl 18. t. m. v 23 letu starosti akademik JudniČ Jože. Maturiral je na klasični gimnaziji v Ljubljani 1. 1940. in se v jeseni vpisal na filozofsko fakulteto. Bolezen ga je kmalu priklenila na bolniško posteljo Mladi idealni fant je vedno upal. da bo okreval, toda Bog je hotel drugače in ga je za letošnji god poklical k sebi. — Njegovim sošolcem in znancem ga priporočamo v molitev.
"t" Terezija Slevec — Šininovec. V Ljubljani ie na praznik umrla prodajalka sadja na Poga-Čarjevem trgu. mati in gospa Terezija Slevec — Šimnovec. Blago mater bodo pokopali v soboto, 27. sušca ob treh popoldne iz kapele sv. Marije na Žalah.
Naj vsem rajnim sveti večna Luč! Vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje!
—	Za posvetitev brezmadežnemu Srcu Mariji-nomu sta izšli: 1. molitev la posvetitev Marijino druihe in 2. molitev za posvetitev ljudskošolske mladine odnosno Marijinega vrtca. Prva so naroča r Pisarni Marijinih družb, Stroliška ul. 12-II, druga pa v Pisarni odbora 5 prvih sobot. Prod škofijo 1-1. 100 iztisov ene kot druge velja 15 lir.
—	Vreme se jo spremenilo. Skoraj 20 dni je vladalo lepo, sončno, zjutraj nekoliko hladno, podnevi toplo vreme. Tu in tam je bilo inočno vetrovno. Na praznik Marijinega oznanjenja se je vreme popoldne sprevrglo Bilo je sicer zjutraj nekoliko hladno, podnevi sončno, toda pozneje se jo začelo na zapadu močno oblačiti. Ns praznik je bilo 6icer toplo. Bila je dosežena najvišja dnevna temperatura +15.4° C. Lani na praznik je bilo le + 11.2° C. Naslednji dan pa je bilo lani zelo vroče, ko je toplomer dosegel kar + 18.2° C. Zjutraj pa je bila lani temperatura še pod ničlo. V petek po prazniku je zjutraj bilo izredno toplo. Jutranji minimum je dosegel višino, ki je za ta čas nenavadna in izredna. Imeli smo na prostem kar + 9.5° C. Barometer je padel na 764.8 mm. Začelo se ie močno oblačiti.
—	Žalni venci, aranžmaji, izbira lončnic in cvetja — »ROŽA«, cvetličarna.
—	V dramskem gledališču pripravljajo Pa-sljon. V spored naše Drame prihaja za letošnji postni ln velikonočni čas, po večletnem presledku pasijonslca drama »V času obiskanja«, Šest postaj o Jezusovem poslanstvu. Delo bo prišlo na oder na novo naštudirano in vse vloge so kar najboliše zasedene. Nastopilo bo poleg nosilnih vlog Se veliko število sodelujočih, kakor: apostoli, člani Velikega zbora, stražarji, menjavci. romarji, dečki in deklice. Delo režira Edvard Oregorin. Pasljonske predstave bodo icrali za abonma. Prav tako se bodo vršile predstave izven abonma, in sicer ob delavnikih in o velikonočnih praznikih.
Z Vrhnike
Zahvala vrhniškega županstva: Na Vrhniki je umrl trgovec g. Ciril Malavašič v starosti 44
let. Vrhniški trgovci so počastili spomin pokojnega stanovskega tovariša z darom 700 lir za občinske reveže namesto cvetja na njegov prerani grob, za kar se jim županstvo toplo zahvaljuje.
gora, in »PRAVLJICE« Božene Nemcove II. del.
Iz dela in življenja - o J tfu in tam
Z Gorenjskega
Jasna fronta na Gorenjskem. Pod crornjim naslovom priobčuje gorenjski tednik daljši članek Fricdricha llorstmanna. Člankar med drugim piše, da so Gorenjci s pridobitvijo državljanstva ne samo dobili vse pravice, ki jih ima jo prebivalci Reicha. ampak tudi vse dolžnosti. Potem nndaljuje: »Sovražnik poskuša z vsemi sredstvi ustvariti za nemškim hrbtom majhno vojno. K njemu se nagilmjo elementi, ki nikdar niso hoteli reda. S tem motijo obnovo, ki je izključno in v prvi vrsti koristna prav Gorenjcem.
Napredovanje v železniški službi. Po poročilu gorenjskega tednika so napredovali železniški inšpektor Alfred Torker za nadinspektor-ja: železniški asistent Marko Hafner, postajni načelnik v Kranjski gori, z« železniškega tajnika; železniški asistent Adolf OsbiltI, prometni vodja na kolodvoru v Bohinjski Bistrici, pa za železniškega tajnika.
Tat koles prejel zasluženo kazen. Pred celovškim sodiščem se je moral zagovarjati 19 letni Jožef Zanič, ki si je izbral za svoje torišče Spittal ob Dravi in Ceflovec. Kjerkoli je zagledal kolo brez lastnika, se je vsedel nanj in se je odpeljal v Beljak, kjer je kolo prodal. Fanta je nnzadnje prijela policija v Beljaku. Obsojen je bil na šest mesecev zapora.
Najstarejši Kočevar umrl. V Radovljici je urniki 9. t. m. najstarejši Kočevar Joliann Forn-bneher, star % let. V Kočevju je imel že od leta IS50 daleč naokrog znano mizarsko delavnico. Njegov drugi sin Julij, ki je bil nadarjen slikar in kipar, je padci med prvo svetovno vojno na bojišču.
Smrtna kosa. Umrli «0 Jožef Grašič v Gunc-l.jah, Aleš Alojz v Spodnjih Gamrljnah in Alojzija Trpin v Zgornjih Gameljnah.
S Spodnjega štajerskega
+ Matija Sebič. V Slivnici pri Celju je 3. 3. za-tisnil svoje trudne oči po daljšem bolehanju daleč na okrog znani Vebrov ata, Sebič Matija. Rodil se je 1. I808. in je letos na dan sv. Matije dopolnil 85 let. L. 1934. je izročil svoje lepo in nezadolženo posestvo svojemu sinu Loj-zeku, 1. 1936. ga je zapustila njegova dobra žena, doma na Ponikvi iz znane Zidanškove družine. Tega udarca ni mogel nikdar preboleti. Čutil se tako samega na tem svetu. Edino veselje sta mu bila vnučka. majhna Milica in Lojzek, in kadar eo ga prišle obiskat njegove hčerke: Marica iz Ljubljane, Zefka in Anika iz Št. Jurja in Tončka iz Šmarja. Rajni je bil več let cerkv. ključar in načelnik posojilnice. Vebrova hiša je bila znana kot zavedna katoliška hiša, v katero so posebno radi zahajali domači in tuji duhovniki. Vsakega kaplana, ki je na novo prišel na Slivnico, jc Vebrov ata sam pripeljal s postaje, ga postregel v
svoji hiši In večkrat pozno ponoči z lučjo spremljal skozi gozd v hrib k fari. Njegovo največje veselje in ponos pa sta bila, če je mogel komu postreči v svoji kleti v Lekmarjih, kjer je imel vedno polne roke dobrega vina z več let staro starino. Dobri Bog naj mu bo za vso njegovo veliko dobroto in gostoljubnost bogat plačniki
Spominski gaji na Spodnjem Štajerskem. Na spominski dan nemških junakov so bili izročeni svojemu namenu posvečeni kraji Spodnje Štajerske dežele. Po vseh krajih kjer deluje štajerski Heimalbund in kjer objokujejo padle, so bili urejeni posebni gaji, posvečeni padlim junakom. Za ta namen je bil določen v vsaki naselbini najlepši prostor, ki je hil po svoji preureditvi prila-goden okolici. Skoraj vsi ti spominski gaji eo izven zaključenih naselbin zunaj v prosti prirodi, na kakšnem griču ali pa na kakšni jasi, v skupini dreves ali pa v okolju skal. Preproste napisne table, ki so bile postavljene za vsakega padlega domačina, vsebujejo ime padlega, njegove rojstne in druge podatke ter kraj. kjer je žrtvoval svoje življenje. Železni križ in kljukasti križ 6ta edini okras spominske table. Maribor ima svoj spominski gaj na Kalvariji, kjer je tudi spomenik v čast padlim svoječasnega mariborskega pehotnega polka. Tukaj je bil urejen spominski prostor v čast padlim iz obdravske preetolice. Na dan padlih junakov je bil tudi ta gaj izročen svojemu namenu. Ob tej priliki je Imel primeren spominski nagovor mariborski nadžupan Fritz Knaus. Predstavniki vojske in štajerskega Hei-matbunda so položili na ta spominski prostor svoje vence.
