Z96 ttNflkt v lutam • peten 28. decembra nos. xxxii leto. onim i w*aM iajs s v •ovr, auaOf *«a«ua • inuiA«, mi po posli pitj—in m avstro ogrsk.« u K, a» •»> »ta 18 K, m fetrt liti 8 K, a m mm I K. KUi m4I mm aa*J, im « in liti tt I, ■ H km Immmmi *aa«ajatr« «araeaiaa m m Mri, Ea oananHa m aladaj« Ml pat«aala»aa aadt im p« 18 k, m m Uradntttvo ki upravnlfttve (• * haVvi aliaaa it i, ta aaaar araaaftitra a L 15 E, m pat 11K.u ftatrt aaaatr., apraTaaHaa pa a pntU^a. Hl, a Miri lata 8 1 10 h, mm mmm 1 K tO a. Za LJubljano « pattjaajaai u Man lata K K M) a, m m ami lKML-Zi tujo doiolo tolika aofi, kaUkar aaaia paštama. — Na oaroemo po 10 k, m m arakrat ta po 8 a, m m ttaka trikrat aU aaftrat — D »p in aaj m tarole Tmakoratl. — — UpraTaUtra aaj m alagavah}« aaitljati aaraeaiaa, raklamaaija, aaaaaila, t J. admiaJstratraaa *r«*Mi*rva talaioa it, ML Mesečna priloga: „Slovenski storilk* p* I# k. ti Zaunrovnnje zasebnih uradnikov. Za božične praznike je cesar sankcijomiral zakon o obligatornem pokojninskem in invali-ditetnem zararovanjn zasebnih uradnikov. Ta zakon se razglasi na novega leta dan, v veljavo pa stopi dve leti pozneje, torej 1. januarja 1909. S tem zakonom je izvedena znamenita soc i j alnopolitična reforma, ena največjih te vrste v naši državi. S tem zakonom bodo vsi privatni uradniki preskrbljeni za slučaj onemoglosti in starosti in preskrbljene bodo tudi njihove vdove in sirote. Zakon določa, da morajo biti zavarovane vse osebe, ki so dopolnile 18. leto, ki opravljajo posle uradniškega značaja torej kolikor toliko duševno delo ter dobivajo mesečno ali letno plačo in sioer najmanj 600 K na leto. Zavarovane osebe se razdele po svojih dohodkih na šest skupin in bodo morale plačevati svojim dohodkom primerne premije od 9 do 30 K na mesec. Invaliditetu o rento more dobiti, kdor je plačal vsaj 180 mesečnih premij; pokojnino dobi vsak, kdor je plačal 480 mesečnih premij. Te premije mora plačati delodajalec - ,j delojemalec pa 1'.. oziroma v zadnjih dveh skupinah, v katerih so zavarovanci z največjo letno plačo, morata delodajalec in delojemalec plačati vsak polovico premije. V svrho tega zavarovanja se ustanovi poseben zavod, ki bo imel v posamičnih kronovinah svoje zavarovalnice. Zavod bo vodilo načelstvo, čigar predsednika bo imenovala vlada; v načelstvn bo 20 članov, katerih eno polovico bodo volili delodajalci, drugo polovico pa delojemalci. K upravnim troškom te zavarovalnice bo država prispevala do 100.000 K na leto. Kakor rečeno, je ta zakon vele-važno socijalno delo, sad dvajsetlet- LISTEK. Gerhart Hauptmann: »Potopljeni zvon". (K premieri dne 29. t. m.) Naturalistična stremljenja Ibsena, Zole in Tolstega, deloma tudi filozo-tiška naziranja Schopenhauerjeva in Xietzschejeva so pomogla pred kakimi dvajsetimi leti naturalizmu tudi na nemškem odru do popolne zmage. Njegov prvi zastopnik je postal Hermann Sudermann, izboren teatra-lik, a manj popolen dramatik, čigar dela ima publika še dandanes v čislih, dasi je njihova literarna vrednost v zadnjem času dobila med kritiki mar-sikakega ostrega protivnika. Mnogo konsekventnejša nego Sudermann sta v notranji logiki in v formalni tehniki A. Holz in J. Schlaf, ki sta pisala v začetku pod skupnim imenom B. P. Holmsen. Temu Holmsenu je posvetil Gerhart Hauptmann svojo prvo dramo. Porojen leta 1862. v nemški Šleziji, je postal glavni za- nega dela. Privatni uradniki, ki so bili doslej najbolj negotove eksistence, dobe s to reformo trdo življenjsko oporo in zaslombo. Izvojevali so jim to reformo liberaloi. Sploh uradniško društvo je prvo začelo delati na to, trudilo se je mnogo in končno doseglo tudi lep uspeh. Narodna založba. (Nova kniževna organizacija.) IV. Če hočemo vzgojiti krepko in zdravo, za politično, gospodarsko in narodno delo sposobno generacijo, moramo začeti pri mladini. Šolska vzgoja je versko-patrijotična, torej skrajno enostranska, in fcuučitelj tudi pri najboljši volji ne more dosti, storiti. Paralelno s šolsko vzgojo le še bolj enostranska je cerkvena vzgoja, domaČe vzgoje pa pri masi našega naroda pravzaprav sploh ni. Preostaja samo še samoizobrazba potom čitanja — torej literatura. A kaj vidimo tu ? Vsa naša mladinska literatura je tendencijoznoVerska in patrijotična in izpopolnjuje le šolsko in cerkveno vzgojo. To je velik nedostatek, ki se mu mora priti v okom. Z mladinsko literaturo, ki neguje le patrijotična in verska čuvstva, ki uči pomižnost, potrpežljivost, vdanost in sploh vse hlapčevske čednosti, pri katerih se gospodujočim kastam jako dobro godi, nam ni pomagano. Treba nam je mladinske literature, ki bo razvijala v človeku vse one eneržije, ki stvarjajo cele može in prave žene, tiste lastnosti, ki usposobljajo Človeka za življenski in politični, narodni in socijalni boj. Zakaj pa je naš narod tako zatiran in tlačen, zakaj propada gospodarsko in narodno? Zato, ker ima premalo ponosa in premalo podjetnosti; ker nima pravega poguma, malo volje in še manj izobrazbe, ker nima kriticizma in sploh ne tiste notranje eneržije, ki je pogoj značajni možatosti. Malo je narodov, ki bi bili po naravi tako nadarjeni in imteligentni, kakor j# slovenski narod, in vendar ne pridemo prav naprej, ravno ker nimamo zgoraj omenjen i k lastnosti. „Narodna založba" se ne bo pečala z mladinskim slovstvom za šolske otroke. Tem potrebno literaturo naj preskrbujejo v torpoklicani možje, namreč učitelji, ki so tudi res že marsikaj dobrega ustvarili in ki razvijajo na tem polju čedalje živahnejšo delavnost. Pač pa bo „Narodna založba" negovala literaturo, namenjeno mladini, ki je zapustila šolo. „Narodna založba" se bo trudila, da urasniČi zahteve najmodernejših pedagogov glede estetične in etične vzgoje šoli odrasle mladine, zlasti oziraje se na to, da se vkorenini in razvije v mladih srcih narodnostna misel, da se navaja mladina na spoznanje in razumevanje socijalnih teženj in da se mladina vzgoji etične. Kakor smo že rekli, čaka „Narodne založbe" največ dela na popu-larnoznanstvenem polju. Bridka resnica je, da smo Slovenci v tem oziru le j ako malo storili. Pota, po katerih je hodilo Človeštvo do današnjih dni, niso še popisana v slovenskem jeziku in masa našega ljudstva nima pojma niti o sedanjih naših razmerah, kaj še o razmerah prejšnjih časov. Pred vsem se bo „Narodna založba" bavila s populariziranjem domače in tuje zgodovine. Narod slovenski naj izve, da na svetu niso bili samo svetniki in papeži in oče Ra-decky, nego da so živeli veliki možje in velike ideje v vseh vekih. „Narodna založba" hoče izdati popularno zgodovino turških vojsk in kmetskih puntov, nadalje misli praznovati 4001etnico Trubarjevega rojstva z zgodovino slovenske refor macije ter lOOletnico francoske okupacije z zgodovino Ili -rij e. Staretova občna zgodovina je sicer jako hvalevredno delo, ali pisana je bila za Mohorjevo dražbo in s tem je vse rečeno. Izpopolniti je treba vsaj nekatera poglavja, tista, ki so največjega pomena za spozna- nje tedanjosti. Zato namerava „Narodna založba" izdati zgodovino angleške revolucije, potem zgodovino francoske revolucije ter zgodovino italijanskega rissorgimenta, ker so to največje slike bojev za ustavnost, za demokratizem in za narodno zjedinjenj e. V to stroko spadajo tudi kulturne slike, ki jih namerava izdati „Narodna založba", in sicer bo prvo delo te vrste posvečenojvplivu ženstva na kulturo in na razvoj narodov, drugo delo pa poda sliko domačega življenja kulturnih narodov, to je duševnega in gospodarskega življenja. Deželni zbori. Gradec, 27. decembra. Posl. Robičje predlagal spremembo d eželnozborskega volilnega reda v smislu splošne in enake volilne pravice. Volilni okraji se morajo sestaviti kolikor mogoče po narodnostih. — Nadalje je posl. RobiČ interpeliral zaradi slabih zvez in prometnih ovir na južni železnici v zimskem času. — V večerni seji so bile najprej volitve v finančni in obrtniški odsek. V prvega sta bila izvoljena izmed Slovencev poslanca dr. Hra-šovec in dr. Ploj, v drugega pa posl. dr. Jurtela.