Sprememba v trgovinskem registru. Nekdanja tovarna kos in srpov Henrik Kieffer družba z o. z., Sv. Lovrenc na Pohorju se je razšla in je bila ustanovljena komanditna družba, ki bo vodila tovarno kos in srpov pod starim imenom. Dosedanji prokurist Ivo Kvac je bil izbrisan, za ko-manditno družbo pa so bili vpisani naslednji družabniki: dr. inž. Frilz Maix, industrijec na Dunaju, inž. Fritz Blumauer, Gustav Maix, indu-strijca, prokurist je dr. Ferdinand Wihlidal na Dunaju.
Dan vojske na Sp. Štajerskem. V nedeljo, dne 28. t. m. bo prirejen na Sp. Štajerskem dan vojske. Po ulicah in po vseh vojašnicah se bodo vršile razne zabavne prireditve. Obenem se bodo pa pobirali prostovoljni prispevki za zimsko pomoč.
Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 82letna zasebnica Marija Mahanje, 30 letna trgovka Marija Leeb iz Sv. Ožbolta, 60 letna strežnica v hiralnici Mari ja Pišec roj. Frešer, 60 letni poljski delavec Franc Roškar iz Maribora, v Mariboru 60 pokopali brambovca Antona Kotnika, kmetovalca iz Razborcev. V Celju so pokopali brambovca Ivana Goričar.ia iz krajevne skupine Šmartno ob Paki. Na bojišču je padel dobrovoljec Stanislav Korošec, strelec v polku gorskih lovcev, star 21 let in 6in mizarja Korošca Franca v Mariboru.
Maksimalni cenik za zelenjavo In sadje it. 5
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi svoje naredbe št. 17 z dne 9. maja 1M1-XIX naslednje cene v prodaji prt trgovcu na
debelo in na drobno zelenjavo in sadje, uvoženo v Ljubljansko pokrajino, z veljavnostjo od 10. marca 1943-XXI. Cene, ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki mejo, za katero 6e morajo ceno dejansko gibati pri kmetih in trgovcih na debelo in na drobno. Iz tega sledi, da je pač mogoče prodajati niže, nikakor pa ne više kakor jx> odrejeni ceni.
Česen na debelo 930, na drobno 16.60, karfi-jola 3.10 (3.80), čebula 2.05 (3.25). kopre 2.95 (3.50). solata (endivja) 3.65 (4 651, solata glavnata 2.55 (3.35), radič rdeči 6.93 (7.75). šjnnača 3.25 (3 80), zelene 4.95 (5.95). jiomaranče la (Moro— Tarocco) 8 (9), jiomaranče lia 7 (8), limone la (15 cm obsega) 3.20 (4 25, kom 0.45), jabolka la (n. pr. Zlata parmena) 7 (8), orehi Sorreulo 23 (30). orehi navadni 21.50 (25).
(P
wwiiiiinmiii.i.

Dom - vrl - polfe
(Gospodarske in gospodinjske knjige iz naše založbe)
Arko: Prikroievan/e perila. Br.L 15 Beg: Naše gobe. Kart. L 15 Gospodarska reja kuncev. Br. L 15 Humek: Praktični sad/ar. Vez. L 80 Humek: Prehrana po novih zdrevstv.
načelih. Br. L 12, vez. 20 Janša: Nauk o čebelarstvu. Br. L 10 Krištof Gospodarska reja koz. Br.L 12 Majdič: Nasveti za hišo m aom.
Br. L 10. kart. 18 Pevec: Sirarstvo. Br. L 25. vez. 40 Remec: Varčna kuharica. Kart. L 14 Skalicki: Kletarstvo. Br L 25 vez. 40 SlivniK: Perutninarstvo. Br. L 18,vez. 28 Žnidaršič: Naš Dam. Br. L 15
Lludsha hnllgarno vLIutiKanl
Pred škofijo 5 — Miklošičeva ces>a 5

Iz Hrvaške
Odkritje spominske plošče dr. ftufflaju. Društvo Zagorcev v Zagrebu je dne 25. t. m. odkrilo spominsko ploščo pok. dr. šulflayu na njegovi rojstni hiši v Lepoglavi.
Začetek častniškega prosvetnega tečaja v Zagrebu. Prosvetni odsek ministrstva hrvatskih oho roženih sil je začel te dni v Zagrebu prvi prosvetni tečaj za častnike hrvatske vojske. Tečaj, na katerem predavajo sami izbrani hrvatski profesorji in kulturni delavci, je te dni ohiskal vrhovni nadzornik hrvatskih obroženih sil pehotni general vitez Slavo Štancer.
Knjižica in čitalnica hrvatskega profesorskega društva. Društvo hrvatskih profesorjev v Zagrebu je te dni odprlo za svoje člane veliko knjižnico in Čitalnico, v kateri imajo na razpolago vse domaČe in važnejše inozemske revije in Časopise.
Književno - umetniška prireditev v Sarajevu. Skupina mlajših sarajevskih hrvatskih književnikov in časnikarjev je priredila dne 21. t. m. v sarajevskem gledališču književno-umetniški večer, na katerem so sodelovali: Hamid Dizdar, Enver čolakovič, VI. Jurčič, Rešid Kadič, Emilij. Premi, Husein Muradbegovič in Jerko Skračič.
Iz Srbije
Proslava ob 24. obletnici ustanovitve bojnih fašijev. 24. obletnico ustanovitve italijanskih bojnih fašijev je praznoval tudi Beograd. Slavnost je bila že prejšnjo nedeljo v veliki dvorani Zavoda za italijansko kulturo, kjer so se jjolnošte-vilno zbrali člani italijanske kolonije v Beogradu, zalem vse osebje italijanskega poslaništva s poslanikom Eksc. Matnelijem na čelu ter zastopniki krajevne organizacije nemške nar.-soc. stranke. Zbrane goste je nagovoril poslanik Mameli, ki je zatem podal besedo slavnostnemu govorniku g. Milanesiju.
Novo srbsko enomllijardno državno posojilo.
Srbska vlada je na svoji zadnji seji pooblastila svojega finančnega ministra, da lahko izda zadolž-nico za novo dolgoročno enomllijardno državno posojilo za financiranje izvedbe javnih del. Emisija novega srbskega državnega posojila se bo ravnala po potrebi. Zadolžnic tega posojila, ki ee bo obrestovalo po 4M%, bo emitiranih 98.50%. Izdane bodo na zneske 10.000, 100.000 in en milijon dinarjev. Posojilo bo amortizirano v 30 letih. Žadolžnice pa lahko v celoti ali samo delno odkupi 6rb6ka državna uprava po nominalni vrednosti tudi še prej, toda ne pred 1. januarjem 1949. Po zakonski odredbi morajo vse ustanove, ki so dolžne ustanavljati rezerve in rezervne 6klade pri zavarovalnicah, zavodih za socialno zavarovanje, denarnih zavodih in zadrugah, najkasneje do 1. junija t. 1. vložiti predpisani odstotek svojih rezerv v državne vrednostne papirje, t. j. tudi v žadolžnice novega srbskega državnega posojila, če tega niso bile storile že prej.
Drobna ljubljanska kronika
UmctnlSka razstava akademskega sllkar-,Ja Franceta Klemenčlča v salonu Antona Kosa v prehodu nebotičnika so bliža svojemu zaključku. Le Se nekaj dni bo odprta razstava umetnin tega umetnika. Ljubitelje slovensko likovne umetnosti pouovno opozarjamo na to razstavo!
Zadruga »Novinarski dom« bo Imela evoj
rodni letni občni zbor v nedeljo, 28. marca t. 1. oh 10 dopoldno v Novinarskem domu z običajnim dnevnim redom.
Zn onemogle stare Ljubljančane v meit-nem zavetišču v Japljevl ulici je podarila rodbina Franca Lukiča '.'00 lir namesto cvetja na krsto dr. Franca Tomlnška, Županstvo izreka dobrotniku onemoglih Ljubljančanov najtoplejšo zahvalo tudi v imeuu pod-piranih.
Zn mestne nboge je poradil g. Smer-lt o 1 j Lojze, klepar in vodovodni instalater, 150 lir v počaslltov spominn g. Otona liaške. Darovalcu Izrekamo najlepšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
Vodstvo t fiantlovl retrospektivni razstavi. V nedeljo 28. t. m. bo v Jakopičevem paviljonu predaval o razstavljenih slikah in grafikah akad. slikar prof. Mirko S u h i e. Umetnost ljubečo občinstvo vabimo k obilni udeležbi. Vodstvo so bo začelo točno ob 11.
Pianist Marijan LlpovSek ho Izvajal na
XI. simfoničnem koncertu letošnje sezono Tloethovnov Koncert za klavir In orkester v G-duru St. 4, op. 58. Ta koncert dela vtis proste, improvizirane fantnzija tn je napisan kot neknk dialog med solistom ln ostalim orkestrom. Koncert ima tri stavke: Alle gro moderato, ki popolnoniR utemelji karak tertzaoljo celega koncerta, drugi stavek je Andante con moto v obliki intermeca, ki nima primere v ostalih Beethovnovih stvaritvah, tretji stavek Vivaee pa je Izredno krepak In vesel. V delo so vpletene kadence in opozarjamo, da bo pianist Lipovšek Iz-
vajal na naši izvedbi originalne Beethovnove kadence in ne, kakor se pogostokrat dogaja, da se igrajo kadence, ki so jih napisali d'Albert in drugi. Prepričani smo, da i>o izvedba Beethovnovega Koncerta mojstrska, saj poznamo solista — pianista Lipov-ška kot enega naših najbolj nadarjenih, vestnih tehnično dovršenih pianistov. Delo samo je prekrasno in zasluži največje za-ninianjo. Poleg Koncerta je na sporedu šo Beethovnova predigra F.gmont, Premrlova Dva pastorala, Mascagnijeva Intermeca ter Smetanov Višegrad. Koncert bo v ponedeljek 20. t. m. ob pol 7 zvečer v veliki uuion-ski dvorani.
Rokodelski oder ho v nedeljo ob pol (i. popoldno uprizoril Klabundovo dramo »Praznik cvetočih češenj«, ki je do dna prevzela številno glodalce. Mnogo si jih ja delo drugič ogledalo in še obljubljajo svoj obisk. Miselno veličino in lepoto lega Izrednega dela je mogočo primerjati le z omamo glasbo-ne melodijo. — Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo v nedeljo od 10—12 in dvo uri pred predstavo v društveni pisarni, Petrarkova ulica 12, I. nadstropje, desno.
Spored nedeljske proslave v frančiškan »ki dvorani: govor, deklamacije in lepa mladinska igra pisatelja Mirka Kuučiča »Triglavska roža«. PriČotek proslave ob 5 popoldno. Vabimo starše, cla na to proslavo pripeljejo svojo otroke, katerim je namenjena ta proslava. Priporočamo, da si vstopnice preskrbite v predprodnji v trgovini Hfi-ligoj in na dan proslave pri dnevni blagajni.
Knllžnlea Pokrajinske delavske zveze (prej Delavske zbornice) na Miklošičevi 22 v Ljubljani ie od 29. marca dalje odprla za stranke vsak delavnik od 1.1—19. V knjižnico se lahko vpiSe vsakdo, ki se zadostno legitimira.
Vrtnarski odsek Sadjarske In vrtnarske podružnice LJubljana I priredi v ponedeljek 20. t. m ob 18 (6 zvečer) v dvorani Kmetij
ske družbe na Novem trgu 3 predavanje >0 spomladanskem delu na vrtu». Predaval ho g. nadzornik Josip Strekelj. Po predavanju razgovor o zamenjavi semen. Člani in gostje vabljeni.
Na XI. simfoničnem koncertn letošnje sezono, ki bo pod vodstvom Sama Huhada v ponedeljek 20. t. m., bomo slišali poleg Beethovnovih, Premrlovih in Smetanovih del še dva Intormeea lz italijanske operne literature. Pred 511 leti je napisal slavni mojster Pietro Maseagni svojo opero »Cavalleria ru-sticnnn«. ki si jo nn mah osvojila odre celega sveta ter je od takrnt dalje stalno na repertoarju in bo ostal tudi večno zaradi svojih izrednih lopot. Najlopša točka cele Mascagnijevo Cavallerle pa Je gotovo simfonični intermoco, ki veže prvo In drugo sliko opere. Intermoco Ima visoko umetniško vrednost, jo popolnoma samostojno mojstrsko dolo in se zato pogostokrat izvaja kot samostojna koncertna točka na simfoničnih večerih. Za nas nov pa jo intermcco iz njegove opere William Rntcliff, k i ho tudi Iz-vajan na tem koncertu. Je pa tudi izredno lep in zanimiv, predvsom po svoji bogati in-strumentaci.1l, ik je posebna odlika Maseagni-jevlh del Poleg omenjenih del ho izvajal Ramo rfubnd s simfoničnim orkestrom še dva Premrlova pastorala, Smetanov Višegrad, Beethovnovega Egmonta in Beethovnov Koncert v O-duru s solistom pianistom Marijanom Lipov.škom. Koncert ho v veliki unionski dvorani, začetek bo oh pol 7 zvečer. Predprodaja vstopnio v knjigarni Olasbone Matice.
Drv« v hntarlcah. Medtem ko so bili ljubljanski prebivalci pozimi navezani glede kuriva Izključno le na drva In premog, ki so ga dobili na nakaznice, kar jc k sreči zndoSčaio, se Je sedaj spomladi položaj nekoliko zboljšal. Kmetje iz okoliee so namreč zopet začeli dovažati v Ljubljano drva v biitarieah, po katerih gospodinje zelo rado segnjo. Največ takih drv pride v mesto po Dolenjski in Ižanski cesti, le malo pa no Tržaški. Po večini so drva. napravljena Iz vej. Kmetje so morali namreč ob cestah
In progah posekati drevje, sedaj pa vnov-čujejo preostalo jim vejevje. Ljubljančanom jo to prav. saj so ta drva tudi dobra, zlasti trda, segajo pa tudi po mehkih, ki «o pripravna za podkurjenjo. Dovoz seveda ni tako velik, da bi jih mogla kupovati vsa Ljubljana. Po večini so vsa ta drva razprodana že ob glavnih dovoznih cestah. Upati je. da se bo sčasoma dovoz teh drv v butarieab še povečal.
Obsojen zaradi tatvine na 2 leti. Zaradi zločina vlomne tatvine je bil 35 letni samski delavec France Eršte, doma iz St. Petra pri Novem mestu, obsojen nn 2 leti robije. Eršte jo bil pred leti izgnan iz Ljubljane za nedoločen čas. Eršte je znan kriminalen tip, njegov kazenski list jo zelo pisan. Državni tožilec je Franceta Erštojn sedaj obtožil, da ie 8. janunrja lotos zascbniel Milki Ku-harjevl odnosel iz njenega stanovanja več, obleke, zlat poročni prstan in druge stvari v skupni vrednosti do 8000 lir. Pred sodniki je Eršte. ki je hil v Ljubljani znan med štokglajzarjl, znnikal krivdo, toda razni tn-dlcl so ga močno obremenjevali in ga jo senat spoznal za krivega zločina vlomne tatvine.
Gledališče
Opera:
Sobota. 27. marca, ob 17: »Thals«, Gostovanje Zlate Ojuugjenac. Izven. Cene od 35 lir navzdol
Nedelja. 28 .marca, oh 14: »Princeska In zmaj« Izven. Cene od 20 lir navzdol. — Ob 17.30: »Traviata«. Gostovanje Zlate Ojungjenae. Izven. Cene od 35 lir navzdol. Ponedeljek, 2J. marca: Zaprto.
Drama:
Robota, 27 marca, ob 17.30: »Veliki mož«.