—Posl. Roškar je interpeliral deželni odbor zaradi ustanovitve slovenske kmetijske šole. — Posl. dr. Hrašovec je interpeliral namestnika zaradi ustanovitve novih slovenskih podružnic štajerske kmetijske družbe, kar je zadnje čase iz političnih vzrokov izostalo. — Posl. dr. Jankovič je interpeliral zaradi razdelitve podpor v brežiškem okraju. — Posl. Roš je interpeliral namestnika, zakaj so se slovenskim učiteljem na Štajerskem odrekli dopusti, da bi se bili mogli udeležiti tečaja za meščanske učitelje v Ljubljani. — Predloženi proračun za 1.1907 izkazuje potrebščin 27,528 586K, pokritja pa 15,370.858 K, potemtakem Upravniarva talelra it M. primanjkljaja, ki se mora pokriti s dokladami, 12,157.728 K. Primanjkljaj je narasel od lani za 1,150.000 K, pokritje pa le za 310 000 K. Trst, 27. decembra. Pred otvoritvijo deželnega zbora se je zbralo na trgu nad (1000 demonstrantov za splošno in enako volilno pravico v deželni zbor in v občinski zastop. Posebna deputacija je nesla tozadevno spomenioo deželnemu glavarju, županu in namestniku. — Deželni glavar je izjavil pri otvoritvi, da je upati, da se po državnozborskem zasedanju skliče deželni zbor k daljšemu zasedanju, v katerem pride na vrsto tudi zakonski načrt o volilni reformi. Tozadevna spomenica soc. demokratične organizacije se je pročitala ter izročila deželnemu odboru v poročanje. — Posl. dr. Rybar je izrekel željo, naj bi se za tako volilno reformo vzela ista podlaga, ki je merodajna za državnozborske volitve. Obenem je zahteval ta poslane« , naj se v zakonu glede zemljiščnih knjig upošteva tudi slovenski, oziroma hrvaški jezik. — Potem je deželni zbor rešil dnevni red, zgolj finančne zadeve, nakar je deželni glavar zasedanje zaključil s klici na cesarja. Celovec, 27. decembra. Posl. dr. Pupovac je predlagal zakonski načrt, s katerim bi se naj uvedla volilna dolžnost, kakor na Nižje Avstrijskem. — Deželni odbor je predložil zakonski načrt o regulaciji učiteljskih plač. Dunaj, 27. decembra. Tudi nižje avstrijski deželni zbor se je otvoril danes z običajnimi ceremonijami. — Posl. dr. Gessmann je nujno predlagal, naj deželni odbor še letos predloži deželnemu zboru zakonski načrt, da se deželnim uslužbencem zniža službena doba od 40 na 35, oziroma od 35 na 30 let. — Volilni odsek je sprejel načrt o v o -lil ni dolžnosti. Brno, 27. decembra. Novoizvoljeni moravski deželni zbor je imel danes prvo sejo. Zasedanje se najbrže omeji le na konstituiranje in na volitev deželnih odbornikov s to p ni k naturalistične smeri na nem-odra. Njegova mladostna dela: „Pred solnčnim vzhodom", „Mirovno slavje" in ^Samotarski ljudje" nastala so brezdvomno pod Ibsenovim vplivom. Le zadnja teh dram si je mogla popolnoma osvojiti oder, če tudi ne za dolgo. Šele s „Tkalci" (1892), v kateri slika Hauptmann z močno realist ik o vstajo šleskih tkalcev v letu 1844., priboril si je pisatelj neomejeno priznanje. Sledita deli: „Bobrov kožuh", izborna karakterska slika, ter „Hannele" (1893.), sanjska drama, v kateri nam pisatelj slika v živih bojah življenje najnižjih ljudskih slojev, prepletujoč grozne te prizore s pretresuj očimi vizijami umirajočega otroka. Leta 1896. je izšel „Potopljeni zvon". Od ostalih važnejših del naj omenim drame: „ Voznik Henschel", „Ubogi Henrik", „Roza Bernd" in „Elga". Hauptman je izboren opazovalec in zato se mu karakteristika posameznih tvorb kakor tudi milieuja navadno posreči. Pred vsem ga odlikuje toplo srce, ljubezen do sočloveka — trpina. Trpečemu sobratu 80 v prvi vrsti posvečena njegova dela, in zato se nji- hovemu vplivu ne morejo z uspehom odtegovati ne posamezniki, ne posamezni sloji. Glas Hauptmannove duše, njegov confiteor pa je „Potopljeni zvon". Kar je bil Goetheju „Faust", to je Hauptmannu to njegovo najboljše in najlepše delo. In Čudo: prav v „Potopljenem zvonu" se kaže Hauptmann najmanj naturalista. V tem delu je ubral umetnik pot mističnega simbolizma, v njem kaže pesnik svoj polet, svoj boj in padec. V „Potopljenom zvonu" gledamo že neizprosno moč usode, katere pot nam je pozneje tako krasno zarisal Haupt-mannov najbolj nadarjeni učenec Maks Halbe v svoji simbolistični drami „Reka". Rutica, vilinsko bitje, je umetnost, smoter pesnikovega življenja. Magda mu je trpeča žena, simbol dolžnosti napram zunanjemu življenju. Henrik pa je pesnik sam. Usoda ga je navezala na trdo zemljo, s trnjevo krono je ovenčala njegovo čelo. A ne po vencih, po večni neizmerni ljubezni v naročju božanstva hrepeni umetnik. Ko prevaža zvon, delo svojega življenja, stare se mu ob krutem klancu voz, in bron zdrči v vodne globine gorskega jezera ter zada v svojem padcu smrtno rano tvoritelju. In mojster se prebudi v naročju gorske vile. Bitje, ki ne pozna zemeljske resnobe, kateremu so solze neznane, vzljubi človeka: „Ostani svoj in moj — in moj!" Zvonar je rešen in pogubljen za vedno. Kogar poljubi vila na oko, odpre mu je na vekov veke. Novo solnce mu prodre oblake, svež vzduh mu napoji prsi, in žile mu nepolni nova kri! Kaj mu je up, kaj so mu želje! Odprle so se mu oči, zrl je svetlobo, zanj je umrl svet. . . nKjer temne sile v gorskih skalnih rebrih ne pokore Boga se večnega ukazom", tam se je porodil človek v novo življenje in je pozabil, kar je bilo. Kako je ljubil Henrik svojo zvesto Magdo! Kaj mu je zdaj! Zapušča jo samo s sirotama, ni mu več žena, ni mu drugega nego mati njegovih otrok. In to je storila Rutica, vilinsko bitje. Nesrečna Magda pa plaka, dokler je smrt ne reši. V svojem obupu se vrže v jezerske globine in mrtvaška njena roka zamaje zvon, da otlo za- deni po gorskih rajih, kjer živi Henrik z vilo. Zapuščeni siroti pa prine-seta očetu vrč materinih solza. Groza pretrese Henrika. Za trenutek se iztrga Rutioi, a povrne se ji smrtno ranjen. V njenem objetju i z dahne svojo duše, vedoč: „Da je življenje smrt, in smrt življenje". ja hO zboljšanju petja s posebnim ozirom na izgovorjavo". (Predavanje koncertnega vodje Mateja H u b a d a). (Konec.) Vokala e rabimo pri petju 4 vrste pri govoru in deklamaciji pet vrst. 1. ) Visok ali ozek en. pr. v besedah večnost, peti, živeti, sreča, reka, dve, peč, leto, Eva, reva, imeti i. t. d. 2. ) globok ali Širok en. pr. zemlja, želja, žena, ena, reci, teci, peri, teta, velik, meni, tebi, sobi, nadalje v besedah več, meč, pred, kmet i. t. d. Mogoče pa je tudi, da se sklene delitev dež. šolskega 6veta. Češki kapital. Praga, 27. decembra. „Živno-stenska banka" bo meseca marca z emisijo petih milijonov novih akcij svišala svoj akcijski kapital na 30 milijonov kron. Občnemu zboru pa se predloži sprememba statutov, da bi smela banka svoj akcijski kapital zvišati na 60 milijonov kron. Trgovinsko - politični konflikt s Srbijo. Belgrad, 27. decembra. Ministrski svet je sklenil, da se zahteve Avstro• Ogrske glede dobav za državne potrebščine odklonijo ; pač pa je Srbija pri volji, skleniti z Avstro Ogrsko tako trgovinsko pogodbo, vsled katere bi smela Avstro-Ogrska uvažati v Srbijo toliko, kolikor izvaža Srbija v Avstro-Ogrsko. Srbija hoče namreč v bodoče v Avstro Ogrski kupovati le take predmete, ki jih drugje ni mogoče dobiti. Pasićevo ministrstvo zahteva tako trgovinsko pogodbo, ki bo Srbiji omogočila, da se emancipira od Avstro-Ogrske ne le pri dobavah državnih potrebščin, temuč tudi v drugih ozirih. Srbsko državno posojilo Belgrad, 27. decembra. Skupščina je sprejela zakon glede državnega posojila v tretjem branju z 