Izven. Znižane cene od 15 lir nvzdol. Nedelja, 28. marca, oh 14: »V Ljubljano 1« dajmo!« Izven. Znižane ceno od 15 lir navzdol. — Ob 17.30: »Prava ljubezen« Izven Cene od 20 lir navzdol. Ponedeljek, 21. marca: Zaprto.	' '* *
Naznanila
ROKODELSKI ODER. V nedeljo ob pol Šestih popoldne bo uprizoritev Klabundovo igre »Praznik cvetočih češenj«. Predprodaja vslopnio od 10—12 in dvo uri pred predstavo v društveni pisarni, Petrarkova 12-1., desuo.
FRANČIŠKANSKI ODER. Nedelj«. 28. marca ob 5 popoldne: Običajna proslava. —
Vstopnice dobite v predprodaji v trgoviri sriligoj in nn dan predstave od 10—12 ter dve uri pred pričetkom pri blagajni frančiškansko dvorane.
RADIO. Sobota, 27. marca: 7.30 Pesmi in napevi — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Pisana glasba — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijanec, operetna glasba (sodelujeta sopranistka Draga Sok in tenorist Janez Lipušček) — 14 Poročiln v italijanščini — 14.10 Orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 15 Poročila v slovenščini — 15.15 Pokrajinski vestnik — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17 15 Koncert pianista Giese-kinga - 17.55 Gospodinjsko predavanje v slovenščini — 19.30 Poročiln v slovenščini — 19.45 Lahka glasha — 20 Napoved čnsa, poročila v italijanščini — 20.30 Olns Aureliana Pertlleja — 20.50 Simfonični koncert vodi dirigent Gianandrea Oavazzeni — 21.20 Predn-vanjo v slovenščini — 21.30 Koneert Komor-nogn dua Trost. klavir. Slals, violino — 22.25 Orkester vodi dirigent Gorni Kramar — 22.45 Poročila v slovenščini.
LEKARNE. Nočno slniSho Imajo lekarne:
dr. Kmet. Bleiweisova c. 43; mr. Trnkoezy ded.. Mestni trg 4, in mr. Ustar, feolenbur-gova ulica 7.
Nedeljsko zdravniško dežurno slnžbo ho
opravljal od soboto od 20 do ponedeljka do 8 mestni višji zdravnik dr. Fraao Ciber, Ljubljana, Štefanova ulica 7,
Pomvad ;e tu!
Na sliki vidiš dve oblekici za deklice in dve za dečke. Na levi spodaj je lično prepasano oblačilo, ki bo vsem deklicam lepo pristojalo. Potrebuješ 120 cm blaga, ki je široko 90 cm in 120 centimetrov traku za pas. Zgoraj je druga dekliška oblekica, ki Ima z nabranki lepo okrašena rokavčka in pas. Oblačilce je za 1—3 letne deklice. Potrebuješ 110 cm blaga, v širini 90 cm in 250 cm traku. — Na desni spodaj so hlačke
Km Zelandija - dežela, ki
Če Nova Zelandija ne bi bila tako strašno od rok in če zdaj tudi ondi ne bi strašila bojna vihra, bi brez dvoma poslala obljubljena dežela vseh turistov. 1'a že prej ni bilo direktnih zvez z Evropo. Vožnjo z ladjami so se končavale v Sidneyu v Avstraliji, kjer si moral prestopiti in so podali v zahrbtno, zmeraj razburkano Tasu-ransko morje, kjer so vsi želodci povzročali pre-kucije. Pet dni je trajala tod vožnja z ladjo, llolj prijetna, a zalo tem daljša jo bila pot čez Ameriko.
Novozelandei visijo z glavo navzdol, če stojimo mi zgoraj ua naši dobri materi zemlji. Torej so to naši antipodi, a to le v zemljepisnem pomenu. Sicer je pa ni izven evropske dežele, ki bi bila Evropi tako slična, kot je Nova Zelandija. Nova Zelandija je namreč majhna in domača, ljudje so prijazni in 6kromni, dežela sama je pa tako lepa ko sanje, ki jih včasih imamo, pa se nikoli ne uresničijo.
Prirodne lepote
Na teh oblagodarjenih otokih je združeno glede prirodnih lepot vse, kar si človek le more misliti in želeti. Tu imaš visoko gorovje, ki so mu vrhovi pokriti z večuiin 6negoin. Imaš mogočne ledenike, kakršne si le more izmisliti človek v domišljiji. Pa vidiš tudi gričke iu ljubke doline, nešteto slapov, hrumeče hudournike in gorske potoke, jezera, ki so kot zeleni smaragdi vloženi med skale, temne, valujoče gozdove samih ceder in palm, smrek in evkaliptovih dreves in grmičja, ki mu nihče ne ve imena; pa
fole, burjaste planote, ki iz njih štrlijo zobate eri. Dalje imaš tu rodovitne paradiže in vrtove, s cvetjem posejane travnike, njive, vroče, zdravilne vrelce, ognjenike, ki je videti dim na njih ko valujoče zastave; potoke, ki so polni jjostrvi in prekrasno morsko obalo, kjer pljuskajo mogočni valovi najbolj mogočnega oceana. Zdaj se ti dozdeva, da si v Alpah, zdaj, da si na Škotskem, nato spet, ko da bi bil na Dolenjskem in nato ko v Italiji, pa spet ko na Norveškem.
Mesta in prebivalci
Mesta se prav nič ne potrudijo, da bi posnemala Ameriko, ampak so takšna ko v Angliji. Ljudje imajo še drugega časa na pretek, ko da bi mislili samo na dolgočasni zaslužek denarja.
in bluza za 1—3 letnega fantka. Kupiš za bluzo 90 cm blaga v širini 70 cm, za hlačke pa 40 cm blaga, ki je široko 140 cm, dalje 20 cm podlogo za žepe, ki je široka 70 cm. Zgoraj je deška obleka za 3—5 letne fantke iz volnenega blaga in sicer 210 cm v dolžini in 80 cm v širini, in 25 cm žepne podloge, ki je široka 70 cm. Če imaš doma kako primerno staro blago ali ohleko starejših, lahko sama prenarediš in sešiješ.
je najbolj podobna Evropi
Po njih oblekah jim je videti, da jim ni nič pri srcu izrek, da »obleka dela človeka«. Vse je ma-loinestno, a zato domače in prisrčno.
Nova Zelandija je bila pač edina angleška dežela, kjer ni nobene ostre meje med črnim in belim plemenom. Seveda so prebivalci Mavrijri nmogo bolj kulturni in hrabri ko kako drugo ljudstvo v teh krajih. Nič no bo narobe, če pravijo znanstveniki, da so Mavrijcj najlepši ljudje v Polineziji, Njih krepke, visoke postave, svetla, komaj malo zagorela polt, njih skoraj kavkaške poteze na obrazu opravičujejo to mnenje o njih. Belim vsiljivcem so se zaperstavljali v hudih bojih in jih večkrat premagali. Več desetletij neprestanih bojev je prešlo, preden 60 se Mavrij-ci vdali. Prav za prav pa se niso nikoli podvrgli, ampak so sklenili nekakšne sprave z belimi, ko so spoznali, da je teh toliko, da bi bil vsak odpor odveč. Novi oblastniki so Mavrijcem priznali la3t zemlje in tako pripadajo starim gospodarjem te dežele velikanski kosi zemlje, od katerih le malokdaj dajo kaj belim v najem. Po pretečeni najemninski dobi se zemljišče spremeni spet v divjino, ki po njej vsi 6rečni lovijo in ribarijo, saj so Mavrijci naravnost umetniki v tem, kako se dfi Bogu lej>o čas krasti. Nekateri pa so se od belih Novo Zelandcev naučili reio ovac in goveda. Mavrijski otroci morajo hoditi v šolo, starejši imajo volilno pravico in v poslanski zbornici in v upravnem 6vetu sodeluje tudi že več izšolanih Mavrijcev.
Pristni Mavrijci jako naglo izumirajo. Njih ponosni rod si je le nekaj stoletij pred prihodom belih osvojil novozelandske otoke. In kakor je v Ameriki nekaj družin kar plemiško ponosnih na to, da izhaja njih rod še od onih ljudi, ki so bili prvi pripeljani v Ameriko, je prav tako med Mavrijci nekaj družin, ki trdijo, da so potomci tistih pradedov, ki so bili v 14. stoletju s svojimi kanuji pripeljali s Tahitija in Rarotonge v Novo Zelandijo. To je bilo brez dvoma hrabro dejanje, zakaj med Tahitijem in Nova Zelandijo je toliko morja ko med Ameriko in Anglijo. Ti mavrijski kanuji so bile odprte barke z jadrnicami, a sonce in zvezde so bili edini kažipoti. Res je, da so bili Mavrijci kanibali, vendar so bili plemeniti in hrabri, tako da jih beli priseljenci niso mogli smatrati za pleme nižje vrste. Tudi zakonske zveze med Mavrijci in belci niso prav nič na slabem glasu.
Najlepši kraj v deželi Mavrijcev je Rotornia. Ondi se svet šele nareja. Že od pradavnih časov se kuha vreča močvara v luknjah vrelcev, ondi brizgajo na dan studenci in gejziri. V kakem čistem potočku si naloviš [Kistrvi, ki si jih koj zraven lahko skuhaš v takem vrelcu. V puhte-čih skalnatih duplinah razgraja temnorjava vaška mladina, a če postane pozimi premrzlo, pa se za več ur usedeš v toplo vodo, ki vre kar zastonj iz skalnatih razpok na dan Gospodinje nimajo pojma o kaki kurjavi. Svoj lonček s čajem ali kotliček z juho postavijo kar v vrelec in kmalu je večerja skuhana. Vsa dolina^ puhti ko čarovniška kuhinja in če se ji približaš, ti za-smrdi f>o žveplu. Mavrijci, ki ondi živijo, so prijazni, omikani ljudje, ki izvrstno govorijo angleščino in so s tujci povsem domači. Res, če bi ne bilo tako od rok, bi človek najrajši živel na Novi Zelandiji...
U )/,->/> w/ ' . ' - ,' 11 I ■ I L M

Spisat Karol Jaroiuir Rrbni.
Če bi tista kitajska princesa... 1
leta 419 po Kr. ne bila šla za svojim soprogom v Khotun v vzhodnem Turkestanu, ne bi bi iu nikoli prišla jajčeca sviloprejke, ki jih je imela princesa v cvetju svojega okrasja na glavi, v tujino. V »državi sredine« je bil namreč vsakdo usmrčen, kdor bi se bil upal izvažati sviloprej ko. šele ko je postala svila preko Koreje znana tudi sosednjim Jn|x>nceni, je polagoma prodrla v svet novica, da svila ni rastlinski proizvod. Vendarle se je Kitajski posrečilo, du je ohranila svojo skrivnost o svili 3000 let dolgo, ln če bi ne bila ona iznajdljiva princesa v "5. stoletju dala jajčec sviloprejke v svoj naglavni okras in bi jih čez nekaj stoletij nato ne bili dali zaupniki cesarja Justinijana v votle trstikove palice in prinesli v Bizanc — kdo ve, koliko časa bi Evropa ne poznala teh naravnih niti! Res je, da so imena Kot sericus, sericos (svilen, svilnato lesketajoče se) poznali že davni La-tinci in Grki, vendar je morala svila prej prehoditi svojo |X)t čez Bizanc, Grčijo in Italijo, preden se je udomačila v Evropi. Ko je kralj Rogcr 1, I. 1146 prinesel z nekega vojnega pohoda sviloprejko v Palermo, se jc v Italiji razširila reja sviloprejk. Čeprav je, na primer bližnja Francija spoznala svilo že v križarskih vojnah, se je svilarstvo ondi mnogo pozneje razvilo, in šele pod vlado Ludovika XI. I- 1466 je bilo ustanovljeno v Lvonu svilarstvo. V Nemčiji so proizvajali največ svile ob času vladanja Friderika Velikega. Tedaj so na leto izvozili (1. 1786) do 14000 funtov svile. (Ali veste, da napravimo iz 7—9 kg kokonov le 1 kg surove svile?)
Splošno je znano, kako so pri svilarstvu murve važnega pomena saj se sviloprejke preživljajo le z murvinim listjem. Najboljše so bele murve, ki so bržkone doma iz Indije in Kitajske. Bela murva je hkrati s črno murvostara kulturna rastlina, ki je bila znana že Grkom in Rimljanom. Črna murva jc prišlo prej v Evropo ko bela. V srednjem veku so sc zlasti zanimali za zdravstvene lastnosti te rastline, čeprav so vedeli, »dn je listje prijetna jed in hrana gosenic od svile.«
Mačke, ki imajo plačo
Nedavno so v neki državi razglasili, da naj prejemajo mačke, ki na ladjah uničujejo podgane in miši, posebno plačo. Prejemajo pa v našem denarju po 30 lir na dan. Za ta denar morajo te mačke dobiti hrano. — Na tej podlagi je angleška mornarica in kopenska vojska nastavila mačke, n tudi na pošti so mačke uslužbene, kjer varujejo vse vreče spričo bridkih zob podgan in miši. — V francoski mornarici so j>a nastavljnli lo take mačke, ki so prej opravile tozadevni izpit, to se pravi, da so jih preiskusili, kako znajo loviti podgane in miši. Če so dobro opravile tn izpit, so jih potem vzeli v službo in jih tudi plačevali.
Kdo zna biti potrpežljiv
Tole je igra za potrpljenje. Vzameš škarje in vdeneš vanje 1 m dolgo vrvico, kakor vidiš na levi sliki. Oba konca zvežeš skupaj. Kdo zna škarje spet osvoboditi?
Na drugi sliki — na desni — je rešitev tega vprašanja. Potegneš zanko skozi drugo uho škarij in jo potisneš spodaj čez obe rezili. In škarje so že proste!
DRUGA PA NATO: »JAZ PA, DA JIH PREMAGA IN ŠE DOLGO ZIVI.c
TRETJA PA RECE: >JAZ MU DAJEM ZA ZENO HČERKO, KI SE JE DANES RODILA KRALJU, KATERI LEZI TU MED NAMI V
SENUIc
NATO UGASNEJO ZENICE SVEČE TN VSE JE ZOPET TIHO. BILE SO SOJENICE.
črkovnin
a—a—a—a—a—a—a—a—b—c—e—e—i—i—j —k— k—1—1—m—n—o—o— r—r—r—r—s—t— u
Bi.....
.bi ... . . . bi . . . . . . bi . . .... bi . .....bi
Iz 30 črk poleg danih dveh sestavi 6 besed, ki pomenijo (v drugačnem redu) naslednje:
Azijski piolotok: mesto v sev. Afriki; indijansko pleme v Sred. in južni Ameriki: starodavno mesto v Prednji Aziji; velika množica; višji angeli (hebr.).
*
Rešitev črkovniro z dne 18. marca: Baleari, Zbašnik, Elbasan, Alabama, Kaliban, gniloba.
Požar v mravSi šču
Splošno so žuželke živali, ki živijo po navadah, ki jih podedujejo iz roda v rod. Če bi kaj preudarjale, bi jih to pri delu motilo. Zatorej je organ za mišljenje pri njih izločen, in čeprav jim odstranimo možgane, delujejo dalje tako, kot bi jih še imele. Le če se njih življenjski pogoji spremenijo, začno možgani delovati, in sicer —
po našem pojmovanju — dosežejo vprav čudovite stvari
Glede na to je francoska prirodoslovka Margareta Combes doživela jako zanimive pojave, ko je proučevala življenje mravelj. V bližini Fon-tainebleauja, kjer je bilo zmeraj mnogo spreha-
jalcev, je dognala, da so se ondotne mravlje v mravljiščih navadile pogasiti požare, ki so nastali v mravljiščih, ko so sprehajalci metali ogorke cigaret nanje. To dejstvo je odkrila nekoč prav slučajno. Njen pomočnik, ki naj bi bil nabiral rdeče mravlje, formica rufa, je mimogrede zagnal tleči cigaretni ogorek v mravljišče. Jako se je začudil, videč, kako je ogorek kar naglo ugasnil. Asistent je poklical Combesovo, ponovil je poskus, in izurjeno oko prirodoslovke je opazilo, da so bile zares mravlje tiste, ki so tleči ogenj pogasile. Ta pojav je bil tako poseben, da je Combesova napravila celo vrsto poskusov, da je mogla proučevati »gasilstvo« mravelj. Izkazalo se je, da so mravlje zadušile ogenj z brizgi mravljične kisline, ki jo mravlje izbrizgavajo iz posebne -žleze kot obrambni strup. Polagoma je dala mravljam bolj težavne naloge. Ko se je stemnilo, je postavila Combesova gorečo voščeno svečo sredi mravljišča. Mravlje so se zgrozile in razburile, tekale so sem in tja, ne vedoč, kaj bi počele. A kmalu se jim je pozornost osredotočila na svetli plamen sveče.