88 glasovi proti 44 glasom. Skupina visokošolcev je sprejela na cesti poslance s klici: „Proč z vlado! Proč s posojilom!" Potem so šli demon-strantje pred kraljevo palačo in kli-oali: wProč s princezinjami! Proč s tremi milijoni! Proč z doto! Živela republika !a Ker policija ni mogla razgnati demonstrantov, poklicati so morali orožnike. Tudi vojaštvo je pripravljeno. Takoj po skupČinski seji se je zbral ministrski svet, ki je odobril zakon o posojilu. Dogodki na Ruskem. Petrograd, 27. decembra. Sedaj se je završila obravnava vojnega sodišča proti admiralu Nebogatovu. Nebogatov in poveljniki treh oklopnic so bili obsojeni na smrt. Z ozirom na olajšujoče okolnosti in mnogoletno brezmadežno službovanje je sodišče sklenilo, zaprositi carja, naj spremeni pri vseh štirih smrtno kazen v desetletno ječo v trdnjavi. Varšava, 27. decembra. Na kolodvoru v Harkovu je neki potnik spustil bombo na tla, ki se je razpo-Čila ter ubila dva potnika. Moskva, 27. decembra. Državno pravdništvo je dalo zapreti kneza Salkovskega, ker je vtihotapljal orožje preko rumunske meje. Dnevne vesti. V Ljubljani, 28. decembra. — „Slovenski Narod11 ima kot političen dnevnik pred vsem dolžnost, da informuje občinstvo o vseh važnih dogodkih v javnem življenju in da občinstvu s primerno kritiko pojasnjuje te dogodke A list ne bo izvrševal samo te svoje naloge, nego bo skrbel tudi za pouk in za zabavo. V minolem letu smo uvedli rubriko „Obrtni vestni k". S ponosom konstatujemo, da ga v celi državi avstrijski ni dnevnika, ki bi prinašal tako temeljite trgovstva in obrt-nosti tikajoče se članke, kakor smo jih prinašali mi v tej rubriki. Tudi v prihodnjem letu bomo nadaljevali s to rubriko, ki je v enem samem letu donesla trgovcem in obrtnikom toliko pozitivnih koristi in jim pojasnila najtežavnejša vprašanja iz obrtnega zakonodaj stva in sioer tista vprašanja, ki so za naše trgovce in obrtnike aktuvalna. Poleg rubrike „Obrtni vestnik" bomo prinašali tudi prihodnje leto „Tržne cene", ki ki so zlasti za male trgovce velike informativne važnosti in pa borzna poročila. Na ta način mislimo pospeševati specijalne koristi trgovcev in obrtnikov, ki so jedro našega srednjega stanu. Poleg tega bomo seveda tudi vselej branili interese trgovcev in obrtnikov kakor dosedaj. Bili so časi in tega ni še dolgo, ko so klerikalci s svojimi konsumi poskušali ubiti neodvisno trgovstvo in obrtništvo. „Slovenski Narod" ima največjo zaslugo na tem, da se ti klerikalni naklepi niso uresničili. Boj, ki ga je vodil in ga vodi „Slovenski Narod" za korist slovenske trgovine in obrtnosti ni lahak, a vodil ga bo tudi v prihodnje z vso odločnostjo, in to iz prepričanja, da sta trgovec in obrtnik vele važna faktorja v našem narodnem organizmu in da moramo ta stan ohraniti trdnega in zdravega, če hočemo ohraniti slovenstvo. Upamo, da se bodo trgovci in obrtniki tega spominjali tudi v novem letu po načelu: Zvestoba za zvestobo! — Ljubljanski obč. svet ima v ponedeljek, dne 31. decembra ob 5. uri pop. izredno sejo. Na dnevnem redu javne seje so naznanila pred-sedništva in poročila: O pritrditvi k spremenjenim pravilom po dporne matice „Prostov. gasilnega in res. društva v Ljubljani": o izjavi društev „Akademija" „Prosveta" in „Sokol" v zadevi sklepov občinskega sklepa o Simona Gregorčiča javni ljudski knjižnici in Čitalnici; o pritrditvi dogovoru, ki se ima med c. kr. vlado in deželnim odborom skleniti glede osuševalnih del na ljubljanskem barjn ; o volitvi 3 odbornikov društva „Sa-maritan"; o prošnji „Trgovske in obrtne zbornice za Kranjsko" za dovolitev prispevka za pospeševanje obrta na Kranjskem; o prošnji „Kro-jaške zadruge" za brezplačno prepustitev velike dvorane v „Mestnem domu" za priredbo strokovnega tečaja; o prošnji „Prosto volj nega gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani" za zvišanje letnega prispevka; o proračunu splošnih ustanov, mestnega ubožnega zaklada, zaklada meščanske imovine, mestnega loterijskega posojila in njega amortizač-nega zaklada za leto 1907; o prošnjah za podelitev cesarske ustanove za realce ; o proračunu mestne klavnice, mestnega vodovoda in mestne elektrarne za leto 1907; o županovem dopisu glede računskih sklepov mestne prodaje mleka in o proračunu mestnega zaklada za leto 1907. Na dnevnem redu tajne seje so naznanila in poročilo direktorija mestne elektrarne o nekaterih osobnih zadevah. — Oča Smovc zopet na zatožni klopi. Jutri ob 9. uri dopoldne se vrši na tukajšnjem okrajnem sodišču kazenska razprava župnika Beroeta pr o ti bivšemu med-vodskemu županu in škofovemu intimnemu prijatelju očetu Smovcu zaradi razžaljenja Časti. S Smovoem bo sedela na zatožni klopi tudi njegova boljša polovica Smo lica ter že zadnjič toženi Jože (J ar man iz Senice. Smovc in Smolica sta trosila okrog, da je župnik Berce oče nezakonskega otroka, kateremu so dali zapisati za očeta nekega kmetskega mladeniča, Čarman je pa to obrekovanje pravil naprej. Smovc je bil pred dvemi leti obsojen na tri tedne zapora, ker je obrekoval Berceta. Kakor vidimo, se naš katoliški mož ni Čisto n č poboljšal od takrat in ga tudi trdi s postom poostreni zapor ni izpametoval, da bi znal držati jezik za zobmi in ne ob-rekovati poštenih in dostojnih ljudi. Da bi se Smoc zdaj poboljšal, tudi Če ga zopet zadene ječa, je malo upanja, kajti Smovc ostane Smovc, kakršen je bil. — Imenovanje. Računski asistent v finančnem ministrstvu gosp. Josip Jak je imenovan za računskega oficijala v X. činovnem razredu. — Spremembe v finančni službi. Davčni kontrolor Ivan Nedelj ko je premeščen iz Višnje gore kot davčni o tiči al k okrajnemu glavarstvu v Ljubljani. — Računski praktikant Ivan Jelene je prideljen v službovanje računskemu oddelku finančnega ministrstva. — Zemljemerski eleve Fran Zupančič v Beljaku in absolvent geodetičnega kurza Fran Kvarda sta imenovana za eleva pri geodetičnem uradu zemlji-škodavčnega katastra v Ljubljani. — Iz finančne Slatbe. Finančna tajnika Blaž Laneve in dr. Karel Weiss sta imenovana za finančna svetnika v področju tržaškega finančnega ravnateljstva. — Profesorska vest Ravnatelj goriške gimnazije Friderik Simčič je pomaknjen v VI. čioovni razred. — Ravnatelj kočevskega rudokopa trboveljske premogokopne družbe, Martin Terpotitz, stopi z novim letom iz zdravstvenih ozirov v pokoj. Na njegovo mesto je imenovan dosedanji ravnatelj premogo-kopa v Carpanu v Istri, Kubias. V govoru je natančno razločevati dolge in kratke. V petju traja vsakokrat toliko časa, kolikršna je vrednost njegove note. 3. Srednji e. Navadno v nepo-udarjanih zlogih n. pr. perica, meso, pero, lepo, še, le, ne, nadalje tudi v poudarjenih zlogih n. pr. cesta, zve-zda. V dialektih se pač vokali različno izgovarjajo, pa vendar se vse glavne razlike omejijo na število navedenih. 4. Poluglasni e. Poluglasni e je naturni ton Človeških glasilk, brez artikulacije, če vsi organi ostanejo indiferentni n. pr. donenje glasilk pri edino van j u bolnikov pred smrtjo, go-vor'mutastih. Ta e je popolnoma samostojen samoglasnik, enake važnosti kakor vsak drug samo s to razliko, da se je v jezikovni pisavi zanj svojevoljno odbral samoglasnik e. Piše se v dijalektnih izgovorih tudi kot i in oelo kot u. Nekatere primere za poluglasni e so: kes, pes, ves, sem, semkaj, smrt, vrt, trta, krst, prst, trd, potrt, grd. V nekaterih besedah se piSe, v drugih sploh ne. Primerjaj pisavo Trubarjevo vsled dolenjskega narečja smart, pozneje smert, danes smrt. 5 Brezglasni e, ki se nahaja le v govoru, pa ne v petju, n. pr. v končnicah -lec, -veo; šepetalec (Šepo-tavc), Turek (Turk), plaveč (plavc), pevec (pevc). Pri petju se ta e ne poje kot brezglasni, ampak kot srednji, v prozi in posebno v dijalektnem govoru pa se sploh ne izgovarja; fo-n e tiski izgovorjene besede izgube en zlog. Primerjanje raznih vrst e v nekaterih besedah: Železo, veselje, hrepenenje, zelenjava, želeti, rečem, nečem, prekop, mene, tebe, nevesta itd. Vokala o rabimo pri petju tri vrste: 1. Visok ali ozek o, na pr. v besedah: olje, volja, pot, kor, kos, sod, voz, loka, stoka, sok, gost, gos, moj, tvoj, svoj, loj, snoj, nos, šola, goba, moč, noč itd. 2. Globok ali širok o, n. pr. moja, tvoja, svoja, košnja, nošnja, vožnja, gora, mora, visoka, lepota, grdoba, celota, (v zategnjenih in kratkih zlogih) skok, zvok, grom, gozd, gost, prekop, strop itd. Opomba za globoki e in^o. G. predavatelj|opozarja, da se pri izgovorjavi v splošnem posebno pa pri globokem e in o nikdar ne sme pretiravati. Grdo zadiranje mora biti izključeno, vsa izgovorjava povsem naravna. 