Zbrala se je gasilska četa in se je pripravila za napad. Medtem ko je bila večina bolj v dalji, se je nekaj sprednjih gasilcev približalo sveči in je namerilo svoje brizge mravljične kisline v plamen, ki je začel koj prasketati in brleti. Pri neposrednem gašenju je bilo zaposlenih 25 gasM-cev, in čim bolj se je plamen manjšal, tem ožji je postajal krog gasilcev okoli sveče. Potem je ona mravelj stekla naprej in kar cela zaloga snovi za gašenje je zadela plamen. Druge mravlje so koj posnele ta zgled in čez manj ko minulo časa so začele pospravljati jjogorišče. Treba je bilo pogasiti nekaj tlečih bilk, odgriznile so tleči Stenj in ga razcefrale, tako da je tudi ta ugasnil. Kmalu ni bilo nikjer nobene iskrice več in hrabri gasilci so odšli k počitku.
Poskusi z gorečimi svečami so se nadaljevali, in mravlje so se kmalu izkazale, kako so
postale že spretne pri gašenju. V nekaterih primerih je bila sveča pogašena že v 10 sekundah, časih pa je gašenje trajalo delj, tako na primer, če je nagajala sapa. Mravlje so postale pri gašenju tako spretne, da jim je Combesova dala nalogo, da so morale pogasiti gorečo stearinovo svečo. A tudi v tem primeru so se »gasilci« iz-zali, le da so spremenili način gašenja. Brizgalna Četa je splezala na svečo. Nekaj prednjih gasilcev se '» ugonobilo v raztaljenem stearinu. Druge mravlje, ki so sledile prve. so zadržale zadešnje, da se niso prav tako ugonobile. Tudi tu so naskočile plamen z brizgi mravljične kisline. Mravlje so se morale jako truditi, da so mogle zadušiti veliki plamen. Ko se jim je bilo to posrečilo, so s svojimi krepkimi čeljustmi napadle stenj in niso prej odnehale, dokler ni bila uničena poslednja iskrica.
Neko drugo mravljišče, ki je Combesova napravila, poskus z njim, pa ni bilo tako spretno pri gašenju kot prejšnje, ki se je bilo že tega navadilo s jjoskusi s cigaretnimi ogorki. Mravlje so slabo merile svoje hrizge v plamen, tako da ni bilo uspeha. Slednjič so se mravlje lotile junaškega pripomočka. Nastopila je četa mravelj in je žrtvovala svoje življenje za blagor drugih. Ogenj je bil zadušen s telesi požrtvovalnih to-varišic. Čez štiri in pol minute je sveča nehala goreti.
Nekatere mravlje so poskusile z drugimi sredstvi, da so odstranile nevarnost požara. Tako so mravlje nekega mravljišča, ki niso mogle pogasiti ognja, privlekle gorečo vžigalico iz svojega gnezda in so tleče bilke pogasile drugo za drugo. V nekem drugem mravljišču so vse krog goreče sveče odstranile, tako da je bila slednjič sveča tudi odstranjena iz mravljišča.
Čez leto nalo so se poskusi ponovili in spet se je izkazalo, da je bilo prvo mravljišče najbolj spretno.
Otroci med seboi
»Ali si ti fantek ali punčka?«
»Jaz sem Lizika.«
»Kaj pa je tvoj očka?«
»Očka je urednik, mama je pa na magistratu.«
»Kako ti je pa ime?«
»Tiček Pepček.«
»Ali si ti Tiček ali Pepček?«
»Jaz sem oboje « • »Torej si dvojček?«
»Ne vem. a od yčeraj Imamo doma dojenčka.«
»Kje ste ea pa dobili?«
»Očka je kupil otroški voziček in tam je bil dojenček.«
»AH se zna igrati?«
»Nič.«
»Zakaj ga pa imate?«
»Očka pravi, če bom priden in mu ne bom nič vtikal v usta. da bo jiostal kmalu pravi otrok.«
»Kaj pa je tvoj očka?«
»Očka je zdravnik.«
»Ali si že videl, kako to dela?«
»Že. Očka ima sobo, kjer je polno škarij in nožev in izreže bolnikom bolezen iz telesa.«
»Moj očka ima pa velike, velike škarje in milijon časopisov in izrezava tiskane stvari in jih lepi spet skupaj. A ko pride mama domov, je zmerai prepir Ali imate tudi pri vas prepir?«
»Tudi. A od včeraj, odkar imamo dojenčka, rti več prepira. Zmeraj sa je treba zibati, umivati in gledati, časih se jokam, ker mene nihče ne cleda in ne umije. — Pojdi, se bova igrala konjčke!«
Do smrti so se nasmejali
V 18. stoletju tc izšla neka zdravniška knjiga o slavnih možeh, ki so se baje tako smejali, da so od smeha umrli.
S. S. VAN D IN R:
»Pusti vse to!« pa je nestrpno zavrnil Markham. »Povej mi rajši zdaj, ko ni več Hentha, kaj si nameraval doseči s svojim razgovorom s Skee-loni? Kaj je pomenilo tvoje vpraševanje o temi, o omari, o rokah, ki davijo, o gledanju skozi ključavnico?«
»Nikakor nisem mislil, da bi moje govorjenje bilo tako skrivnostno!« je odvrnil Vance. »Naš Tony je bil hrejz dvoma usodni večer nekaj časa zaprt v omari. Hotel sem le na svoj način ugotoviti, kdaj je bil skrit tamkaj.«
»Ti je uspelo?«
»No popolnoma.« Pri teh besedah jo žalostno zmajal z glavo. »Vidiš, Markham. imam neko teorijo, ki pa je tako nedoločena in medla, skoraj bi rekel, nerazumljiva. Tudi če bi bila potrjena, nam ne more mnogo koristiti, ker bi vso zadevo šo bolj zapletla, kakor je že ... Skoraj mi je žal. da sem govoril s tem gizdalinom. Vse misli mi jo zmedel.«
»Iz vsega sklepam, da domnevaš, da je Skeel prisostvoval zločinu. Ali ni to tvoja teorija?«
»Na vsak način, vsaj deloma.« »Zares mo presenečaš, dragi Vance!« se jo glasno zasmejal Markham. »Po tvojem mnenju jc torej Skeel nedolžen iu vendar molči o tem, kar mu jo znano. Sestavil s; je celo zgodbo, za katero se skriva in ne izda se niti, ko jo aretiran. To nikakor ne drži!«
»Vem,« jo vzdihnil Vance. »Kljub vsemu pa mi ta misel ne gre iz glave.«
»Ali no vidiš, da bi po tvoji teoriji morala biti v plesalkinem stanovanju skrila dva moška, ko se je s SpotBvvoodejem vrnila iz gledališča, dva moška, ki drug za drugega nista vedela, namreč Skeel in dozdevni morilec«
»Urez dvoma vidim lo. In prav zaradi lega si mi zdi. da blaznim . . «
»Poleg tega pa hi ta dva mogla priti v različnem času in se skriti na dveh različnih mestih... Toda kako neki sta prišla v stanovanje? Kako sta odšla? Kdo izmed obeh ie napadel plesalko, da ,ie zakričala ko je Spolsvvoode odšel? Kaj je medtem delal drugi? Če je Skeli bil le gledalec, kako razlagaš potem dejstvo mojstrsko odprte skrinjice iu to, da so pri Skeelu našli plesni k in prstan?«
»Dovolj, dovolj! Nikar me tako ne muči!« je prosil Vance. »Vem, da sem blazen. Vedno so me preganjale nemogoče misli; a tako nespametna ni bila še nobena.
»V6aj v tem se strinjava, dragi prijatelji« se so je nasmehnil Markham.
V tem trenutku je vstopil S\vacker s pismom v roki in ga izročil načelniku.
»Nujno! Prinesel ga je nekdo osebno,« je izjavil.