3. Srednji o navadno v nepo-udarjenih zlogih, n. pr. v besedah postaviti, ©praviti, železo, vino, pivo, solnce itd. Pri petju rabimo v glavnem en i, v govoru-deklamaciji pa moramo razločevati dolgi, kratki, srednji in v dijalektih poluglasni; ravno tako razločujemo pri petju en u, v govoru in deklamaciji pa dolg, kratek, srednji in v dilajektih poluglasni. Od izgovarja ve dijalekt o v abstrahiramo, ker se tudi večina dijalektičkih izgovorov ujema z enim ali drugim tu navedenih. — Vtisk takega petja, pri katerem vsi pevci enotno izgovarjajo, je velikanski. K sklepu g. predavatelj omeni važnost enotne lepe izgovorjave ter navdušuje pevce, da bi poskušali v pevskih društvih doseči lopo, pravilno, enotno izgovorjavo. Ko je g. koncertni vodja končal svoje velezani-mivo predavanje, ki je trajalo pet četrt ure, mu je zadonel v zahvalo ia odobravanje za res interesantna izvajanja viharen aplavz. • V imenu upravnega odbora „Zveze slovenskih pevskih društev" se zahvali g. koncertnemu vodji g. prof. Št rito f kot predsednik „Zveze" in v velikem številu zbrani pevci zakličejo na poziv g. prof. Stritofa g. predavatelju : Živio naš koncertni mojster Hubad! — Za ravnatelja državne železnico V Trattt bo imenovan ministrski svetnik Kamil o Kuranda. — Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v soboto, se vprizori prvič na slovenskem odru (za abonente : par) slovita Hauptmannova drama „Potopljeni zvon" v Funtkovem prevodu. Henrika igra g. Taborskv, Rutico gospa Ta-b o r s k a, Magdo gdč. N o s k o v a, župnika g. B a rj akt ar ovi č, Jago-babo gospa Danilova, To vodnjaka g. Danilo, Čateža g. Nučič. — „Narodna čitalnica11 v LJubljani je imela snoČi v restavraciji „Narodnoga doma" svoj letošnji redni občni zbor. čitalnica obhaja ž njim redek j u b i 1 e j , k a j t i to je bil 50. občni zbor. Predsednik Čitalnice g. dr. Karel vitez Blei-weis je v navdušenih in navduŠujo-čih besedah pozdravil udeležence, ki so se vkljub tako slabemu vremenu sešli k zborovanju. Zahvalil se je g. Paternostru, ki je tajniški in blagajniški posel opravljal, ker je bil na zadnjem občnem zboru izvoljeni bla-gajnik zadržan po drugih poslih, čuje se pogosto, je dejal govornik, da Čitalnica spi. To ni res, kar spričujejo njene prireditve. Ako pa te niso bile vselej najboljše obiskane, ni tega kriv odbor, pač pa člani, ki se jih niso udeležili. Dolžnost prihodnjega odbora bo, da bo porabil svojo veljavnost v to, da se zabavni večeri bolj ožive. Nato je poročal g. Paternoster o delovanju društva v preteklem letu. Odbor je imel osem sej. Spomladi je priredila Čitalnica družinski plesni venček, papirnati kostumni plesni venček ter zabaven večer, jeseni pa dva družinska večera. Zlasti prvi so se dobro obnesli V njenih prostorih se je vršil otroški kostumni ples, pa tudi „Merkur" in „Slavec" uporabljata to prostore, ki so odprti vsakomur, čitalnica ima 60 časopisov. Število članov ie od lanskih 254 padlo na 225, med katerimi je 214 rednih članov. Januarja se izda letno poročilo, da se spozna, kdo je in kdo m Član Čitalnice. Sramotno pa je, da ima nemško kazinsko društvo še enkrat toliko članov kot Čitalnica. Izmed članov sta umrla dr. Kopriva in L oz ar. Blagajniško poročilo poudarja, da je gospodarski uspeh v zadnjem letu ugoden. Računski sklep koncem tekočega leta izkazuie za 1906. 8459 K 76 v. dohodkov in 7649 K 36 vin. izdatkov, torej 810 K 40 vin. prebitka. Proračun za leto 1907. izkazuje 9000 K 40 vin. dohodkov in 7947 K izdatkov, tako da znaša končni blagajnični preostanek leta 1907. 1053 K 40 vin. Iz izkaza premoženja Čitalnice posnemamo, da znašajo aktiva 11.778 kron 40 vin., pasiva pa 8789 K. Čisto premoženje znaša torej 2989 K 40 vin. G. blagajniku se izreče zahvala za vestno in natančno sestavljeno poročilo, kar je predlagal preglednik računov g. Krul ec, ki je našel vse Čitalnične knjige v najlepšem redu. Nato so se vršila posvetovanja glede naročitve nekaterih novih listov. in glede priredb v novem letu. Pri volitvi odbora so bili izvoljeni soglasno sledeči gospodje: dr. Karel vitez Bleiweis - Trsteniški, zdravnik, Ciuha Alojzij, inženir, Ivančič Milan, trgovec, Kavšeklvan, gimnazijski učitelj, Kersnik Janko, notarski kandidat, Paternoster Milan, računski asistent, dr. Pire Maks o, odvetnik, dr. Serneo Vladimir, odvetniški kandidat, dr. Sou-van Hubert, finančni koncipist dr. Tekavčič Fran, odvetnik in Ver-hunc Anton, trgovec. Pregledo valci računov so gg.: Dečman Anton, tovarnar, Kruleč Ivan, vad-niški učitelj in Turk Hugon, zasebnik. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, se je g. predsednik zahvalil za udeležbo in zaključil zborovanje. — Deželno slovens o učiteljsko društvo je imelo včeraj dopoldne v restavraciji „Narodnega doma" svoje redno 38. zborovanje. Gospod predsednik Rezek je pozdravil v obilnem številu navzoče zborovalce in zborovalke ter poudarjal, da krivica, ki se je napravila neoženjenoem s tem, da niso dobili 25% doklade kot oženjenci, Še ni popravljena in kakor se kaže, tudi prihodnje leto ne bo. Spominja se umrlega učitelja Travna, ki je zapustil društvu okoli 5000 K. V znak hvaležnosti so vstali zborovalci s sedežev. Ko je predsednik predstavil oblastvenega zastopnika magistratnega svetnika g dr. Zamika, je podal gosp. tajnik Furlan poročilo o društvenem delovanju. Navajal je najprej, kaj se je razpravljalo v odborovih sejah, ter pozival učiteljice, da bi skupno nastopale z učitelji in ne na svojo roko. Poročilo se je odobrilo. Iz po ročila g. blagajnika Dimnika po snemamo, da je imelo društvo 221 K 99 v dohodkov in 190 K 22 v stroškov, torej 31 K 67 v preostanka. Zapuščina Travnova bo prav dobro došla blagajni. Ker so pregledniki našli vse knjige in račune v redu, se je poročilo odobrilo in dal odboru absolutorij. Nato je g. Giirtner obširno in vsestransko govoril o učiteljskih plačah, ki so sn motne za sedanje Čase. Jetniki v justični palači so na boljšem nego učiteljstvo. Vkljub 25°/0 povišanju oženjencem so učitelji zadolženi preko glave. To je v sramoto njim, ki režejo učiteljem kruh. Zato zahteva učiteljstvo, da se nemudoma reši vprašanje o regulaciji plač. Kako malo učiteljev se pomakne v višji plačilni razred, se razvidi iz tega, da so te dni na Kranjskem prišli iz II. v I. razred 3 učitelji, iz in. v II. jih je prišlo 8 in iz IV. v IH. ie 26! Ako se natanko računa, pride po tem številjenju zadnji učitelj v IV. razredu v 76 letih v I. razred! Govornik je predlagal sledeče: Lj Učiteljstvo naj dobi prejemke XI., X. in IX. činovnega razreda državnih uradnikov, 2.) službena doba se skrči na 30 let, 3 ) provizo-rična leta naj se vštejejo v penzijo, 4. ) uvede naj se časovni avauzma, 5. ) učiteljski dolgovi naj so konvertirajo, 6) kakor hitro se zboljšajo plače uradnikom, naj se tudi učiteljem. Ti predlogi so bili sprejeti kakor tudi oni g. Črnagoja, nai se eni učitelji, ki so napravili drugi izpit, takoj definitivno nameste. G. Gartnerju se je izrekla zahvala za njegovo vestno in natančno poročilo. V odbor in pregledo val cem računov so bili izvoljeni dosedanji gospodje, na kar se je predsednik zahvalil za veliko udeležbo, pozval navzoče, da so zaklicali trikrat „slava" cesarju, in zaključil zborovanje. — Društvo slovenskih profesorjev je imelo danes dopoldne v mali dvorani „ Mestnega donia^ prvi redni občni zbor. Bil je prav dobro obiskan. Ker je bil društveni predsednik g. profesor Orožen zadržan, je pozdravil v presrČnih besedah g. prof. dr. Požar Člane iz Ljubljane, iz Maribora, Pazina in Idrije ter zastopnike društva hrv. profesorjev v Zagrebu, gg. dr. Hoića, dr. Bin-derja in dr. Mih al i t'a. Komaj 8 mesecev obstoji društvo, a Že s« vidi, da gre njegov cilj v korist in prospeh njegovih Članov. Društvo je član državne zveze avstrijskih profesorjev. Predsedovaleo otvarja zborovanje in predstavi kot zastopnika oblasti g. magistratnega svetnika dr. Zamika. Na zborovanje so došli pozdravi od društva hrvatskih profesorjev, od onega čeških profesorjev in društva srednješolskih profesorjev v Lvovu. Ko so se ti pozdravi prebrali, je g. dr. Hoić kot', predsednik društva hrvatskih profesorjev v navdušenih besedah govoril o potrebi skupnega delovanja slovenskih in hrvatskih profesorjev. Radostno so se odzvali hrvatski profesorji vabilu društva, kateremu deputacija prinaša prisrčne pozdrave od hrvatskih kolegov. Končal je svoj govor z željo, da bi društvo slovenskih profesorjev prineslo slovenskemu narodu obilno sadov, v kar hočejo hrvatski profesorji pripomoči z vsemi svojimi močmi. (Burno ploskanje). Nato je g. profesor dr. Ilešič predaval o a u a-1 i z i in sintezi v našem narodnem življenju. Gospod govornik je razmotri val vprašanje, koliko se pri odgoji in razvoju postopa analitično in sintetično (analiza = poglabljanje v snov, njeno spoznanje, sinteza = razširjenja duševnega obzorja). Stari šolniki so učili resnice in dogme, ne da bi jih bilo treba spoznati. Populariziranja vede nas reši Bog, ker se ž njo uči veda, ne da bi se potrebno razložila. Avtoriteta je bila premnogokrat kriva, da se veda in znanost nista tako razvili, kot bi se bili morali. Mi dandanes še vedno ti-Čimo pod sugestijo tuje t. j. nemške sodbe. Obsojamo sami sebe, češ, da pri nas ni mogoče nobeno kulturno življenje. Na tleh ležimo iz spoštovanja pred drugimi. V to je pripomogel mnogo sistem, ki je pri nas že od pamtiveka v navadi. Predavatelj se je pečal nato, kako se je vršila analiza in sinteza pri naših prednikih v Vodnikovi, Prešernovi in Stritarjevi dobi. V zadnji smo Slovenci • dobili zavest svoje individualitete. Ko smo zdaj razvili svojo individualiteto, moramo misliti na vprašanje, kam naj širimo svoje obzorje. Obračamo se vedno na zapadno kulturo, a treba je gledati tudi na naturo, ki je za nas v Slovanih in sicer pred vsem v Hrvatih. Tu imamo največ prirodnih zvez in prijatelj doma je več vreden nego stric v tujini. Naša edina realna sinteza je zveza s Hrvati in taka sinteza je naša kulturna zadača. (Burno dolgotrajno ploskanje.) G. dr. Požar je želel, da bi imeli le še kaj takih izvrstnih in temeljitih predavanj, kot je bilo pre-davateljevo. Na to je sledilo poročilo tajnikove Podal je je g dr. Ilešič. Društvo šteje zdaj 122 članov. Odbor je imel 9 sej. Stopil je v prijateljsko zvezo z „Društvom hrvatskih profesorjev" v Zagrebu, v zvezo z „Osrednjim društvom čeških profesorjev" v Pragi ter pristopil „Državni zvezi avstrijskih srednješolskih društev" Knjižna zveza s „Slovensko Šolsko Matioo" je započeta. Zastopano je bilo iruštvo pri zborovanju „Zaveže jugoslovanskih učiteljskih društev" v Šoštanja, pri glavni skupščini „Društva hrvatskih profesorjev" v Zagreba in pri zborovanju „Državne zveze" t Pragi, dne 18. in 19. novembra 1906. Društvo je iskalo stika z vzporednimi društvi in bo odslej eventualno nastopilo z lastno inicijativo v „Zaveži avstrijskih srednješolskih društev", n. pr. glede natečajev za učna Mesta na učiteljiščih, glede vprašanja o voljenem zastopstvu srednješolskega uČiteljstva v deželnem šolskeaa svetu ter glede vprašanja o tajni kvali£kaoiji; zlasti ominozna je točka o političnem ponašanju, ki lahko zapira pot najboljšim močem; v zvezi s tem je ustanovitev disciplinarnega reda. Splošno stanovskega poDieaa je odkazovanje in nagrajanje ordinarijata, učna obveznost fitologov na učiteljiščih itd Za stanovske interese in šolsko-politična vprašanje išče društvo pomoči naših državnozborskih in deželnozborskih klubov, i >sobito se je spoznalo za potrebno, da ima naše državnozborsko zastopstvo v svojih vrstah poročevalca za srednješolske zadeve. Za usodo mlajšega naraščaja >e je drmštvo brigalo ne le s tem, da je skrbe'o za primerna opozorila ob kompeteucah, marveč še osobito s tem. da je s statističnimi pregledi prevzelo posredovanje med absolvira-nimi fciozufi, akademičnimi društvi in ucninii zavodi. Na naših zavodih je teskiO rabljiv, kdor nima tudi slovenskega »enega jezika, in to — ne glede na tehtn« didaktične momente — že radi t9ga, ker ga uprava zavodov ne more postaviti, kamor bi ga hotela. Oisto odločno pa se je izreči zoper to, da bi nam brez natečaja pošiljali tujce, ki ne poznajo iu ne ljubijo naših razmer ali bi f elo hoteli vplivati na nas s tujimi pogledi. (Ploskanje ) Društvo želi, da bi se eventualne pritožbe o postopanju profesorjev z mladino pošiljale raje društvu nego časnikom, in to ne anonimno ter s popolnimi podatki. — Stanovski društveni sestanki so se vsi prav dobro obnesli. — Odbor posvečuje vso paznost razvoju naše šolsko književnosti, dasi obstoji poleg društva pred ustanovitvijo društva zasnovana enketa, ki ima izdajanje šolskih knjig v svojih rokah. Radi tega je sklenilo društvo s „Šol-sko Matico" izdajati 1. popularno-znanstveno knjižnico in 2 komentirane šolske klasike. Po tej zvezi s „Slovensko Šolsko Matico" hoče društvo no le pomoči naši šolski in peda-gogiški književnosti, marveč sploh pospeševati narodno izobraževalno delo. Poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto. O denarnem stanju in prometu je poročal g. Vajda. Dohodki so znašali 370 K, stroški pa 169 K 10 v, torej jo prebitka 200 K 90 v. Proračun izkaauje 700 K dohodkov in 500 K iadatkov. V imenu pregledo-valcev računov je izjavil g. dr K o r n n, da so vsi računi v redu. Točka glede spremembe pravil je odpadla, ker je bil umaknjen predlog v tem. ozira. Pri slučajnostih se je mnogo debatiralo o izdajanju slovenskih ^čnih knjig. Splošno se je izrekala želja, da naj stopi odbor v dogovor z enketo, ki hoče izdajati te knjige, ali pa naj bi društvo samo vzelo to stvar v roke, ker člani enkete so rasen enega Člani profesorskega društva. Končno se v tem oziru prepu-pustila vsa stvar odboru, ki naj jo izvrši po svoji vestnosti. V debato so posegli gg J a r c, dr. Ž m a v c, dr. Kožuh, dr. Požar, W e s t e r, P a j k, dr. Ilešič in dr. Ko run. Nasvet g. T ajde, da se ministrstvo za uk in bogočastje in temu podrejene oblasti naprosijo, da se v bodoče ne zavlačujejo razpisi in imenovanja na izpraznjena učna mesta v škodo šoli in učiteljem ter na nezna'no korist erarju — je bil z velikim odobravanjem sprejet, istotako nasvet g. dr. 11 o š i č a, da se osrednji zvezi uaznani, da se društvo izreka zoper Tsako omenjevanje državljanskih pravic in svoboščin svojih Članov, na kar naj zveza deluje z vsem svojim vplivom. Ko je še g. N ovijan i&- uri zvečer v mali dvorani hotela „Union" svoj redni občni zbor. Dnevni red: 1.) Letno poročilo odbora o delovanju društva. 2.) Poročilo o dr. Loschner - Maderjevi ustanovi. 3.) Volitev predsednika in odbora ter dveh revizorjev računskih zaključkov društva in dr. Loschner-Maderjeve ustanove. 