Pismo je bilo od doktorja Lindquista. Doktor je sporočal, da jo v ponedeljek od enajstih do dvanajstih bil v svojem zdravilišču ob postelji neke svoje pacjentke, ki se je zelo slabo |>oču-tila. Prosil je tudi, naj mu Markham oprosti njegov nastop. Njegovo opravičevanie pa ni bilo hogve kako prepričevalno. Bil jo zelo utrujen od dnevnega dela, poleg tega pa ga je naš nepričakovan obisk in Markhamov oster nastop popolnoma zmedel. Zatrjeval je, da mu je zelo žal, da se je tako čudno vedel, da je pripravljen podali kakršno koli pojasnilo, ki hi ga Markham |>otreboval. Pristavil je Še, da mu je zelo nerodno, da se je tako po nepotrebnem razburil, ker bi mu ne bilo težko dokazati, kje je bil v ponedeljek zvečer.
»Ko se je pomiril, je vso stvar premislil.« je pripomnil Vance, »in našel je tako dober alibi, da ga ne boš mogel tako lahko podreti... Kako zvit je ta človek! Bil ie pri neki bolnici. Bolnica je bila brez dvoma preveč bolna, da bi mogla odgovoriti na kakršno koli tozadevno vprašanje. Zadeva je zanj rešena. Ti pa 6i se znašel v elepl ulici.«
»Saj me tudi ne brigal« je dejal Markham in odložil pismo. »Ta osel bi ne mogel priti v stanovanje Marjete Odeti, ne da bi ga kdo videl... Zdaj pa. Če mi dovoliš, bom skušal zaslužiti svojo mesečno plačo.«
Toda Vance, namesto da bi odšel, se je približal pisalni mizi in začel listati po telefonskem imeniku.
»Dovoli, da ti nekaj svetujem,« je dejal, medtem ko je listal po knjigi. >Pusti še za nekaj časa svoje vsakdanje delo in skušaj nekoliko pokram-ljati z gospodom Louisom Mannisoin. Če se spominjaš. jo edini oboževalec lepe Marjete, ki so nam ga imenovali, ki pa se še ni zglasil pri tebi. Tako rad bi ga videl in slišal kako njegovo izjavo. On bi tako rekoč dopolnil družinski krog. Stanuje še vedno v Maiden Lane in ne bo ga težko najti.«
Markham se je okrenil proti prijatelju, ko jo zaslišal ime Louis Mannix. Hotel je ugovariati. a spomnil se ie da Vancejevi nasveti nikdar niso samo slučajni Zamislil se je. Ko pa je spoznal da zdaj nima nobene druge poti za poizvedovanje, se ;o sprijaznil v Vaneejovim predlogom.
»Prav,« je dejal in pozvonil Swackerju. »Nikakor pa mi ni jasno v čem nam bi mogel Man-nix pomagali. Ileath trdi, da ga je plesalka odslovila že pred enim letom.«
»Morda še ni vsega dobro prebavil. Bog ve!«
reu
KINO MATICA
Družinska tragedija slollskogn plomenltaša. Ljubezen, ki je vodila do blaznosti.
□■P" »Ljubosumnost«
V glavnih vlogah lepa Lulsa Ferlda In mar-kantni Rold, Lupt. FIlm najgloblje vsebino. Predstave dnevno ob 16.30 ln IS.30; v nedeljo ob 1-1.30, 16.30 in IS.30
Dnovno ob 1130 ln v nedeljo ob 10.30 zgodovinski velefilni
»Leon Dainaščan«
z Doris Durantl ln Carlo Candiant
r*,. KINO UNION
Ljubezen In ljubosumnost odločujeta v preiskavi zločina, kjer Jo dosti osumljencev, il cn sam krivec
»Kdo je morilec?«
V glavnih vlogah : Maria do Tnsnady, Korone Klss 111 drugI — — — PREDSTAVE: ob delavnikih ob 16 ln IS 30; ol> nedeljah ln praznikih ob 10.30, 1 1.30, 16.30 ln IS.30
r
KINO SLOGA
•i-» t
NOVO 1	NOVO 1
Cinl drznosti In snmozntajevanja v okviru velikih mednarodnih tekem v velcfllmu
»Zmagovalec«
V glavni vlogi: Wllly Blrgel, Oerhlld Wcber Režija: Arthur Marin Rabcnalt. Predstave ob običajnih urah! Vstopnice z nakazilom
sedeža !
Mali oglasi
V malih oglasih velja pri iskanfu službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L 1,—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilo.
Preproga
Izposodite si gramofon
ln plošče proti majhni odškodnini pri tt. »Everest«, Prešernova 44. 1
Čebulo po 2.60 lir
kilogram dobite poljubno količino v bivših mesarskih stojnicah na Vodnikovem trgu.
Konjsko seno
Nekaj vagonov Ima razpoložljivih Gospodarska zveza, Ljubljana, Blei-vvelsova 29.	(1
Čebulo
dobite pri Gospodarski zvezi na Blclvvelsovl cesti št. 29.	(1
Topinambur za krmo
In seme bo na razpolago pri »Malem gospodarju«, Gallusovo nabrežje št. 33 samo v dneh od 29. marca do 1. aprila vsak dan od 2—5 popoldne.	(1
Doticni gospod, ki se je
pripeljal 26. t. m. z jutranjim vlakom Iz Dolenjskega ln je bil ob-dolžen, da Jo pri Izhodu ubil šipo, Jo naprošen, dn jnvl svoj naslov upravi »Slovenca« pod št. 1972.
Čitajte »Slovenca«
Posestva
Kupim
del hiše
(pritličje) lahko tudi dvoriščna stavba ali skladišče za jnko mirno obrt. Tonudbe z opisom ln pogoji poslati na upravo »Slovenca« pod »Svetloba« št. 1978.
sarajevske tkalnico, 3x2 m vozljana, čista volna — moderen vzorec, naprodaj pri Dominiku Hva-stja, Javornlkova 13.
iKiiplmcI
Pisalni stroj
dobro ohranjen, po možnosti novejšo tlpo. kupim. Ponuditi: A. Kova-čič, Prešernova 44.
Elegantna samska soba
s posteljo, otomano, fotelji Itd., za 3800 naprodaj. Trlcikelj delavnica ftušteršlč, Tyršcva c. 13, (Flgovec, levo dvorišče).
l&vto-motori
Motorno kolo 350 ccm
v zfclo dobrem stanju, zelo ugodno naprodaj. — Gasogeno Merkur, Pu-harjeva 6.	(f
-I-
Po kratki bolezni nas Jo za vedno zapustil v 70. letu starosti naš drugI oCe, stari oče, stric, svuk ln tast, gusp.
Karol Caoršič
bivši čevljarski mojster
Pogreb nepoznbnegn pokojnika ho v soboto, 27. t. m. ob Vil6 z Zai, kapelo »v. Janeza, na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, Ntederwlcsa, 26. III. 1943.
Globoko žalujoči: JOŽA, hčerkn. DRAGO, sin, JULKA roj. GROHLER, snaha, DRAGICA in J1JLCKA, vnučkl -ili ostalo sorodstvo.
Potrpela ie. previdena s tolažili sv. vere, inoiu dobra žena. mama, stara mama in teta, gospu
likovič Marija
Pogreb predrage pokoinice bo v soboto, dne 27. marca 1943, ob pol 3 popoldne z Zal. kapela sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Benrjrad, Hrastnik, dne 26. marca 1943.
Žalujoče rodbine: Likovič - Babšck.
Zahvala
Svojo najprlsrčnejšo zahvalo Izrekam vsem. ki sto pismeno ali ustno sočustvovali z menoj ob Izgubi moje blage soprogo, gospo
Marije Furlan
Posebna zahvala še preč. duhovščini, g. p. dr. Angcliku za dušno tolažbo pokojnlce, gospej ln g. Inž. Duklču, gospej ln g. dr. Kuncu, in vsem, ki so rajnki lajšali njeno trpljenje, kakor tudi darovalcem vencev ln cvetja, ter vsem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti.
V Ljubljani, dno 25. marca 1943. Žalujoči SOPROG ln SORODSTVO.
Zahvala
Vsem. ki ste s svojo udeležbo na pogrebu dali zadoščenje za nenadomestljivo Izgubo našega dragega sina ln brata, gospoda
Tončka Hočevarja
kaplana v Stari vasi pri Grosupljem
se Iskreno zahvaljujemo; zlasti gg. kanontliu dr. Kraljlču za vodstvo pogreba ln poslovilne besede, dr. Blatniku, monsgr. Skerbcu. uredniku iti sošolcu Glavaču, Žitniku \ Inku ln zastopnikom posameznih Legij za poslovilne besede zudo.ščenja za pokojnikovo mučenlško žrtev, prav tako pevskemu zboru, ki 1o pokojnemu llubltelju slovensko pesmi zapel ganljive žalostinke. kakor tudi vsem, kt so prinesli na njegovo krsto vence tn cvetja. Vsem: Iskren Bog plačaj! — Prosimo, spominjajte se našega Tončka v molitvi, proseč, da bi njegova žrtev no bila zaman.
Grosuplje, Ljubljana, 26. marca 1913.
Žalujoči starši ln bratje.
Neskončni božji modrosti je dopadlo, da nas je zapustil bratec
VINKO MAVSAR
star 12 let
v torek, dne 2.3. marca popoldne, kot osma žrtev komunizma v naši družinici. Pokopali so ga na praznik Marijinega Oznanjenja nu farno pokopališče. Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom in dobrotnikom, ki so napravili tako lep pogreb. Spreiini, dobri Bog, tudi to nedolžno našo najmlajšo žrtev in pridruži io izvoljenim, težko preizkušenim bratom pa podeli milost stanovitnosti v boju za
Tvoje kraljestvo.
Praproče pri Št. Rupertu, dne 27. marca 1943.
Jožko, Dolfi, Pavel in Franci, brat je
Jakil, Bukovec, Pevec in Žgajnar.
r u z i n c
v-• > v,- •. vvv ,-»..« rjgto^. r	k* >,; V,■>•;•'. •••..•■-: ^ >j
Umrl nam je naš srčno ljubljeni soprog, dobri atek, brat, zet in svak, gospod
Ludvik Filipič
uradnik »Prevoda«
Pogreb dragega pokojnika ho v nedeljo, dne 28. marca 1943, ob pol treh popoldne z Zal - kapclicc sv. Jožefa - na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Trebnje, Ljutomer, Baden, dne 25. marca 1943.
Globoko žalujoči:
Darinka, soproga; Milielca, hčerka - in ostalo sorodstvo.
Ljubezen Kristine Homanove
Kristina bi se mu rada zahvalila vsaj z opojnostjo osrečujoče zahvale. Mislila je, da bo to zmogla in vendar ji ni bilo mogoče. Še vedno je bilo v njej preveč razdvojenosti.
Ni šlo in ni šlo. Obdobje ljubezni, če je bila to sploh ljubezen, je bilo preveč novo.
Ne, pokojni lloman, čigar predmete je spravljala v skrinje, kjer bodo zaprti za vse čase, je ni nikoli na tak način razvajal. Tudi je ni nikoli videl tako čudno srečne in čudno otožne.
Ko je premišljevala o drugem zakonu, so se ji venomer pojavljale misli primerjave med pokojnim možem in gorečim — ženinom. Mučne primerjave so jo povsod zasledovale.
Kdaj pa kdaj jo je ogrela Bergenova zaljubljenost. Čutila pa jo to samo od časa do Časa podnevi: ponoči se ji ni nikoli sanjalo o njem.
Kadar je zaspala in kadar je sanjala, je bil pokojni mož na obisku. Homan, ki jo je obiskoval v sanjah, ni bil niti živ niti mrtev: prihajal je v hišo^ se ponosno sprehajal, samo tako bled je bil. In kadarkoli je sanjala o njem, se je zavedala, da je mrtev.
Ob svetlem dnevu se je rada naslonila na Bergena, iskala opore in se mu približevala. Kadar je ie malo popustila od svojo ponosne zadržanosti, je začel Erik žareti. To njegovo žare-nje pa je bilo spet nekaj, česar ni mogla prenesti.
Bil je sijajen človek, ki je znal duhovito pripovedovati. Ko jo je nekoč objel, ji je pripovedoval o trpkih dneh, ko se je moral ločiti od nje. To so bili dnevi muke, ko je bil tako daleč v južnih krajih, šepetal ji je vroče in iskreno, ona pa je ostala hladna. Kako hladna napram tako vroči ljubezni!
Toda saj ni bila tako hladna. Vedno ne. Polagoma se jo zdelo, da se topi tudi njena ledena obloga okrog srca. Časih ga je že težko čakala, da i>i prišel. Kakor otrok se ji je zdel srečen; in tega, samo tega je bila vesela.
Po neki noči, prepredeni s težkimi sanjami, mil je hitela zjutraj prvič po cesti naproti. Toplega srca mu je hitela naproti kakor prava nevesta. Razširila je roke, ko je prihajal in ga prvič iskreno poljuliila.
To je bilo za Bergena močno in opojno doživetje. Vroče jo je poljubil in dolgo ni odmaknil svojih ustnic. — Najbrž predolgo —!
Istega dne zvečer je Kristina zbolela. Spre-letavala jo je ledena mrzlica. Vso noč se je počutila zelo slabo in preden se je zdanilo, je morala poslali po zdravnika. Kristina, nevesta pred drugim zakonom, je zbolela!
Kaj ji je bilo, ni mogel zdravnik točno ugo-
toviti. Šele čez nekaj dni so je bolezen razvila in zdravnik ji je obzirno dopovedal, da gre za živčno obolenje.
Bergenu' ni dovolila vstopa v svojo bolniško sobo. Zdravniku je razodela, da ne bi mogla prenesti njegove prisotnosti. Zaradi tega je zdravnik ukazal, da ga ne sinejo prijaviti, če tudi bi prišel v hišo.
V teh dneh ponovne samote, ko je ležala v bolniški sobi, si ni želela niti pokojnega moža, niti Bergena, temveč nekoga tretjega. Od prvega trenutka, ko se ji je zdelo mogoče, da bo pripadla tretjemu, ki jo bo rešil iz mučnega položaja, ga je čakala odprtih rok in je prepevala hvalnice njegovemu prihodu. Kdo je bil tretji? Ah, samo možnost, samo verjetnost, da jo bo po bolezni obiskala — smrt!
Umreti, samo umreti! Z veseljem, skoraj vriskajoče se je oklepala le misli: da bi jo objela hladna, koščena roka, na katero čakajo vsi, ki so se rodili.
Posihmal so prišli tudi tedni, ko si ni ničesar želela, ko sploh ni mogla jasno misliti o dogodkih zadnjega obdobja. Ko je imela hudo vročino, je živela njena domišljija samo še v spominih na srečno domačijo na Poljanah.
Bolezen se je spet obrnila na bolje. Ko se je nekoč, prebudila, se ji je zdelo, kakor da bi se vrnila iz bolnega, omotičnega svela k dobri zemlji. Od takrat naprej je mogla spet jasno mi-
sliti in trezno presojati dogodke. Po dolgem, premišljevanju je vzela svinčnik v roke in napisala Bergenu dolgo, globoko pretresljivo pismo. Razdrla je zaroko.
Bergenov odgovor
Predaleč bi vodilo, čo bi v tej zgodbi opisal trenutek, ko je Bergen bral njeno dolgo pismo. Kako dolga je bila pot od razočaranja do razumevanja! Ure in uro pozneje, ko je vse premislil, je sedel z mizi in ji s tresočo roko odgovoril takole:
»Moja draga Kristina!
Vse, kar boš storila in kar boš ukrenila, pomeni zame sveto zapoved.
Če je to potrebno za tvojo dušo, ne morem storiti drugače, kakor da pristanem, da se ločiš od mene.
Mene pa ne more ločiti od Tebe nobena stvar na svetu! Tebi sem se zaoubljubil in bom ostal Tvoj, čeprav naju loči Tvoja volja in naju bo ločilo življenje.
Zdravstvuj, Kristina!
Bergen.«
Poslavljajoči se zaročenec se je boril vso noč sam s seboj. Šele proti jutru je napisal pismo, nekai kratkih vrstic, v katerih je bil opisan kratek izid borbe.
Ni bilo to edino pismo, katero je napisal v tisti noči.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarji
Izdajatelj: inL Jože Sodja
Urednik: Viktor CenčiS