4.) Določitev časopisov, kateri naj se naroče. 5.) Določitev društvenih prispevkov za prihodnje leto G) Samostalni predlogi članov (glej § 16. društvenih pravil). — Zadruga krojače v in kro-]8ČiČ itd. V Ljubljani naznanja svojim cenjenim Članom, da se se prične strokovni učni tečaj za krojače in krojačice dne 2. januarja 1907 točno ob treh popoldan v veliki dvorani „Mestnega doma". Vabijo se tem potom vsi p. n gospodje in gospe, ki so se oglasili, da se udeleže tega strokovnega tečaja, kakor tudi vsi člani in članice omenjene zadruge da se v tem večjem številu udeleže otvoritve tečaja dne 2. januarja ob treh popoldan. Ako želi še kdo članov se udeležiti tega tečaja, se naj oglasi istega dne pri načeistvu zadruge v „Mestnem domu". — Fantovski ples. Poroča se nam, da se bode vršil dne 16. j a-nuarja v veliki dvorani „Narodnoga doma" „Fantovski ples". Vabila se začno razpošiljati prihodnji teden. — Umrla je po dolgem bole-hanju v Velesovem pri Kranju gdč. Marija Hacin, učiteljica na Dobravi pri Kropi. - Nesreča na železnici. Ko je vozil v nedeljo ob xljL ponoči vlak iz Ljubljane na jeseniško postajo, zadel je stroj ob človeka, ki ga je vrgel odbijač na tla. Mož je sicer vstal in šel par korakov, potem pa se zgrudil in umrl čez nekaj minut v bližnji čuvajnici. Ponesrečenec je 701etni Pavel Mikola iz Št. Jakoba v Rožni dolini na Koroškem. Bil je na obisku pri hčeri na Jesenicah. — Umor z vrelo vodo. V pe- t^k dopoldne je kupil kočar Franc Vrhove iz Loga pri Ljubljani v neki ondotni gostilni pol litra žganja, ga nekoliko spil in šel potem doma ležat na zakurjeno peč. Okoli 7 ure zvečer je pravila njegova žena Marija ljudem, da je mož nenadoma umrl. Vrhovea so našli oblečenega ležati na peči. Njegova obleka je bila vsa premočena in na močno razbeljeni peci je bilo precej vode, mrtvec je pa imel na glavi hude opekline, katere je mogel dobiti le z oblivanjem z vrelo vodo. Ker je Vrhovka na sumu, da je moža umorila, so jo oddali deželnemu sodišču. Z možem sta živela v vednem prepiru in je baje vložila proti njemu tožbo na ločitev zakona — Koepenickiada rusticana. Te dni je prišla v krčmo h Ko-privcu na Grusupljem neka ženska, ki je rekla, da bo od krčmarja kupila sod vina. Krčmar ji je dobro postregel in ji dal poskusiti razna svoja vina. Tujka si je končno izbrala sodček vina in rekla, da ga bo takoj plačala Posegla je v nedrij a po denar, toda denarja ni bilo Neznanka se je delala silno prestrašeno, češ, da je denar izgubila; končno se je pa pomirila rekoč, da je nekje preje nakupovala blago in da je prav gotovo tamkaj pustila na mizi denar. Da bi krčmarja pomirila, se mu je predstavila: „Jaz sem Franckovka s Police, saj me itak poznate". Kopri-vec ženske ni poznal, vendar mu je njen nastop tako imponiral, da je bil docela prepričan, da ima opraviti s „Franckovo s Police", zlasti, ko mu je zatrjevala, da pride popoldne njen hlapec po vino in obenem prinese seboj tudi denar. Kupčija je bila gotova in ob slovesu je „Franc-kova" še krčmarja prosila, naj ji posodi 80 gld., češ, da ima nekaj blaga nakupiti in da mu bo posojeni denar in kupnino za vino prinesel hlapec, ki pride popoldne po vino. Krčmar je seveda, nič slabega sluteč, posodil naprošeni znesek in „ Franckova" so je poslovila z zatrdilom, da pošlje takoj popoldne hlapca z denarjem. Dobljeni denar „Franckovki" ni dal miru: obstala je na cesti, vzela ga iz nedrij in ga jela preštevati. V tistem hipu je prišel mimo neki njen znanec, ki mu je bila že dlje Časa dolžna 10 kron. Ko je videl, da ima žena denar, jo je takoj prijel, naj mu vrne dolg, in res mu je .Franckovka" brez obotavljenja izplačala dolžnih 10 kron in se oddaljila. Med tem je pa Koprivec zaman čakal „Franckov-kinega" hlapca; prašel je popoldan in prešla je noč, a hlapca ni bilo od nikoder. Krčmarja je jela stvar skrbeti, da je pričel poizvedovati po ženski. In res je kmalu izvedel, da je osleparjen. Dotičnik, ki mu je „Franckovka" vrnila 10 kron, je izdal, da je sleparka žena nekega delavca v Stari vasi. Koprivec je dogodek naznanil orožnikom. Ko je orožaik stopil v „Franckovkino" stanovanje, se ni prav nič prestrašila, in je na njegovo vprašanje, ako je bila tega in tega dne na Grosupljem odločno odgov rila, da ne. Njen mož, ki o sleparstvu svoje žene ni nič vedel, se je na to oglasil in rekel: „1 kaj boš tajila, saj si vendar bila!* Orožnik jo je na to takoj aretiral in odgaal k sodišču, kjer je takoj priznala dejanje. Od izposojenih 80 gld. so našli pri njej še 72 gld. — Žalosten božični večer. O d Sv. Duha nad Krškim se nam piše: Na božični večer ob polu 1., torej med polnočnico, je nastal požar, ki je zahteval velike žrtve. V neki hiši v Arduem so pustili starši troje otrok brez varstva doma. Na šivalnem stroju je gorela petrolejka, ki je gotovo povzročila to nesrečo. Najstarejši otrok je imel do 6 let. Ko je minila polnoČnica in so se starši vrnili, so našli le gol zid s tlečim tramovjem; sežgane vse tri otroke kakor tudi zoglenelo kravo, ki je bila v hlevu. Živ je ostal le 121etni sin, ki je bil tudi v cerkvi. Škoda je tem-veČja, ker hiša ni bila zavarovana. Posestnika te hišice, Marija in Andrej Lekše, sta ostala z imenovanim sinkom v največji bedi, zato sta res potrebna, da bi se jih kdo spomnil. Vsem staršem pa kličemo opetovano: Varujte svoje otroke in ne puščajte jih brez nadzorstva. a— „Narodna Čitalnica11 v Ribnici priredi tudi letos svoj običajni Silvestrov večer dne 31. decembra t 1. Na sporedu je predavanje o Gregorčiču, šaloigra „Doktor Hribar" in komična opereta „Vzbujeni lev^. Po polnočnem govoru prikaže se živa slika, na kar se začne prosta zabava s plesom. — Izginil je 391etni posestnik Iv an (»rabnar iz Ardra pri Raki. 11. t. m. je šel od doma, rekoč, da gre plačat davke v Krško. Od takrat se ni vrnil. Ker se je Grabnar pogosto prepiral z ženo, ni izključeno, da bi je ne popihal v Ameriko. Seboj je vzel 200 K. — Smrt na delu. Ko je v soboto delavec Jakob Matko sprav-Ijal led v ledenico Ivana Roliha v Zarečju pri Ilirski Bistrici, zadel ga je kos ledu s tako silo od zadaj na glavo, da se je nezavesten zgrudil in da je kmalu na to umrl. Nečuven terorizem. V ustanavljajoči se otroški vrtec „Družbe sv. Cirila in Metoda" v Hrastniku je vpisalo svojo deco tudi več uslužbencev tukajšnje glažute. A kaj čujemo sedaj? Ravnatelj njen, Wil-tshnig, je baje zagrozil vsem, ki so zapisali svoje otroke v vrtec, da jih zapodi iz službe in stanovanj. Tu se kaže zagrizenost in šovinizem naših nemčurskih pritepencev v najjasnejši luči. Mesto da bi Wiltschnig skrbel, da zboljša duševni in gmotni položaj svojih skrajno zanemarjenih delavcev, nastopa s takimi nasilstvi. Delavci, sedaj vidite, koliko je nem-čurjem za vaše dobro in blagostanje. Fej! — Pretečeni teden je v rudniku na Ojstrem pri Hrastniku podsulo in težko poškodovalo rudarja I. Sršena. Upanje je, da okreva. — Smrten padec. 221etni rudar Matevž Lavrašek iz Kisovca pri Hožišah je v rudokopu v Zagorju padel vsled napačno postavljenega tira z vozom polnim premoga v 76 metrov globok rov in bil na mestu mrtev. — Drug za drugim sta umrla kmet Ivan Sikole in njegova žena v Loki pri Zidanem mostu. V 24 urah sta bila oba mrtva. Pred 20 leti sta umrli Sikoletova žena in njena mati tudi obe na en dan. — V Mariboru je v sredo umrl Ljubljančan Fr. Holasek, bivši trgovec v Mariboru, kjer je imel od leta 1878 do 1901. svojo prodajalno v mestni hiši. Pokojnik je bil več let blagajnik „Ljubljanskoga trgovskega bolniškega društva" za skupino Maribor. — V Brežicah bo v nedeljo dne 30. t. m. ustanovni občni zbor Posavske podružnice akad. fer. društva „Prosvete" v prostorih „Narodnoga doma" ob 11. uri dopoldne. — Zgorela je v PeČnicah pri Rožeku mlada kmetica. Spala je pri močno zakurjeni, poškodovani peči ter se ji je vnela obleka. — S strehe je padel v Celovcu kleparski pomočnik Anton Komposch ter Obležal mrtev na tlaku. Zapustil je bolno ženo in pet malih otrok. — Razstavo preiičev In perutnine bo februarja 1907 v Gorici. Priredi jo kmetijsko društvo za Goriško — Sneg, ki je zapadel zadnje dni, dela prometu velike zapreke. Vlaki imajo dolge zamude in se vozijo le dotični, ki imajo posebne opravke, sicer se pa vsakdo najrajše drži peči. Tudi promet z električno železnico je zaradi prevelikega snega ves zmešan in morajo semtertja iti kar s tremi vozovi skupaj. Po kolodvorih, kakor tudi po mestu mrgoli delavcev in prisiljencev, a kjer spravijo sneg do večera, zapade zopet ponoči in vsled tega ga je po mestu cele kupe, vkljub temu, da ga dan na dan vozijo v Ljubljanico. Vozniki in izvoščki morajo imeti po dva konja, ker z4 enim samim skoraj praznega voza nikamor ne spravijo. Razen ob urah, ko gredo ljadje v delo in od dela, ni skoraj po ulicah nič občinstva in dotičniki, ki imajo kaj opraviti, tako teko, kakor je to običaj po velikih mestih. Vse kaže, da imamo pričakovati hude zime in ako bode sneg naglo skopnil, pa znajo postati povodai. — Cene Živili zlasti pa zelenjave, so na trgu zaradi zapadlega snega močno poskočile. Z od Ljubljane bolj oddaljenih krajev ljudje skoraj na trg ne prineso ničesar in je vsled tega med prodajalci vsa konkurenca izostala in so gospodinje navezane živila kupovati le pri domačinih in branjevkah, ki pa imajo v takem času tako lepo navado, da poskočijo s cenami, kolikor se jim zljubi. — Na policijskih oglasih je razstavliena slika dozdevnega Vincen-cija Syneka, katerega je zagrebška policija prijela zaradi tatvine in ki trdi, da je bil tudi v Ljubljani, kakor smo že poročali. Kdor bi ga spoznal in bi vedel kake podatke, ki bi služIli v konštatovanje njegove identitete, naj jih blagovoli naznaniti mestni policiji. — Telefonsko omrežje je sneg zopet tako zmešal, da marsikje ne funkcionira in bode treba zopet malo počakati, predno bode v redu. — Absolvovan srednješolec se pri mestnem magistratu tafcoj sprejme za pomožnega uradnika. Rt-flektanti, ki so zmožni stenografije, imajo prednost. — Izgubljene in najdene reci. Ćrkostaveo g. Ivan Pulko je izgubil denarnico, v kateri je imel 24 K denarja. — Ga. Pavlina Delakova je izgubila denarnico, v kateri je imela zlat za 20 K. — Zasebni uradnik g. Ivan Kraker je izgubil kratko, srebrno tula-veri žico, vredno 15 K. — Ključavničar Ivan Zdešar je izgubil srebrno uro z verižico, vredno 16 K. — Neka gospodična je izgubila srebrno verižico, vredno 4 K. — Na južnem kolodvoru je bil najden, oziroma izgubljen ženski dežnik. — Vozni listek za povratek na Dunaj je bil najden v prodajalni gdč. Julije Stor v Prešernovih ulicah, kjer se tudi lahko dobi. — Jugoslovanske vesti. Razkol v „Starčevićevi hrv. stranki prava". V „Starčevićevi stranki prava", ki jo vodi, kakor je znano, dr. Frank, je nastal razkol. Kakor namreč javljajo hrvatski listi, so iz stranke izstopili ti-le poslanci : dr. Mile Starčevi ć, saborski podpredsednik, dr. Ante Pa-v e 1 i č, Jerko Pavelić, dr. Z i-vkoPetričić in Drago Vlahov i č. Govori se, da izstopi tudi poslanec D. pl. P i s a č i č. Povod izstopu je baje dal izid Argusove afere. Dr. Josip Frank je zahteval od saborskoga kluba zaupnico. Dr. Mile S t a r Č e v i ć se je temu ustavil ter predlagal, naj se dr. Josipa Franka izključi iz stranke, ker je s svojim postopanjem v aferah Argus in Strassnoff kompromitiral vso stranko in ker je deloval na to, da se StarČevićanci dado voliti v peštanski parlament. Ker je večina v klubu odbila ta predlog, so dr. Mile Star-Čević in lički poslanci izjavili, da izstopijo iz stranke. Velik boj je nastal sedaj za strankino glasilo „Hrvatsko Pravo". List si svoji dr. Jos. Frank in se je v to s vrh o dal tudi sodnijsko protokolirati kot lastnik „Hrv. Prava". Disidenti pa zahtevajo list za-se, češ da je lastnik lista delniško društvo, o čemer pa dr. Frank neče ničesar slišati, marveč izjavlja, da list odstopi samo, ako se mu izplača 160.000 kron. Sicer so pa StarČevićanci, ki niso zadovoljni z vodstvom dr. Jos. Franka, že ustanovili svoj list, ki bo o Novem letu jel kot tednik izhajati v Gospiću. List se bo imenoval „Starčev i-čanec". Oklic, ki sta ga izdala na narod Marko Došen in odvetnik Ivan Gojtan, pravi med drugim : „Po smrti dr. Ante Starčeviča so se jela pod vplivom dr. Josipa Franka njegova načela v naši „Starčevićevi hrvatski stranki prava" sčasoma krivo tolmačiti, da je tako naša stranka pod vostvom dr. Jos. Franka doživela neugodne politične konflikte in poraze. Nadaljni taki porazi bi dovedli našo stranko do moralne propasti. Iskreni in pravi StarČevićanci tega ne morejo dopustiti, zato je napočil skrajni čas, da se ločimo od d rja. Josipa Franka". — Hrvatski napredni list v Osijeku. Hrvatski listi poročajo, da se z novim letom pretvori „Osječki Tjednik" v list pod imenom „N o v o D o b a", ki bo glasilo hrv. ljudske napredne stranke. List bo urejaval dr. Viljom Kappel. Časnik „Novo Doba" bo izhajal kot tednik in se bo tiskal v tiskarni Ant. Lederer — Današnji list ima prilogo: Vabilo na naročbo lista „Kmeto-valec", ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr kmetijske družbe za vojvodino Kranjsko. * Najnovejše novice. Službene doklade poštnih pod-uradnikov in slug v znesku 200, oziroma 100 K se bodo vsled najnovejše naredbe trgovinskega ministra z novim letom 1907 vštevale v pokojnino. — Zakon Leopolda Wolf-linga (bivšega nadvojvode Leopolda) in bivše šansonetke Adamovič je pravzaprav že ločen, ker jo mož pobegnil od nje ter izjavil, da je skupno Življenje za vedno izključeno. Glavni vzrok je prevelika duševna razlika. Wolfling si je zaman prizadeval, da bi olikal svojo ženo. Z velikim trudom se mu je posrečilo, da jo je naučil za silo pisati. Zadnje čase pa je tajno pristopila k vegetarijancem ter silila tudi moža, da se odpove mesni hrani. Potem je postala članica „kolonije za naravno človečanstvo". Ni se več česala, ne oblačila perila ter se sploh zanamarila do skrajnosti. Pa tudi svojega moža je hotela spreobrniti v „naravnega človeka", vsled česar so nastajali burni prizori. Zadnje čase je narasel njen fanatizem tako, da jo splošno smatrajo za duševno bolno. — Kap je zadela — grofa Evgena Zichvja v Meranu ter je v noči 26. t. m. umrl. Zapustil je ogrski prestolnici svojo palačo z dragocenimi zbirkami. Telefonsku i imam poročilo, Dunaj 28. dec mbra. Državni zakonik prijavlja danes ministrsko naredbo glede z višanj a poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin. To zvišanje je jako občutno. Ministrstvo sicer ni uveljavilo tistega zvišanja, ki ga je svoj Čas predlagal minister grof Auersperg, vendar je to, kar se je odredilo, še vedno silno veliko breme za občinstvo. Nove pristojbine stopijo v veljavo dne 16. januarja 1907. Brno 28. decembra. Danes se je sešel novoizvoljeni deželni zbor moravski. Od maše so nemški liberalci z namestnikom dež. glavarja dr. Fnchsom demonstrativno izostali. Klerikalci so vložili obširen načrt adrese na cesarja, v katerem so formulirane vse njihove zahteve. Ta načrt se smatra kot dokaz klerikalne agresivnosti. Budimpešta 28. decembra Tu je umrl bivši minister Aleksander Hegediis Začel je svojo karijero kot žurnalist in ostal žar nabst, doIarij:i LavriS, dolar- Seva Sena, 6n let, Rimska ceota 23, pljučnica. — Ivan Baink, delavec, (»^ let, Radeckega cesta 11, naduha. — Josip Maierle, delavec. 63 let, Radevk-ga cesta 11. naduha. — Frid. Karol Laiblin, potnik, 34 let, Vegove ulice 8, »e Je obesil. Leopold Peterlin, m izurit-v sin, 1 leto, Hranilnika cesta 7, pljučnica Dae 2b decembra: Ivan Svoijnak, tkalec, 79 let, RadeckegJi cesta 1», oatarelost Doe 27. decembra: Uudolf KarliČ, pekov sil, f> in pol aes., Kožne ulice 35, božjast. — fia lita Stedrj, aascbnica, 62 let, Sodniške ul. ), pljnčaka. V deželni bolnic i: Dae 22. decembra: Karol Ermaeora, posestnik. 38 let, jetika. — Jakob Žgajnar, delavec, 49 let, krvateije iz želodca. Dne 23. decembra : Val. Jubart, usnjarski pomočnik. 4 1 1-1, jetika. Dne 24. decembra : GaSper Šiualec, gostaS, 58 let, Alkoholizmu* — JoBip Kenda, delavec, 54 let, Gangraeoa pulmonum. Borzna poročila. Ljubljanska Kreditna banka v Ljubljani". Uradni knrzi dun. borze 28 decembra 1908 Natoibcni pmpirji 4*2*/, majska renta . . i'2°l0 »rebrna renta . . 4a/, avstr kronska renta. . 4«;9 . zlata „ . . 4*/0 ogrska kronska renta . 4«/. „ zlata 4e/, posojilo dež. Kranjske 4* t«, posojilo mesta Spljet 4V,»/. - - Zadar 4VaV» bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4% češka dež. banka k. o. 4». 0 . . ž- o. 4l.,°,0 zast. pisma gal. dež. bipotečne banke . . 4' i° a pest. kom. k. o. z 10 pr...... 41 zast. pisma InnersL hranilnice..... t1 jc f zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . *%•/« z- Pis °£r niP- Dan-4 ,•/, obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . 4l 5 obi. češke ind. banke 4* , prior. lok. želez. Trst- Poreč...... 4", prior, dolenjskih žel. . 3°;0 prior. juž. žel. kup. ' , 4' , avstr. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od L 1860' , . . . „ od 1. 1864 . . . . 9 tizske...... _ zem. kred. I. emisije n . Ogrske hip. banke . . srbske a frs. 100 — 9 turške ...... Basilika srečki . . . Kreditne • . . . Inomoške , • . • Krakovske m • . . Ljubljanske » • • - Avstr. rdeč. križa m ... Ogr. 9 m w » ' • Rudolfove 9 . • . Salcburške • . . . Dunajske kom. „ . . . Delnic«. Južne železnice..... Državne železnice . . . . Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ . . . Živnostenske 9 . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan . . . . Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valut«. C. kr. cekin...... 30 franki....... 30 marke •overeigu«....... Marke........ Laški baukovi . . . . . Rnblji •••••••• bou** ........ Deutr 89—: 10" 86 99 10! 117 20 95 95 114 fih 98 60 ! 100 M)! t 99 30 Blago 99 20 IQT, 45 £9 30 117 40 96 lh 114-85 99 «0 101 50 100 30 99 80 100 75 99 f Oi 99 70 ji 99 tO! 997* 100-4B ll 106- j; 100 — j £9 75 j 1UU — I 100- i 100— I 99 90 99-M) i 913 65 10040 217 - trn - 15250 276 2b 287 75 212 — 100 161 90 2230 449 — 78 -86 -58 -46 75 27 50 65- -74 !0J - 175 -686 50- 1781 — 688 £0 839 — 243 -755 — 631 - '694- -675 — 283 -6«3 -146 — 11 34 1911 2350 24-117-56 96 47 2 62 4*84 101 46 106 — 101- 100 -100 25 100 20 101- 100- 315-65 1014) 219 -270 — ln4 60 286 25 297 75 260 50 110- -162 9i 2430 4*9 - 86 91- f3 -48 76 29 50 «0 -82 — 510 — 176 — P87 50 »791 -689 60 840 -244* -758 — 635.-704 -576--28V- 667 — 148 20 11-39 19-13 23*58 84 08 117 65 96 67 «•63 6- žitne oene v Budimpešti. Dne 28. decembra 1906. Plenica za april . za 50 kg K 7-45 Rž . april .... 60 . . G62 Koruza m maj 1907 . . . 6o „ „ 514 Ores . april ... . 50 m . 747 EfoUtiv. Heteorolojltno porotno. Vlfttn* n*d morita OTS Ht^doil mrmani tlak 7*4.0 mm gruden 1 Čas •paro-vaaja Stanj« barometra v mm m a! i! Vetr« vi Nofc* 26. 9. ww. 7191 —46 brexvetrno oblačno 27. ■ 7. %% 1. P*P 7165 719 1 —34 -10 si. aever si. svzh. pol. oblač. del. oblač. s 9. zv. 722 1 - 0*4 brezvetrno sneg 28. • 7. K. 2. pop. 721 6 7226 -08 — 16 brezvetrno si. jvzh. sneg sneg Srednja predvčerajšnja in včerajšnja temperatura: 3 7° in 0 9°; norm: 2 5° in — 2'5°. Mokrina v 24 urah 13 8 mm in 116 mm. o n i ročno in za konje »e dobe od 8 K naprej pri gospoda ffr. Wia|an, izdelovalec vozov v LIssbllaiiL Bimska cesta AL U. ^ s—» 4ti69-2 Dva dimnikarska ponila in 4676—1 vajenec so sprejmeta takoj pri Ljud Striclju v Ljubljani. Naprodaj so skora] čisto nove, lepe, elegantno, napol pokrito SANI za enega oziroma dva konja. Več 86 izve pri lastnika Fran Tomšiču v Polhovem gradcu. 468* Otit dobra sprejme takoj v trajno delo Jan. Šot>er 46h6_2 črevljarski mojster vi Škof 11 Loki. Iftče se gospica iz boljše rodbioe, ki bi imela veselje do fotografovaoja. Priliko ima izobra žiti se v tej stroki. Vpraša oaj se pri n mednem foto irraNkem zavoda Avg. Bertkold, LJubljana. 4673-1 V zalogi imam letos Izuanredno lepe ^ s krasnim ozadjem. sa Koledarji £ so popolnoma brez na-*£ pake. Firma in reklama vtisne se I brezplačno. J? Cfnr on zahtevo. g Uelikanska izbira božičnih ia novoletnih razglednic. I. Bonač v LJoblianL 4317 13 I U 9 t m Je težko pričakovani 11 KislO Z6l 16 Koledar W d i 4^6f—7 i Uredil dež. nadzornik J. Leg v a rt. II. zelo popolnejši letnik z vsebino: Kratek opis umne živinoreje; zlata pravila živinoreji, krmljenje goveje živine in prašičev. Prašičjereja, mlekarstvo, preiskovanje mleka, bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila. Sadjereja, naprava sadovnjaka. Vinoreja, priprava dobrega vina. Kmet. zakoni. Hmeljarstvo. Prerač. v kile, orale in hektarje. Koledar, sejmi in še mnogo drugega. Vezan |je letos v posebno močno platno. Cena 8 posto K 1*80, in se naroča pri Iv. Bonaca v Ljubljani. Vsled prihranitve dragega povzetja se naj znesek naprej dopošlje. ] i: Ms***r poroĆHtii perje in puh najboljAe kakovosti po nizki coni. 3b27-9 ČERNt.G iraveur Anton Šare zaloga belega blaga in izdelovanje perila o LJubljani, So. Petra cesta 8. Proa ljubljanska velika žgalnica kaoe Karel PlaninšeK Llubljana, Dunojsba cesto. 0 o o o o o o o 0 Električni obrat, tedaj večkrat na dan sveže žgana kava ; izvrstna kakovost, najboljši aroma, krepkega okusa. Najnitje cone za posamezne vrsto in za naipri- znanejse zmesi. - -- --........ Prodaja Iz hlgljeniikih posod za kavo. 3936 9 nnn. l[mefni plesni učni zavod v Ljubljani Naznanilo otvoritve plesne Sole. Podpisani oblastveno potrjeni lastni^ plesnega 3avoda naznanjam slav. občinstvu, da se plesne vaje vrše na jeljo vsak dan doma ali v zavodu. Javna plesna vaja je vsako nedeljo in pravnik v hotelu j „Jlirija" popoldne od treh do sedmih. Upisuje Se 30 vse te tečaje v trgovini Otona Mscher)a v Jonhalle. Ifčnina stane mesečno 3a nedeljski P°"k 30 gospode 4 Jff ja dame 2 Jf. S spoštovanjem fldclf proces, v sodčkih * 100, 50, 25 kg. razpošilja po zmerni coni proti povzetju M. Lavrenčič, Sp Šiška. njfval»lja*w»*a- 4582-3 4622—2! Zahtevajte e Marka prve vrste. Ugaja vsakemu poznavatelju. Dobi se v zavojih a 20 h ia K 2* — ova sla ina se dobe po nizki ceni pri H. Lnurenčiču o Spodnji Šiški. Pi stavi jih tudi oa dan. 4fcS3 & •V m ziasie cen. Zaradi inventuro *t»-i se dobiva čudovito ceno moška, damska, deška in dekliška konfekcija SUKNA Tvorniske cene. In modno 14 blaso za obleke priporoča firma Karel Kocii tvornica za sukno v Jdampolcu na Češkem. Vzorci franko. T AfllL O. BERNATOVIČ v lioBljoni, Mestni tri 5 = r\ci$clj! = r * O Kdo*- tega ne nvažuje, se pregreši na svojem lastnem Lelesa? Kaloerjeve prsne karamele s tremi jelkami. Z: :e: :•; * :•i m e> Globoko znižane cene 9Veliki tovarili1 LJUBLJANA Resljeva cesla 3 Sv. Petra cesla 37. Priporoča svojo veliko in svežo zalogo konfekcije za gospode in ===== dečke. ===== Velikanska izbira konfekcije za dame in deklice. Velika zaloga kožuhovlne za gospode. A. LUKIĆ, 4202 17 *«ftiov. Najvišja odlika na mednarodni razstavi v Milanu leta 1908 (avstr. juror). Zdravniki in paclje nti hvalijo izvrstno lastnost saliijatovii psiil] lekarnarja PICC0L1J A v Ljubljani na Dunajski cesti ki lajšajo kašelj in bripaviHt in IV razkrajajo sleze. 43 0 od dno vlogo do dao ▼adiga. bmUrim in lis* porodno tiakturne- 0VY